DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo je v Mariboru, Ruška ce-jta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Raška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana Vil., Zadružni dom.		Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.		Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1,50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14,335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev.	23.	Sreda 21.	marca 1928.	Leto III.
Borba za rusko olje.
Radi olja — petrolejskih vrelcev — je bilo na svetu že mnogo zaplet-ljajev. Danes je olje ne samo znak bogastva dežele, ki ga ima, ampak pomeni tudi moč. Vprašanje je le, kdo jo izb ral j a in poseduje.
Na prvem mestu v produkciji petroleja so Zedinjene države. Imajo ogromno avtomobilsko industrijo in rabijo vsled tega več gasolina in olja, kot katerakoli druga dežela na svetu. Na drugem mestu v.bogastvu oljnih vrelcev je republika Mehika; mehiško olje, in več ali manj tudi dežela sama, je pod nadvlado ameriškega kapitalizma, predvsem ameriške Standard Oil korporacije in Morganove finančne (bančne) oligarhije. Sedanji ameriški poslanik v Mehiki je bil preje v Morganovi službi.
Nekatere južno-ameriške republike imajo bogate oljne vrelce in v mnogih jih oljni trust Zed. drav že pridno izrablja. To je storil posebno zato, da zniža produkcijo v Mehiki, začasno seveda, da jo prisili v popustljivost v prilog »ameriških inte-sov«.
V produkciji petroleja imajo prvenstvo posebno sledeče dežele: Zedinjene države, Mehika, Rusija, Ru-munija, Poljska, razne kolonije, Japonska s Formozo itd. Prve tri imajo v produkciji prvenstvo in so daleč spredaj od drugih.
Novi vrelci pa izpodrivajo one, ki so že deloma izčrpani in največ novih je sedaj izrabljanih v južnoameriških republikah. V skoro vsaki deželi je nekaj oljnih vrelcev in vse si prizadevajo, da se osamosvoje na oljnem trgu, ne toliko radi potreb industrije, pač pa vsled »strategič-nih« ozirov.
Eno najogromnejših oljnih virov na evropskem in azijskem kontinentu tvori današnja sovjetska Rusija. Že Rusija pod carizmom je značila žogo v tekmi za kontrolo nad njenimi petrolejskimi viri. Ruska revolucija je prejšnje lastnike razlastila, prejšnje pogodbe razveljavila in tako so morale petrolejske veledružbe iskati novih virov, da zadoste svojemu trgu.
Na svetu sta dve oljni kombina-. ciji, ki se borita za prvenstvo in vrhovno posest nad produkcijo olja. Prva je ameriška Standard Oil Com-Pany, ki je danes najmogočnejša oljna družba ne samo v Zedinjenih državah, ampak na vsem svetu. Njena moč v politiki in diplomaciji, dasi nevidna, je ogromna, Takozvani »ameriški interesi«, ki jih varuje vlada Zedinjenih držav z vso svojo niočjo, niso mnogokrat nič drugega, kakor interesi Rockefellerjeve fami-lije — z drugimi besedami, interesi ameriške Standard Oil kompanije.
Konkurenčno skupino Rockefellerjevemu trustu predstavlja Royal Dutch Shell kompanija, katero kontrolira Anglija, oziroma angleška vlada. Anglija je pomorska velesila kot nobena druga držela na svetu. Oziroma, bila je. Sedaj jo hočejo prehiteti Zedinjene države in cilj bodo tudi dosegle, ako resnično »hočejo«. Tisti, ki bo kontroliral svetovno produkcijo olja, bo tudi prvi na morju. Prvi v avtomobilski industriji, prvi v premoči nad svetom in njegova beseda bo odločilna. Železo, olje in premog so danes reči, ki deželi, katera Hh poseduje v zadostni meri, dajejo Premoč. To je, dajejo ji moč nad drugimi, la teh virov nimajo v zadostni
meri, ali pa ji njene naturne zaklade kontrolirajo drugi v interesu kake druge dežele. To sicer ni povsem pravilno rečeno, kajti dežela kot taka ne odločuje, komu naj koristijo njeni prirodni viri. Da se to dogaja, ni krivo ljudstvo, ampak so krivi oni, ki nad ljudstvom odločujejo, Navsezadnje pa je vendarle krivo samo ljudstvo, ker dopušča, da razpolagajo maloštevilni izvoljenci z njegovimi bogastvi.
Shell kompanija je v službi imperializma Velike Britanije. Standard Oil ni le v službi imperializma Zedinjenih držav, ampak predstavlja »ameriški imperializem«. Vse druge oljne kompanije so eni ali drugi podložne.
Ko je Anglija po padcu delavske vlade s preračunanimi intrigami prekinila diplomatične stike z Rusijo, je računala na pomoč organiziranega kapitalizma, Standard Oil pa je računala: Rusija mora v svojem interesu izigravati razne oljne korporacije eno proti drugi. Vprašanje je edino to, katera bo izvojevala prvenstvo.
Ameriška vlada odklanja priznati Sovjetsko Unijo, ker slednja ne »priznava privatne lastnine«. Anglija je i Rusijo priznala, a potem z njo preki- | nila diplomatične stike, v veri, da jo bo podprla diplomacija vseh kapitalističnih vlad. Zgodilo pa se je, da je po ruskem olju planila kapitalistična Amerika ter tako izdala razredne interese angleškega kapitalizma. Namesto, da bi kapitalistična vlada Zedinjenih držav dala vso mogočo oporo kapitalistični vladi Anglije v njenem ekonomskem boju proti sovjetski Rusiji, je dala v resnici le nekoliko moralne opore, ob enem pa se je poslužila priložnosti, katero je izrabila Standard Oil. Angleži so se začudili, ampak profit je profit. Ta ne pozna načel, ne jezika, sploh ničesar razun sebe.
Standard Oil in Royal Dutch se borita za oljni trg v Indiji in v raznih drugih deželah Evrope. Angleška diplomacija pomaga svoji kompaniji, ameriška s svojim finančnim in di-plomatičnim aparatom je na strani Standard Oil. Tako je vojna v teku. Sovjetska Rusija nima od nje ničesar razun veselja vsled »kapitalistične nesloge«. Standard Oil in Royal Dutch sta znižali svojim produktom na gotovih azijskih in evropskih trgih, posebno v Indiji, ceno toliko, da bosta obe ob mnogo milijonov. Razliko bo končno plačalo vendarle ljudstvo in — Sovjetska Rusija.
Kar se delavstvo iz te borbe za kulisami lahko nauči, je to: Kapitalistični interesi niso enaki, Ne morejo biti. Ali kadar nastopajo v borbi proti delavstvu, tedaj so navadno vselej enaki in nastopajo skupaj. Interesi delavstva pa so v splošnem vedno enaki in zato je logično, da se bi delavski razred 'boril skupaj za svoje skupne koristi. Če se še ne bojuje v svoj prid kot bi se moral, je samo njegova krivda. »Proletarec«.
Zobje čvrsti in beli, usta sveža in lepa, to je uspeh zobne paste
PEBECO«.
Socialistično delo za železničarje.
Govor s. Petejana ob priliki debate o budžetu ministrstva saobračaja v Narodni skupščini dne S. 111. 1928.
(Nadaljevanje.)
Partija 6 govori o automatskem napredovanju železničarjev, ki še i danes ni tako urejeno, kot bi moralo biti. Napredovanje v položajnih plačah pa se vrši le po protekciji. Nujno je potrebno, da se pusti napredovati v položaju vse, ki imajo predpisano število let in čakajo sedaj že leta in leta zaman, če se hoče temu zadostiti, je potrebno ta kredit povišati vsaj za 10 milijonov dinarjev.
Partija 7 govori o starostnem in bolniškem zavarovanju železniškega osobja. Tudi to zavarovanje doslej še ni urejeno in ministrstvo saobračaja krši vsako leto obstoječe zakone, ker ne vplača v bolniški fond onega prispevka, kot ga vplača osobje. Dolg države bolniškemu fondu znaša že 10 milijonov dinarjev.' Vodi se pa o tem taka statistika, da tega dolga sploh ni mogoče natančno ugotoviti. Letos je predvidelo ministrstvo saobračaja kot prispevek v bolniški fond le 5 milijonov dinarjev, dasi bi moral za nastavljence, katerih prejemki znašajo nad pol milijarde' dinarjev, predvideti 1 in pol odstotka, to je 7,500.000 dinarjev. S tem je ta najvažnejša socialna humanitarna institucija ogoljufana za 2 in pol milijona le pri nastavljenemu osobju. Čemu imamo zakon, ki predpisuje dajatve, ako ministrstvo samo zakona ne izvršuje, anipak ga javno tepta. Tako ministrstvo tudi nima pravice zahtevati izvrševanje zakonov od strani podrejenega osobja, ker mu samo daje vzgled, kako se pri nas zakoni spoštujejo. Enako — lahko rečem — sramotno se postopa z bolniškim zavarovanjem delavstva, ker se letos niso predvideli za državni prispevek nikaki posebni krediti, ampak so se ti prispevki prevalili na delavske plače, tako da bo faktično celoten prispevek nosil delavec, ker mu bodo vsled tega plače znižane, da bo ostal upravi kredit za vplačila u-pravnega prispevka v bolniški fond. Ker je predvidenih za delavske plače 400 milijonov dinarjev, se mora vstaviti poleg gornjih 7 in pol milijona še 3 odstotke od zneska delavskih plač, t. j. 12 milijonov dinarjev ter mora torej ta postavka znašati ne samo 5, ampak 20 mil. dinarjev.
Tudi partija 10, potni stroški, ne bo odgovarjala zahtevam, kar jasno dokazuje, da sc je 1. 1926/27 porabilo 15 milijoHOv dinarjev, 1. 1927/28 je bilo predvidenih 11 milijon«, v dinarjev, kar je bilo premalo in se je zahteval naknadni kredit v znesku 4 milijone dinarjev. Za letos pa je predvideno samo 10 milijonov dinarjev, vsled česar bodo trpeli v prvi vrsti delavci, ker bodo morali čakati zlasti pri progovnih sekcijah po cel mesec na izplačilo bolniških podpor, ker ne bo kredita, da bi jih šel uradnik izplačati tekom meseca.
V partiji 11 je kilometraža z zneskom 48 milijonov dinarjev tudi absolutno nezadostno dotirana, ker predvideva isti znesek kakor lani. Pripomniti moram, da ne dobi vla-kospremno osobje nikake kilome-traže za premikanje, ki znaša pri tovornih vlakih v eni turi po 4, 5 in še več ur. Nujno je torej potrebno,
da se za kilometražo odobri primerno povišan kredit.
Partija 14 predvideva za plačo delavcev v saobračajni in komercialni postajni in skladiščni službi 40 milijonov dinarjev in je v tem znesku že zapopaden državni prispevek za bolniško blagajno in odškodnino za čezurno delo. Pripominjam, da se jc v 1. 1926/27 glasom obračunov porabilo za plače 74 milijonov dinarjev. Sedaj je izdan nov pravilnik, ki predvideva plače z ozirom na vrednost dinarja na trgu, ter pričakujejo delavci povišanje plač. Z ozirom na znižanje kredita za celili 38 odstotkov od kredita v 1. 1926/27, ki je tedaj ravno zadostoval za redne plače, je jasno, da se bodo delavske plače morale na-pram plačam 1. 1926/27 znižati za 38 odstotkov, oziroma da se bo morala izvesti redukcija temu odgovarjajočega števila delavcev.
Partija 15, ki predvideva piače progovnih delavcev z zneskom 136 milijonov dinarjev, je tudi nezadostna, ker se je v 1. 1926/27 za delavce porabilo 170 milijonov dinarjev. Lansko leto je delavstvo počivalo 2 dni v tednu, plače so se reducirale, posledica tega so razbite proge in povečanje odstotka nezgod, vsled česar se inozemstvo že ogiblje naših prog. Letošnje leto bo še hujše, ker primanjkuje za plače progovnih delavcev celih 40 milijonov dinarjev.
V partiji 16 se predvideva za delavske plače strojnega oddelka 100 milijonov dinarjev. Vso fiktiv-nost te postavke dokazuje dejstvo, da se je v 1. 1926/27 porabilo za delavske plače strojnega oddelka 156 milijonov dinarjev. Iz tega sledi, da je letos predvideno celih 56 milijonov dinarjev premalo in posledica tega bo, da- se bodo morali dovoliti milijonski naknadni krediti, ali pa bodo popolnoma propadle naše kurilnice ih vozni park.
Partija 24 predvideva kredite za dolgove, ki jih ima Ministrstvo saobračaja. Tu se vidi skrajna reakcionarnost gospodov, ki so sestavili proračun, ker ni predvidene niti pare za izplačilo diference železničarjem, katero dolguje uprava že 5 let, tudi ne odškodnina za nedobavljeno službeno obleko, enako tudi ne za znesek, ki ga dolguje ministrstvo saobračaja bolniški blagajni železničarjev, kakor sem to že prej omenil.
Partija 41 predvideva stroške za material in plače v delavnicah. Letos se je predvidelo skupno 243 milijonov dinarjev. V 1. 1926/27 se je porabilo 267 milijonov dinarjev ter je takratni minister saobračaja zahteval, da bo mogel izvršiti najbolj nujni program za 1. 1927/28 znesek 350 milijonov dinarjev. Lansko leto se mu je odobrilo 120 milijonov dinarjev premalo in posledice tega vidimo v naših zanemarjenih delavnicah, ki se ne modernizirajo in v propadajočem voznem parku. Za naše razmere je značilno, da se kljub velikanski brezposelnosti letos predvidi 85 milijonov dinarjev za popravilo voznega parka v privatnih delavnicah, kjer se misli seveda v prvi vrsti na inozemske delavnice. (Nadaljevanje sledi.)
Osemdesetletnica Komunističnega
manifesta.
Osemdeset let nazaj so se množice Pariza pripravile ponovno k uporu, da vržejo monarhijo in proglasijo republiko. Delavstvo je bilo v tej borbi v ospredju. Dne 23. februarja 1848 se je začela bitka.
Tega dne je prvič izšel v tiskani obliki »Komunistični manifest«, ki sta ga spisala Karl Marks in Friedrich Engels. Razlikoval se je od drugih apelov v tem, da je baziral na znanstvenih dognanjih razrednega boja, zato je bil »Komunistični manifest« ne samo apel, ampak dokument, ki je delavstvu pokazal vzroke hib v obstoječi ekonomski uredbi in ob enem pota v — nov družabni red.
Od tedaj naprej gre socialistično gibanje navzgor. Prestalo je navale Bismarcka in Cavourja, Thiersa, kaj-zerjev in carjev, klerikalne reakcije in sil, ki jih poseduje kapitalizem.
Tisoče branilcev socialističnih
idej je dalo življenje za svoja načela na barikadah, tisoče jih je poginilo v ječah, a ideja, zapopadena v Markso-v e m - Engel sov e m manifestu se je širila in dvigala.
Po osemdesetih letih je tudi reakcija spoznala, je kapitalizem spoznal in je klerikalizem izprevidel, da ne more iti proti toku. Zato ga zaje-zujejo s sprejemanjem točk iz socialističnega v svoje programe — propagirajo sodelovanje in prijateljstvo med delom in kapitalom, naglašajo, da je delavec koristen član družbe in še marsikaj, kar je bilo pred pol stoletjem še »veleizdajniško«.
Če bi si mogel ti, in tvoj znanec, in tvoj prijatelj priklicati v spomin nazmere vsaj v splošnem kot so bile osemdeset let nazaj, pa ne bi trdili, da je na svetu bilo vedno tako kakor je in da vedno tako tudi ostane.
(Po »New Leadru«.)
Dnevne novice.
Proslava 60 letnice Maksima Gorkega.
Slovensko delavstvo je zelo lepo in dostojno praznovalo šestdesetletnico velikega ruskega pisatelja, glasnika najbednejših in njihovih borb, Maksima Gorkega. V vseh večjih delavskih krajih so se vršile zelo dobro posečene proslave. V
Ljubljani
se je vršil Gorkijev večer z recitacijami iz njegovih del, ki je najlepše uspel. Uvodni govor je imel sodr. Bratko Kreft, sodrugi in Sodražice so pa lepo recitirali srečno izbrane odlomke iz pisateljskih del Gorkega. O tej lepi proslavi bomo še pisali.
Maribor.
V soboto zvečer se je vršil pri nas zelo uspeli Gorkijev večer. Ude-
Cenen nakup blaga
in k temu še znatne plačilne olajšave samo pri dobro znani tvrdki
L. ORNIK
Maribor, Koroška 9
Bogata izbira vsevrstnega tekstilnega blaga in vseh oblačilnih predmetov. Vse kar kdo za obleči si želi Pri ORNIKU na obroke lahko dobi.
ležba najlepša. Govoril je o Maksimu Gorkemu, njegovem življenju in delu, njegovem pomenu za rusko in za svetovno literaturo sodr. Golouh, nakar so recitirale odlomke Gorkija sodružice Anica Nekovar, Tončka Lipcglavšek in sodr. Gmaj-ner. Bil je lep večer, toplih občutkov in globokega občudovanja za delo Maksima Gorkega.
Studenci pri Mariboru.
Gorkijev večer je bil prav lep; delavstvo se je očitno mnogo zanimalo za velikega glasnika in pesnika bosjaške Rusije. Pevski zbor »Enakost« je uvodoma ubrano zapel dve pesmi, nakar je sodr. Klajčnik otvoril večer in podal besedo sodr. Golouhu, ki je predaval o delu in življenju Maksima Gorkega, o njegovi dobi in o pomenu njegove literature ter recitiral več odlomkov iz njegovih del. Ugajala je zlasti »pesem o sokolu«. Pevski zbor je nato spet lepo zapel, nakar se je razvil animiran druž.abni večer.
Ruše.
Tudi pri nas smo proslavili šestdesetletnico Gorkega. Za večer je vladalo živo zanimanje in navzoči so pozorno sledili predavanju sodruga Golouha o velikem glasniku in tolmaču nove Rusije, Rusije nižin, ki se je polagoma dvigala in uveljavljala. Recitiral je obenem odlomke iz Gorkijeve široke proze. Tako smo se tudi mi spomnili našega Maksima Gorkega.
Revizija ustave. Če se prav ujemajo vesti, ki jih širijo listi opozicije in deloma tudi vladni, pride končno vendar do revizije ustave in se bo v smislu te revizije vršilo pomirjenje med posameznimi političnimi grupami. Vprašanje je sedaj, ali bo res takšna, da bo uvaževala stremljenje in potrebe širokih mas, ali bo pa samo delitev interesne sfere posameznih buržuaznih skupin. Srbska radikalna stranka se baje še vedno močno protivi taki in podobni razdelitvi ali reviziji. To je pač razumljivo, kajti prijetno je bilo dosedaj. Kakšna naj bo ta revizija, bomo pač kmalu videli.
Veliki zbor v Ljubljani ni prinesel nobenih velikih presenečenj. U-deležba je bila sicer ogromna, pričakovanih odločilnih izjav pa še ni bilo. Pa je bilo iz govorov obeh glavnih voditeljev Radiča in Pribičeviča razvidno, da se nekaj plete in da bo seljaško-demokratska opozicija tako ali tako prišla kmalu na zeleno vejo, to se pravi v vlado. Radič je zažu-gal tudi z eventualno zapustitvijo Beograda, in to ne samo za kratko dobo in je dodal, da ima koalicija v rezervi še druga močnejša sredstva, prenagliti pa da se nočejo. To je bil opomin Beogradu. Iz tega zbora je razvidno, da je nekaj v zraku. Najbolj verjetno je, da se bo stvar končala z vstopom koalicije v vlado. Če jo bodo kasneje radikali znova tako ali tako izrinili z vlade, bomo kasneje poročali. Eno je pa gotovo, da ne morejo biti zbori take vrste vladi prav nič preveč všeč.
Budžet je še vedno na dnevnem redu parlamenta in koalicija je začela zadnje čase nekoliko popuščati v svoji borbi proti budžetu, ker so baje nekatere njene emandmane črtali. Vlada išče pač posojilo v tujini in ga bo težko dobila, če ne bo budžet vsaj za silo sprejet tudi od koalicije. Dosedanje koncesije koaliciji so pa presneto klaverne.
2 milijardi nebelegovanih izdatkov so imela posamezna ministrstva. To se pravi, da za ta denar živ krst ne ve, ikam je šel. Tako je povedal Radič na shodu v Ljubljani. Imenitno gospodarstvo, ki mora zbrisati zaupanje doma in v tujini. Mi pa tudi vemo, kam je šel ves ta denar in z nami vsi, ki zasledujejo delo naših strank in naših vlad.
Tudi Idiota je politika. Ob priliki parlamentarne debate o razdelitvi prehrane gladnim širom države se je izkazalo, da tudi ljudska lakota služi vladnim strankam v strankarske svrhe. Tam, kjer je radikalna stranka močnejša, tam so dali več, tudi če je (bila lakota manjša. Tudi so mislili veliko-snbsko razpoloženi strankarji,
da mora biti lakota pri njih večja in so zato dali na ta lačni račun Srbiji več, prečanskim krajem pa manj. Tako se sedaj tepejo v parlamentu za prvenstvo v lakoti. Srbi pravijo, da to prvenstvo pripada njim, pre-čani pa, da pripada njim. Mi pa mislimo, da je gladu povsod dovolj!
Krasne socialne razmere. Iz Drvarja v Bosni smo dobili naslednji dopis: Tu se nahaja nov rudnik kame-nitega premoga, ki se ga je začelo kopati leta 1926. V tem rudniku se je lansko leto zgodila velika nesreča in to po neprevidnosti ravnatelja rudnika, kjer so našli trije rudarji svojo smrt. Tu so tudi veliki neredi pri izplačevanju dnevnic. Rudarji ne dobe nikdar ob pravem času svojih plač. Ker je pa to zavlačevanje doseglo že svoj višek, so vsi složno in disciplinarno stopili v dvodnevni protestni štrajk in sicer 10. in 11. marca 1928 in ga končali z uspehom, kakršnega so si želeli. Dobili so takoj svoj težko prisluženi denar in dnevnice ob priliki stavke. Nesreč je tukaj sploh veliko, ne samo v rudniku, temveč tudi po tukajšnjih tovarnah. Posebno se odlikuje tovarna celuloze, kjer je pred par dnevi enega delavca prerezalo čez prsa ter je bil na mestu mrtev. Tukaj je vedno kaj novega, zato bi bilo potrebno, da se večkrat oglasimo, da opozorimo javnost na to zastrupljeno jamo, o kateri se nahaja več tisoč delavcev; za katere se pa nihče ne zmeni; kvečjemu takrat, kadar so kakšne volitve. Tedaj pridejo, da ogoljufajo delavce za glasove. Očividec.
750,000 delavcev in nameščencev je reklo: Ne! Avstrijska vlada je predložila svoj načrt za redukcijo zaščite najemnikov razniim korporacijam, da ga pretresejo ter izrečejo svoje mnenje o njem. Delavske zbornice ter strokovne organizacije, ki reprezentirajo 750.000 strokovno organiziranih delavcev ter nameščencev, so se enodušno izjavile proti redukciji zaščite. Značilno je, da so sc našli tudi pristaši meščanskih strank, ki se upajo braniti zakon o zaščiti najemnikov. Gospod dr. Seipel bi naj le poskusil napraviti plebiscit ali pa še boljše razpisati nove volitve s parolo »Odprava zaščite najemnikov«, pa bi bil hitro konec njegove slave!
Zadružna založba v Ljubljani. S prvim marcem se je Zadružna založba preselila v lokal na Aleksandrovi cesti št. 7 in pričela s prodajo svojih knjig, ki jih je tekom zadnjih let založila. V zalogi se nahajajo med drugim: Jack London: Železna peta I. in II. knjiga, Lovro Kuhar: Povesti, Ch. Dickensa: Božična pesem v prozi, Anton Kristan: O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem,
LEO SILA:
človek mrtvaških lobanj.
Kronika raztrganih druš.	1
Pisateljev uvod,
Visakdo, ki živi v današnji meščanski družbi, čuti njeno dekadenco; propadanje tistega razreda, 'ki je za časa francoske revolucije vodil množice v boju zoper srednjeveški fevdalizem. Buržuazija je danes v defenzivi. Braniti se mora pred novo, vstajajočo, vseopaljujočo silo proletarijata, iki kljub zatiranju s strani kapitalizma nosi v sebi zdravje in bodočnost vsega človeštva.
Tudi v takozvani slovenski-jugoslovanski družbi se kažejo znaki splošno propadajočega značaja. SHS-država je za našo rodoljubno avstrijsko-slovensko politiko izbruhnila ravno tako nenadoma, kakor je Avstrija propadla. Vojna, nacionalizem, klerikalizem, liberalizem — vse to je v svojem idejnem propadanju globoko zaseglo v vse plasti našega naroda. In nihče še danes ne sluti, kako globoko tli v duši preprostega človeka tih odpor, ki čaka prave besede in dejanja.
Posledice teh razmer sem skušal pokazati v pričujočem romanu na mladini. Na tisti mladini, o kateri govore in pišejo narodni gospodje, da je bodočnost naroda, ker skušajo vzgojiti v njej svojega vernega hlapca. Marsikaj zanimivega, važnega, se skriva v mladini, ki je rastla med vojno in po prevratu. Vojna je dahnila vanjo s svojo krvavo, rabeljsko dušo, da ji je bila mladost oskrunjena in ubita. Otroci so doživljali nerazumljive dogodke, ki pa so ostali v spominu. V nekem podzavestnem življenju žive dalje in marsikogar so že poslali v smrt. Vseobči nesmisel, laž, hinavstvo, koristolov-
stvo in kolikor je vseh tistih oboževanih čednosti našega javnega in privatnega življenja, ubijajo in tirajo v samomor marsikaterega čustvenega človeka.	r
Vse naše kulturno-politično življenje je ena sama velika gnojnica, v kateri se kopljejo, psujejo »narodovi predstvaniki«. Nič zato. Da bi se le kmalu utopili in do onemolosti načofali te gnojnice, iki je produkt njihovega delovanja. Borijo se pravzaprav že na življenje in smrt. Nobena reformacija jim ne pomaga tra jno ničesar. Vsaka reformacija je deformacija, samo trenutna defenziva že majajočih se temeljev. Priti mora nekaj novega, povsem novega, kar je zdravo, čisto in življenja zmožno, življenja vredno. In prihaja. Iz nižin, iz zatiranih množic fabrik in rudnikov prihaja . . .
V slovenski literaturi zadnjih let je navada, da se o vsakdanjih pojavih življenja ne piše in to radi tega, ker je baje umetnost nekaj vzvišenega, nadživljenskega. Zato pa tudi prevladuje v njej nadzemsko smrdeče mrtvilo . . . Meni je za življenje, za tisto vsakdanje življenje, ki se v resnici živi in ki je danes tako, da ga je treba razgaliti, razkrinkati.
Če je o čem težko pisati, je to o mladem človeku, o bitju, ki je v stalnem, velikokrat si nasprotujočem gibanju. Sam sem živel tako življenje, sam bil član takega kluba, kakor je v romanu klub »Človek mrtvaških lobanj«. Marsikaj se bo zdelo neverjetno, nepristno, toda zgodilo se je. In se še dogaja. Zakaj, življentska resničnost me je vodila pri pisanju tega dela. Povdarjam to radi tega, ker se veliko poglavij suče tudi ekrog ljubavnega, spolnega življenja mladih ljudi. Zakaj v letih, ko prehaja otrok v fanta ali dekle, se izvrši v njem
toliko duševnih procesov, toliko zločinov s strani oficijeine vzgoje. Za vse to — obtožujem ....
Vidite, takrat bodo zapiski kakor so Vaši, potrebni in bodo marsikomur služili kot material, samo da so odkritosrčni, naj si bodo sicer še tako kaotični in slučajni. V njih se bodo ohranile vsaj nekatere resnične poteze, iz katerih se bo lahko spoznalo, kaj vse se je skrivalo v srcu marsikaterega mladega človeka iz tiste kaotične dobe. Resnično, nikakor nepotrebno sporočilo, zakaj, iz mladih ljudi vzrastejo generacije.	Dostojevski.
»To kroniko sem spisoval samo radi tega, da bi bila pomnik vsega tistega, kar se je dogajalo med nami. Kako smo čutili, kako iskali, kako trpeli. In kadar smo sovražili, smo sovražili iz vse duše, ki se je ranjena, ker ni našla tiste ljubezni h1 tistega odziva v ljudeh, iki bi ga rada, začela upirati. Zaradi ljubezni, ki je bila v nas, smo sovražili-Vem, da gledajo vsi veliki gospodje, očaki i° pismouki, z omalovaževanjem na mladega človeka, kakor smo bili mi. Nihče od tistih ,se ni zavedal i° se ne zaveda še danes, kako tenkočutna je notranjost v teh letih. Kako zabrni duša ob najmanjšem dotikljaju, kako globoko zakrvavi srce ob vsakem sunku. Dovolj je bilo vzroka za to, zakaj sunki s o bili težki, noži ostri in globokorezni, ljudje pa ka' kor brez vsake ljubezni do svojega bližnjega. Ljubezen pa je nekaj najvišjega in najlepšega in kadar je ni najti mlademu človeku, mu je smrt blizu. ravno zato, da bi vsi videli, spoznali nekoč, kam je šlo naše in njih življenje, kam je šla naša mladost, sem pisal z gnevom in s krvjo mladega človeka te bežne zapiske. Protest, vseupirajoč odpor je v njih, ker je bil v nas vseh.
Stran 3.
A. Kristan: V Ameriko in po Ameriki, Abditus: Idejni predhodniki današnjega socializma in komunizma, Miroslav Krleža: Golgota in M. Be-erov: Karl Mark, njegovo življenje in nauk. — Delavci! Sodrugi! Naročajte proletarske knjige in jih čitajte! Širite dobre proletarske knjige in socialistično literaturo! Čim več soc. knjig, tem več izobrazbe; čim več social, izobrazbe tem lažji delavski »oj proti meščanstvu in proti kapitalizmu.
Naš nov podlistek!
Z današnjo številko smo začeli Priobčevati roman mladega slovenskega pisatelja Leona Sile (psevdo-IUn0 »Človek mrtvaških lobanj«, Pisatelj nam v svojem delu razgali vzgojni sistem našega meščanstva in njega posledice pri mladini. Vojna, prevrat, politično strankarstvo, nerazumevanje, zastarelost Vzgojiteljev itd,, vse to nam pokaže v realistični luči. Središče romana tvori literarni krožek »Človek mrt-vaških lobanj«. Člani tega kluba, ®dadi študentje, doživijo vso laž in hinavstvo liberalnega kakor klerikalca rodoljubarstva, profesorjev, direktorjev itd. Da si rešijo mladost, Jščejo izhode iz tega življenja. Veči-
jih propade, ker ne more najti o-Pore, ki bi jih vzdržala pri življenju. Samomori, oskrunjevanje, spolne zabode, vse, kar se danes tako močno siri med mladino, razgrinja pisatelj * brezobzirno roko kot posledico meščanskih družabnih razmer. Edini kronist kluba, Leo Vuk, maturant, se resi pred smrtjo radi tihe slutnje. In tj< tiha, podzavestna slunja je borba Proletarijata,
Sodrugi '■	Sodruiice!
Poziv!
Za proslavo 1. maja nameravamo Uprizoriti R. Golouhovo »Krizo«, prvo slovenske kolektivno dramo. V nN nastopi kot glavni junak boreča Se množica proletarijata. Zato potrebujemo še najmanj 20 sodrugov in so-družic, ki bi pri uprizoritvi sodelovali. Pozivamo vsakogar, ki ima ve-?elje do dramatike, da se nemudoma lavi v pisarni »Svobode«, Maiiksov trg štev. 2, II. nadstropje. Pričakujemo številnega odziva! Delu čast
oblast! To je osnovna misel, ki pre-Veya dramo. Njena uprizoritev bo n®jlepša manifestacija proletarske mislil Zato se javite takoj k sodelovanju!
Za Del. oder: Bratko Kreft.
kovske, kleparske, kovaške in mi- j zarske obrti), kakor	tudi 3 kmečke |
dekle, 4 kuharice,	4	služkinje,	1	ku-
harica k orožnikom, 2 vzgoziteljici, 1 varuška, 2 likalki,	2	štikarici,	1	pis.
moč (prvovrstna),	1	sobarica,	1	ku-
harica za močnate jedi za letovišče.
ffioR
■> V'
mrzli
Celja.
V soboto, 24. t. m. se bo vršilo člansko zborovanje kraj. pol. organizacije SSJ za Celje in okolico s pričetkom ob pol 8. uri zvečer v gostilni »Jugoslovan« v Gaberju. So-druge opozarjamo na to; posebnih vabil ne bomo pošiljali in naj one sodruge, ki bi mogoče to notico prezrli, osebno obvestijo, da se naj sestanka gotovo udeležijo!
Rekrutovanje. Kakor je vsako leto običajno, tako so tudi letos napolnili rekrutje Celje; prihajajo, da služijo za blagor očetnjave. Prihajajo ovenčani, nekateri vriskajo, nekateri se pijani guncajo po cestah, drugi gledajo besno v beli dan. »Ho ladri — holadro...« se sliši po uli cah; tuintam besno metanje kovč kov ob tla... za blagor očetnjave. — Naenkrat pa se pojavi skupina fantov, nič kričanja, nič holadri, ho ladro, mirno korakajo, kot da niso prišli k vojakom. Zavijejo v Kralja Petra cesto in iz njih grl se oglasi mirna, ubrana, a jasna pesem: »Hajd socialisti v vrste smelo.. Celjane osupne ta mirna in odločna pesem naših fantov, brez vpitja, j rez guncanja! Vse hiti na ulico in jih motri. Oni so mirni, ne veseli in ne žalostni, zavedni delavski fantje i\ so napravili na Celjane najlepši vtis. Čast jim!
In še ena slika. Bil je fant, na cionalist, nosil je črno zastavo z mrtvaško glavo in vpil po Celju »Bombe bacaj (meči) na sve Strane!«... Hura! Hura-a-a! In pozvan je k vojakom, da »baca bombe na vse strane« za blagor nacije in očetnjave ... In on... on je sedel v kot in je zatulil, tulil je,^ da se je celo nam smilil in se držal za krilo... (menda za blagor očetnjave). — Ubogi »nacionalist«, kako se nam smiliš!- Pa bi mar tudi takrat, ko si nosil črno zastavo in tulil »Bombe bacaj..sedel za peč in se držal za krilo ... »Bombe bacaj na vse strane,« da. bombe, ampak take, ki ti lijejo iz oči!
Razumna
Mu].
Vestnik „Svobode“.
Maksima Gorkega 60-letnico pro-s'avi »Svoboda« Vič v soboto, dne marca ob pol 8. uri zvečer v Zadružnem domu po sledečem sporedu: Književnik Bratko Kreft predava ■° življenju in delu Gorkega. 2. Reci-*acije iz dela Gorkega: a) Odlomek J* romana »Mati« (Franja Klinčeva);
} »Nekdaj v jeseni« (Berkopec); c ?Pd kod so modre iskre po stepi« Peško); d) »Pesem o sokolu« (Bi-V^nik Stanko). Za vstopnino se bo-0 prodajali rdeči nageljčki. — 24. ^rca vsi Vičani na to proslavo!
Maribor.
. Spored slavnosti mednarodnega iškega dneva v Mariboru, kateri *e bo vršil v nedeljo, dne 25. marca ' i- v Gambrinovi dvorani ob 3. uri PoPoldne:	1. Godba žel. del. in
Uslužb.:	»Marselkise«. 2. Skupen
Pevski zbor »Svobode«, Pevski zbor ^kov, »Krilato kolo«: »Pesem dela«.
• deklamacija DTE »Svoboda«: »Kovaška« in »Am Webstuhl«. 4. Reci-acija. 5. Slavnostni govor. 6. Deklamacija DTE Svoboda«: Kamp-P*esruf«. 7. Skupni pevski zbor: »Sla-delu«. 8. Godba žel. del in uslužb.: internacionala«. — Ženska sekcija raj. org. SSJ Maribor.
, Pri Borzi dela dobijo delo:	14
‘l'apcev, 24 viničarjev, 3 vrtnarji, 1 '"linar, 3 krojači, 1 natakar, 1 fotograf, 4 železostrugarji za tovarne va-B°nov, 3 mizarji za tovarno vagonov, j delavca za barvanje porcelana, 2 'elavca za pripravljanje perja za ^stelje, več vajencev (slikarske, pe-
Če želite .RADION' popolnoma izkoristiti, pazite, kako ga uporabljate. Ne pozabite na prvo pravilo: M ADI ON" treba raztopiti v mrzli vodi.
Le tako razvija „RADION“ vso svojo moč in pere zares „sam“.
To pravilo je sicer enostavno, toda ravno zato ne smete pozabiti
„RADION“
v mrzli vodi raztopiti!
Četrta seja občinskega sveta se je vršila v petek, dne 16. marca. Na dnevnem redu je bilo čitanje zapisnikov prvih treh sej, volitev odsekov za kuratorij dijaškega doma ter ubož-ni odsek. K prvi točki so demokrati ugovarjali zaradi tega, ker pri zaprisegi župana ni bila zastopana večina, češ, da je bila seja neveljavna ter bi sc moralo postopati tako, kakor sc je postopalo jeseni, to je, da bi se zaradi tega moral občinski svet razpustiti. Župan je gospode poučil, da to ni bila pravzaprav seja, ampak samo slovesna inštalacija župana ter to ne pride v takem smislu v poštev, kakor si gospodje razlagajo. Nato se je prešlo k volitvi odsekov ter je bil iz našega kluba izvoljen v kuratorij dijaškega doma s. Šegula, v uborni odsek pa s. Gabriel. Pri tretji točki, raznoterosti, smo spravili zopet na tapet resolucijo glede podaljšanja stanovanjskega zakona, S. Šegula in s. Mar sta obširno poročala o zadevi; tudi drugi občinski svetniki so uvideli nujnost ter je bila resolucija sprejeta brez vsakega zadržka. V tajni seji se je nato razpravljalo o nastavitvi uradnega vodje. Ker dobi mesto nazaj avtonomijo in ker je bilo doslej poslovanje ravno zaradi pomanjkanja uradnega vodje, iki bi nosil vso odgovornost, delfektno in so vsled tega nastale znane komplikacije skoraj v vseh oddelkih občinskega gospodarstva, se je priznala nujnost tej zadevi in se je sklenilo, da se uradni vodja nastavi. Izmed treh kompetentov je bil sprejet g. Za-vadlal, srezki tajnik, odlično kvalificiran uradnik srezkega poglavarstva v Ptuju, ki je bil tudi preje gerent. Od novega uradnega vodje pričakuje občinski svet, kakor vse občinstvo, da bo tudi v tej funkciji tako agilen in nepristranski, kakor je bil poznan
doslej. — Dalje se je razpravljalo o občinskem poslovniku in štatutu, ki sta še oba samo v nemških izvodih na razpolago. Sklenilo se je oba prestaviti v slovenščino, poslovnik pa tudi nekoliko prilagoditi novim potrebam in razmeram.
Grozne razmere so zavladale med prodajalci monopolov, tobaka in cigaret. Trafikantom se je dostavila okrožnica, da morajo imeti lokale odprte sedaj od 6. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Torej nepretrgoma kar 15 ur. To je sigurno rekord, kakor ga niti rekordna Amerika ne napravi. Razumljivo je, da so vsi trafikanti konsternirani. Posebno oni, ki imajo trafike v predmestjih, kjer ne gre po 6. uri 'zvečer ali pred 8. uro zjutraj živa duša mimo. To je naravnost trpinčenje in napravljanje nepotrebnih stroškov. Najprej se jim reducira odstotke na 3, nato pa se jim za »proti-uslugo« podaljša delovnik. Tudi je to razdeljeno neenakomerno. Na primer trafikant, ki ima še kak drug obrtni list za trgovino, sme zapreti že preje, glavna tobačna zaloga, ki prodaja tudi na drobno, ima odprto kakor navadno do 6. ure zvečer. Je torej dvojna mera, kar meji navadno na sekaturo. Trafikantom bi bila pač nujno potrebna strokovna organizacija, ki bi izvojevala to, kar imajo delavci v svojem zakonu o zaščiti vsaj — na papirju. Znak, kako zna država sama svoje zakone spoštovati . . .
Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda«, podružnica Ptuj, sklicuje za nedeljo dne 25. marca t. m. ob 9. uri dop. pri Pošti svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo starega odbora in posameznih odsekov. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. Vabi se vse člane, da se občnega zbora zanesljivo udeležijo. — F.- Gabriel, t. č. predsednik
Slika.
gavalcem in zatiralcem ter se tako približati svojemu končnemu cilju — »osvobojenju proletariata«. Zato na plan! Vsi na predavanja!
Trbovlje.
Mladina je naš up, je naša bodočnost! To je danes geslo naših bur-žujev in kapitalistov, ki hočejo, da bi bila njihova mladina takšna, kakršni so oni sami, nemoralni, oderuhi, kri-vičneži. Tudi nam bi morala biti naša mladina naš up in naša bodočnost — da bi ne bilo drugače z njo! Delavska mladina je pokvarjena, pokvaril jo je kapitalistični razred s svojo zgo-jo je kapitilistični razred s vojo vzgo-njem.
Naj bo vsem ljudem znano, kaj se godi z delavsko mladino in kaj se je zgodilo te dni v Trbovljah. Ni pa s tem rečeno, da je vsa mladina takšna. Redki so, zelo redki, ki so značajni in požrtvovalni. In teh malo, kolikor jih je, ti so pionirji nove bodočnosti in našega svetlega upanja.
Kdor brani resnico, naj molči? Pošten človek, ki vidi laž in pokvarjenost, naj jo prikriva? Ne, na dan ž njo!
Fakt je sledeči: Nekaj dobro poznanih fantov, ki so bili nekaj časa, nekateri tudi v zadnjem času, v proletarskih vrstah v »Svobodi«, je sedaj pristopilo k Sokolu. Zakaj? Naj-brže zato, ker so se zbali žrtev za delavski pokret in mislijo, da se jim bo boljše godilo, če bodo služili bur-žuaziji, ki jih bo izkoriščala, kakor jih izkorišča sedaj, le da jim bo od časa do časa vrgla pesek v oči v obliki lahke službice. Ali kaj so s tem ti ljudje storili? Izdali so proletariat, pustili so ga na cedilu, nočejo se več ž njim bojevati za svoj in njihov boljši položaj.
Bo li pošten in značajen proletarec .kedaj storil kaj takega? Nikdar
Prihodnje predavanje »Svobode« se bo vršilo zopet v sredo, kakor v bodoče sploh. Predava sodrug Fr. Koren o temi: »Zakaj so nam potrebne organizacije.« — Sodrugi in sodružice! Prvo predavanje, na katerem je predaval s. Jos. Kopač, je bilo lepo posečeno. Pokažite od predavanja do predavanja več zanimanja in resnosti. — Potrebno se nam zdi, da tudi povemo, zakaj smo uvedli omenjeno predavanje. Zato, ker vidimo delavstvo razbito, izmozgano, do skrajnosti zatirano in vsled vednega beganja — za samoobrambo nezmožno. Hočemo potom pouka dokazati, da je rešitev le v delavskem pokretu, in da je potom poučevanja mogoče zbirati delavstvo v naše kulturne, strokovne, gospodarske in politične organizacije, da je z vzgojenim in discipliniranim delavstvom mogoče organizirati močne kadre proti sedanjim izmoz-
ne
To je greh, ki jim ne bo nikdar odpuščen, dokler se ne povrnejo tja, •kamor spadajo, da se borijo s tistimi, ki se pošteno borč za svoj kruh, za svoj obstoj in za svojo in vseh proletarcev boljšo bodočnost! ^ ^ Proletarski literamo-umetniSki večer se je vršil v soboto v dvorani g. A. Forte na Vodah. Udeležba je bila precejšnja. Uvodni govor o proletarski razredni umetnosti, ki pa mora biti tendenčna, je govoril mlad aka-demik-literat sodrug Ludvik Merzel. V svojem govoru je naglašal, da meščanska literatura in umetnost propada, pojavljajo se vsepovsod začetki novega gibanja, nove dobe, ki bo preobrazila 'človeško družbo tudi v umetnosti. Buržuazna umetnost je reakcionarna, izčrpana, nima več sile in moči; nova, mlajša umetnost je proletarska, ki pridobiva tal in bo z m agala s svojo silno idejo. Recitirala sta svoje pesmi mlada rudarja pro-
letarca sodruga France Kozar in Tone Sajovic. Žela sta za svoja predvajanja tudi odobravanje. Kozar je močan pesnik, Sajovic raste; oba prideta po začrtani poti do uspešnega cilja.
Občinski proračun za leto 1928 je potrjen od finančnega ministrstva brez posebnega črtanja raznih postavk. Trboveljska premogokcpna družba, ki je vložila proti občinskemu proračunu velik ugovor, je popolnoma propadla.
»Jutranja molitev« je naslov 5-dejanski drami, ki je delo mladega delavca iz Jesenic. Vprizorila je to dramo jeseniška »Svoboda« v Delavskem domu v nedeljo, dne 18. marca. Delo ni plehko, posamezne scene so zelo napete in,zanimive, le tu in tam je pa vendar še vse preveč nekega čudnega idealizma, kar nima zveze z resničnim življenjem. V splošnem je pa bila publika s to predstavo zelo zadovoljna in Jeseničanom jako hvaležna.
Rute.
Dolgo so naši sijajni politikarji in umetni občinski gospodarji čepeli za grmom ter intrigirali na skrivaj proti socialistični listi ter krpali svojo polomijo; končno so se vendar odločili, povedati svojo umetnost v lističu »Domovina« in »Slov. Gospodarju«. Pripovedujejo bajke iz preteklosti, na katere se ne bi niti izplačalo odgovoriti, če bi ne bil iz tistih vrstic razviden program teh ljudi in če bi ne bilo v njih polno potikanj in pozivov na oblast in na duševni teror s strani naših delodajalcev, »Kar devet socijev ste izvolili, neumneži«, pravijo v svojih listih; »zunaj še ne poznajo občinskega dela, zato mora delavstvo premisliti, koga bo v bodoče volilo.« Naj vzame to delavstvo v pretres velikodušno delo de-mokratev in klerikalcev, tridesetletno pogodbo za elektriko, ki je danes v breme vsakemu vaščanu, ker ta gospod po mili volji navija cene na luči, ki niso baš prvovrstne. Zidava šole, ki že pred vojno ni zadostovala za vise šolarje, kar zahteva danes ponovnih žrtev pri dražjem zidanju. Odpravljanje zdravnikov-špecijalistov,
kar najbolj občuti danes delavstvo. Pečat jim dajejo še sijaijno zgrajene ceste, da se lahko človek na sredi vasi v blatu utopi; v novejšem času podpore višjim uradnikom za šolanje otrok, delavcem pa. nič. Nekdo se v »Slov. Gospodarju« celo košati z gospodarsko sposobnostjo, ne pove pa nič o ropanju denarja in prostora u-božnega sklada ruške občine za svoje partizane (takemu gospodarstvu bo delavstvo skoro napravilo konec!). Zato si bo delavstvo res premislilo, koga naj voli pri občinskih volitvah, ki so zaradi žegnanja na dan 25. marca zopet prestavljene na 1. april! Oni pravijo, da to pot ne bo nihče volil socialistov, ker oni niso socialisti, ker nočejo slepo slediti demdkratom in klerikalcem, da ne bo nihče volil domačinov, ki niso domačini, ker nočejo podpirati ruške vaške buržuazije, ker so le od danes do jutri tukaj, saj bo unija skoro vse požrla, ali pa vsaj denuncirala. Saj je ta praksa že znana. Delavstvo bo plavalo v medu in mleku, ko se nas bodo rešili. No, pa mi mislimo, da bo vendar obveljala volja delavstva in da se bo to delavstvo tudi 1. aprila glasovalo, kakor ono hoče in ne kakor hočejo tisti, ki tako pišejo. Zato bo 1. april za druge in ne za nas!
Rušan.
Velenje.
Dne 11. marca 1928 se je vršil lepo obiskan shod ali zaupniški sestanek, kakor je to imenoval g. Mar-tinšek, sklicatelj tega zborovanja, kateremu je tudi predsedoval. Dnevni red je bil: Poročilo delegatov o konferenci delavskih zaupnikov iz Trbovelj; čitanje pravilnika za brezposelne podpore; zidanje stanovanj; ustanovitev aprovizacije in povišanje prispevkov za II. rudniško skupino; ustanovitev borze dela v Trbovljah in razno. Po prečitanju dnevnega reda je g. Polanc predlagal, naj se voli zapisnikarja, ker se ne zanese več na g. Martinšeka, češ, da se ne drži sklepov. Sodr. Valenčak je nato predlagal za zapisnikarja sodr. Uleta, ki je bil soglasno izvoljen. G. Martin-šek je pričel s poročilom o konferenci. Čital nam je pravila in vse, kar
srararacmnnnnnnntncinnnratncinranncicimci
Ali ste že preizkusili
JPROJA" ječmenovo kavo?
%
5S85?.
s«
$
Dobiva se Jo povsod. Dobiva se ]o povsod.
3
a
a
a
a
a
w.
Cl
Im
h*
h*
t?
k«
(C1 im
el
Im
el
k*
n
je bilo na konferenci. Povedati bi moral, čigava bi bila zasluga, če bi se toliko odtrgovalo zia skupino, kakor nekateri hočejo. Seveda, navedel nam je tudi, koliko bo zaslužil predsednik, tajnik in blagajnik; tako bo šlo vse lepo v Velenju. Že imamo prostor za Konzum, za mesarijo sicer še ne; to se bo pa pozneje uredilo. Kako veseli smo bili, ko smo slišali, kakšni dobri časi se nam bližajo, ali žalibog, najbrže ne za nas, ampak za bernotovce, ker je drugače zelo pri kraju. Mislili smo, zdaj se pa vendar pride iz Velenja, iz bednega rudarskega življenja v dolino, kjer se cedi mleko in med. Le da so se slišali med poročilom g. Martinšeka precej ostri klici, tako da je moral večkrat prenehati, Medklici so se glasili: »Nič si ne pustimo odtrgo-vati od našega zaslužka, mi sami potrebujemo brezposelno podporo, ker že štiri leta šihte »fajramo«!« Zopet je drugi trdil:	»Nihče ni upravičen,
da vzame od mojega zaslužka nekaj, a kar se mene ni vprašalo!« Zopet tretji je zaklical:	»Brigajte	se	raje,
da se zboljša naš bedni položaj. 4 leta »fajramo« po 2 šihti na teden, včasih še celo 3; nam je treba brezposelne podpore, ne pa, da se nam odtegne iz kuverte še zadnji krajcer in še celo za bernotovce!«
Po dolgem prerekanju je dobil besedo sodr. Valenčak, ki je pojasnil dolžnost in pravice delavskih zaupnikov, ki morajo delati vedno roko v roki z delavstvom, da se izboljša delavski položaj. Za vsako spremembo je potrebno, da se delavstvo popreje obvesti in se mora dobiti za spremembe vsaj dvetretjinsko večino. Ako te ni, nimajo pravice spreminjati stvari, posebno takšne ne, ki so na škodo delavcev. Nihče nima pravice do našega zaslužka. Kar zaslužimo, s tem imamo pravico, da sami razpolagamo.
Ko je prišel predlog na glasovanje, so vsi navzoči glasovali proti, zato je predlog neveljaven. Nismo proti uvedbi brezposelne podpore, ali zato morajo najprej prispevati podjetniki in država, nato šele delavstvo, Volitve naj se izvedejo na podlagi zakona o zaščiti delavcev, do
Vsi kupujejo obleke pri
J.Trpino, Mafibor.GlavDi trg 17
ker tam se dobi sukno že od 26 Din naprej, kakor tudi vsakovistnO drugo blago po najnižjihcenah.
česar smo upravičeni glasom Pravil' nika in tudi delavske pogodbe, ki predvideva izvolitev zaupnikov P° zakonu.
Delavci! Vaša dolžnost je, da ^ združite in si izboljšate vaš položaj.
Nato je dobil sodr. Salesnik besedo, ki je poročal o II. rudarski skupini. Povdarjal le, da ta skupila spada že zdavnaj v staro železo, da je že on sam bil parkrat na cesti za' to, ker se je potegnil za delavske pravice in končal s pozivom, naj se delavci borijo za izboljšanje. Nato je dobil besedo g. Polanc in je poro' čal nekoliko o konferenci iz Trbovc.) in čital, kako imajo urejeno brezp<>' selno zavarovanje v drugih državah* da je to tudi pri nas potrebno, da se tako uvede, kakor imajo druge žave. Nato je prečital g. Štanberger resolucijo, ki se glasi:
»Delavstvo, zbrano na današnjem zborovanju, odklanja sklep, »l so ga napravili v Trbovljah dne \ marca 1928. Mi ne moremo plačati nobenega povišanja ter nam ga nihče ne sme odtegniti. Tistim zaupnikom* ki so glasovali za povišanje, se izreka nezaupnica; naj na isto mesto stopijo njih namestniki.« To se je soglas-no sprejelo.
S. Saleznik predlaga, da se na) gre za tem, da se likvidira II. rudar-ska skupina; do časa, dokler pa se n® izvede likvidacija, pa naj ostane prI starih prispevkih 0.50 para mesečno. Nadalje, da se izvedejo takoj volitve po zakonu o zaščiti delavcev, kar se je tudi soglasno sprejelo.
Vsled vednega praznovanja ših' tov vlada velika beda med delav' stvom. V tem žalostnem in težavne® položaju ne moremo delavci plačati nobenega povišanega iprispevka za brezposelno podporo, ker jo sami p°' trebujemo. Naprošamo Rudarsko glavarstvo, da razveljavi sklep trboveljske konference, na kateri so se zaupniki o stvari že izjavili, da n«" morejo prevzeti odgovornosti napram delavstvu 'za povišane prispevke.
—*
Wiener Hadioverlag. Wien, 1., Peslalozzigasse Ur. 6-/ji
Neobhodno potreben je za vsakega radioamaterja
Radio-koledar 1928
Cena Din 25’— in
Radio-karta 1928
Cena Din 15'—,
izdaja „Radiowelt“‘
NAJBOLJŠA SVINJSKA MAST
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZNAMKE i. P. ZNAMKE
Prvovrstna svinjska mast vedno na zalogi po izredno
nizki ceni.
J. POPOVIČ, LJUBLJANA
Točna postrežba!	NaJniSJe	cene!
I. mariborska delavska pekarna r.z.zo.z.
Ustan. 1898	MARIBOR,	TRŽAŠKA	CESTA	STEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 tn na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno in hlgljensko urejena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delav" cem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P«
„JUNIPER“
zeleno francosko žganje z brlnjevim ekstraktom je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu itd.
„JUNIPER“ PRSNE KARAMELE
•o edino sigurno sredstvo proti kašlju, hripavosti itd. — Dobi se v vseh lekarnah drogerijah in konzumnih trgovinah. Trgovci, zahtevajte takoj engros cene. — Glavna zaloga:
VITOMIR DOLINŠEK
Zaloga parfumerije, kosmetike, kemikalij in galanterije
CELJE, GOSPOSKA ULICA 4
Pridobivajte narotnike
za »Delavsko Politiko!“
PRIPOROČA SE
VELE2GANJARNA
FRANC ZALETEL
II
St. vid nad
LJUBLJANO
„DUrkopp“ Šivalni stroji,
bodisi za čevljarje, krojače, šivilje ali za domačo porabo, so bili in ostanejo vedno najboljši. — Posebno pa opozarjam čevljarje, da imam v zalogi levICne Stroje (Llnksarm), najboljše kakovosti in po brezkonkurenčnih cenah, proti 10 letnemu jamstvu. — Se priporoča JUSTIN auSTINili, trgovina In mehan. delavnica. Maribor, Tattenbachova ul. 14, nasproti Narodnega doma.
Mobilije
vsakovrstne od navadne do najfinejše izdelave iz mehkega, trdega kakor tudi inozemskega lesa po najnižjih cenah. Samo lastna izdelava v Produktivni zadrugi mizarskih mojstrov. S prvim majem zelo znižane cene, solidno in dobro delo kakor tudi enoletno jamstvo.
Maribor, Grajski trg Stev. 3.
MANA
tl
TOVARNA KANDITOV IN MLENJE IN MLENJE SOLI. - DRUŽBA Z O. *•
LJUBLJANA
Tiskar: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik Josip Ošlak ▼ Maribora. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuj« Viktor Eržen v Marib°rU