IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« - UBEJUJt URfcIDNiSKI ODBOR • GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN • TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-73 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 LETO XV KRANJ, SREDA, 28. FEBRUARJA 1962 ST. 24 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIK - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Perspektivni razvoj kmetijstva na Gorenjskem Kmetijska proizvodnja in odnosi na vasi LETOS IN PRIHODNJE LETO NAD ENO IN POL MILIJARDE DINARJEV INVESTICIJ — NAJVEČJI TRŽNI VIŠEK V PROIZVODNJI JAJC Medtem ko je bil v zadnjih letih v ospredju razvoj industrije, postaja vse bolj aktualna kmetijska proizvodnja. Ne gre za to, da je bilo doslej to področje zanemarjeno, ker je razumljivo, da je bilo nemogoče zagotoviti sredstva za obojestranski razvoj. Prav v zadnjem času, zlasti pa še letos, dajemo poseben poudarek razvoju kmetijstva — kot zelo pomembni panogi gospodarstva glede prehrambene proizvodnje. Letos se bodo v Sloveniji lotili predvsem razvoja živinoreje in proizvodnje, ki je s tem v neposredni zvezi, z zamišljenimi načrti pa naj bi zaključili prihodnje leto. Nato bosta na vrsti sadjarstvo in vinogradništvo. Za sedanje načrte je predvidenih v Sloveniji 23 milijard dinarjev investicij; od tega zneska naj bi že letos potrošili okoli 17 miliji rd dinarjev. Ostala sredstva — za zaključna dela — pa bi porabili prihodnje leto. O tem, kakšne so perspektive razvoja na področju kmetijstva v zvezi z omenjenimi načrti, smo se v torek pogovarjali s predsednikom Kmetijske zbornice za kranjski okraj Ivom Miklavčičem. V razgovoru z njim smo zvedeli, da je v našem okraju za omenjeni načrt v okviru Slovenije predvideno eno in pol milijarde investicij; od tega odpade samo 107 milijonov dinarjev za družbeni standard (stanovanja). Tako kot nasploh v Sloveniji bo letos in prihodnje leto tudi v našem okraju poudarek na živinoreji. Na Kmetijskem gospodarstvu Kranj (s sedežem v Šenčurju) je predvidenih 156 milijonov dinarjev investicij zaradi proizvodnje bekonov (10.000 letno!), za ureditev farm mleka Cerklje— La-hovče, na Sorskem polju 192 milijonov dinarjev, KZ Naklo predvideva 32 milijonov dinarjev investicij za proizvodnjo piščancev, KZ Cešnjica in KZ Naklo ter Kmetijsko posestvo Sorsko polje bodo skupno investirali 110 milijonov dinarjev z apitališča (rejo goved), KZ Dovje pa bo investirala 300 milijonov dinarjev za farmo kokoši oziroma proizvodnjo jajc. Razen tega je predvideno, da bo na področju kmetijstva investiranih še 124 milijonov dinarjev za razvoj mehanizacije.in okoli 150 milijonov dinarjev za nabavo sušilnih in mešalnih naprav. S tem so razen nekaterih manjših predviden.h investicij omenjene vse pomembnejše vloge na področju kmetijstva za letos in prihodnje leto, za kar je že odobrenih 298 milijonov dinarjev zveznih sredstev, verjetno pa bo odobrenih še naslednjih 618 milijonov dinarjev, medtem ko bi morali ostala sredstva zagotoviti iz Verjetno marca plenum o stanovanjskih skupnostih Vloga stanovanjskih skupnosti, ki so se porodile kot nujna posledica samoupravnega isstema na vseh področjih, je nedvomno dokaj pomembna. Skupnosti same ali pa s pomočjo pristojnih organov skrbe za socialno, zdravstveno in vzgojno 6tanje prebivalcev in za splošni napredek na komunalnem področju. Nenehen druž-beno-ekonomski razvoj vnaša tudi v delo stanovanjskih skupnosti določene spremembe in nove zahteve. Te skupnosti so zelo pomemben element celotnega samoupravnega sistema, zato bo Okrajni odbor Socialistične zveze sklical verjetno marca poseben plenum o stanovanjski skupnosti.' Okrajni odbor SZDL Kranj ie zbira potreben material za ta plenum, ki bo nedvomno lahko precej pripomogel k nadaljnjemu razvoju in delu teh skupnosti. (Nadaljevanje na 2. strani) DVELETNE IZKUŠNJE PORAVNALNI« SVETOV Kako naprej? Obetajoča prihodnost za razvoj turizma v tržiški občini Zelenica je neizkoriščena Tržič, 27. februarja Danes dopoldne je bila v Klubu gospodarstvenikov zanimiva konferenca za tisk o perspektivah turizma (hkrati tudi 'gostinstva), o kateri bomo obširneje poročali še v eni izmed prihodnjih številk. ovirati promet. * ~----- »" " --.-—- —-.—*—— lopate ki so počistili belo nevšečnost. Zdaj pa še malo odjuge, In pripravljeni bomo na prihod pomladi. LETNI OBRAČUNI, SINDIKALNI OBČNI ZBORI IN SAMOUPRAVLJANJE Gre za vsebino, ne za formalnost IZDELANE BILANCE LAHKO SLUŽIJO KOT KORISTNO SPRIČEVALO O LANSKEM GOSPODARJENJU IN NAPOTILO ZA ODPRAVLJANJE SLABOSTI Te dni so verjetno vsi delavski sveti podjetij imeli svoje seje, na katerih so morali potrditi letni obračun (bilanco), ki ga je izdelalo računovodstvo in ga je treba predložiti banki do 28. februarja. Take seje pa so v večini primerov dolgočasne. Člani delavskega sveta navadno poslušajo branje cele vrste številk in malokdo se znaide, da bi iz tega razumel bistvo problemov podjetij, o katerih bi kazalo razpravljati. Zato take seje — tudi če pride do razprav .— navadno zbledijo ob nevažnih obrobnih stvareh reprezentančnega fonda, reklamnih stroškov in podobno. To so v resnici bolj formalne obveznosti, ki jih je dolžno opraviti podjetje ozirma samoupravni organ. Res je, da ti obračuni z vsemi predpisanimi prilogami in obrazci niso v takšni so, kot vsa prejšnja leta Vse to gradivo, ki je sicer terjalo mnogo dela, je zgolj upravni akt, ob katerem družba zahteva od gospodarske organizacije poročilo o gospodarjenju z zaupanimi sredstvi in o izpolnjevanju obveznosti do širše skupnosti. Vendar so s tem opravljene zgolj formalne obveznosti podjetij do družbe. Dokaj važnejši pa so notranji odnosi v kolektivu in dejavnost samoupravnih organov. Pokazatelji o lanskoletni proizvodnji, o dohodkih in izdatkih, o gospodarjenju in o končnem ekonomskem uspehu, kar vse je zbrano v izdelanih obračunih — vse to ne sme iti v arhiv kot zgodovinski dokument o razvoju podjetja. Naj važnejše pa je, da to gradivo koristimo za ogledalo našega gospo- bistvu nič novega, dar jen j a in uspehov znotraj ko- Dobrotniki na tuj račun zavlačevanja — »»«-umetno povišanje prejemkov posameznikom, in to zaradi njihove pokojnine. Na takšne primere naletimo zlasti pri manjših podjetjih, vendar pa so tovrstni pojavi značilni tudi za večja podjetja. Nekaj primerov Je, da so v pravilnike sprejeli načelo, da se prizadetim članom kolektiva leto dni pred upokojitvijo povišajo prejemki zato, da bi si tako pridobili osnovo za višjo pokojnina Pri tem gre za rušenje osnovnega načela — da je pokojnina priman e družbe posamezniku v njegovih starejših letih za tisto, kar je tej družbi prispeval e svojim delom v času, ko je bil za delo še sposoben. Delavec iz manjšega podjetja je zbral in predložil potrebne dokumente za upokojitev. Povprečni prejemki v zadnjem letu so bili 48.000 dinarjev. Toda brž nato je prinesel nova potrdila, in sicer, da •o povprečni mesečni prejemki 80.000 dinarjev. Cez nekaj dni j« poslal še dodatne dokaze, tako da bi njegova povprečna osnova znašala 86.000 mesečnih prejemkov za polkvaLificiranega delavca. V nekem pleskarskem podjetju so izdali potrdilo, po katerem naj bi imel pleskar v zadnjem letu 82.000 din povprečnih mesečnih prejemkov. V drugem primeru je voznik motornega vozila prejemal | v zadnjem lotu povprečno 67 tisoč dinarjev mesečno. Ko je šlo za to, da naj bi take postavke potrdili z dopolnilnimi opisi, opredelili, koliko je bilo zasluženega v rednem delovnem času itd., so se izmaknili vsaki nadaljnji »sitnosti«, češ da drugih podatkov nimajo. V ekonomski enoti 6o se zmenili, da bodo nekomu povišali oceno njegovega delovnega mesta zgolj zato, ker je tik pred upokojitvijo. Seveda so potem, ko so ugotovili, da gre to v škodo njim samim, takoj opustili tako dobrotništvo in preklicali dano obljubo. V drugem (Nadaljevanj« na 2. str.) lekFivov. To je še posebno važno spričo uveljavljanja ekonomskih enot in nove oblike delitve dohodka. Prav zato imajo ti obračuni letos še poseben pomen. To je seveda stvar subjektivnih 6il v kolektivu V tem smislu so tudi sindikalni občni zbori po gospodarskih organizacijah predvideni šele v marcu mesecu, da bi na njih lahko razpravljali o teh obračunih in o gospodarjenju. Seveda pa številke izdelane bilance ne bodo morda razumljive za člane kolektivov, če ne bodo posebno prilagojene, obrazložene in utemeljene ob prikazovanju zgolj posameznih pojavov in bistvenih problemov. To še posebno velja za večja podjetja. Kolektivi mora jo zahtevati od svojih strokovnih služb, da jim posebej pripravijo te podatke za ekonomske enote, da prikažejo delež vsake enote v skupnem podjetju, slabe in dobre izkušnje in podobno. Delavcem po ekonomskih enotah, na sindikalnih zborih itd. bi bilo treba čimbolj razumljivo in nazorno prikazati finančni učinek oziroma delež skupnega obračuna: njihove stroške, izdatke za surovine, koriščenje strojev, varčevanje, odmev morebitnih organizacijskih sprememb itd. in njihov končni uspeh lanskoletnega gospodarjenja. K. M. ODSLEJ NE SAMO PROIZVAJALCI TEMVEČ TUDI UPRAVLJAVCI Kranj, 27. januarja - Včeraj popoldne se je sestal na svojo prvo sejo pred štirinajstimi dnevi izvoljeni delavski svet Cestnega podjetja Kranj. Za prvega predsednika DS so izvolili Franca Svetino, za podpredsednika pa Antona Ropreta. Na včerajšnji seji so izvolili tudi potrebne komisije in sedemčlanski upravni odbor. Med najpomembnejše pa lahko nedvomno štejemo to, da je včeraj prevzel Cestno podjetje *Kranj v upravljanie delavski svet. S tem so bili položeni temelji za nadaljnjo neposredno upravljanje; cestni delavci pa odslej ne bodo samo proizvajalci, temveč tudi upravljavci. Na današnji konferenci so bili najuglednejši predstavniki tržiške komune. Osnovna misel, ki jo lahko povzamemo iz današnje razprave je, da doslej na območju občine ni bilo na področju turizma prave načrtnosti. Sredstva, ki so bila dana v zadnjih letih v ta namen, so bila porabljena brez vidnejših rezultatov ali pa so bila investirana v obmorske kraje za letni oddih članov tržiških delovnih kolektiv v, kar je vsekakor prej v izgubo tržiškega gospodarstva kot pa v korist. Precej govora je bilo o Zelenici in sploh o tržiški okolici, ki ima številne naravne poboje za turizem, ampak so ostali doslej bolj ali manj neizkoriščeni. To še zlasti velja za samo Zelenico s posebnim poudarkom na zimskem turizmu, ki bi bila za oddih delavcem lahko pomembno 6redi5če tudi čez vse leto. Spričo skorajšnje dograditve predora na Ljubelju in začetka gradnje nove ceste pa postajata turizem in vzporedno gostinstvo vse pomembnejši veji gospodarstva. Letos ni na razpolago niti sredstev niti načrtov. Ker tega ni, gre predvsem za to, da bi si letos zagotovili potrebne načrte in bi že prihodnje leto skušali v ta namen osredotočiti tudi kar največ možnih "edstev. - B. F. Te dni smo oziroma bomo kot volivci na naših zborih po voliv-nih enotah poslušali razna poročila o delu poravnalnih svetov in izbrali nove ljudi v te organe. Pretekla je namreč prva — dveletna mandatna doba poravnalnih svetov, ki so kot nov družben organ — praviloma na območjih krajevnih odborov zaorali ledino v neposredne odnose med ljudmi. Ob podpori ljudskih odborov, ob smernicah političnih organizacij in ob strokovni pomoči rednih sodišč, so se ti sveti moćno uveljavili in opaziti je, da v družbi zavzemajo vse važnejše mesto. Ljudje se vse bolj obračajo na te organe, iščejo nasvete in pomoči ter rešitve ob raznih težavah in nesoglasjih z okolico. Nekateri podatki pa kljub temu kažejo, da je treba dosedanjo prakso močno upoštevati, napraviti določene zaključke in po volitvah ob že itak predvidenih seminarjih tudi iskati vzroke posameznih pojavov in najti rešitve. Pri tem se zlasti vsiljuje misel, zakaj ti sveti v zadnjem času ne dosežejo več uspehov s poravnavami. Iz podatkov je razvidno, da so imeli ti organi v svojem začetku v odstotku več uspelih poravnav kot v zadnjem obdobju. Na kranjskem območju so na primer lani izmed 506 primerov uspešno rešili samo 217. Več kot polovica pa je bilo takih primerov, kjer se stranke med seboj niso hotele pobotati. To so bdli spori, ob katerih so ljudje prihajali naravnost na poravnalne svete, kar je zelo lepo spričevalo uveljavljanja teh orga^ nov. Se manj uspehov pa so imeli poravnalni sveti pri tistih razpravah, ki jim jih je odstopilo sodišče. Od skupnih 235 vlog so sam« pri 53 primerih dosegli zaželeno poravnavo. Morda ti primeri niso značilni za ostale kraje. Velja pa ugotovitev, da poravnalni sveti, razen izjem, ne dosegajo tistega, kot bi želeli, niti tistega, kot so obetali prvi uspehi na začetku. Nekateri pravijo, da so ti organi postali utrujeni. To je brez dvoma res. Zlasti še, če upoštevamo, da imajo ponekod mnogo dela in da je to v glavnem prostovoljno, brezplačno delo. Dru»i znaki pa vsiljujejo tudi misel, da posamezni državljani tudi bolj na lahko vzamejo te obravnave, ker »itak nič ne stane«. Tako so ugotovili na tržiškem območju primer, da je ista oseba imela hkrati kar tri vloge sporov pri poravnalnem svetu. Na uspešno poravnavo med ljudmi pred poravnalnim svetom pa brez dvoma vpliva tudi okolje. Ponekod ti organi nimajo ustreznih prostorov in se poslužujejo raznih slabo opremljenih, mrzlih in neurejenih prostorov, kar vso na posameznike ne vpliva avtoritativno. Take in podobne misli se vsiljujejo ob današnji - dveletni izkušnji teh organov pred startom v novo mandatno dobot Poravnalni sveti so opravičili svoj obstoj. Samo v obliki dela bi morda kazalo iskati novih poti. - K. M. TOKRAT V SLIKI • TOKRAT V SLIKI JESENICE (M. 2.) — Ze lani jeseni Je bilo precej govora, da bo na Jesenicah v Industrijski ulici kmalu zgrajen nov trgovski lokal, kamor naj bi se preselila »Kasta«. Sedanje »Kašiine« prostore bo menda potrebovala železarna. Kot pa smo zvedeli pri direktorju trgovskega podjetja »Zarja« z Jesenic, se je gradnja omenjenega lokala zavlekla. Med drugim so v zadnjem času ugotovili, da lokal v Industrijski ulici m ustreza lokaciji. Razen tega kaže, da bodo nov trgovski lokal namenili tudi za druge trgovske potrebe In ne za take, kot jih opravlja »Kasta«. Zato za sedaj trgovino »Kasto«, kjer so lani nara» dili okoli 400 milijonov prometa, ne bodo preselili v nove prostore, kot so najprej mislili. Kakšna bo rešitev, še ne vedo, vendar računajo, da bodo tudi ta problem jeseniške trgovine pristojni organi kmalu rešili. Na sliki: v prodajalni »Kaste. — Foto: F. Perdan SREDA, 28. februarja 19« GLENN V BELI HISI Washiagton je predvčerajšnjim navdušeno sprejel vesoljskega potnika polkovnika Glenna, ki je prejšnji teden ' ikrat obletel Zemljo. Glenn je prišel v ameriško prestolnico skupaj s predsednikom Kennedyjem. Govoril je na skupni seji obeh domov ameriškega kongresa. AFRIŠKA KONFERENCA V TUNIZIJI V Tunisu eo uradno sporočili, da so vlade dežel kasablanške skupine, Brazzalvilla in Monrovie ugodno odgovorili na predlog tunizij-•k« vlade, naj skličejo konferenco Dobrotniki na tuj račun (Nadaljevanje i l. strani) primeru so priznal! vratarju kvalifikacijo, češ da to itak ne prizadene nikogar, da pa bo imel boljše pogoje pri upokojitvi. V nekaterih kolektivih pa so tako skrb za tiste, ki so pred upokojitvijo, uzakonili s pravilniki. Nihče nima namena in ne sme posegati v notranje odnose kolektiva in v delitev sredstev. To je stvar samih delavcev, stvar ekonomskih enot. Včasih Je razumljivo tudi določeno odstopanje od pravil ln predpisov, zakaj stvari je v resnici treba urejevati z določenimi širšimi družbenimi kriteriji in s čutom človečnosti. To predvidevajo in dopuščajo v določenih primerih tudi sami pred-pisi. Prav tako je lepo. da kolektivi skrbijo za itete, ki jim že upadajo moči, da bolje stimulirajo starejše, ki so več let v določenem podjetju ali stroki, tiste, ki zaradi trenutnih razmer ne dosežejo ustreznih uspehov. tTste. k« Ima'o posebn? zasluge za uspeh kolektiva in podobno. Pri vsem tem kolektivi upoštevajo prizadevanje posameznika v dali-šem obdobju in ga skušajo primerno stimulirati. Toda z njihovimi sredstvi! Povsem zmotno pa je umetno povišanje prejemkov zgoli z utemeljitvijo, da bi pozneje prizadeti dosegel višjo pokojnino. V tem primeru kolektiv daja posameznikom legitimacijo za neopravičene zahteve do družbe v poznejš:h rekli, da račun. neodvisnih afriških dežel. Ta konferenca bo najbrž v aprilu mesecu v Tunisu. UPOR V GUATEMALI Poveljstvo uporniških sil v Gua-temaii je zanikalo trditev, da je vladnim silam uspelo zatret! upor. V sporočilu uporniškega poveljstva Je rečeno, da so bili prvi spopadi z vladnimi silami uspešni in da kmetje pristopajo v uporniško ribanje. Upor proti diktaturi se J« začel 6. februarja. Uo«rniki, ki jih vodi "o mla"i oficirji, so zavzeli dvT srarnizona in saplenffl več.je količ'ie orožja, potem pa so se umaknili v nlan'nske predele dežele, kjer v bližini mehiške meje tudi delujejo. POKOLI MED ALŽIRSKIM PFl^ETV." T ''TVOM Tuie agencije poročajo, da O AS v Alžiriji z nezmanjšano silo na-dalju.fe pokole nad neobor^enim alžirskim prebivalstvom. Ccnr.av francoske oblasti zatrjujejo, da so okrepile »varnostne ukrepe« in »sile reda« na naiva^neFih točkah v velikih mesMb. je bilo vendar v nedeljo ubitih 26 ljudi v 48 atentatih. Menijo, da utegnejo ti pokoli pripeljati do težav pri Dogovorih o prenehanju sovražnosti. Alžirija v teh dneh čaka na odrešilni trenutek. Kazalci se vedno bolj približujejo uri, ki bo napovedala prenehanje sovražnosti, in dežela, Id je več kot sedem let sodelovala v plesu s svinčenkami, čaka, da bodo njeni borci prišli iz strelskih jarkov in iz postojank. To pričakovanje je težko, ker v teh zadnjih dneh pred premirjem pokoli desničarskih skrajnežev iz vrst OAS niso nič manj krvavi. Nasprotno nasilstva te podzemne organizacije so iz dneva v dan bolj maščevalna. Maščevanje za konec alžirske vo'ne postaja v teh dneh med arabskim prebivalstvom geslo desničarske logike. Satanove oborožene tolpe na svojih sprehodih po muslimanskih predelih alžirskih mest pobijajo nedolžne Mudi kot za stavo. Alžirsko ozračje Je v tej prehodni dobi nasičeno s hudodelstvi, ki so se znčela na nekoliko mani orranbr-n način *> pr»d več kot sedmimi leti. SaJanove krvave roke so v tem odločilnem razdobju ra usodo Alžir''e riavna prepreki. saj kaže, da bodo težave pri uresničevanju premirja nastajale prav zaradi njegove pri- .-•-!■■»* Mhi.iij.iiiiimiiiiiiii.iiiiui solncsti. Na njegovo nasprotovanje so na obeh straneh računali. V Parizu je general de Ganile sklical posvetovanje z vojaškimi voditelji na široki osnovi, pa tudi na alžirski strani so priprave za preprečevanje zla postale precej skrbne. Načrt mirne rešitve alžirskega problema je na pomolu. V iiiiiillfillllllllllllllllllltl llil^llllllllilllllllllli..: !.,,;illllilllllllllililllllllllllilll!lilil!Hlilllllll.....lllillllllllllll!llilllllinillli.im!fflI71HT" zum čaka, da ga v najkrajši dobi podpišejo. V tej prehodni dobi k samostojnosti Alžirije se bodo ravnali po sklenjenem sporazumu. Francija je priznala Alžircem pravico do samoodločbe in ozemeljske nedotakljivosti. V razdobju do glasovanja bo izvršno oblast v Alžiriji imel začasni izvršni odbor, ki Po prehodni dobi bi v Alžiriji razpisali glasovanje o samoodločbi. Ljudje bi se z glasovanjem opredelili: ali za samostojnost Alžirije ali za A1H-rijo pod francosko upravo. Ker o izhodu tega glasovanja nihče več ne dvomi, predvidevajo, <1& bi takoj po izidu glasovanja razglasili svobodno in neodvisno Alžirski „srečni konec'4 Parizu so se začeli pripravljati na premeščanje franco->krh oboroženih ril. ki so bile sedaj razporejene v Al^iriii. Res so malenkostno zaskrbljeni še glede Ustih a!?-irs!dh nasel.-en-ev, ki jim alžirska vlada zaradi sov-ra:"ne*ra odnosa In sedelovan'a z OAS ne mara zarotoviti državljanskih pravic In predlaga iZTon v Francijo, Francija pa edreka, da bi te »grešnike« spre.fsla brez UTOvora, ker ji utegnejo delati te'ave. Sivolasi Jože in njegov alžirski kolega Saad Dahlab bo*t^ morala streti S« ta zrdn'1 oreh. Okviri francosko - alžirskega premirja so že postavljeni na precej trdne osnove in spora- ga bo sestavljalo enako število Arabcev in Evropejcev. Predsedoval bo temu odboru Alžirec arabskega porekla. Ta vlada »enakega števila« bo pripravila vse potrebno. Prehodna doba ne bi smela trajati več kot šest do deset mesecev. Po vesteh, ki pa uradno še niso potrjene, bi sestavili skupne oborožene sile, ki bi .Mm poveljeval alžirski poveljnik. Te oborožene sile bi imele pod orožjem 30 do 40 tisoč vojakov. Oborožene sile bi skrbele za mir. Francoska vojska bi se počasi začela umikati iz Alžirije. Računalo, da bi do konca leta p o vleki i iz Alžiriie okoli 600.000 francoskih vojakov. Alžirijo. Alžirija bo evropskemu prebivalstvu dala enake pravice kot prebivalcem arabskega porekla. V zameno za, t©, pa bo še za nekaj časa zadržal* svoja vojaška oporišča na al. žirskem ozemlju. Za sedaj je s« popolnoma nedoločena doba zadrževanja teh oporišč, ki so nastala na alžirskem ozeml>u. V Sahari bodo oporišča čimprej odpravili. Sahara bo tako pa. stala sestavni del alžirskega ozemlja, čeprav bosta pri izkoriščanju saharskih petrolej naj h vrelcev in drugih rudnih bogastev sodelovali obe državi a spora/umi, ki jih bodo sklenili B alžirsko vlado. Zdravko TomažeJ """.....?'f*«!:ir:ft>»ifirf'ffi«rf ■ iif3**:ifiiiiifiif i>jirfHitf:ifffifiTiifitffifiif iiiiiii;*iiiiifiJii::ii;iii-ifiiisiiiiuiu *tnniifll*' O okrajnem posvetovanju klubov mladih proizvajalcev Kluba ustanoviti povsod, kjer jih še ni letih, kar H so dobrotniki pogosto na tuj K. Makuc Pred kratkim je tovarniški komite LMS tekstilne tovarne Tek-stilindusa iz Kranja organiziral v Kranju okrajno posvetovanje klubov mladih proizvajalcev. Namen posvetovanja je bil. da naesnovi razprave in izmenjave dosedanjih izkušenj uodarsklm organizacijam pripo-rc:"a!c irf svetovale, knj naj v svojih pravilnikih dopolnijo aH popravijo. Te komisje bodo pripravile izčrpno poročilo o vsebini in kvaliteti novih pravilnikov ter z Pristojnost varstva invalidov in borcev v komuno še številne druge načrte. O vseh | kov. Zato je bil zbor volivcev tu teh problemih so se pogovarjali di dobro obiskan. Ker je bil v teh tudi na torkovem obenem zbora Glavne zadružne zveze Slovenije, na katerem je bilo precej poudarka na zemljiščih, s katerimi kmetijska gospodarstva razpolagajo. Gre za to, da imajo kmetijska gospodarstva za svoje načrte trenutno premalo zemljišč. V našem okraju je za družbeno kmetijstvo sedaj le 3% celotne površine. -Prav zaradi tega bo potrebno med kmetijskimi gospodarstvi in zasebnimi kmetovalci poiskati boljše oblike sodelovanja, kot so bile doslej, ker bi bilo le tako moč uresničiti vse načrte. Hkrati z vsemi predvidenimi investicijami pa gre vzporedno z napredkom kmetijstva tudi za boljše, to je socialistične odnose na vasi, kar je za našo družbeno ureditev velikega pomena. — B. Fajon dneh na Jezerskem tudi seminar predsednikov krajevnih organizacij SZDL, so tudi ti prisostvovali razgovoru. O posameznih problemih so v razgovoru 6odelovaTi podpredsednik ObLO Kranj Alojz Založnik, direktor Gozdnega gospodarstva Anton Hafner, projektant inž. Zaletel in direktor Kmetijske zadruge inž. Koncilja. Postavljena vprašanja so vzbudila zanimanje in široko razpravo. To je bila hkrati tudi prva javna tribuna, ki jo je organizirala Socialistična zveza v kranjski občini. Ker so predsedniki krajevnih organizacij sami lahko ocenili koristnost takih razprav in srečanj, lahko še pričakujemo, da bodo tudi drugje v kranjski občini in na Gorenjskem organizirali javne tribune. — M. Z. Prejšnji teden se je začel v hotelu »Krim« na Bledu I. seminar za občinske uslužbence, ki ?o zaposleni v zvezi z varstvom Vojaških vojnih invalidov in borcev NOV. Na tem seminarju, ki ga je priredil Svet za socialno varstvo LRS in bo trajal 12 delovnih drv. so 4 udeleženci iz našega okraja, in 6icer: 2 z Jesenic, po eden iz radovljiške in škofjeloške komune. Varstvu borcev in invalidov je naša družba že doslej posvečala mnogo pozornosti, saj predstavlja to varstvo eno izmed pomembnejših vprašanj v okviru socialnega varstva. V ta namen se porabi letno v Jugoslaviji preko 20 milijard, v Sloveniji nad 2 milijardi, v kranjskem okraju pa smo lani porabili okoli 159 milijonov din. Smo v ča6u, ko se prenaša vse več odgovornosti in nalog v komuno, pri varstvu borcev in invalidov pa je še vedno niz pristojnosti na republiških in zveznih organih. Težišče je na okraju, medtem ko ima komuna, ki je najbližja tem problemom, le nekatere manj pomembne pristojnosti tehničnega značaja. Zato je ZIS sklenil, da Je treba prenesti osnovne pristojnosti na kemuno, za kar bo potrebna vrsta sprememb v zvezni zakonodaji. Prve ukrepe že pripravlja zvezni svet za socialno politiko in komunalna vprašanja in bodo predloženi LS v razpravo. Novi predpisi namreč predvidevajo, da bodo dosedanje pristojnosti okrajev v zvezi s tem prenesli na komune, pristojnosti republiških in zveznih organov pa nr ok-rtm« organe. Za izvedbo teh sprememb eo potrebne temeljite priprave, ki so v teku. Sem i«r>ada tudi omeni eni seminar, na katerem se določeni občinski uslužbenci usposabljalo za nove naloge. Temu bo sledil drugi seminar, ki se bo začel 12. marca v zdravilišču »Triglav« v Mojstrani in ki se ga bodo ude-lečiH tudi iz našega okraja. Na odseku za j-"'-1'-'^ in bo-^e pri oddelku za družbene službe OLO Kranj so izrazili mnenje, na i bi ti uslužbenci seminaria po zaključku nekaj časa prakticirali pri njih. S. Skrabar njim seznanile zbore Proizvajalcev. Škofjeloški občinski odbor proizvajalcev bo obravnaval proy matiko novih pravilnikov na £e ki bo predvidoma prihodnji tode-Komisija, ki je v Škofjeloški ob ni pregledovala pravilnike o č-litvi čistega in esebnega dohod1'; je ugotovila pri nekaterih prsv" nikih določene pomanjkljivo©*; • jih je zato vrnila podjetjem v -pravo. Posamezni pravil nabili slabi zato, ker nimajo t*..--hodnih potrebnih posto-analiz, ki bi lahko 6lu**1ft v-osnova za sestavo posame*n*h glavij v pravilniku. Tako m--, kajo analize dobodka za d^-tri leta nazaj in prav zato težko primerjati posamezna r merja. Nekatera podjetja bodo mo*: dopolniti tudi posamezna por ja, ki jih niso podrobneje ob-j navala, čeprav so jih po«o®to r novala. Pri določenih i>ravnr'. se kaže tudi vpliv tujih socJell cev. Bili so tudi primeri, fc0 t,j pravilnike v podjetju niso i prekontrolirali in jih b->lj prfitf* dili svojim razm^rr.m. Kcrni^';-med drugim tudi ugotovil^ ^3 : nekatera podjetja preveč nemarno gledala na izdelavo pr-nikov o delitvi čistega in os^s-v, dohodka. Predvsem v m-ar podjetjih se jc pri izdelavi p.--nikov ponovno pokazalo pokanje ustreznega s'rokovnc~a ra. Industrijske in drug* ve.»* »osoodarske org?.n:zari«e s?> dot' težko nalogo ooravile bolj i manj uspešno. Te*nje po Pov nju osebnih dohodkov so rc- - P. Dr. Vladimir Stiasny O problemih zobozdravstva (Nadaljevanje in konec) Problemi otroškega zobozdrav-ttva zaslužijo posebno pozornost. Tudi tu je pomanjkanje zobo-zdravniškega kadra veliko, morda mnogo večje, kot v zobozdrav-»tvenih ustanovah za odrasle. Dejstvo j«, da je končna rešitev problema zobozdravstvene zaščite pravzaprav odvisna od razvitosti ■lužbe zobozdravstva. Bolje je bolezen preprečevati kakor zdraviti, pe samo bolje, ampak tudi mnogo ceneje. Ca« bi bil, da bi se Zavod za soHalno zavarovanje tega nekoliko bolje zavedal. Vsak pameten ifea-vHar "a'a danes enkrat d« kakor jutri dvakrat. Or^sn'Md'a zobozdravstvene xaščite šolskih otrok obsega Sol-fko zobno ambulanto I na šoli »Si« m on Jenko« v Kranju (60 ur tedensko) in Šolsko zobno ambulanto II Stražiftče (4(1 ur tedenr^o). folska zobna ambulanta sistematično nudi vso zobozdravstveno oskrbo med šolskim letom otrokom iz šol »Simon Jenko*, in "-France Prešeren* (1400 otrok). Šolska zobna ambulanta II Stražišče pa učencem šole »Lucijan Seljak« v Stražišču (1100 otrok). Med šolskimi počitnicami delata obe za otroke iz ostalih Sol sistematično (šolska ambulanta I za levi breg Save. ambulanta II. P8 z* desni breg). Razumljivo, da nudita ambulanti tudi pomoč malim pacientom z bolečinami (ob upoštevanju rejonizacije!). Obe ambulanti sta vedno na razpolago tudi predšolskim otrokom. V načrtu je bulanta na šoli Planini, ki bi omenjene šole kre. Prostori so zobni terapevt. »Sonje finončnih mo ambulante; •ti. ki bi imel še ena zobna am-»Stanc Žagar« na prevzela učence in levi breg Ko-na razpolago, tudi Ostane le še vpra-sredstev za oore-te naj bi dal ti-od dela take am- bulante finančno korist, to je Zavod za socialno zavarovanje.. Ce upoštevamo, da je zajetih skupaj blizu 2500 otrok v sistematično zdravljenje, vseh šoloobvez* nih otrok v naši občini pa je blizu 8.000, je Jasno, da je taka zobozdravstvena zaščita skrajno po-manjkljiva. Tu pa niso šteti predšolski otroci in dijaki srednjih šol, ki se po ukinitvi ambulante na gimnaziji nimajo kie zdraviti. Da bi vsaj malo omilili ta problem na terenu, imamo v načrtu terenske akciie. Zavod za socialno zavarovanje je s tem načrtom seznan;en in je tudi pripravljen to akcijo firnarstrati. Prav firicsiranje otreš-fresa zobozdravstva, ki je daleč na'no-membnejša aktivnost v zobozdravstvu, jo že leta in leta mi-nmama in jo to verjetno pl~"n! vzrok ncr-v.v'^M službe ctm*ke-2p zobozdravstva. ' Omovna aktivnost šolskih zob- nih ambulant je vzgojna in šele potem terapevtska. Vzgojna aktivnost obstoji v propagandi in v uveljavljanju načel ustne higiene. Opaziti je, da šolski otroci zobe sploh ne čistijo ali pa zelo neredno in nemarno. Ugotovljeno Je, da dobro in pravilno čiščenje zob zmanjšuje zobno gnilobo za 15 odstotkov. Naj se torej mamice ne čudijo, če zobozdravnik v šolski zobni ambulanti zavrne otroka, ki zob ni pravilno in temeljito očistil. V zanemarjenih ustih se pojavlja vnetje dlesni, razen tega imajo vse zalivke občutno ekraičano življenjsko dobo. posebno zalivke na sprednjih zobeh. Zanemarjati vs-ta pomeni zmanjšati pomen dela in truda zobozdravnika. Tudi i'sneh zdr^vlienia je ori zanemarjenih ustih minimalen, ravno ta-M tudi učinek tablet fluor-kalci-ja. Zato so vsi otroci z neočV;rsn'h ."*r,'v'- Hn'"h zavrnjeni (razen z bolečinami). V nekaterih šolah Je uvedena stalna kontrola čiščenja. Ce se u.eotovl vnetje dlesni zaradi zanemarjanja ust, se začne takoj z zdravlienJem dlesni. Pravilno zdravljenje dlesni je boleče in predvsem popolnoma nc*po!rebno. Uspeh: Na šolah »Simon Jenko« in »France Prešeren« je poštah slaba ustna higiena in s tem vnetje dlesni redkost. Starši, ki se ne strinjajo s takim zdravlienjem, ee khko zglasijo (to je vedno zaželeno!) v šo^.ki ambulanti. Zdmv zob ie npskončno več vreden, kakor še tako dobro popravljen zob. TeraoevVka aktivnest je sestavljena iz zdTavlienja zobne "nilcbe, njenh vzrokov in posledic ter iz kontrole Drav'lnega izraiča^'a stalnih zob. V primeru nepravilnega izražanja pa Je zo-bozdravn: ni navedeno postavlja ogromno obremenitev za terapevte v šolskih ftfrnllt pmVilantnh. C"- j-? tvdi kol.kor toliko zadovoljen z ak- 1 tivnostjo zobnih ambulant. je ko nezadovolien z otroškim ro'v I zdravstvom. Po pravici neza<^0^* ljen! Vsaj 8 zobozdravniBcov I meralo posvetiti ves čas r^r otrokom pa bi komai za^enj ko obetamo uspeh. Ns smemo nnzabitl, da 7 —-marjanlem šolske drl? 1 ne deV Isko ustvarjamo nov s'ol poetov za že tako preobremon.c zobne ambulante. Zakl'u*ek: Zobozdravstva^ lavce čaka še mno^o dela ori * ganizacljl in izv-i-niu ^d zobozdravstvene z*»črte ln ?e r' ln r'A'a -Ta6 ' - koristnike te r^e- Zal -le. da 'e ta «wH*M * ?" zdravstvu treba razvozi Jati tT1 -.-ewek,M k— me*a M *Y"IV| moramo storiti mi, zobozdrav^ ni delavci. Jtelejl W«m»- * > nas! r^enti vse to vedel: upošteval!. PRED IZREDNIMI KONFERENCAMI KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL Uspeh je odvisen od dobrih priprav Krajevne organizacije SZDL bodo sklicale v marcu izredne konference. Ob tej priložnosti bodo pregledale enoletno delo in uspe- KRANJSKI G L R S he. Kakšen bo končni uspeh teh konferenc, pa bo odvisno od samih organizacij SZDL. Predvsem gre za vsebinsko plat; ta naj pomeni napredek za vse organe in organizacije, ki delujejo na območju krajevne organizacije So- cialistične stva. Izredne konference bodo lahko priložnost, kjer bodo občani uspešno obravnavali vprašanja v zvezi z novo ustavo. Prav bo, če se bodo pogovorili tudi o občinskih statutih in statutih krajevnih skupnosti. Posebej pa naj bi konference ocenile — ali je biilo dosedanje delo Socialistične zveze v skladu s stališči V. kongresa SZDL Jugoslavije in Slovenije ter II. plenuma GO SZDLSlovenije. Ta izhodišča naj služijo izrednim konferencam za ocenjevanje dela odborov in organizacij SZDL, pa tudi drugih organizacij, ki delu- Kaj menijo volivci v Besnici? zveze delovnega ljud- l jejo na območju krajevne organizacije ali občine. Te konference pa bi vsekakor ! izgubile na pomenu, če bi se spre-| menile v zbore volivcev, ki ob-■ ravnavajo posmezne potrebe in probleme v zvezi s komunalno de-'■■ javnostjo v kraju in podobno. Koristneje bo, če bodo konference • ob tej priložnosti ocenile, kako so j takšna vprašanja obravnavali na krajevnem odboru ali stanovanj-j ski skupnosti. Tu se 'ahko določneje pokaže na tistega, ki je odgovoren za reševanje teh vprašanj. — Ob tej priložnosti bodo dopolnili odbore z novimi člani — namesto tistih, ki so med letom odpadli in podobno. Na priiporočiao ObO SZDL naj bi krajevne organizacije Socialistične zveze pred tem izdale svoja glasila. Vsebino naj bi posvetili vprašanjem, ki jih bodo obravnavale konference. Minulo soboto je bil zbor vol i v cev v Besnici. Takoj na začetku moramo ugotoviti, da je bila udeležba dobra. Kaže, da bodo zbori volivcev z uveljavljanjem samoupravljanja v krajevnih skuonostih dobili še večji pomen. 2e ob tej priložnosti je prišlo do razprave v zvezi s sredstvi, ki jih bo prispeval občinski ljudski odbor tamkajšnjemu krajevnemu odboru. Porabiti jih hočejo čimbolj smotrno. Do živah- Odslej v novem prostoru Ljudska knjižnica v Naklem ima nove delovne pogoje Ze v začetku februarja, ko so bile po vsej Sloveniji prireditve v opomin pesnika dr. Franceta Prešerna, je bila v Domu kulture v Naklem otvoritev novega prostora Ljudske knjižnice. Knjižnica v Naklem je bila ustanovljena nekako konec 1. 1947 Svoj prostor je imela vse do le-;ta 1951 v nadvse skromni predsobi v Domu kulture, potem pa se je preselila v poslopje, kjer je bil nekdaj »FRONTNI KOTIČEK«. Knjižne police so bile takrat še zelo skromne, saj je bilo njih le 272 knjig, po katerih i esegalo 45 bralcev. v«e do začetka februarja Ljud Bka knjižnica v Naklem ni imela stalnega in primernega prostora Selitve so 6e tudi po letu 1951 vrstile druga za drugo, dokler knjižnica po devetih letih ne bo prišla spet nazaj v Dom kulture kjer je dobila prostor .kakršen ji gre. Kljub temu pa je knjižnica z uspehom opravljala svoje poslanstvo, saj ji je do danes uspelo zbrati že skoraj 1300 knjig in si ustvariti precej širok krog bralcev Z novim prostorom pa so nastopili za knjižnico v Naklem prav gotovo takv-ni delovni pogoji, k obetajo najlepšo perspektivo. Delo knjižničarjev ne bo prvenstveno borba za prostor, temveč skrb, kako čimveč knjig približattčim-Siršemu krogu bralcev. ^veTP^H ne razprave je prišlo tudi v zvezi s cesto, ki bi vezala Besnico s Podnartom. Ob tej ..•riložnesti so se lotili tudi trgovine v Sp. Besnici. Najprej je bila beseda o delovnem času. Ker trgovina ni imela dovolj prometa, je podjetje »Živila« določilo namesto 8-urnega, 4-urni delovni čas, in to v dopoldanskih urah. Na zboru pa so volivci dosegli, da bo poslej trgovina odprta 2 uri dopoldne in 2 uri popoldne. — Spregovorili so tudi o vodovodu. Ta je kar precej napredoval. Meritve so končane, načrti pa so v delu.' Besničani se nadejajo, da se bodo kmalu lahko lotili gradnje. Pripravljeni so tudi pomagati s prostovoljnimi prispevki in z delom. In še ena ugotovitev: volivci so dobili zaupanje v zbore in v organizacijo SZDL. Uvideli so, da imajo vedno večji vpliv v svojem kraju. — f. S. K boljši vsebinski pripravi konferenc bo prav gotovo pripomogel tudi seminar za vodstveni kader krajevnih organizacij SZDL, lci je bil pretekli teden na Jezerskem. Tega motiva nismo posneli lansko pomlad, temveč sredi februarja letos. Milo vreme je takrat pre-maknilo koledar poljskih opravil in kmetje so si zavihali rokave. Ce bi družina, ki jo kaše naša slika, le malo odlašala z delom, potlej ne bi mogla pobrati repe iz zasipnice. Polja je prekrila razmeroma debela snežna odeja. Trdni temelji za delo v prihodnje DU RADOVLJICA JE LETOS PRIPRAVILA PREDVSEM SISTEMATIČNE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA Po združitvi Delavskih univerz Bled, Bohinj in Radovljica je imel novi upravni odbor že dve seji. Na njih so člani razpravljali o organizaciji nove združene Delavske univerze, da bo delo v njenem okviru res boljše, kot je bilo doslej. Glavna utemeljitev združevanja je bila namreč potreba po združitvi razpoložlji- Mla'" ~ki ak^iv tudi pri 2l/topr ometu V soboto, 25. februarja, je bila v podjetju Avtopromet v Kranju ustanovna skupščina organizacije LMS. — Mladinsko organizacijo so v podjetju nameravali osnovati že pred dvema letoma, vendar so morali namero opustiti, ker niso imeli dovolj mladine. V zadnjem času pa se je stanje bistveno spremenilo. Zdaj zaposluje podjetje 49 mladincev — vsekakor dovolj, da dobijo svojo organizacijo. Na skupščini, ki se je je udeležil tudi predsednik ObK LMS Jože Kavčič, so mladince seznanili s programom dela in ne nazadnje s pravicami in dolžnostmi ki jih ima mladina v mladinski organizaciji. Govorili so tudi vključevanju mladine v organe družbenega upravljanja in o uč nih uspehih vajencev, ki obiskujejo Solo za mehansko stroko v Šentvidu. Trenutno obiskuje to šolo 11 vajencev Avtoprometa. SENCURSKI fantje V nedeljo, 25. februarja, zvečer je bil v Šenčurju zanimiv koncert narodnih in partizanskih pesmi. Za vaščane pa je bilo razen tega privlačno tudi to, da je tokrat nastopil novoustanovljeni domači oktet SENCURSKIH FANTOV. Zato so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Poslušalci so izvajalce hvaležno spremljali in nagradili z navdušenimi aplavzi. Pevci so morali več pesmi pono-viti. Največ zaslug za ta dogodek v Šenčurju ima zborovodja Janko Golob. Vaščani si želijo še več takih prireditev. - A. F. liJIlllllllllllllllllllllllllillllinilllilllllllllllllllHIlllllllllllllllJilllli GLA« v vsako hišo vega kadra in sredstev, da bi se tako ustvarili boljši pogoji za dobro organizacijo izobraževanja odraslih. Do konca letošnjega šolskega leta bodo na Bledu, v Radovljici jn v Bohinju še delali po programu, ki 60 ga sprejeli v začetku šolskega leta. Tokrat si oglejmo, kakšen je letošnji delovni program Delavske univerze v Radovljici. V Radovljici letos poteka že če- Gasilski — kulturni dom v Lahovčah pri Cerkljah stoji že pet let v surovem stanju. Da se neometano zidovje kvari, menda ni treba posebej poudarjati. Razen tega imajo vedno manj upanja, da bi kdaj poslopje do kraja dogradili, škoda je tudi, da dom ne more služiti prvotnemu namenu. RADOVLJIŠKA KOMUNA trto leto organiziranega izobraževanja odraslih: najprej eno leto pod okriljem izobraževalnega centra, od jeseni 1959 pa že v okviru Delavske univerze. Podobno kot vse druge Delavske univerze je tudi radovljiška prvo izobraževalno sezono več ali | manj raziskovala, kaj naj najprej zajame v svojo dejavnost. Ker na tem področju ni bilo izkušenj, je bilo potrebno najprej ugotoviti, kakšno vrsto izobrazbe si odrasli ljudje najbolj želijo. Prvo obdobje nesistematičnih oblik izobraževanja — predvsem z enovečernimi poljudnimi predavanji — je imelo namen, da pridobi občane in jih seznani s tem, da deluje usta- Zanimanje za novo ustavo Politični aktiv Brezje — Mošnje - Cernivec je eden izmed prvih vaških političnih aktivov v radovljiški občini in verjetno tudi v okraju, ki je že obširneje razpravljal o prednacrtu tez nove ustave. Vseh 30 udeležencev aktiva je z zadovoljstvom pozdravilo to razpravo, saj je bilo o naši novi ustavi do sedaj še zelo malo govora, na širših forumih se pa še 6koraj ni tolmačila. Veliko zanimanje so člani aktiva pokazali za spremembe v zvezi z vlogo na službenem mestu, za predvideno povezavo države in državljana v enoto itd., povpraševali pa so tudi o značilnostih prehodnega obdobja iz socializma v komunizem. V prednacrtu tez je rečeno, da bi bile odveč iluzije, da bo kmalu prišlo do komunizma, saj je vse to odvisno od sa- mih državljanov ,od mednarodne delitve, od povečanja produktivnosti, od vključevanja ljudi v organe samoupravljanja in od mnogih stvari. Veliko vprašanj na omenjenem aktivu je zadevalo osebno lastnino, posebno še zaradi tega, ker so krožile med našim prebivalstvom izmišljene govorice o podržavljenju imetja. Prednacrt tez nove ustave pa predvideva, da ima vsakdo lahko v lasti hišo in drugo imetje, ki si ga pridobi s svojim delom. Vse to je tudi nasled-no. Kmetijski maksimum še vnaprej ostane 10 ha. Po vsej verjetnosti ga tudi v prihodnje ne bo treba zniževati (posebno še na Gorenjskem, kjer je ostalo le še izredno malo ljudi, ki bi želeli živeti od dela na kmetiji). V prednacrtu tez je govora tudi o privatni lastnini obrtnikov. Tudi o tem Je tekla razprava na aktivu na Brezjah. V prednacrtu je rečeno, da obrtniška proizvodnja še vedno predstavlja izkoriščanje človeka po človeku. Zato predvideva, da privatni obrtniki ne bi smeli zaposlovati tujih delavcev, če pa bi jih zaposlovali, bi morali uvesti delavsko samoupravljanje in delitev dohodka kot gospodarske organizacije družbenega sektorja. Veliko zanimanje za značilnosti nove ustave in obširna razprava na omenjenem aktivu sta dokazale ,da so tovrstne razprave informativnega značaja nujno potrebne. Ko pa bo osnutek ustave dan v širšo razpravo, bodo občani že seznanjeni z novostmi in tako na razpravo tudi najbolje pripravljeni. Prav bi bilo, da bi tudi po osta-iih naših krajih pripravili imfor-nove ustave j mativna predavanja in razprave o spremembah, ki prebivalce najbolj zanimajo. — M. S. nova Jci se ukvarja z izobraževanjem odraslih. V preteklem letu je DU Radovljica že pripravila nekaj tečajev in šol, letos pa je njena dejavnost pretežno usmerjena na sistematične oblike izobraževanja. Tako sta bila v jeseni odprta dva oddelka srednje ekonomske šole; prijavilo se je 60 slušateljev. Istočasno je bila osnovana tudi administrativna šola, za,katero so uredili strojepis-nico in jo opremili s 15 pisalnimi stroji. Ti sedaj služijo tudi za strojepisne tečaje in eo tako stroji skoro vedno v uporabi. Ze nekaj mesecev poteka delo v dveh oddelkih večerne politične šole in v oddelku osnovne šole za odrasle, ki je po vsej verjetnosti zadnji, saj so že vsi, ki so si želeli pridobiti osnovnošolsko izobrazbo, priložnosti za to že izkoristili. Razen teh so imeli v jeseni še dva tečaja za krojenje in 4 jezikovne tečaje, in v jeseni pa še krajši tečaj za vodstva v sindikalnih organizacijah. Delavska univerza skrbi za potujoči kino, ki enkrat tedensko gostuje na Brezjah, v Mošnjah in v Kamni gorici. V letošnjem šolskem letu je vodstvo DU pripravilo 20 enove-černih predavanj, ki so bila kar dobro obskana, saj jih ze vsakokrat poslušalo od 150 do 400 poslušalcev. Od časa do časa DU pripravi tudi celovečerno kulturno prireditev. Tako naj omenmi koncert Invalidskega pevskega zbora za Dan republike in glasbeno-lite-rarni večer ob obletnici smrti dr. Franceta Prešerna. — M. S. Odslej štiri sindikalne podružnice Preteklo soboto popoldne j« imela svoj občni zbor sindikalna podružnica radovljiških trgovskih in gostinskih delavcev. Do sedaj je ta sindikalna rx>družnica združevala člane sindikata iz trgovskih podjetij »Zeleznina« in -Slovenka« ter iz poslovnih enot ljubljanskega podjetja »Tobak«, ki so v Radovljici. Razen njih so bili v tej podružnici vključeni še gostinski delavci iz gostinskega podjetja »Grajski dvor« in iz nekaterih manjših gostinskih obratov. Ker je bilo delo v taki sindikalni enoti, ki je vključevala člane z različnimi težnjami, precej otežkočeno, so na omenjenem občnem zboru sklenili, da jo razdelijo na štiri manjše sindikalne podružnice. Tako bodo odslej delovale podružnice: »2eleznina«, »Slovenka«, poslovne enote »Tobaka« in »Grajski dvor«. Trgovski in gostinski delavci so se na občnem zboru pomenili o najvažnejših problemih gostinskih in trgovskih gospodarskih organizacij. Ker bodo tudi gostinska podjetja po vsej verjetnosti že v bližnji prihodnosti prešla na redni obračun, bodo morali gostinski delavci še z večjo odgovornostjo in delavnostjo opravljati svoj poklic, da bodo imeli obrate čimbolj zasedene in da bodo tako zmogli plačevanje vseh prispevkov. Trgovski delavci so nakazovali problem strežnega kadra, za katerega bo potrebno organizirati tečaje in seminarje in ga na njih usposobiti za sodoben način prodaje. Govora je bilo rudi o dopustih;, prav v mesecih, ki so za dopust najbolj primerni, je sezona in zato gostinski in trgovski delavci ne morejo izkoristiti letnega dopusta. Zaradi tega pa bi bilo posebno za gostinske delavce potrebno doseči, da bi se uredil njihov delovni čas in da bi res delali le 8 ur na dan. Garaže... garaže! To je klic sodobnega motoriziranega človeka, ki se bori z veliko skrbjo: Kam z avtomobilom? Novo naselje na Zlatem polju v Kranju je dobilo celo vrsto garaž. Teh pa Je še vedno premalo, da bi zadostili željam vseh lastnikov avtomobilov. Doslej največje žrebanje za naše naročnike Dva mopeda, televizijski sprejemnik, dva radijska sprejemnika in drugi bogati dobitki Dobitki so lahko vaši, če boste pravočasno poravnali vsaj polletno naročnino za Glas (650 dinariev). Seveda pa bodo tudJ tokrat imeli več možnosti tisti, ki bodo plačali naročnino za vse leto in tisti, ki so že dlje naročniki, in sicer: — kdor plača za pol leta, bo imel en glas, — kdor plača za vse leto, bo imel 3 glasove, — kdor je naročen že več kot 5 let, bo imel 4 glasove, — kdor je naročen že več kot 10 let, pa bo imel S glasov. Naročnike prosimo, da poravnajo zaostalo naročnino najkasneje do 5. maja 1962! ZA NAŠE NAGRADNO ŽREBANJE SO DOSLEJ PRISPEVALA TALE PODJETJA: 1. Tovarna gumijevih izdelkov »Sava« Kranj 2. Iskra, Kranj 3. Kurivo, Kranj 4. Gorenjska oblačilnica, Kranj 5. KRASOPREMA, Dutovlje 6. železarna, Jesenice 7. Trgovsko podjetje »Murka«, Lesce 8. Tovarna finega pohištva »Sora«, Medvode 9. Gozdno gospodarstvo Kranj 10. »Odeja« Skofja Loka SEMINAR ZA PREDSEDNIKE KO SZDL Trži«, 27. februarja - Danes popoldne je tu zasedala komisija za ideološka vprašanja pri ObO SZDL. Člani komisije so razpravljali predvsem o pripravah na seminar za predsednike krajevnih odborov SZDL in so med drugim izdelali tudi prodroben program •eminarja. TRŽIŠKI VESTNIK »GORENJSKI FANTJE« V GOSTEH Preteklo nedeljo popoldne so za prijetno razvedrilo v Lešah, Ko-vorju, Križah in Dupljah poskrbeti »GORENJSKI FANTJE* Iz Ljubljane. Poslušalci so bili na vseh štirih prireditvah nadvse za-lovoljni s pripravljenim sporedom gostov in so jih povsod tudi nagradili z navdušeniim aplavzom. Le-ta Je pokazal, da so podobne prireditve zaželene in da bodo tudi v prihodnje dobro obiskane. PO SKUPŠČINI ZDRUŽENJA BORCEV Izobraževanj e v delovnih kolektivih Cesta drugega reda, ki se odcepi od ceste I. reda Ljubljana—Jesenice proti Triiiču, poataja za nronict čedalje bolj nevarna. Ne gre toliko za to, ker je cesta zelo slaba, temveč ker J= spričo vse večje mo-torizacije zaradi nepreglednih ovinkov tudi možnost večjega števila nesreč. — Na sliki: na Pristavi je prav gotovo predel nepregledne ceste, ki je za promet najbolj nevaren Preteklo soboto zvečer je bila v dvorani hotela -Pošte-« redna letna skupščina Združenja borcev NOB z območja tržiške občine. Skupščini so razen delegatov (80) prisostvovali tudi številni predstavniki raznih družbenih in društvenih organizacij. Po zanimivem poročilu, ki ga je imel predsednik ObO ZB Ivan Stucin, se jc razvila nadvse živahna razprava, v kateri je bilo največ govora o izobraževanju članov ZB. V Tržiču so namreč prav pred kratkim zaključili s tečajem, v katerem so si člani Z3 pridobili potrebno znanje, da bi tako z uspehom opravili izpite za kvalifikacijo ali za pridobitev višje kvalif&acije. Prva .skupina tečajnikov je prav pred dnevi zaključila tudi z izpiti in je večina kandidatov dobila odlične ali prav dobre ocene (le dva sta opravila izpit z zadostnim uspehom), PRED 8. MARCEM — DNEVOM ŽENA Skrbne priprave na praznovanje V tržiški občini se že dlje skrbno pripravljajo na letošnje praznovanje Dneva žena. Za ta praznik predvsem skrbi Konferenca žena pri SZDL, katere odbor 6e je že nekajkrat sestal. Medtem ko bode na terenu — na območjih posameznih krajevnih odborov za praznovanje poskrbele krajevne organizacije SZDL tako kot v prejšnjih letih, nameravajo v samem Tržiču dati letošnjemu Dnevu žena večji poudarek kot kdaj-koli prej. Na večer pred praznikom, 7, marca, bo v Cankarjevem domu slavnostna akademija, ki jo bo pripravilo tržiško DPD »Svoboda«. V soboto, 10. marca, pa bodo v v vseh običajnih zabaviščnih prostorih (na Ravnah, v Domu Par-t'^ana in drugod) zabavne prireditve s plesom. Se posebej pa se tržiške žene tokrat pripravljajo, seveda če bo za to dovolj sredstev, da bi ob prazniku žena obiskale tiste žene, ki so nekdaj aktivno sodelovale v OF oz. SZDL ali AFZ in eo morale svojo dejavnost zaradi obolelosti ali drugih vzrokov opustiti. Partizanske vdove pa bodo na domu obiskali in obdarili tudi zastopniki Združenja borcev tržiške občine; takšen sklep so prejeli na zadnji letni skupščini, ki je bila preteklo soboto. Ko sem se o tem razgovarjal s tovarišico Marijo Karo. sem zvedel, kakšne naloge čakajo tržiške žene v prihodnje. Osnovni problem, ki jih teži, je skrb za za vzgojo in varstvo otrek. Medtem ko je razumljivo, da se žene hočejo čimboli vključiti v vsestransko družbeno življenje, pa jih vendar pri tem ovira derb zaradi otrok, ker ni zadovoljivih varstvenih ustanov. V teh primerih gre predvsem za Šoloobvezne otroke. V Tržiču sicer obstaa Dijaški dom, ki ima tudi primerne prostore, vendar na ie kadrovsko šibak in zaradi te«a ne zmore vseh svojih nalog. Zene so zato sklenile, da bodo skupno z var-stveno-vzgojnimi ustanovami, šolami, Centrom za napredek gospodinjstva, stanovanjskimi skupnostmi in SZDL ter drugimi organizacijami skušale omenjeni problem rešiti v najkrajšem času. Nekateri so se izmikali plačilu B. F. V Bodove', isko grapo gradijo že več let gozdno cesto, ki bi povezala naselje Crni vrh s Skofjo Loko. Ta cesta je predvsem gozdnega pomena in je bila dosedanja gradnja finansirana p -'v vm iz sredstev gozdnega sklada ter delno tudi s nr?rsp*7k| p&zadetih prebivalcev, katerih pozdovi oziroma ostala zemlj. \ težijo k omenjeni cesti. Višino prispevka je dol?"'1 krajevni odbor Zminea. " letu 1059 je zna&al pridevek pet sto dinarev, lani pa 1.150 dinar'".' na hektar zemlušča. Prete'na ve'ina zavezancev je prispevek tud; plačala, le 26 gospodarstev se je temu plačilu uoiralo. Da bi izterjali prispevek tudi od teh zavezancev, so prebivalci na zadnjem lanskoletnem zboru voliv-av v Zmincu predlagali, naj Občinski ljudski odoor ?'.:ofja Loka i'veđe oziroma sprejme poseben odlok o .uvedbi krajevnega prispevka za gradnjo ceste v Bodovel.':ko grapo. S takim odlokom bi namreč uzakinili prispevek iz leta 1-59 in 1961 v skupnem znesku 1650 dinarjev na hekt zemljišča. V ta znesek krajevnega prispevka se vračuna prispevek, ki so ga nekateri prebivalci vplačali že v letu 1959 in 19ol. medtem ko ga bo moralo že omenjeno število zavezancev še v celoti plačati. Odlok o uvedbi posebnega krajevnega prispevka za gradnjo ceste v BodOveljskO grapo, ki ga je Občinski ljudski odbor Skofja Loka ža potrdil, velja za nasalja Sv. Ožbolt (del) in Sv. Andrej (del) na območju Krajevnega odbora P u-tal. Ta nrsalja namre.': gravitirajo na Ecdoveljt-.ko grap) in prav zato zanje velja odlok o uvedbi krajevnega prisoevka za čas od prvega januarja do zadnjega decembra 1962. Posebni krajevni prispevek plačujejo zave- Stanovanjsko še vedno vprašanje -pereče O ustanovitvi Združenja borcev v jeseniški komuni smo na kratko poročali že v prejšnj številki, tokrat pa bi omenili nekaj problemov. J ESENIŠKI OVINAR IS Delo občinskega odbora ZB Jesenice je bilo mimo številnih proslav in praznovanj osredotočeno še na pospešitev akcije skrbi za borce in invalide s poudarkom na prekvalifikaciji, šolanju, zaposlitvi, reševanju stanovanjskih problemov in seveda na oživljanju izročila NOB v zvezi z zbiranjem zgodovinskega materiala. Kljub precejšnjemu razumevanju stanovanjske komisije pri ObLO in v Železarni je stanovanjsko vprašanje še vedno problematično in ga bo moč rešiti le z namensko gradnjo. Resda je bilo v lanskem in letošnjem letu rcSenih 127 stanovanjskih problemov, pri katerih je imela težavno in nehvaležno delo zlasti stanovanjska komisija v Železarni. Izmed teh jih je bilo rešeno 55 brez udeležbe. 21 s finančno in 39 s fizično udeležbo, 8 s pSmočjo pri zadružni gradnji in 4 s pomočjo pri individualni gradnji. Številke potrjujejo, da je precej tovarišev prispevalo po svojih močeh pri reševanju stanovanjskih problemov, ki pa so še vedno kri- tični. Trideset primerov je nujnih. ZB apelira na vsa podjetja, ki so doslej malo ali pa sploh niso prispevala za stanovanja svojih delavcev in uslužbencev, da tudi ona začno z reševanjem stanovanjskega vprašanja borcev — članov svojega kolektiva. Za strokovno usposabljanje borcev in aktivistov NOV, ki so zaposleni v Železarni, skrbi že nekaj let posebna komisija pri ka- DELAVNOST ORGANIZACIJ ZDRUŽENJA BORCEV Preteklo soboto je bila na Jesenicah občinska skupščina Združenja borcev. V jeseniški občini sedaj deluje 13 osnovnih organizacij Združenja borcev, ki združujejo nad 2200 članov. Lani so borci z jeseniške občine sodelovali na najrazličnejših proslavah jn pohodih, ki so bili združeni s praznovanjem 20. obletnice ljudske revolucije. Letos nameravajo izdati tudi zbornik, na Belem polju nad Hrušico. kjer je padlo 1942. leta 46 talcev, pa bodo pripravili proslavo. PRAZNOVANJE JAVORNISKIH PLANINCEV Te dni so javorniški planinci praznovali 15-letnico svojega delovanja. V preteklih letih .so planinci in drugi ljubitelji gora dosegli precej uspehov. Med drugim so prenovili Sta-ničevo kočo pod Triglavom. Pri tem so se zlasti pokazali nekateri posamezniki, ki so sami prenesli precej gradbenega materiala za popravilo koče. Ob oskrbi za Staničevo kočo pod Triglavom pa planinci z Javornika in Koroške Bele niso pozabili na vzdrževanje Kovinarske koče ln planinske postojanke na Pristavi v Javor ni škem rovtu. Kljub temu, da so imeli v preteklih letih precej težav pri delu, je bilo gospodarjenje v društvu zelo vzorno. Radi bi videli, da bi letos za svoje delo prejeli nekaj več sredstev. Na zadnjem občnem zboru, ki 60 ga imeli te dni, so v razpravi precej govorili tudi o izgradnji zimskošportnega centra Velo polje. Vsi govornik! so se zavzemali, da je edini možni dostop na Velo polje z žičnico, kar je tudi najceneje. Zgradili pa naj bi jo iz doline Krme pa do Pršivea. Ze nekaj let deluje pri Planinskem društvu na Javorniku in Koroški Beli tudi mladinski odsek, k je zelo delaven. Vodstvo društva pa se zelo trudi, da bi vključilo v svoje vrste Se več mladih ljudi. M. Z. drevskem sektorju s 5 podkomisijami. Do sedaj si je pridobilo kvalifikacijo na delovnih mestih 306 borcev. Za prekvalifikacijo izven Železarne pa se je prijavilo 37 članov ZB raznih strok iz vse jeseniške občine. Pri organizaciji tečajev so se pojavile težave, ker jih za vse stroke ni moč organizirati na Jesenicah in se morajo zato prizadeti voziti na tečaje v druge kraje. Tistim borcem pa. ki 6o vpisani na srednji tehniški ali dopisni ekonomski srednji šoli, bo treba mimo materialne pomoči nuditi tudi moralno pomoč z raznimi razgovori, seminarji itd., kar bo vse nedvomno pripomoglo k boljšemu uspehu. St. S. Mladina iz Raven na Koroškem NA MLADINSKI DELOVNI AKCIJI NA JESENICAH Na zadnjem plenumu Občinskega komiteja LMS na Jesenicah, ki je bil pretekli petek, so med drugim seznanili člane s problematiko, ki jo je obravnaval VII-kongres Ljudske mladine januarja letos v Kranju. Dogovorili so se, da bodo jeseniški delegati, ki so prisostvovali VII. kongresu LMS v teh dneh odšli po osnovnih organizacijah jeseniške občine in predavali mladini o problemih, ki jih je obravnaval kongres. Na plenumu so se pomenili tudi o delu stalnih komisij pri Občinskem komiteju LMS, nadalje o programu dela, opravili pa so tudi nekatere kadrovske spremembe. Prav zaradi tega, ker sedanji predsednik in sekretar Občinskega komiteja LMS Janez Čuden in Franci Ban delata izključno na pripravah za mladinsko delovno akcijo na Jesenicah in da ne bi ostalo delo občinskega komiteja LMS na Jesenicah zamrlo, so na njuno mesto začasno izvolili tovariša Gabrščka. Občinski komite pa je imel včeraj razgovore z Občinskim komitejem LMS v Ravnah na Koroškem, od koder bo prišla mladin i, ki bo sodelovala pri gradnji športnega parka na Jesenicah in žičnico na Cnr v-Vnad Planino pod Golico. - M. 2. Mladina škof jeiolks obline že razmišlja o praznovanju Dneva mladosti ,ki naj bi bilo letos st'čo sedemdesetletnice tovariša Tita še boli flavncst-no. Ker bo junija v Skofji Lo- Mladina za Dan mladosti ki tretji okrajni zlet Ljudske tehnike in bodo za zaključek (v nedeljo 17 .junija) pripravili veliko parado, na kateri bo sodelovala tudi mladina, menijo, da ne bi bilo smotrno, če bi imeli tako v krajšem času kar dve paradi. Zato bodo najbrž pred Dnevom mladosti organizirali v Skofji Loki množično športno tekmovanje, v katero bi vključili tudi dejavnosti Ljudske tehnike. Športno tekmovanje naj bi zajelo domala VSe športne dejavnosti. Ce bodo ta predlog osvojili, bodo takoj pričeli s pripravami za omenjeno tekmovanje, ki bo po sedanjih predvidevanjih trajalo približno mesec dni. Tekmovanje naj bi zaključili za Dan mladosti. Na svečani akademiji bodo razdelili zmagovalcem šoort-nega tekmovanja praktične nagrade. — P. zanci v denarju, lahko pa tudi v lesu, ki se obračuna na podlag: dnevnih cen. Posebni krajevni prispevek plačujejo vsi laslmki L O Š K I DELAVEC zemljišč, ki leže na območju že omenjenih naselij ne glede na to, kje je njihovo bivališče. — P. O konferencah KO SZDL Skorja Loka, 27. februarja — Za danes popoldne je 'klicana seja Izvršnega odbora Občinskega odbora SZDL Skofja Loka. Na današnji seji bodo predvidoma obravnavali druzoeni plan za leto 10C2 in razpravljali o pripravah in izvedbi letnih konferenc krajevnih organizacij SZDL. Danes naj bi tudi formirali odbor za delovne akcije. kar kaže, da je med člani ZB preccjJnje zanimanje za izobraževanje. Na skupščini je bilo tudi govora, naj bi ObO ZB ne prirejal več samostojnih podobnih ti čajev, temveč da naj bi za to v prihodnje skrbeli delovni kolektivi, ki že organizirajo podobne seminarje. V razpravi jc bilo nadalje precej govora o zbiranju dokumentov NOB, s katerimi naj bi v tr-žiškem muzeju uredili poseben oddelek NOB. Prav zaradi tega so delegati sprejeli sklep, da naj bi imela skupščina ZB tržiške občine v prihodnje posebno komisijo za razvijanje tradicij NOB Razen omenjene komisije sta bili imenovani še dve komisiji, in gj. cer komisija oz. sekcija interni-rancev in komisija za skrb borcev, partizanskih vdov in otrok padlih borcev. Komisije bodo pe potrebi lahko imenovale wvoie podkcnvsije in pričakovati cv bo komisija za skrb borcev NOB že v prihodnjih dneh imenovali podkomisijo za reševanje prošer. in pritožb, zaradi česar je imel doslej tudi ObO ZB največ/ dela b. f. ALI ZE VESTE, DA ... ...JE SVET ZA ŠOLSTVO PRI ObLO Tržič že predlagal kandidate za nove šolske odbore in da bodo kandidatno listo na zborih volivcev izp*. polnili še občani. ...DA SO ODBORNIKI zadnji seji ObLO Tržič sprejeli predlog, da bi bil za direktorja Zavarovalnice Kranj imenovan Ivan Hrovatin. ...DA JE ZA NOVEGA predsednika disciplinskega sodišča pri ObLO Tržič imenovan Andrej Pehare (sekretar Tovarne kos in srpov Tržič) — namesto Staneta Mešiča, ki je sprejel novo službeno dolžnost. ... DA BO GOSTINSKO PODJETJE »Zelenica« do L maja letos začasno uredilo restavracijski prostor s toplo hrano v pritličju, kasneje p« bo restavracija (hkrati tudi slaščičarna in kavarna) v prvem nadstropju. biski ob osmem marcu Prihodnji teden bomo praznovali mednarodni praznik žena — osmi marec. V ta namen je Ob-j činski odbor SZDL v Skofji Loki pozval sindikate, šole in druge organizacije, da priredijo v kolek tivih in na šolah primerne sprejeme za vse zaposlene žene in matere. Občinski odbor Socialistične zveze pa bo priredil v počastitev mednarodnega prazmka žena centralno proslavo v Skofji Loki. Občinski odbor stalne konferen ce žena v Skofji Loki je dal po Obravnava predloga o gospodarskem razvoju občine SKOFJA LOKA, 28. FEBRUARJA — Za danes popoldne je sklicana deseta skupna seja občinskega zbora in zbora proizvajalcev začasnesra Občinskega ljudskega odbora Skofja Loka. Dnevni red skupne seje obsega poročilo o delu organov za notranje zadeve in sodnika za prekrške. Na današnji seji bo ljudski odbor obravnaval tudi predlog resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju občine v letu 1962, kakor tudi predlog letošnjega proračuna občine Skofja Loka. Na ločenih sejah pa bodo odborniki predvidoma obravnavali in sklepali o predlogu odloka o občinskem prometnem davku ln o dveh odlokih o uvedbi posebnega krajevnega prispevka. Prvi odlok se nanaša na uvedbo krajevnega prispevka za gradnjo šole v Selcih, drugi pa na gradnjo ceste Moškrin — Križna gora. Za zadnjo točko ločenih sej je predvidena razprava in sklepanje o spremembi odloka o določitvi najnižje najemnine za poslovne prostore in odstotku najemnine za poslovne prostore, ki se plačuje v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš. budo, da bi v škofjeloški obči" še posebej počastili žene in r»~ate-re padlih borcev in žrtev I ^ tracijskih taborišč. V ta name" predvidevajo, da bodo članice odbora stalne konference žena obiskale razne kraje škofjeloške občine, kjer bi pozdravile in obdarile matere, ki so za svobodo &r rovale več svojih sinov ali hč?r.i Krajevne organizacije SZDL ra naj bi organizirale obiske prj • skih materah, ki so med vojno |* gubile enega s'na. Prav tako ve lja to za žene, ki jim je v \----1 • letih padel mo* in za. stare a;<: . visoke. Krajevne orgaru2ac .■: SZDL se bodo povezale s kraje-* nimi organizacijami Zveze bo--,-ZVVI in Rdečega križa in v take" sodelovanju sestavile PPOgral obiskov. Zene so prispe/alo velik <^e;c za dokončno osvoboditev j,^-; tujčevega jarma in zato je pra, da se jih še posebno ob njihove-prazniku spomnimo in se jim 13-hvalimo za njihovo požrtvov delo v času NOB in za vse osta • žrtve, ki so jih darovalo ti oltar domovine. Tain za hišo so se zbrali. NaJoreJ so dru« drugemu zaupali, da Jim Je dala tovarlaica precej cz vo nfr logo, toda bistre glave so ji bile kos. Nato pa so se prijeli za roko in stekli v šolo — vas c« r ostala za njimi / SREDA. 28. februarja 19G2 Prodam nov radijski sprejemnik »Vesna — UKW« z garancijo. — Naslov v oglasnem oddelku 805 Prodam nov hribovski plug in 130 m izolirane bakrene žice, 16-kvadratne ter konjske »ajšterle«, Naslov v oglasnem oddelku 806 Prodam motorno kolo »Maxi m 175 ccm. — Naslov v oglasnem oddelku 807 Prodam svinjo, 12 tednov brejo. • Zg. Brnik! 23 808 Prodam 2 gumi 650 krat 16 in 2 600 krat 16. - Poženk 17, Cerklje 809 Prodam plemenskega vola od 500 do 550 kg težkega in 400 kg prosa. - Sr. vas 50, Šenčur 810 Prodani novo, valovito, pleska-no spalnico iz orehovega lesa. -Naslov v oglasnem oddelku 811 Prodam kravo, ki bo čez en mesec četrtič teletila. - Strahinj 61 812 Prodam 13 tednov brejo svinjo. - Lahovče 55 813 Prodam pirtlično, takoj vseljivo bišo. - Spodnji Brniki 10 814 Prodam enostanovanjsko niso -vseljivo po dogovoru. — Naslov v oglasnem oddelku 815 Prodam novo moderno pomivalno mizo, primerno za manjšo kuhinjo. - Naslov v ogl. odd. 8f6 Ugodno prodam več amaterskih tranzistorskih sprejemnikov. Naslov v oglasnem oddelku 817 Prodamo lasuljo. - Frizerska delavnica. C. Staneta Žagarja 40. Kranj 818 Nov električni aparat za britje In električni gramofon s ploščami, dobro ohranjen, ugodno prodam. Sp. Brniki 22 819 Zaradi selitve v tujino prodam po znižani ceni kompletno zakonsko spalnico in divan. 820 Omaro, kredenco, kuhalnik in razno steklenino ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 821 ostalo kupim Kupim rabljeno montažno hišo. - Jože Sušnik, Nemilje 8, Des- nica 822 Kupim desni, emajlirani štedilnik v dobrem stanju. - Jamni k, Podreča 27, Smlednik 823 Iščem delavca, ki bi pomagal v kmetijstvu. Nudim hrano in stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku 824 Mizarskega pomočnika sprejme Franc Senk, Tupaliče 28, Preddvor. (Plača po dogovoru.) 825 OBJAVA Dežurna služba veterinarjev za nedelje v mesecu marcu: 4. marca Jože Rus, tel. 26-95, Cerklje; 11. marca Srečko Veho-vec, tel. 20-70, Kranj, Stošičeva 3; 18. marca Bogdan Ceouder, tel. 23-18, Krani, Koroška 9:25. marca dr. Franc Rutar, tel. 27-04, Kranj, Planina 4. OBJAVA PLESNE VAJE Izpopolnite svoje znanje v plesu na začetnih in nadaljevalnih tečajih Občinske plesne šole, Kranj, Delavski dom, nasnroti avtobusne postaje, vhod 4. Pred letnimi počitnicami je to zadnja prilika. Plesne vaje so pod strokovnim vodstvom plesnih učiteljev ob ponedeljkih in četrtkih. Lahko organiziramo tudi plesne vaje za zaključene družbe, šole, organizacije, ustanove, sindikalne organizacije itd. Med plesnimi vajami je obvezen pouk o lepem vedenju .Prijave sprejema šola v ponedeljek in četrtek od 18. do 19. ure. Prvi tečaj se prične S. marca. Pohitite in se odločite! RAZPIS Obrtno-komunalna zbornica okraja Kranj razpisuje za Počitniški dom v Crikvenici naslednja delovna mesta: PORT . • {PORI W ŠPORT • ŠPORT »ŠPORT • ŠPORT S PLENUMA ŠPORTNEGA DRUŠTV A TRIGLAV j-■—j Težki časi za kranjski šport V ioboto zvečer je imelo športno društvo Triglav v Delavskem , navdušenjem pozdravijo uvrsti- domu redni letni plenum. Skupščino sklicujejo vsako drugo leto, v obdobju med dvema skupščinama pa plenarno zasedanje, ki se ga udeležujejo funkcionarji posameznih klubov. Predsednik SD Triglav ing. Janez Eržen je najprej prebral poročilo o dejavnosti društva v minulem letu, nato pa je sledila razprava. Preteklo leto je bilo eno najtežjih v poslovanju največje športne organizacije v K-an:u. Vzrok za to je bilo precejšnje pomanjkanje finančnih sredstev, kar je zaviralo delo večine klubov. Od RAZPIS Osnovna šola Simon Jenko v Kranju razpisuje mesto TAJNICE Pogoji za sprejem: srednja strokovna izobrazba in nekaj let prakse v enaki ali sorodni službi. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prošnje je vložiti pri upravi šole do 10. marca 1962. JUGOSLOVANSKA Srečke s končnicami 60 zadr'e loterija dobitek din 1 pisarniškega uslužbenca-ke 2. samostojne kuharice 3. servirke — sobarice 4. gospodinjske pomočnice Za navedene poklice je potrebna primerna praksa. Cas zaposlit- , ve pod 1. in 2f. od 15. maja do 30. | septembra 1962, pod 3. od 1. junija in pod točko 4. od 15. junija do 15. septembra 1962. Osebni prejemki bodo določeni sporazumno. Prošnje s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na Obrtno-komunalno zbornico Kran', Prešernova 6 1 do 15. marca 1962. zahvala Ob bridki izgubi naše ljubljene PAVLE SENK, roj. volcic se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam stali ob strani ob najtežjih urah, izrekli sožal.je pismeno ali ustmeno, ji darovali cvetie in io spremili na zadnji poti v tako velikem številu. Nikdar pa ne bomo mogli izkazati dovolj hvaležnosti zdravniku dr. Ivanu Cofu, ki je posvečal naši dobri mami toliko skrbi v času njene dolgotrajne bolezni, kakor tudi spec. dr. Grobelniku za moralno oporo, dr. Juliju Maver ju, fiziotera-pevtki Francki Košnikovi za vsakodnevno požrtvovalno pomoč in lajšanje bolečin, duhovščini za iz-kazano pozornost v času bolezni in ob pogrebu, pevcem za ganljivo slovo z žalostinkami, prijateljicama Ivi Stare in Pavlici Križnarjevi za naklonjenost, kakor tudi sostanovalcem, sosedom, prijateljem' in znancem za vso pomoč. Žalujoče družine. Senk, Stare, Volčič, Rehbergar, Mam, Sajovic, Pelko, VVes-sel, Stefe, Dcbevc in Blažič v imenu sorodstva. Primskovo, dne 27. februarja 1962. 50 600 90 800 48110 60.000 52740 60.000 198260 600.000 11 800 91 600 74631 40.000 028351 2,000.000 12 1.000 652 10.000 702 8.000 4832 20.000 10512 81.000 12102 6P.000 19252 40.000 24082 81000 28792 63.000 68032 80.000 84SJ2 41.000 85892 60.000 90622 100.000 13 l.ooo 23 890 53 1.000 63 600 683 4.000 01063 40.600 06833 60.000 50963 60.600 54213 41.000 79223 60.800 79903 40.000 87253 81.000 14 600 26704 80.000 070674 600.000 15 2.000 24115 102.000 49163 40.000 75145 80.000 83455 80.000 507125 1,000.000 66 800 86 600 476 4.000 01596 80.000 72726 40.000 362256 400.000 97 600 10687 60.000 36627 80.000 60297 2*00.600 95077 80.000 107817 400.000 8 400 9148 20.400 10488 40.400 10588 80.400 292288 5,000.400 378928 400.400 9 400 02219 40.400 138629 400.400 predloženega predračuna 15 milijonov dinarjev so dobili od ObLO komaj slabo polovico srerMev, tako da je denarja zmanjkalo že sredi leta. Razumljivo je, da se je posameznih funkcionarjev prijelo maledušje, tako da so govorili že o razpustu. Na poznejšo intervencijo pa so le dobili še nekaj dodatnih sredstev, s pomočjo katerih pa so do konca leta absolvira-li v flavnem le tekmovanla v re» publi%em In zveznem merilu. V 11 klubih je danes včlanjenih preko 2000 članov. Njihovo Število pa bi se ob boljših pc»o';h prav gotovo še povečalo. Prodom v čruStvu so tudi številn' klubi, med katere se cepijo ž" tako skromna iredstva. V društvu so sprejeli sklep, da v takem polo- kot ie sedfi. ne Nvdo ustanavljali novih klubov, če za to ne bo re* tehtnih razlosov. V razrn-avi "e bilo precej govora tudi o kvalitetnem šoorHt. Cilj vsake šoortne delavnosti je razvoj kvalitete, ki je v Kran'u dosegla St ^recefimjo stoon'o. Zal pa s kvaliteto hitro rssfe'o tudi potrebe po finančnih sredrrvlh in orav to je v Kran'u največji oro. blem. Številni rerm^lišk! in državni reprezentanti ter mo*rva, ki tekmulejo v zveznem merilu, so največji »o^iomalci« v društveni blagajn'. Medtem ko drugje z tev v višje tekmovanje, pri »Tri' glavu« na to gledajo z bojaznijo, ker se potrebe določenega kluba s tekmovanjem v višjem merilu še povečajo. V Kranju sedaj že razmišljajo o tem, da bi ustanovili rekako komisijo za kvaliteten šport, ki bi predvsem zbirala finančna sredstva in bi se tako brez ctrahu omogočil še nadaljnji dvig kvalitete. S športnimi napravami je v Kranju precej slabo. Clanl gradbenega odbora pri SD Triglav si sicer na moč prizadevajo, da bi čimprej rešili to težko situacijo. Na žalost pa se njihovo prizadevanje le počasi obrestuje. Vzrok je zopet -pomanjkanie denarja. Prvo lopato za zimski bazen na Savskem logu so zasadili že pred leti. nato pa nekajkrat neoov^dfi'i o'vori-tev. Menda bo letos maja (če...) končno dograjen, za kar bodo oo-rabili še 17 milijonov. Na stadionu je bilo lam* opravi'enih del za preko 50 milijonov. Glavni delež pri tem so imele mladinke delovne brisade, ki bodo tudi letos priefcočMe na pomoč. Predvidevajo že dokončno ureditev atletskih naprav in prvih igrišč. Lani je prenehal oorav''"^ svojo funkcijo v društvu dolgoletni predrednik Jože Mihel'č, ki je bil izvoljen za predsednika ObLO Kranj. Na nlenumu se mu je za njegovo požrtvovalno delo v imenu celotnera šoortnaga kolektiva zahvalil in?. Kriten in mu izročil snom irski album fotografij kranjskih športnikov. - L. S. Spet nov tečaj juda Kranjski judo klub »Triglav« združuje že kar lepo število ljubiteljev te športne panoge. Vedno prireja nove tečaje in prav pred' kratkim so z enim končali. Sedaj pa bodo začeli z novim tečajem za začetnike. Vsak, ki se zanima za ta šport, se lahko prijavi v pisarni Športnega društva »Triglav« v Kranju na Titovem trgu ali pa kar v telovadnici kranjske gimnazije, kjer imajo kranjski judoisti treninge. Zimska re^ubl?Ska rokometna liga na GR Odločitev v zadnjem kolu Ljubi,ana, 26. februrrja Tekmovanje v zimski rokometni ligi, ki eeodvija v dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, se bliža koncu. Včeraj sta bila na snoredu soet dve koli ln je kranjska Mladost najprej z lahkoto premagala Partizana iz Šentvida, nato pa povsem neootrebno zgubila r najmanjšo razliko z najboljšim slovenskim moštvom v zvezni ligi - z Olimpijo iz Ljubljane. Prvenstvo v zimski ligi ee bo zaključilo v četrtek, ko bosta v moški Konkurenci na sporedu zadnji dve koli, kakor tudi v ženski konkurenci. Kot vse kaže, bo še'e v zadnMh dveh kolih padla odločitev, kdo bo slovenski prvek v moški in tudi v ženski konkurenci, ženska ekipa Mladosti ima lepe izglede za prvo mesto, eaj "o v zadnji tekmi, v četrtek ob 18. ur! čaka še ljubljanska Svoboda ln ji zadestule za naslov zimskega prvaka Slovenl-e n*»»dločen rezultat. Moška ekioa Mlidosti ca se v zadnjih dveh kolih sreča ob 14.20 z Branikom in ob 17. urj z drugo ekipo Olimpije. MLADOST : ŠENTVID 20 :16 (11: 6) Skozi vso tekmo so bili Kranjčani v vodstvu in ni bilo težko osvojiti dve točki nad članom republiške lige. Mladost je nastopila v naslednji postavi: Čebul j, Petri* 2, Poijka t, Sotefšek 5, Kram-pelj 1. Čolnar 5, St. Brcgar 3, J. Bregar 1, Ankete in Zavrl. MLADOST : OLIMPU A lt: lt (7:7) V izredno razburljivi tekmi je uspelo Ljubljančanom v zadnjih sekundah zmagati, čeprav je Mla- dost še nekaj mimit nred tem vodila « tremi goli razlike. — Kljub vsemu pa je to za Mladost lep uspeh, saj so bili ves čas povsem enakovredni zveznemu ligašu. V prvem delu sta se moftvi stalno menjavali v vodstvu in drugem delu pa so bili ves čas v voJstvu, !* na konTJ 80 nekoliko norvtil-'. Mladost: CebnI;, Petr'č 1, Celn?r KramneH 2, St. Brerrar 3, J. Hregar, Poijka 3. Ankele. SotcI-1 in Sumi. - J. Javornik Brez strelišč in društvenih prostorov Minulo soboto zvečer je bila v društvenem prostoru na Bledu ustanovna skupščina Občinskega strelskega odbora Radovljica, ki mu je razen številnih delegatov prisostvovalo tudi več predstavnikov OSO Kranj, političnih in družbenih organizacij Bleda in občine Radovljica. O delu strelskih družin na območju združene občine Radovljica je poročal predsednik Okrajnega strelskega odbora Kranj Ed-gar Vončina. V razpravi so sodelovali Številni delegati, najbolj pa je skupščino poživila razprava zastopnika Občinske zveze za telesno kulturo Radovljica, ki je med drugim predlagal, da tudi nov oustanovi j eni Občinski strelski odbor sodeluje v Občinski zvezi, saj se je ta s svojim načrtnim in konkretnim delom močno uveljavila na športnem in telesno-vzgoj nem področju. Najvažnejši ugotovitev na ustanovni skupščini je bila4 da na območju občine ni primernih strelišč in društvenih prostorov, da je v ta namen vedno premalo denarja ali pa ga soloh ni, da je • pomanjkanie sodnikov in inštruktorjev in še cela vrsta terkoč. ki hromi'o delo tega športa na tem delu Gorenjske. Skupščina je nakazala naloge, ki jih bo moral novoustanovljeni odbor upoštevati, da bo nadoknadil vre tisto, ker je bilo doklej zamujeno. — R. C. Za i»* sJove krajevnih prvakov Jezersko (A. K.) Na standardni smuk progi z Jezerskega vrhi so se v nedel'o, 25. februarja, domač' smučar'! pomerili v smuku, ki je velial za kraievno prvenstvo. Hkrati ja bil to tradic'onami »Vrhanov smuk* v spomin domaxemu partizanu L'ubu Grabnarju-Vrhanu. Pri članih je zma/ral Stane Fran-tar pred Mrkom Tepir-o in Mrkom DolinSkom, pri mladincih je b'I najboljši Bo^ček Polajnar, pri članicah pa Mirka Crv. Ob isti progi 60 pripravili Je-zerjani še krajevno sankaško prvenstvo t navadnim! sanmi. Kot gostje pa so nastopil! tudi Krani-čanJ s tekmovalnimi sanmi. Na-s'ove krp.jevnh prvakov so dosegli: člani - Alojz Stular, ml^dinH - Peter Muri, članice — Majda Krč, mladinke - Bo>a Kem, pionir M — Duško Zaplo^'k, pionirke — Veron:ka Dobru n. Od gostov pa so bili najuspešnejši: 1. Franc Eržen, 2. Jo":e Homan, 3. Bogo Zun. Modernizacija cest Promet dobiva čedalje pomembnejšo vlogo v sklopu celotnega gospodarstva. V vsej prometni dejavnosti pa se najbolj razvija prav cestni promet. Tudi za nadaljnja leta je predviden dok-ri-šnji tempo razvoja te delavnosti, saj gospodarrid strokovnjaki predvidevajo, naj bi naraščal družbeni proizvod v cestnem prometu povprečno za 8,3 odstotka letno, delovna storilnost pa za 4,5 odstotka. Dograditi bo potrebno tu- di še nekatere nove ceste oziroma že obertoječe modernizirati. Za letos predvidevamo, da bomo asfaltiral! cesto Kranj-Je-zerSko. cesto 0 partizani pa je belo obleko še vedno imel samo vodnik ' 4 Biček. 1 Nekaj ranjencev, ki so ležali v kleti, je močno krva-\ vele. Njihova kri se je naglo hladila in zmrzovala na tleh. t Zmrzov?lo je tudi orožje. Tudi nekaj mitraljezov je (f odpovedalo. Spet so si pomagali tako, kakor v Dražgošah: i v kleti so zakurili majhen ogenj, nad katerim so ogrevali J zamrznjeno orožje. 4 Okna so bHa že zdavnaj zdrobljena, stene vedno bolj # preluknjane. Mraž je še vedno naraščal in ranjencev je 0 i bilo vedno več. V trebuh je bil ranjen Padovan, v nogo 'J J Henrik Biček, skozi obe nogi Janez Kovačič - starejši, (> 4 in še nekaj drugih. 4 i Ženske so paniko in strah še povečevale. Narigar- £ 1 jeva je imela pri sebi tudi 7-letnega sinčka. Ženske so \ J zbegane prosile Pečnika in druge, naj jih postrele, da bo 4 4 konec trpljenja, mraza in strahu. Sicer je bilo res nevarno f $ in bati se je človeško, vendar so ženske že v Dražgošah f I marsikaj doživele. Narigarjev fantič je tolažil jokajočo ? - mater: 4 5 *>Ne boj se mati, saj jih bomo nažgali!« f 4 Nažgali?! P? niti do pasu ni segal odraslim. Bil je tako J drzen in radoveden, da so ga komaj spravili v klet. Kar 4 nazaj je silil; nekaj časa je stal tam zgoraj in opazoval. 4 Ive Subic, ki se je med prvimi prebil iz napadene koče, ter se potem spet splazil nazaj, tako opisuje: »Ko smo se hoteli prebijati iz dosega sovražnikovih strelov, je bil ranjen vsakdo, še preden je dosegel rob '4 gozda. Tik pred gozdom je zadelo nekega starejšega tova-I riša, ki je bil menda intendant. Na sebi je imel še jugo- 4 1 slovansko vojaško uniformo. V smrtnem boju se je vzpel $ i pokonci, razkrečil roke in prste ter tako obstal. Se pred \ 4 njim se je v drugo smer odplazil Malšenov iz Dolenjščic. ^ DOKUMENTI! DOKUMENTI 1 DOKUMENTI 1 V okolici letališča v Brnikih je farma fazanov! — To pa je bilo domala vse, kar sva s fotorepor-terjem vedela o tem vzrejališču. Tolažila sva se, češ — saj ni šivan-ka, da ga ne bi našla. Povprašala sva po fazanih, vendar so bila vsa prizadevanja hudo medla. Končno sva nedaleč od letališča našla, kar sva iskala. V zadregi sva se spogledala, zakaj namesto farme sva odkrila lovsko kočo in pole? nje nekakšen -kurnik-. Vse senzacionalne predstave o veliki farmi, kjer kar mrgoli fazanov, so se sesule. Adijo fazani, adijo reportaža...! Nekdo naju je krepko potegnil. Ko vsaj tistih fazanov ne bi obesila na veliki zvon! Pa vendar — iz nič niso motjli ljudje izviti tiste farme. Naletela sva na nekega kmeta. , ~Na Strmol stopita,*, nama je svetoval, -pa po lovcu Lucijami povprašajta. Ta vama bo že kaj povedal o tisti farmi. Ze res, da so jo hoteli nastaviti tu. oa so se prem -Vrl ili. Menda zavoljo letališča. Bo preveč rnootalo. Saj veste, aeroplani. . . Žival bi *e bala. Pa ro vse skuoaj premaknili proti cerklian/^ki plati.« - Z roko je zamahn-il nroti Preddvoru. Menda je v srozdu izgubil občutek za strani neba. Potlej je šlo kot 00 maslu. Na Strmolu sva na*la lovca Luciiana in ta nama je bil takoj na uslugo. Tisti »kurnik« pri Brnikih pa naju je tako zbegal, da si — po pravici povedano — od te nove obljube nisva kaj prida obetala. Pot nas je peljala skozi Cerklje, na robu vasi pa smo zavili v levo. In potem — kot naročeno — Se sticija, brez katere si farme sploh ni mogoče zamišljati.« • Malo pozneje, smo se peš napotili proti farmi. Avtomobil ni bil več kos slabi poti. Prvo — kar sem ugledal v daljavi — je bila ne posebno ugledna baraka. Nehote sem se spomnil koče in »kur-niika v gozdu v Brnikih. Poln ma-lodušja sem poskakoval po grobem kamnu nove cestne trase in premišljeval, kako 6e bo zadeva s fazani končala. -Parcela, ki jo bomo pozneje ogradili, meri nekaj čez 10 hektarov. Leži pa v trikotu med Pra-protno polico, Vasco in Cešnjev-kom,« je spotoma pripovedoval inž. Jazbec. »Farmo je osnoval Zavod za zaščito divjadi »Kozorog« iz Kamnika.« Pot je vodila ob robu široke livade — položene med dva gozda. In bolj ko srno se bližali frx>d-njemu koncu, bolj se je odmiral pogled na drugo 1'vado — skrito za smrečjem. Pogled mi je obstal na velikem, z mrežo ograjenem prostoru. »To je zimska voliera,« je razlagal inženir. »Tu notri živi matična jata — 600 fazanov — od tega 500 samic in 100 samcev. Seveda bomo pozneje to jato povečali na 1000 do 1500 fazanov. Računamo, da nam bo ta matična jata, če ne bo posebnih težav in če se bo farma razvijala 00 načrtiR, dajala letno do 25.000 fazanov. Sicer pa rajši ostanimo pri skromnejših številkah.« Prispeli smo do ograjene voli-ere. Zdaj 6em šele opazil, da je Pogled na zimsko voliero. Leseni koli nosijo mrežnato streho. »S tukaj vzrejenimi fazani bomo sanirali lovišča. Konec marca ali v začetku aprila, ko začne nes-nost, bomo razdelili matično jato na družine — sleherna bo imela 5 samic in enega samca — in te poza pri i v letne voliere (podolgovati zaboji z režami). Od tu Notranjost zimske voliere s fazani. TI so se fotore porterju spretno izmikali eno srečanje. Naleteli smo na inženirja Davida Jazbeca, ki skrb! za gradnjo farme. Prisedel je in avtomobil je zavil na kotanjast kolovoz. »Glejte, tamle gradimo novo cesto,« je pokazal inž. Jazbec proti desni. Speljali jo bomo prav do farme. Novega cestišča bo preko 800 metrov. Tisti del, kamor je ta cesta priključena, pa bomo popravili. To je najnujnejša inve- 9 Ko sem pretekli teden hodil okrog Šenčurja, mi }e prišlo ntt misel da je to hudo zanimiva vas. Celo tako zanimiva, da jo je pred kratkim za dlie časa obiskal neki Amerikanec. Pravijo, da se bo - na doglo in široko razpisal o Senčur-janib. Čisto Vse mi pa le ni po godu. Podobo vasi kazijo — denimo — nekatere hudo zanemarjene hiše pa neurejena dvorišča in Še marsikaj. Če bi vsak vaščan očedil okrog svoje hiše, bi bilo takoj bolje. No, pa tudi tista velika oglasna deska V središču vasi me ni najbolj navdušila. Sploh ne vem, čemu stoji tam. Ne črne ne bele ni napisano na njej. Pa tako plesniva in črviva je, da so črvi kar žvižgali Za mano: • Zda) se pa Lahovčani režijo šenčurjanom, čes: to pot vas je pa Bodičar dobro prečesal. No, kar naj počakajo. Tudi z njimi bom poračunal, če sodijo, da je njihova vas lepša, se salamensko motijo. Kar pogledajo naj, kako zanemarjena sta bregova potoka, ki teče skozi vas. Tudi hiše ne delajo ugleda, pa dvorišča, razrita pota med hišami. Glavna pot, ki pelje skozi vas, je tudi taka, da bi človek najraje hodil po zraku, če bi mogel. Zdajle spomladi bi le kazalo vas nekoliko polepšati! • Zadnje čase sem se imenitno zabaval, ko sem pregledoval deske, kamor lepijo plakate. Na misel mi ie prišlo, da bi tiste deske kazalo nčediti. Največkrat desk sploh ne čistijo, marveč lepijo kar nove plakate na stare. Čez čas naraste precej debel sloj. Ko pa potrgajo novejše plakate, se razgalijo očem tisti lepaki starejšega datuma. Včasih so ti lepaki stari po leto ali »TER MI KA« podjetje za toplotne, hladilne in akustične "izolacije LJUBLJANA, Poljanska 77 sprejme takoj večje število kvalificiranih kleparjev za terenska dela. Samska stanovanja na terenu preskrbljena. Pismene in osebne ponudbe na upravo podjetja. dve, naletel sem pa tudi na plakat, ki se je ponašal z letnico 1947. Morda boste rekli, kje pa so te tolikanj zanimive deske. Ne bo jih treba posebno iskati, saj jih je v vsakem mestu dovolj. To velja za vso Gorenjsko. • Sosedov Boštjan je sinoči ves polomljen priklamal k meni. Kihal pa kašljal je, da nikoli tega. Pa take oči je imel kot angorski kunec. »Gripa, kajne? r sem ga pozdravil. »Ne, ventilator!i se je žalostno odrezal. »Tisti ventilator v kinu Storžič, ki si ga ondan vlačil po BODICAH. Glej, tako lepo si