Vojni veterani delajo preglavice Wall Streetu
lih«j* >Mk dan
ImoU <UUJ
ta
PROSVETA
, V	' •	^ l *	v
LETO—YEAR xxv.
Csaa Usta it IS.00
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
UrW«Ufcl hi •prnmtlkl
MIT S. Ls»mi.l. A v«.
for
fars	CKkigo, Ml- pondeljek, 13. junij« (June 13), 1932
25ub»criptiun fcl.OU ■MalildLMHi
ste v.—n u m ber lae
Vladajo«. k«u prtN«. ob hjalsvljsii u|MmI n ki-
steno: ne more jim plačati bo- _	r
nuna in ne upa jih streljati
' New York. — (FP) — Velike glave Wall streeta, ki jezdijo deželo in forsirajo svojo voljo potom zakonskih ukrepov v kongresu, so naleteli na največje zapreke v povojni dobi Amerike. Delajo jim jih vojni veterani, ki oblegajo VVashington in zahtevajo izplačitev bonusa.
Kot se je neki komentator Wall streeta izrazil, so bankirji v "izredno težki situaciji. Delavci bi v teh časih morali imeti silno močne organizacije, da bi jih mogli prisiliti na kolena, ampak veterani so na notranjem tiru. Najslabše je, ker so wall-streetarji* s svojo propagando zaprli vrata za seboj in ne morejo ničesar storiti v bonusni krizi. Ak one bodo mogli odpraviti veteranov iz Washingtona na lep način, tedaj ne bodo prišli i/, kaše."
Situacija je res izrpdno neprijetna. Hoover-Garnerjeva maši-na veteranom ne more plečatjf bonusa že vsled tega, ker je preveč grmela s svojo zahtevo za uravnovešenje budžeta. Odmevi tega krika se še razlegajo po deželi.
Krik je seveda služil drugim namenom, ker balanciranje budžeta ni bila absolutna potreba. Vlada se je na primer v tem fiskalnem letu zadolžila že za tri milijarde, od katerih so dober del prejeli bankirji in drugi kapitalisti. Ampak to je ali right, če jo zvezna zakladnica odprta wallstreetarjem. .Balanciranje budžeta tukaj ne pride v poštev.
Vse drugo pa je, če zahtevajo vladne podpore brezposelni delavci in vojni veterani. Tedaj pa je <budžet že treba balancirati. In namen vsega krika, ki je zadnje čase grmel po deželi v zvezi s tem vprašanjem, je bilvda se "ffepreči večja vladna pomoč brezposelnim masam in vojnim veteranom, od katerih je brei dela in v bedi več kot en milijon, drugi milijon pa je na robu.
Brezposelne mase ne delajo Wall streetu In administraciji l>o«ebnih preglavic. Ko so zadnjo zimo prtšli v Washington komunisti in pa Coxova armada, ni bil nihče vznemirjen. Na te pohod-ntke so gledali cinično in se jim smejali v obraz. Ce bi bili pa nekoliko sitnarili, so jih bili pripravljeni sprejeti s kroglsmi. E-nako razpoloženje oblasti napram brezposelnim je tudi po drugih mestih širom dežele.
Vse drugačno pa je z vojnimi veterani. V povojnem življenju dežele so veterani pod vodstvom Am<>riAkc legije postali privilegirana skupina. Dobili so krono narodnih junakov. Njih patrioti-
m je'znan ip preizkušen. Ta patriotizem jih je često vodil k razbijaju stavk in radikalnih organizacij. Ameriški kapitalizem je bil ponosen nanje in oni bili ponosni ns "najboljšo vlado na svetu."
Z njimi ameriški kapitalizem r>< more tako postopsti kot je pripravljen postopsti z brezposelnimi, ako se ne zadovoljijo s stradanjem. Nanje skoraj ne more streljati, ne glede ksko neljubo je njihovo oblegsnje Waah-ingtona. Ako bi ne potreboval njihove lojalnosti še vnaprej, mogpi« v d ogledni bodočnosti, t«-daj bi bilo vprašanje bolj eno-»tavno. Oblasti v Wsshlngtonu in vladarji v Wal streetu ae dobro zavodajo, ako pride do kate-Ka noljubega incidenta, da bi to razkalilo ne le vse veterane, ampak tudi milijon« Američanov.
In ustreči njihovi zahtevi je tudi n<>mogoče. Izplačati dve in P"1 milijarde bonusa v tem času je tudi za ameriško bogastvo silovito breme. V to svrho bi ss mogoče morsH zate«! k Inflaciji dolarja, <Vmur ae pa bankirji od-J<*no upirajo. Na drugi strani bi ckoraj petkrat tako velika ar-
Machado ušel smrti, ker nI bomba, katera je bila vržena pred njegov avtomobil, eksplodirala
Havaaa, Kuba, U. jun. — Predsednik Gerardo Machado je včeraj ušel amrti, ker ni petna jat funtov težka dinamitna bomba, katero so vrgli trije mladi fantje, člani prominentnih in bogatih družin v Havani, eksplodirala.
Predsednik se je z dvema drugima vladnima Sfradnlkoma vozil v avtomobilu proti svojemu posestvu, ki se nahaja šestnajst milj od glavnega mesta. Napad je bil izvršen na glavni cesti v predmestju Havane, šest milj od predsednikove palače.
Bomba je bila vržena na cesto, ko se je približal predsednikov avtomobil. Šofer je to o-pazil, nakar je naglo obrnil avtomobil na nasprotno stran. Na-padalci, Ignacio Mendoza de la Torre, Luis Perez Mendoza in Guillermo Armenteroe, so po napadu skušali pobgeniti, toda policija jih je pozneje ujela. Odvedla jih je takoj v zapore ter jih tako rešila pred drhaljo, ki se je zbrala na mestu nspada in zagrozila z linčanjem.
Policija je potem pričela s hišnimi preisksvami. Odkrila je tri separatne zarote proti življenju predsednika in veliko zalogo bomb, pušk in drugega orožja. Nad sedemdeset oseb je bMo a-retiranih,- med temi več odvetnikov, zdravnikov in sladkornih magnetov. Val ti so biti odvedeni v vojaško trdnjsvo Caba-nas, policija pa nadaljuje s hišnimi preiskavami..
tlng nt »i>«K-i»i »U of pontef« pro^i^d for la »ectlon 110», Act of Oct. », 1917, authom*d ea Juse 14. IStS.
Anketa o "reorganizlranju Ame-» rike"
New York. — Dva ducata govornikov bo razpravljalo o "socialističnem načrtu za Ameriko" na letni) anketi, katero prireja v Camp Tamlnent, Forest Park, Pa., Liga za Industrijsko demo-kracijo. Anketa bo trajala štiri dni, od 23. do 26. junija.
Referlrali bodo prominentni socialisti, unijski voditelji in rs-dikalni intelektualci.
Sllčna konferenca se bo viflila v Waukeganu dne 17-19. junija. Sponsorira jo čikaška postojanka lige. Med drugimi bosta govorila tudi milwauškl župan Hoan in Oscar Ameringer. Predmet bo "politična taktika za današnjo dobo."
Rebeli v Hondurasu poražsnl
Guatemala, Honduras, 11. jun. —Vladne čete pod poveljništvom generala Justo Umana so v bitki v bližini mesta Copsn porszile rebele, kstere je vodil Fllberto Disz Zelaya. Večje število re-belev je bilo ubitih, ranjenih in ujetih. Vlada je potem naznanila. da je revolta zatrta.
MREKTM FEDE-
mlmnikkza
BREZPOSELNE
Predloga, ki določa tristo milijonov dolarjev za olajšanje bede med brezposelnimi, sprejeta v senatu
Waahington, D. C., 11. jun.— Višja kongresna zbornica je včeraj z veliko veČino sprejela tako-zvani kompromisni načrt federalne pomoči za brezposelne. V smislu načrta bo rekonstrukcij -ska finančna korporacija posodila to vsoto državam na bazi števila prebivalstva. DrŽave bodo morale vprašati za posojila ako-zi svoje vlade, ki bodo morale dokazati, da so izčrpale vse druge vire. Vlade bodo morale tudi prevzeti odgovornost glede razdelitve podpore.
Sprejet je bil tudi amendment, ki ga je predložil senator Lewis iz Illinoisa, da governerjl lahko nakazujejo posojila iz sklada, ki ga bodo prejeli od finančne kor-poracije, mestnim vladam. Lewis je v svojem govoru, ko je urgiral sprejetje amendmenta, orisal bedo med čikaškimi učiteljicami, policaji in gasilci, ki že niso prejeli plače več mesecev.
Države bodo morale plačevati tri odstotke obresti na prejeta posojila In dati bodo morale garancije glede vrnitve posojil. Daljo so bili sprejeti dodatki, da bodo tudi tiste države, katerih ustave prepovedujejo izposojeva-nje* denarja od federalne vlade, lahko dobile posojila.
S sprejetjem predloge,direktne federalne pomoči za brezposelne je bila končana kontrover-za med administracijo, ki je vodila onpzicUo,prati "doli," in ao-rtštrid grfipo, kf je bila naklonjena direktni pomoči. To grupo so tvorili progreslvcl, katerim so se posneje pridružili tudi drugi. Predloga je bila sprejeta z 72 proti osmim glasovom. Proti so glasovsll samo naj gorečne j šl pristaši administracije.
Konvencija
M. B. Z.
Pozdrav delegaciji nejvocjo jugoslovansko organizacij*
Danes ae začne v (Jaryju, Ind tretja redna konvencija Hrvat-»ke bratske zajednicc, največje jugoslovanske podporne organi-sadje v Ameriki,
Kakor ostale Mratske podporne organizacije, tako ima tudi HHZ v današnji veliki ekonomski kriti svoje notranje proble-/ne, ki jih bo skušala rešiti na tem svojem zborovanju.
Ž elitno zajednhi, da njeni ielegatje izvrše najboljše delo v znamenju napredka in kori-Ui hrvatskega delavstva v tej ieieli. Kajti resnični napredek \rvatskega delavstva na kateremkoli polju bo tudi napredek vsega jugoslo%>emskega delavstva v Ameriki.
S to ieljo pozdravljamo z borovnice HHZ!
Konferenca v Londonu ae lajalo-vila. De Valera ae je vrnil do-
OBNOVITEV Ril-BARSKIH POGAJANJ VCHKAGB
lUktolakl operatorji sshtsvajo redukcijo mesde, da bodo lah-ko konkurirali s operatorji v drugih državah
Chicago, U. jun. — Zastopniki dvanajstega premogovnega distrikta UMAVA In operatorji včeraj obnovili pogajanja
filkeikl oestei železničar Ji tiNtJell redukcije
mada brezposelnih kot štejejo vojni vetersni še vedno ostsls totalno nepreskrbljena. Zahteve za vladno pomoč brezposelnim pa so vsak dan glasnejše tudi Waehingtonu. In sko krizs ne bo nsgla končana, česar ni kdo ne pričakuje, bo zvezna vlada prej ali slej morsls odpreti svojo zs-kladnico tudi žrtvam brez pose I nosti.
Velike glsve v Wsll streetu so v zagati kot še nikdar prej. In te vetersnsks armada, ki šteje že blizu deset tisoč, nadaljuje z obleganjem Washingtona, če treba tudi skozi poletje, kot se gls se vesti, in prisilijo sdminlstrs-djo ns sklicsnje Izrednegs zai danjs kongresa, bodo velike glave posule še bolj zabuhle.
\i te kaše vsekskor ne bodo i*U. Kupiti bodo morsli nsdalj njo lojalnost vetersnov sli jo bodo i* izgubili. Zs smeriški kapitalizem je vprsšanje, kaj se končno bolj izplača.
Stavka jeklarskih delavcev jersey City, N. J. — Krog petsto delavcev je zastsvkalo proti Crucible Steel Co. of America, ko je reducirala mezde za deset odstotkov. Delavci bodo skušali razširiti stavko na drugo tovarno te družbe v Harrisonu, N. J.
Znižanje snaAa 9*/< in je veljav* no od 1. junija naprej
Chicago, 11, jun. — Na zborovanju unije ceftnih železničarjev, ki se je sinoči viHilo v Carmen'a Halll, Ashland bvld. in Van Buren sta so člani s 6,-734 proti 2,708 glasovom odgla-sovali za redukcijo mezde za ali sedem centov na uro,
Stara pogodba, ki je določevala 77 centov na uro, je potokla 31. maja. Redukcija je vatopila v veljavo l^junlja. Uradniki u-nije so sugestlrsli Članom sprejetje redukcije, ker je kompa-nlja prsj naznanil da bo morala odpustiti več železničarjev, a-ko bodo glasovali proti znižanju.
Socialisti otvorijo ksmpsnjo;
Maurer na govorniški turi
Chicago. — James H. Maurer is Readinga, Pa., socialistični kandidat za podpredsednike, bo v kratkem pričel z govorniško turo v zvezi s kampanjo, kot poroča glavni stan stranke. Nasto pil bo na shodih v sledečih mestih:
V Madisonu, Wia.; Mfrnnespo-lisu, St. Paulu, Dukithu, Hibbin gu In Hemlgji, Minn.; Fargu in Jamestownu, N. D.; Missouli,
so
glede npve mezdno lestvice. Obe skupini sta isjavlll, da pogajanja ne bodo prej zaključena, dokler ne bo sprejeta nova pogodba.
Governer Emmerson, ki je bil informiran o naraščajoči bedi med rudarji, ki počivajo še od 1. aprila, odkar je potekla stara pogodba, je prošU četrtek pozval operatorje In rudarje, naj obnove pogajanja*^Klical je sestanek v Springfieldu, na katerem sta ae obe skupini Izrekli sa obnovitev pogajanj,
Stara mezdna lestvica, ki je bila sprejeta 1. 1938 in je pote-kla »1. marca t. U določa $6.10 na dan. Operatorji sedaj zahtevajo redukcijo mesde, da bodo lahko konkurirali s operatorji v drugih državah. Pravijo, da premogovne kompanije v severnem delu W. Vlrginlje plačujejo le $2.70 na dan in da je konfepeti-clja z njimi hemogoča.
Konferenca se vrši v hotelu Majestic. Rudarje zastopa John J. VValker, predsednik dvanaj stega premogovnega distrikta UMWA, operatorje pa W. J. Jenkins, predsednik Illinois Coal Operators asociacije. I
Krisa podi otroke v sirotišnice
Mew York. — Depresija je pognala nad 10*000 otrdk v slretiš
niče In druge Institucije, ker ni so mogli njihovi etarš! radi bres-pose!nosti vsč skrbeti aa nje. Tako se glaai poročilo, ki ga je objavila uprava newyoršklh ml lošCinskih organizacij.
Kalispellu in BiUlngsu, Mont.j Spokanu, Takomi, Seattlu in drugih mestih Waahingtona. Is Washingtona bo šel v Oragon in Callfornljo, kjer bo nastopil vseh večjih mestih. Povratna tura še ni določsna. Shode aran šlra glavni stan stranke, 540 Randolph st., Chicago, kamor se ja obrniti sa Informacije,
U
London, 11. jun. — Pogajanja, ki ao se včsraj otvorlla v Londonu med reprezentantl Irske ln angleške vlade ln katerih cilj je bil rešitev vašnega problema britakega imperija, so se isjslovlls. Delegacija 8vobodne Irske države, katero je vodil predsednik De Valera, se Je po vedurnih In neuspešnih rasgovo-tih vrnila domov. De Valera je vstrajal na svojem stališču glede odprave prisege ivostobe angleškemu kralju.
Veliko Britanijo so na konferenci sastppall premijer Mac-Donald, Stanley Baldwln, sir Herbert Samuel, J. H. Thomas ln J. Hailsham.
Uradni komunike, ki Je bil po-aneje objavljen, s« glasi, da Je predsednik Irske države odklonil kompromii v ivesl s vprašanji, ki so tvorila predmet raagovo-rom. Poroča se, da se je izrekel tudi proži plačevanju zemljiškega davka Veliki Britaniji kot prodvlduje Irsko-brltska pogodba, katera je bila sprejeta pred desetimi leti.
Sled si merlleem Lled* bergheveie M«
Služkinja Undbergkove IsvraUa samomor la njen pri-Jatslj aretiraš
(NarM Jerger.)

New York, 11, Jun ^gled sa ugrablt^RM morile!
hovega otroka se je končno sa-čela odpirati. Dramatičen samomor služkinje na domu Lind-berghove tašče v Bngiewoodu, N, J„ je odprl to sled. Sluškl-njs Vlolet flharpo, stara 27 let, ee je včeraj sastruplla s ciankalijem potem, ko Je prejšnji dan rasodela policiji Ime svojsga prijatelja v New Rochellu, N. Y„ s katerim je bila v miaterl-oznem telefonlčnem pogovoru svečer 1, marca, ko Je bil otrok ukraden. Nekaj ur po njenem samomoru je policija v New Rochellu aretirala Emesta Brin-kerta, operatorja takaljev In bivšega kainjanca, ki ga Je služ-
L i,11 u ImMiuivMiM iu*<ul Mi/nin minjm iiiivir/raiR |TW WTUJW
smrtjo In čagar sliko so našli v njeni sobi.
Policija Je Imela služkinjo na sumi* vss šaa, kar Je bilo dote ugrabljeno. Telefonlčni pogovor s neznance m, ki ga nI mog la utajiti« jI je delal velike pre glavice. Policija Je hotela vedeti, s kom lo kaj jo govorila tisti večer, ko je sman Jkalo otroka, ona pa nI hotela povedati. De tektivi so od Časa do čaaa obiskali Morcowovo Hišo In ispraše vali slušklnjo. Končno Je to !s-praševanje uspelo, ds so detektivi Isvlekll polagoma is nje, kar so hotsll vedeti. V četrtek Js bila ženska silno nervoans; tsko js bila prepadena, da Je policija pretrgala (spraševanje ln odšla Včeraj se Js vrnila In sporočila služkinji, naj se pripravi ns novo zaslišanje. Ons Je odgovori Is po slušsbniku, ds pride takoj Nato Je šla v svojo sobo In Izpila Strup. Stekla Je po stopni cah doli ia ko Je prišla v sobo. kjer so čskaJi detektivi, Je padla na tla In obležala mrtva.
Po arstacljl Brlnkerta Je bi pozvan dr, John F, Condon, fa mosnl "Jsfsle," posredovslec med Lindbsrghom In ugrsblte-IJI, nsj si ogleds možs, čs Js to tisti, kateremu Je plsčal $50,000 odkupnine. (London si gs je ogledal sinod, a nI bil UkoJ na jasnem, čs Js prsvl sli ns. kel Js, naj mu dajo čaa, da si bo dobro osvsžll spomin, kskšen je bil človek, ksteremu Je Izroči
Z Brinkertom vred je bila aretirana tudi neka ženska, ki bo zaslišana.
KAMPANJA SOCI AUZACUE V CILEJU
Vlada bo provaela kontrolo aad živili, da prepreči špekulacija.
Saattaga, Cils, 11. jun^-Re-voluclonarna Junta nadaljuje s kampanjo socializacijo. Včeraj je nasnanlla, da bo ona določala cene šltu, sladkorju in drugim Živilam. Ta korak js podvzels, da prepreči špekulacije s živili.
Notranji minister je sestavil načrt glede državnega monopola joda, ki naj bi vladi odprl nov vir velikih dohodkov.
Vlada nI še uveljavila svojega ukrepa glede konfiskacije inozemskega denarja In Isplačltvak Istega v ČUejskl valuti. Ukrep bo najbrž raaveljavUen radi protestov ls Inosemstva. Ameriški poslanik Wllllam O. Culbertson je prvi protestiral proti taki akciji v prilog National 0lty banki v New Yorku.
Prošll četrtek je vlada prsvss-a kontrolo nad osrednjo čUejsko banko in Jo sprsmenlla v držav-no Institucijo. Ta banka ln več drugih poročsjo porast vlog. kar se smatra sa dobro sname-nje. Vloienega je bilo mnogo več denarja na banke kot pa dvignjenega.
Augustln Bdwards, lastnik lista "81 Mercurlo," največjega časoplaa v Južni Ameriki, je včeraj naananll, da bo raadelll polovico dobička Usta med usluš-benoe, poleg tega bodo Imeli slednji tudi pravioo do dveh sa-stopnikov v upravnem odboru. " Juan Bsteban Montero, bivši predaednlk, Je bil v spremstvu ^ jpilh uradnikov odveden na 'mejo, kjer se je vnM aa vlak, ki ga je odpeljal v Mendoao, Argentina.
S keeveeeiji 111. L
mmmmimmt '
Leetviea bolniške podporo JBF
cljo, ki nslsgs gl. odboru, infj deluje sa adrulltev SSI»Z a dru-
Plttsbargk, Pa., 10, Jun.-Od-vetnlk svese Je poročal o dosedanjem delu sa dobavo poalovni-ce v PennsylvanIJI. Njegovo
ročilo kaše, da bo svesa dobi-poslovnico kakor hitro bodo odstranjene vse tehnične ovire.
Konvencije Je sprejela resolu-cL
uje
glml slovanskimi podpornimi or-ganlaacljami.
Priporočilo Jugoslovanake bratske federacije glede določb In lestvice bolniške podpore je bilo v celoti sprejeto.
Zvesa bo tudi v bodoče poso-Jevala na poeestvs svojih članov.
Enskoprsvnost še nadalje ostans glasilo svese,
Prvs dva dnsva Je šlo dslo konvencije gladko iapod rok, tretji In četrti daa je pa sačslo Iti selo počasi ln bojim se, da sborovsnjs ne ho Jutri (sobota)
zaključeno.—BiaS Novak.
——— ♦
I mislec Hi
Undon, 12. Jun. — Stanl-slaus K. Hausner, ki Je 5. Junija poletel iz New Yorka proti Varšavi, Poljaka. In o katerem nI bilo od tistega čaaa nlkaksgs glasu In ss Je splošno smstralo, da ga Js pogoltnilo morjs, je bil včersj rošen. Ns svoj krov gs je vzsls briUka ladja Ciros Shell. Našla gs Jo na morju kakih 650 milj zapadno od španskega obrežja.
Letalec se Je držal na svojem monoplsnu osem dni In rešitev je prišla v zadnjem momentu, kajti Hausner bi ss ns mogel dolgo vadržatt na letalu, ki Js bilo Še skoro vss pod vodo. Letalec Js bU izčrpan, toda aa-ranjen Ko je odletel to New Yorka, je vzel s seboj večjo sa-togo živil. Ako ne bi bil toga storil, bi bil nedvomno omagal ln našel svoj grob v morski globini.
flBOBftBVS
PONDELJEK, 13. JUNIJ*.
"Komunist
naselbin
Ne dvorih Ameriških denarnih kraljev je te dni veliko aiavjc. Kljub temu, da je mogoč-
8 depresija pognala precej kraljev a la Ineull (i med "berače", jih Je ie precej oetalo -ti zdaj banketirajo, napi ja jo ei zdravice in dihajo olajifcrio. Zakaj? Komuniat Brookhart v državi Jowi je poražen! Republikanski vo-lllci ao ga pri primarnih volitvah vrgli a avoje |Ute in namesto nJega so imenovali drugega kandidata za aenatorja.
Cikalka "Tribune", glaailo dolarskih kraljev, nam veaelo pripoveduje, kako se Je to zgodilo. "Ljudstvo" v !owi je končno spregledalo in smagalo! Iow»ko -ljudstvo" je ven-darle spoznalo, da Je komunist Brookhart njegov največji škodljivec; komuniat Brookhart ae druži s onlnjl, katerih gealo je: "Soak the rfcjr (udarimo bogatine.) Pomagal je sprejeti novi davčni zakon, ki sloni na tem geslu. Iowsko "ljudstvo" je zdaj odkrilo ataro in al-Jajno resnico, da ne more živeti brez bogatinov t Bogatini ao potrebni za gospodarstvo dežele kakor so potrebne rake, jezera in morja za trgovinsko zvezo narodov I Udariš- bogatina ln udariš — eebel Kdo bo financiral buaineaa in dajal zaalužek, če ne bo ve# bogatinov? Kdo bo dal farmarjem trg, ako ne bo bogatinov? —
, Daljo nam "Tribune" pripoveduje, da bo tudi "ljudstvo" države Wlsconsin to spoznalo ln aa enak način kaznovalo komunista La Follet-ta. Kajti oba brata U Folietta — ki sta poletela na krilih republikanake stranke, eden v federalni senat in drugi na governerakl stolec doma — sta tudi izdajalca ljudstva In njego-. ve sreče, ker bi rada uničila bogatine ln s tem uničilo blagostanje države 1 0, tudi z njima, U FoUeštoma, bo Ijudatvo obračunalo! Nato pridejo na vrsto komunisti Norris v Nebraaki, VVheeler v Montant, Borah v Idahu, La Ouar-dla v New Yorku ln drugI. Dosti je teh komunistov in vejlko zgago delajo ubogim bogatinom ... In ko bodo val ti komuniat! pometeni na kup staro šare, bo spet dobro v Ameriki! Frosperiteta ae vrne, kolo induatHj bo spet gladko te|ik> in buaineaa bo rosll srečo vsemu ljudstvu . . . This is s business countryt — .
Kaj je semafor Brookhart? Uberalen farmar. Iowa je farmaka drŽava. Tam pridelajo oajveč koruze v Ameriki. Kot farmar skuša Brookhart pomagati najprej farmarjem. Vea njegov "komunizem" ali "aociallzem" ln vsak drugi "radlksHzem" je v tem, ds bi ae far-msrji organizirali v kooperativah ln dobili malo več densrjs zs avoje pridelke. Brookhart Žel|r da bi ae farmarji na zakonit nftčln po-stavili po robu bankirjem in jšftitom, ki jih odirajo do koati kakor odirajo delavce v mestih. Drugače Je Brookhart nazadnjak: fanatičen prohibiclonlst In nima pojma o širokih eoclalnih problemih
Kako j« "Ijudatvo" v Jowl porazilo Bnook-harta, Je druga zanimiva poveet, ki pa<4«* ni znana podrobno. Lahko se pa reče, da tlato "Ijudatvo** ao bankirji, ki so potrošil! precej denarja In postavili proti Brookhartu šest kandidatov, <)a so razdelili glasove. Pa lagali ao, da ae Je vae kadilo.
Brookhart nI nam nič — zanimivo za delavno pa Je to, s kakimi aredstvl ae akužajo kapitalisti ohraniti na površju In kontroli. Kljub temu, da ao povzročiti enega največjih polomov v zgodovini kspitsllstlčne družbe ln reducira)! milijone ljudi ns beraško pajlco, ao šs vedno toliko predrzni, da čvekajo, ksko ao potrebni IJudatvu In da Uudatvo ne more eksl-•tirat! brez njih! Sami ao dokazali, da je človeška ekalatenca z njim! nemogoča In da za obstoj enega milijonarja mora stradati milijon ljudi — pa nam le pripovedujejo, kako ao potrebni! In kdor Jim tega ne verjame, je "komuniat" — In proč z njjm!
Cikaškt tabloldnl Hat "Dally Time*" piie, da Rualja nima kaj učiti Afoerike. Amerika f* daleč pred Rusijo! Kadar Kuaija d«»neir in prelete amerllki življenaki utandard, tedaj žele naa lahko pouči, kako je to naredila!
Istočaano pa 'Time*" pon^a — z drugimi I lati vred — da je 120,000 družin (okrog 666,000 oseb) v Chlcagu prejemalo v zadnjih leatih mesecih dnevno okrog 20 centov vredno-atf žlvežs In kuriva ns družino. Dvajset centov Iruftino! Dalje poroča, <1* bs* te dni v iu "haslčujejo" 10,000 mož bonua-S šestimi eentl na dan! In v nekem idiani "nselčujcjo" l*r*spoaelne de-fa pol centa dnevno! Tri In pol centa dnevno f
Zdi ae, ds ie U alavni standard življenja imeriškfti delavcev že zaosUl za Rualjo . . .
Neznosne razmere
West Park, O. O delavskih
razfcierah nimam dosti poročati ker to je Ulito javna slvar, da vsak ve, da so neznosne, ker naša brezposelna armada raste ne samo kakor gobe. Sotace ali deš Banje Čodalje več. Tako je zs naar Vreme nič več ne potneni; ker mi živimo samo na »ilost naših IzkoriščcvsMP ter čakamo na tiste droUiue, kdaj zopet počnejo padati raz mize, kar tako iz navade.
Nič se ne zmenimo, čeprav so nas zapodi »zi**1 mize'> ne ve" mo, Če se kdaj priplazimo še nazaj pod kako mizo. Kar nekako izneoadeni to otopeli smo postali, itakor tujec v gozdu, kadsr Čaka Jutranje zarje, da dobi svdj izgubljeni cftj. Največja negotovost se je naselila med nas in z veliko previdnostjo ae izpra-šujemo, kaj in kako. Odgovori so vsi negotovi, ker vsi slutimo, da prihajamo Iz teh bednih ria-bih Časov v turobne hude čase. * Slučajno pride tudi do vprašanja! kako in po kater! pot! bi ložje ter hitreje premenili ta naš neznosni položaj. Največkrat je Odgovor: puška, smrt, revolucija, To pa Izvira samo iz tega, ker večina ljudi je to Čula največ,. ter je tudi uvedena, da to je edini način, po katerem je najboljše in najhitrejše sredstev* zs izpreobrnitev ljudskega poltfaja. Premnogokrat so slišali, kako slavno ao se maščevali zatirani nad svojimi tirani, in tako nI čudno, ako Ima maščevanje le danes toliko nagona pri vetfri ljudeh, ke* »o premalo-krat slilali, da uboji zatirani ni-ao še do danes zmagal! z vsemi krvavimi revolucijami tiranije. Vssjc lahko vidi, da ona se danes.ioplri v najbujnejlem cvetju in to po celem natom žalostnem svetu. Ona tudi ostane toliko časa, dokler si ljudstvo ne Izbere prave poti, kafera ga pripelje v raj na zemlji.
Vsak človefo b! Ishko danes vedel, da revolucija s puško je sredstvo tiranov. Ce hočemo, da je revolucija kot taka uspešna, moramo nastopiti kot tirani, in tako tiranija tudi ostane, ker tleti. ki si z njo kaj pridobi, jo bo nerad odpravil. Tako nam ne preostaja drugega kskor tista e-dina prava pot, katera se Imenuje 'Ljudska sldga" po slovensko, po sngleško ps Socialist
Tako smo iz tega namena priredili javni shod dne 81. maja, na katerem Je govoril rev. Guy Stricland. On nafi je pojasnjeval. da revolucija, najslbo kakršnakoli, je neizvedljiva toliko ta-aa, dokler se nam ni mogoče združiti, dokler bomo gojili mr-žhjo eden proti drugemu ter se pretirali tnod seboj, toliko časa brezmočni za vsako revolu-
o.
Bila je prilika, da ae organizira', kdor Je imel voljo in pogum bi lahko pristopil v že obstoječi klub, ker pa tega nI b|lo, ae je uapoatavll angleško poslujoči klub SS. wande, Cleveland, 0., h kateremu lahko priatopl vsak zaveden In dostojen moški in žen-aka brez razlike naroda, polti In vera. To se je tudi zgodilo na željo novopristoplih članov, sa-kar jim gre vsestranska podpora, v upanju, da ta stvar obrodi obilo najboljšega sadu ter se razvije v mogočno in ncprfma: glivo delavsko postojanko. — Math Blsvak, tajnik kluba it. 6, J8Z.
Važne v četi Is Brtdgcporta
Hej s druitvs 13 &NPJ dne 6. junija Je bila dobro obiskana. Raznotrlvalo se Je'o vaeh važnih problemih, tikajočlk ae društva in SWJ. Ker tukaj traja stavka že tretji mesec In ker le tudi prej večina nI zaslužila za IMJenJe, Je zdaj huda revialna In več članov je moralo poetati pasivnih. Koncem seja Je podal nekoliko poročila delegat aoq. kluba it. U o poteku 6. zbora JHZ. Članatvo je vzelo poročilo z zanimanjem na znanje. Vae kaže. da se bodo sUrl som Ulje niki pridružili gibanju za pravo delavako stranko. Po seji smo v pravem »odrožnem tonu razmo-trivali o položaju, v katerem ae
nahajamo
Ako ae r namenja utmajMm kar pričakujemo. bo Mub It. 11 poa|al Jak in eoclalUt^no giba-I nje Ym> prišlo med druge narode ln Američane naravnost od slov.
b rasnih krajev
somišljenikov. Ker sem zaposlen, kadar delam, pri U. »S. Steel Co.,
kjer je polno vohunov, se moral
alti kaj boš govoril. Ampak nje čaae se pa pogosto sliši ime Norman Thomas in beseda socialist. Pred par te<|ni sem bil presenečen, in od ljudi, ki so bi-11 Hoovrovi privrženci. Je litina, kot se je ferazil somišljenik M. Potnik, da socializem bo frriše! kadar bo fjiiflatvo v po manj kan Ju -4- prisiljeno misliti na Razlike pojitični|) strank. Ce je bil kdaj Čas za to, je sedaj. Vse povsod le govori radikalno. Govoril sem # starim pionirjem v tovarni, ki' ima Še vedn upanje v soc. tyogoče, kar ne bo nič novega, bodo drugi zopet prišli ven na delo.
Klub št. U ima v programu, da bo priredil par kampanjskih shodov. Zato se opozarja, pred-no pričnemo z delom za shode, da ae nam pridružijo vsi naši somišljeniki.. Da bomo jaki po številu, naj bosta klub št. 11 in društvo št. 18 8NPJ prva na po-lju za prebuditev delavstva v tem okraju. '
Zato pridite vsi somišljeniki, člani ali nečlani, na sejo kluba v nedeljo 19. junija ob 10. dopoldne. Tukaj bomo vse potrebno Ukrenili za bodoče delo za kampanjo. Ako se vidi, da bi vse bolje uspevalo, če bi bil nov odbor pri klubu, se tudi to lahko stori, samo da se ugladi pot za organiziranje slovenskega delavstva. Beseda bo prosta vsem, kateri se strinjajo s principi soc. stranke. Ker gredo te besede ze ves ldub, ne samo za mene, zato se pričakuje, da se naši so mil Ijenikl te seje udeleže.
Kot je razvidno, bo soc. stranka letos dobila veliko glasov iz te okolice. Tsko opevana komunist. stranka, ako bi bila resna za delavstvo, zakaj ne gre s socialisti v boj? Zato, ker nima namenov se bojevati za nas; pač pa sejati nemir. Soc. stranka imt program, ki ga mora vsak Zaveden delavec podpirati, ampak komuniati proti njim rujejo.Tu-kaj bodo imeli tudi svojo listo ampak ne bo prišla v poštev Vjamejo še kakega, ki ne znt prevdarno misliti fn soditi. Tu kajinjl delavci nimajo zaupanji v te kandidate, posebno v eneg' ne, ker danes je 'komunist, jutr socialist itd. Ne dajte sa sle piti; njihovo delo se je že poka zalo in ae le kaže. Niso za skupno delo, pač pa btjejo boj ne proti kapitalistom, pač pa proti soc
Sodr. Šostarič je v Milwaukee ju dobro opisal njihovo delo. Za to bo pa podvojil delo v prid soc stranke. Stavka le traja in li stl prinašajo konfuzne novice Vojake pošilja governer, kjei kakšen atsvkar zakašlja. Do i Junija Je že stalo $100,000 dav
poselnč ni pomoči, iole so me soc prej zaprli, ker nI denarja za učitelje in učiteljice. Ampal za pobijanje stavkarjev je/p« sto tisoč dol lahka stvar. Go verner, demokrat (ali ko bi b republikanec, bi bilo vsoefto) Ako bi bil pa aoc., bi na bilo te ga. Pri vsem tem pa prtmotfjirj stradajo in trpe revščino, da e< ne da popisati. Ali bo kda|;kc nec tega? pa, kadar ba v Wash Ingtonu vlada, ki bo vladala P vzorcu platforme, katero js • doptlrala so:, stranka za
Zopet presenečenje. Mlmli A mcrikuncc pri meni. Dal sem m* platformo #trunk<\ ki s?m Jo rsv no prejej. Pravi: "Daj jih le
dobiti; vse ^ovoii o soc " Dolu jfc bomo in razdelili, ffripor se vsem klubom fn društvom to *6re in seznpntfo vse delavstvo s plstformo soc. strafgje. Rezultat bo tak, da si ga le misliti ne morete. Zdaj je čas, zdaj vas stranlira rab! In vi. njo. To bo dobro tudi za 6NPJ, ker bo imela pravo zavedno delavatvo pod avojim okriljem.
Joseph 8noy. '
Pred lokalnimi volitvami
Hi|>binff, Mlnp, — Brezposelnost je prinesla sovraitvo, prepire, umore itd. Pa mnogo tega smo lcrtvi sami. Mnogo stvari je krivičnih, kor je ta ali oni tako rekoč prisiljen kaj storiti, ''samo da ne bo zamere." !Pa saj eo samo za lepo besedo ali pa za eigaro prodali na volilni dan svoj glas. Ravno rm Slovenci imamo to slabo navado, da si ne pomagamo na volilni dan, ko imamo v rokah najboljše orožje: glasovnico. Po volitvih pa so takoj kritike: da ne dobimo dela kot druge narodnosti,
Na volilni <)an in prej gledamo, da odbijemo čim več glasov kandidatu — fitlovenec slovenskemu kandidatu. Tu nas je mnogo Slovanov, v tej okolici. Pa kaj imamo? Sovraštvo med aeboj, drugi narodi pa svoje ljudi v raznih uradih.- Ravno sedaj, na 20. junija, bo spet prilika, da se izkaiemo, da ^mo za našega rojaka, John Pasiča iz Buhla, ki kandidira za okrajnega komisarja v 7. distriktu. Oddajmo naše glasove njemu in pokažimo, da so tudi sinovi slovenskih staršev zmožni za javne urade, ne samo sa lopato In kramp, s katerima pa se 4anes niti dela več ne dobi. Volimo torej za našega rojaka.—Delavec.
Iz mojih zapiskov
MUwaukee, VVis. — Učenjaki trdijo, da je zloČInstvo posledica ignorance. Toda v Ameriki i-
mamo vendar toliko lepih šol'... • * •
(Rusi stradajo, da si morejo zgraditi industrije, Američani
pa zato, da si kupijo gasolina. ♦ • •
Delničarji so tisti "mali ljudje", kateri bi dobili dividende, če bi imelj pravico določati plačo predsednika.
» ?< •• • » a a .	.
Nekateri mestni delavci v Mil-waukeeju kričijo, ker bodo pri testumem delu zaslutili samo po 25 do 45 dolarjev tedensko. Prihodnji* bodo glasovali za ka-pftslistlčne kandidate, potem pa jim ne bo treba nič delati.
•	* a
MlhvauŠki okraj oskrbuje z živfežem, kurivom, razsvetljavo in najemnino krog 170,000 oseb. Ko pa bo v nekaj mesofcih tudi tuikaj zipanjkalo sredstev, pa bodtt kričali: Kam so socialisti dali denar!"
♦	♦ a
V Milwaukee dobi brezpoeelni
koplačevalce vzdrževanje mili«., druiinski oče za en teden toliko v stavkovnem okrožju, tu brez hrane in drugih 1
Mftgjn' potrebščin, kakor jih dobijo v drugih mestih za celi mesec, toda socialisti zahtevajo višje davke za one, kateri lahko plačajo.
•	a ••
Amerikanlzem: izdajati milijone za nove cerkve, da se dvir ?n? ljudsko moralo in pustiti nilijone družin ilveU v brlogih,
'd so gnezds zločina ln nemora-
♦	♦ »
Amarilko štedanj^: peljati se -a 20 centov "downtowq" In ku-liti nekaj za Var stane v Kuedni trgovini 2 dolarja.
a a a
Urednik Prosvctc imtnuic pe-je radio-tenorjev iuštenjc. —
llell Is čral otroci pri akspnlk MhiitrarijaVi proti eksskudjl
Rusija, ki vod* Industrijo V sovjetski Rutfff iftlsjo tae prav tako važne «dutbe in odgovornosti kakor moški.
Pa, ko bi šušteli, toda, brate, ni krulijo!
Nas Cone bi rad pristopil h klubu. — Da, zbor JSZ ni bil
brez uspeha.
a a a
Na£i generali brez armade bodo poslali protest na mestni odbor. Da, kje pa je bil pozdravni napis na mestni hiši, ko so pti-
redili "ohcet"?
a a a
Rockefelier je torej proti pro-hibiciji. Prav jo sufračem! Zakaj pa niso najeli dobrega kemi ka, da bi delal munšajn iz gasolina.
a a a -
. Amerika ima dva razreda: foigh class, in tiste, ki mislijo,
da so high class.
♦	a a
Potrebna iznajdba: avtomobil, ki bo vozil 70 milj na uro sa
mo takrat, če bo šofer trezen.
*	a a
Dobra stran krize: človeku se ni treba voziti več po 15 milj iz mesta, da kupi loto, ns kateri bo zgubil denar.
a a a
Preveč plenice. Nekdo naj izda milijon dolarjev za oglase, da je žvečenje pšenice dobro-shujšanje ali pa pomlajenje žensk, pa bo farmarjem poma-gano.
a a a
Cvetka optimizma: veseliti se
dejstva, da bi sedaj lahko več
kupil za dolar — če bi ga imel. a a •
Ce skupina oseb zažge tovarno, da dobi zavarovalnino, je to zločin, če pa gotovi ljudje uničijo deželo, da si zagotovijo dobiček* je pa buaineaa.
a a a
Starost ima še drugo slabo stran: nauči človeka spoznavati, kak osel je bil v mladosti.
Spartak.
Bakterije in njih rablji
Skoraj vse nevarne bolezni in epidemije so kakor znano, posledica bakterij, ki se prenašajo od človeka na človeka. Te pritlikave eno-sta nič ne živine ne delujejo s svojo silo, marveč s številom, z armadami, ki si jih Človek ite-vilčno nikoli ne more prav predstavljati. Vse bakterije se razmnožujejo z delitvijo, h ene nastaneta v pol ure dve, v eni uri štiri itd. Na ta način se sicer vidi proces razmnoževanja dokaj počasen toda komur se ljubi računati bo našel, da ima ena sama bafkterija na dan milijarde naslednjič. In le « Še naprej računal da flehta slo milijonov bakterij en gram, bi do^ b!l v 24 urah približno eno t<mo teh »vratnih klic, tedaj {za vdtfimtno ' telesno težo v enem dnevu. Ako bi bilo razmnoževanje bakterij res tako .svobodno in brez meja, bi bakterije pri vsaki nalezljivi bolezni človeka v najkrajšem času dobesedno poirlsLMHkM^H^^^^^H
Vabilo na javni piknik
Detrolt, Mich.—Dne 19. junija se vrši na dobroznanem prostoru ^orkers* Camp javni piknik, katerega priredi "M»cl}igan Comniittee for the Protectlon of Forelgn Bom." Vstopnina bo 15c. Zastopane ImkIo vse narodnosti lil Detroita in okolice, tako smo zastopani tudi Slovenci; podpisani zastopa društvo Št. 618 SNI'J Sklenjeno na prošli seji na 28. maja t 1., da vsaka organlaacija poskrbi za jed in pijačo. Naši trgovci sc prosijo, da v*a)t nekaj podari, klobase ln šunl(e ter kruh. prijavijo naj darove do 18. junija, dan pred piknikom. Vse zadevne komu-nlkacije naj ae pošiljajo na C. P. J. JI., «57 Monroe ave., Detrolt, liich.
Apeliram na vse jugoslovan-ske prebivalce mesta Detroita in okolice, da se udeleže tegs javnega piknika. Kažipot na pikniškl prostor: po Woodward ali N. JVestern Highway do 12 MUe nI, zapadno pa 12 Mile rd. do Camp. Po pocestni železnici: Grand River Limited do konca proge, od tam pa vosijo posebni avtobusi do kempe.
Ka Vfaelo avidenje na javnem uikniku v nedeljo dne 19. junija! Vstopnice se dobe pri meni —zastopnika Councila for Protectlon of Forelgn Born.
TonMsv K ure lil,
2632 Holljr svO , Dearborn, Mich.
No, bakteriologija je že v prvih početkih do-gpala, na kakšen način odbijajo ljudje in živali napade teh mikroakopičnih sovražnikov. Beh. ring je dokazal, da nastajajo v krvnem serumu strupi, ki tigonabljajo bakterije in telo počasi i-munizirajo. Mečnikov je odkril potujoče krvne stanice, tako zvene fagocite, ki ae nalik obrambni armadi vržejo na bakterije na kraju infekcije in zlomijo njih vpad. Na podlagi teh dognanj je začela medicina podpirati organizem Vboju z bakterijami. Uvedena so bila cepljenja proti raznovrstnim epidemijam.
Med prigritivnimi ljudstvi pa zahtevajo kužne boleznise vedno neštevilne človeške žrtve, kar bi moralo na kraju dovesti do popolnega iztrebljenja človeškega življa, če bi bolezni, ko dosežejo višek, na neki skoraj čudežni način same ne odjenjale. Tajno tega nenavadnega preloma je morda prav pojasnil francoski raziskovalce d'HereHe.
D'Herelle pravi, da imajo bakterije poleg protitrustov v krvi in fagocitov še druge, neprimerno opasnejše sovražnike, namreč neke pod mikroskopom nevidne živine, ki se same hranijo z bakterijami. Te dobe na višku epidemije tolikšno premoč, da bolezenske bakterije popolnoma uničijo. D'HereIle jih je imenoval zaradi tegfr bakteriožrce ali bakteriofage.
Že delj Časa je znano, da obstojajo razen mi-kroskopičnih praživin tudi taki organizmi, ki se ne vidijo z nobenimi umetnimi pripomočki in ki uidejo skozi najfinejše filtre, kar jih poznamo. Dr. Filip Hadley pa je nadalje dokazal, da se nekatere vrste bakterij n. pr. bakterije kolere, tifusa, davice Iti griie lahko pojavljajo v dveh oblikah, namreč kot vidno ali pa kot nevidni ultramikroskopični organizmi in kar je najvažnejše: dognal je, da n. pr. bakterije griže v nevidni obliki ne morejo sprožiti bolezni in da jim v tem stanju tudi bakteriofagi ne morejo do živega.
V zvezi s temi razlskavanji se je slednjič chikaškemft profesorju dr. Kendallu posrečilo odkritje, ki mu strokovnjaki pripisujejo nedosleden pomen. Kendallu se je posrečilo umetno vzrediti bakterije nekaterih bolezni, kakor hripe, ošpic, nahoda itd., ki jih poprej nikakor ni bilo mogoče dobiti v čistih kujturah. In kot log&no sosledje tega odkritja se mu je posrečilo prevesti vzbujevalce nekaterih bolezni (hripe, tifusa, rumene mrliče, pljučnice itd.) iz vidne v nevidno obliko.
Bakterije spreminjajo svojo življenjsko obliko glede na redišče, ki jim je na razpolago. To je zjaj dokazano. Hkrati s tem pa je tudi razjasnjeno, zakaj bakteriologi poprej niso mogli vzrediti nekaterih vrst bakterij. Dieta v e-pruvetah je bila pač napačna.
Kendall je pripravil avojim gojenkam močnejšo hrano. Redlšča je eeetavil iz zmletih tenkih Čreves raznih živali in imenoval to tekočino, ki vsebuje pretežno proteinake snovi (prabeljakovine) "roodij K". V ta medij Je vcepil kri na hripi bolnih ljudi in mikrobi ao res ostali živi, zakaj ko Jih Je potlej preaadil na eno običajnih, atarih redilč, ae je tod kmalu razvila cvetloča kolopija majcenih, krogličastih mikrobov. Člpvek je tu prvikrat lahko opazoval povzročitelje hripe v vidni obliki. Ko je Kendall nato proces obrnil in presadil mikrobe nazaj na svoj medip K, so takoj spremenili obliko ln postali spet nevidni.
Poskuse je ponavljal tudi z drugimi bakterijami in vselej se Je pokazalo, da se s premeno redišča preleve bakterije iz vidne v nevidno o-bliko ali pa obratno. 1 Pod mikroskopom se^pri tem jasno vidi naslednji pojav:
Na mediju |C izgube bakterije prvotne ostre obrise, razpadejo In ostanejo le prav majcena zrna, ki gredo zlahka skozi luknjice najfinejšega Bcrkefeldovoga filtra. Na običajnem rt-dilču pa začno zrna spet rasti, aH P« združevati se v polnotežne bakterije.
Glavna Kendallova zasluga je, da se mu je posrečilo prevesti nevidno virus nekaterih bolezni v obliko mikroakoplčno vidnih bakterij, zakaj le v tej obliki ae da aovražnik proučevati in uspešno zatirati. Tudi bakteriofage mU )e uspelo vzrediti v vidni obliki. Ti so nsmreč p*> njegovem mnenju le nevidna oblika tistih bakterij, od katerih se hranijo, ali z drugimi besedami : le neka posebna preobrazba njih la- ' plens. V primeru, ds je to Kendallovo na«; ranje pravilno, bo morda postalo v bodm " ^1 temelj prav učinkovite sdraviloe metod«', zaka bakteriofagi, ki uničujejo svoje lastno pU'"* v bolnem organizmu, so sa samega človeka popolnoma nenevarni.
Bakteriofage so prvikrat odkrili v Indiji « priliki neke epidemije kolere Is takrat so J* tudi prvikrat uapsšno uporabljali pri zatiranj" bolezni. Pozneje ao ae poaluševali te met«d< ie-por bulno kugo ob Senegalu. Pri tej M***1, f' zahteva drugače akoraj ato od*toU'»\ "nirtmn žrtev, se je takrat doseglo 16 do 20 odstotki < Dalja sa I. stresi)
Modem*. mehanizirana pok ar i J« v Moskvi. V pekarijt je 540
delavcev, med kMrlml je 300 le nek. M »pečejo dnevno 220 ton
k Mih h '	MiBTT tT «»rf*T Hi. . .. i. vTJ

mogoče
l»ONDKLJEK, 18. JUNIJA.
mesto
sklml deklami In le posebej t razmerami, kakrine so se pojavile letos, prav "privilegiran" položaj. Po uradnth podatkih, ki se nanalajo samo na članstvo fašističnih sindikatov, je bik) le nI v vsej Julijski Krajini okrog 4700 bresposelnih delavcev (dejansko nad 80,000), letos pO je bilo meseca aprila samo v Trstu naltetth nad 16,000 bresposelnih. Po uradnth podatkih se je brezposelnost v Trstu i>ovečala za nad 400 odstotkbv. Ta odstotek sicer ni realen, ker tako povečanje dejanskega šteVlla brezposelnih v Trstu, ki so gs lani cenili na 16,000, sploh ni mogoče. Priča pa, kako fiktivni so uradni podatki o socialnih rasmerah v Italiji. 8odijo, da Je brezposelnost v Trstu v resnici naraatla na 116,000, to je sa 67%, kar Je le dovolj jasen do-kas katastrofalnih delovnih in sooialnih razmer, de do zadnjih mesecev je bilo n. pr. v petih ladjedelnicah v Julijski Krajini (v Trstu. Miljah, Tržiču, Puli in na Reki) zaposlenih okrog '10,-000 ljudi, te meseca marca pa so Jih pričeli reducirati, In te redukcije bodo po napovedih predsednika sveže industrijcsv Sanguinettlja Šle v kratkem do skrajnosti, ker dosedaj nI bilo niti enega novega naroČila sa ta podjetja.
Poleg vaega tega pa je treba ugotoviti, kako nesadostna so sredstva, ki ss stavijo na raspo-lago • sa podpore brezposelnih mas. Fašiatičnl sindikati v Julijski Krajini so lani sbreli ko-maj 800,000 lir za vsa eocialna zavarovanja. Približno enak je bil priapevek delodajalcev. S tako malenkostnimi sredstvi, ki se bodo mora|a letos no sili ras-mer le vse 1>olJ skrčiti, se oči* vldno niti od daleč ne dajo kriti potrebe deeetttsošev brezposelnih delavcev ln njihovih družin.
Neka pariška revija Je vprašala te dni celo vrsto odličnih o sebnosti, kako bi si uredili življenje/če bi prišle Še enkrat na svet. Na to vpražanje je odgovorilo 88 osebnosti, med temi Jih Je bilo samo 0 takšnih, ki so IS-Javtle, da t>i si drugo življenje uredile povsem drufkče nego prvo fn ki S sedanjim življenjem torej očitno niso zadovoljne.
Polncare je dal naslednji kratki odgovor: "Nimam nobenega pojma, kako bi si uredil drugo Življenje. VseksKor bi 'poskušal .pridobit! Mi mnotfo dobrih ft odkritih prijateljev, kakršni ste VI, ki ste sat svojim vprašanjem takoj spomnili mene."4 *
Znani pisatelj Vautel bi si želel v drugem življenja od vsega početka'izkušnje 'in doživljaje sedsnjega, da bi si skrbno ustvi-ril svojo izboljšano itdljo.tfcctt* Rorel, znana igralka, Jo odgovorila, da ne more noben človek vedeti, kaj M storil, «e bi mu bila dana druga mladost In drugo življenje. Vsakdo si misli, ds bi počel nekaj boljšega, tods Saturn pravi, da bi ss človek ne vedel nič drugsče, nego v prvem življenja. Isto meni cela vrsta drugih uglednikov, posebno dre-etično po odgovarja polkovnik
Carnot, jn/tonu*-
umorjenega predsednika, ds je smola, če mislijo Uudje, ds sami vodijo svojs živfjenje. Resnice je ta, ds živ-ljenje vodi ljudi, ki ne m°r*J° uiti vplivom vzgoje, dednosti In okoliee.
Zanimivo je, da se je cela vršiš uglednih mož in žsns odtegnila odgovoru, med njimi vsllki filozof Bergson, čigar odgovor bl ljudi pač najbolj zanimal, politik In matematik Palrileve, Her. riot fn gi; CVriefevtfT" *
U
t*
znašel
n»«iL_ j_ ■ JmumIIIUA
? SSrivVItTVO
•mmrnmmmmmt
Vsa Nemčija ia s njo ves kulturni svet s» apoialnja? letaš, ko je minilo sto let, kar je velfct nt mik I pesnik Uoeth« umrl, v»lik«*s literarnega Mm tega genije. Vse Velike* Mfijlftev-ne revije se posvetite posebne Nevll te oeeM la pomenu «o#theJa.
V nealednjvm priobčujemo nekaj GoetheJevlk citatov 4la resnih del. eK tstuv, ki »e tl«ejo idrevnlkov In Sdrav-nlltve. Prevedel jih je aa ljubljen sko revijo '"Bdrs v nitki veatnlk" Mil«
Hudo je, da zdravnikom ne aaupetno i*>|M>lnoina, pa si brez njih vendarle ne imamo pomagati. ;
Kdo bl šel sa zdravnika, če bi hkrati s*gledal pred seboj vse
Rečem ti, ot je najbolj časti vsem svetu. Teolog greha, klgaieseMij nik ti pridobi proces
medlelMjf ti od|HWf feno* bdi«.1 zen, priskrbi ti drugo, In nikdar natančno ne vel, ali ti Je ttfMa-gal sli škodoval. Ktrurt t* te reši rtn lhega sla, M si ga sam nakopal iti pa ti Js slučajno alt brez tvoje krivice prišlo na glavo. Kirurg ti pomaga, nikomur ne škoduje, ln do dna se lahko prepričal; da Js njegovo ljenje ušftfB. r »n*
Zdrsvnllka veda jo mnogo bolj pomična od drugih. Ce h* češ stopit! bolezni na prste, ss Jo moraš lotiti kot visokega go* a pod a aH lepega dekleta, ki Jo hočeš po . s zvijačo, kakor premoti diplomat diplomata. Dober zdravnik Si le v toliko, v kb-Ilkor al zvit.
Zdravniku oprostite, na deco evojo aa oslra. Bolezen — to Jo kapital, čemu naj ga satira?
Duha tdravništva prav lahko
aposnal. Vsak preštudira krUemkral. da navaetadnje kar pusti; naj gre, kot bog želi.
Mnogo kuharjev nam Jed pokvari.
Pred mnogimi strešajl bog nas vari.
A ml smo — to priznajmo kar
odkril —
lazaret zdravnikov. Kaj bi Ml pomoglo vse zlato sveta?
Noben bolnik ne more uživati . svets.
Ne sirsuna niti vreJUrlJa, dobra Volja Je najboljša copr-hlja. '
Zakaj je Alah vreden vsega spo*
Ker ločil je trpljenje od sposna-
nja, ' ' *' Rej bl obupsl vask bolnik, 6* zlo posnal bl, kakor ga posns zdravnik.
Preeej Jo paderaklh zdravljenj
med nami, ki niso kar tako, priznam. Narava In umetnost vstvarjata čudesa
Vendar sleperje tudi še poznam
Osebni sdravnik goden Je sa vse
atvarl.' Pri svsadah smo inčeli, končamo s kurjimi očmi.
NUpče ni mogel rasumeti tega, kako lepo ss k duši nam tele priloge.
Kot sa vso žlvs dni, tesno ee
skup <fržlta in vendsf venomer si dsn grenita.
pohod v glavno 9-
Ckarleatoa, W. Va^-(FP)— Krog tisoč rudarjev eo je udeležilo pojtodu y Charieston, kjer so priredili ve|lke demonstracija okmjev (Canaw-a, Boone In RalOJfh, a premogovnega pUfc kjer prevladuje velika mjporija. Ko so prve skupine prispete v mesto, je poveljnik državni mllfcije odredil veš	ki SO sastraifU po-
slopje državne zbornice ln go-
Rudarjl so 'poslali svojo delegacijo v goverherjev urkd. katero je sprejel njegov tajrilk Vln-<*nt Leirg. Tajni* .e Je v navzočnosti čaiontsnlh poročeval-
ttlfc farma r-dobUi sa
. stradajo sami In mllljoifi bresposelnih po me-stih. Taka jo logika kaplUli-stičnega gospodarstva.
M«Hr»lil ' - 1
naoinun jagoc Har>ks, Ore -zadržuje obiranji bajn s rezultatom, da okrog 0400 nabiralcev strada. TI ljudje so prišli semkaj od radi deževja tn mrzlega na pa ne morijo na pol, 9i bffs sredstev, se Je med njimi pojavil glad. Večinomk ftlve le ob krompirju, nekateri p§ le tega nimajo, na primer neka ženska s štirimi otroki, M so bl-II dva dni brni grllljaja v ustih. Tudi so brag strehe In ftlve v ta-kot šifrant ali živina na
»lok Jagod Je iftos ogromen. Vsled ton ln ftjoge konzervlrsnlh
Hrejlnjejijefa J I
l^kr, nameravajo lovko pridelka, druga ostane na poljih.
1IAKTKR1JK IN NJIH RACIJI
(Nadaljevanje S S. stresi.) ozdravljenj. As bolje se je ob-neels terepljs Sbakti rlofsgl pri epidemiji grlle V llfisflfjl, lo sta prišla na sto bolnikov le dve
tuNissAaa
mnna pninera.
Rakteriofage nahajamo v debelem Arsvssu človeka, v kanalskih vodah in dobro gnojenih asmljah, odkoder se ialočejo • l»r»'<«*j»*"jwn »kozi Berkefeklove flKre. Vsaka bakterija Ima svo-jš*iifii ipflci/I^M^pi bulrt^fi^^^^i in f e ss po Kendsliovi metodi po* sreči vsrsjsnjs posamasnih vrst v čistih kulfurnik bo v bodoče Igrala pobijati tudi najnevamsj-šs nslezljive dlesni, sekaj ss vsako bakterijo nam bo takoj ne rsspoiego tudi njo« rabolj.-to.
športom?
'P|
j ; -1
Vesti iz Jugoslavije
Claviraa »oaodle la JeieeUvIK)
Ljubljana, 23. maja 1982.
0	zaščiti jugoslovanskih denar
nlli zavodov
Poročali smo že, da je za Prvo hrvatsko Stediortico—največjim denarnim zavodom v državi,— zaprosila tudi Ljubljanska kreditna banka vlado za zaščito po Zakonu o zaščiti kmetov. V teh izrednih gospodarskih razmerah izdajajo razne vlade tudi izredne ukrepe za zaščito denarnih zavodo*, ki sicer so aktivna, a jim razmere pretijo i najhujšim, s prostovoljno ali prisilno likvidacijo. V tak položaj zaidejo denarni zavodi predvsem zaradi dviganja denarnih vlog iz bank in zaradi zmanjšanega dotoka denarja v zavode. .
Jugoslovanska vlada je izdala poseben Zakon o zaščiti kmetov,> ki pa s svojim členom 5 ščiti tudi denarne zavode, a samo one* ki zaprosijo, da se smejo poslu-žiti omenjenega Člena. Ker utegne nafte ljudi in organizacije v USA zanimati, citiramo danes omenjeni Člen.
Člen 5 Zakona o zaščiti kmetov se glasi: "Ce denarni zavod zaide zaradi omajanja kreditnih odnošajev, izzvanih bodisi zaradi splošne kreditne krize ali zaradi neobičajnega in prekomernega dviganja vlog, v teikoče in če so po Mlancl v tem času aktive večje od pasiv, tedaj lahko ministrski svet na zahtevo samega zavoda in na predlog ministra za trgovino in ihduštrijo izda za vsak tak primer uredbo z zakonsko močjo, v kateri bodo predvideni roki za izplačilo vlog in drugih terjatev ter vsi drugI ukrepi, tudi za reorganizacijo zavoda, ki bi bila potrebna za njegovo redno poslovanje, in za za&čito vlagateljev in ostalih upnikov. V tem ci}ju je pooblaščen minister za trgovino ln industrijo, da tak zavod in vse njegove poslovanje postavi pod »talno nadzorstvo svojega komisarja."
Tako se glasi oni del omenjenega zakona, ki se tiče poslovanja ogroženih denarnih zavodov.
Zakon dovoljuje torej individualni moratorij, to se pravi, samo za tisti zavod, ki zaprosi za dovoljenje, da se sme poslužiti tega ukrepa, in ki mu vlada to tudi dovoli. Tak individualni moratorij ima namen, obvarovati zavod priailne likvidacije, v katero bi utegnil zaiti zaradi sedanje denarne krize. Milijonarji so brez dvoma odnesli svoje deleže v inozemstvo, povzročili s tem še večji naval majhnih vlagateljev na zavode, od katerih zahtevajo izplačil. Banke pa vseh zadovoljiti ne morejo, ker nimajo vsega denarja v gotovini na razpolago. Ce je banka še aktivna, a se boji, da postane kmalu paaivna, sme zaprositi za zgoraj opisani moratorij, da lahko prej preide v normalizacijo razmer in s tem v normalno |K>s!ovanje. Ko vlada takemu zavodu dovoli uporabo člena 5 omenjenega zakona, postavi finančni minister svojega komisarja, ki nadzoruje poslovanje zavoda.
Zakon je bil uveljavljen 20. aprila 1932.
Kolesarska nesreča. — Iz Ško-- fje 1/oke ata se prepeljala dva fanta na enem kolesu v Medvo-de. Ko sta zavila na novi most «< z Savo, nista vedela, da je moat zaprt z brunom, pa sta se ' vso močjo zaletela vanj ter o-McAala na tleh nezavestna. E-
" ima prebito lobanjo, drugi l»a Imj najbrž izgubil oko. Ljudje so priskočili na pomoč, a ker "ista imela dovolj denarja za realni avto, so ju prepeljali s 'li^ajno mimovozečimi avti v ljubljansko bolnico.
I''uie Adamič, naš rojak in a-
riAkl pisatelj, je v ponedeljek maja odpotoval iz LJubljane » svojo ieno v Zagreb in Beograd. Cez teden dni se vrne, nakar m* bo nastanil nekje na Go-r<njskem, da dokonča novo de-Za nedeljo 22. maja je po-^sliil književnike, s katerimi se J* v Ljubljani že seznanil, na "voj rodni dom v Grosuplje, na /raViao Prapreče, kjer mu le Mvijo oče, mati, sestre in brst-j<*. Povabljeni so bili in prilli "» Oton Zupančič, Ju! in dr.
1	♦ rdo Kozak, dr. I^eben, dr. Me-l'k, Mrzel-Frigid, Klopčič, Fran Albreht, Klakočcr in drugI. Pod
cvetočimi jablanami so v prijetnem razgovoru z Louisom Adamičem, njegovim očetom, 78-let-no korenino, z materjo in brati preživeli lep popoldan. Starti in bratje in sestre Louisa so nad vse veseli Louisove vrnitve in njegovih uspehov v svetu, kamor je odšel aiar komaj 13 let, da se po dvajsetih letih vrne s lepimi uspehi. Pred odhodom je pesnik Oton Župančič z nekaj toplimi besedami pozdravil posebno Louisove starše ter se jim zahvalil za Louisa, ki bo proslavil njih in slovensko ime. Zifeančičeve besede so izvabile Louisovim staršem solze v oči. Kar težko so se Ljubljančani poslovili od lelpe pomladne dolenjske pokrajine.
Požar v Dobu pri Domžalah.
— Pred nekaf dnevi je zagorela stanovanjska hiša ^Motnega posestnika Andreja Nemca v Dobu. Ogenj je preskočil tudi na gospodarsko poslopje in hlev. Domači so že vsi spali, ko jih je prasketanje požara prebudilo. S težavo so rešili jedva svoje življenje. Pri tem je dobil Nemec hude opekline na glavi, poldrugo leto stari sinček Drejče pa je dobil opekline po vsem telesu. Oba so prepeljali v Ljubljansko bolnico. Otrokovo stanje je nevarno.
Se en požar. — V Primčevi vasi pri Atpbrusu so imeli prejšnji teden velik požar. Ogenj je v nekaj minutah zasegel sedem poslopij, last dveh posestnikov: Janeza Gregoriča in Janeza Vidmarji. Požar je nastal zaradi neprevidnosti. Neki otrok je za-žgal listje na hlevu. Ker je zaradi vročine zadnjih dni vse pre-suSeno, se Je požar širil, kot bi bila poslopja polita z bencinom. Ko so prihiteli gaallci iz Ambru-sa, je bilo vseh gorečih sedem poslopij že tako v plamenih, da ni bilo mogoče misliti na poga-sltev le^teh. Zato so'gasilci predvsem pazili, da se ogenj ni razširil na sosedne stavbe ter da je ostala neprizadeta oetala vas. Ko so kesneje prihiteli še gasilci iz Korirja* so z dvema' btttgshia-ma požar zatrli. Oba pogorelca pa sta zelo oškodovana.
Telovedba tudi lomi ude, daai je njen cilj, krepiti jih. Tako so te dni pripeljaH iz Črnomlja 38-letnefca geometra Hinka Prelov-ca, ki si Je pri telovadbi zlomil obe roki.
Premog na Pohorju. — Poročali smo že, da so nedavno našli med Rušami in Bezeno v vznožju Pohorja Velike premogovne sklarfe prav na površini. Pretoka val i so teren ter ugotovili, da leže v zemlji veliki skladi boljšega premoga; na vrhu se nahaja samo lignit. Zdaj kopljejo premog samo na površini. Lastniki ee nadejajo, da jim postane Maribor dober odjemalec premoga ter hočejo začeti izkoriščati premogovne zaklade v večjem obsegu. Zgraditi nameravajo rudnik in pognati rov v globino, v boljše in fte močnejše sloje premoga.' Oficirska afera v Mariboru Beograd, 28. maja 1992. Mnogo ae je govorilo o oficirskem puču v Mariboru in mnogo se je o tem pisalo v Im zemnikih listih, dočim pri nas noben Ust ni smel poročati o tem. Zaradi tega je razumljivo, da so vest med kolportiranjem izpreminjaji in pretiravali. Videti pa je bilo takoj, da se je v Mariboru med oficirskim zborom res pripravljal puč o«, da Je med oficirji spet razširjena organizacija "črne roke". Poleg različnih vfcsti, ki so bile deloma pretirane deloma resnične (o ssmo-moru nekegs oficlrjs, o aretaciji nad deset oficirjev ln podofl-cirjev. ki so Jih uklenjen* odgnali v beograjske zapore), Je zdsj ul-adnč poročilo potrdilo, da se je nekaj res zgodilo. Poročilo seveda pravi, da gre za komunistično agitacijo In organizacijo med oficirji. Uradno poročilo, Izdano zdaj, skoro %0 dni po dogodku samem, pravi j
"V svrho' pojasnila z ozirom na lažnive In tendenclozne vesti v inozemskem tisku je izdalo ministrstvo vojske fn mornarice nsslednji komunike: PrH 20 dnevi so ugotovili v mariborrkl| gamlzljl, da so poročnik Mlloj-kovlč in podporočnika Atanssko-vič in Miledinovič v službi lao-komunistične propagsn-
de. Podporočniku Miladinoviču se je posrečilo, da Je še pred a-retacijo pobegnil v inozemstvo, dočim je poročnik Milojkovič izvršil samomor. Razen podporočnika Atanaskoviča je bilo aretiranih še sedem mlajših oficirjev, podporočnikov in poročnikov ter major Vojislav Djokič, ker so na sumu. da so vedeli za to stvar, pa tega niso prijavili svojim peodpostavljenim starešinam ter izgleda, da so se do gotovo meje aolidarizirali s početjem prej imenovanih oficirjev. Preiskava, ki jo vodi preiskovalni sodnik, bo ugotoviiu vrsto in težino krivde osumljenih."
Aretirance so prepeljali v Beograd, kjer jih vojaški preiskovalni sodnik zaslišuje, v Maribor pa je prjšel vodit preiskavo sam vojni minister.
Umrli eo: V Tržiču bivši pre-dilniški delavec in posestnik Anton Mrkun, star 76 let, in mestni svetovalec Jurij Sitar, predil-niški mojster, na Glincah pri ljubljeni Katarina praprotnik, v Skofji loki Gašper Carman, trgovec ki posestnik, v Arclinu pri Vojniku JKMetni mizarski pomočnik Ferdo Belak, v Lokovici pri Šoštanju posestnik Frank Stanovšek, v Gaber ju pri Celju 66-letna zaaobmca Neža Vltav-ski, v, Tržiču France Vidic.
Brezposelnost v naših rudarskih krajih narašča. Redukcije zadnjih tednov so že tako in tako visoko število brezposelnih za te kraje še povečale in občinske uprave si ne vedo pomagati. Kako podpirati te najbednejše, ko ni nobenega denarja'na razpola
J;o za podporo, nobenega denar-a za javna dela, kjer bi bili brezposelni lahko vpaj delno zaposleni, niti ne vedo, kam bi jih poslali, ker je povsod enako.
Amerika«ec ee je vrnil. — Na Breg pri ltibnici se je vrnil na svojo domačijo Janez Smalc, ki je bil 26 let v Ameriki. PrUel pa je samo pogledat. Pravi, da mu ne ugaja in se bo zato vrnil kmalu spet v Ameriko, kjer js ena njegovih hčerk učiteljica ljudske Šole. Te dni se je vrnil v Ameriko tudi neki Dolčič, ki je baje dopisnik vseh ameriških slovenskih listov.
8am sežgal? Poročali smo. da je v nočj/od 6. na 7. maja u-ničil požar skedenj z vsemi pridelki posestniku Janezu Mesecu v vasi Golica v škofjeloških hribih. Vasica oa. hiša je zelo na samem ln tam le dolgo nI bilo požara. Zato so začeli ljudje sumiti, da je gospodar zažgal nam. Bil je zavarovan za 26,000 Din, obenem pa strašno zadolžen. O-rožniki so Meseca aretirali ter odvedli v Skofjo Loko v zapore, da preiščejo zadevo.
K znanemu slikarju pride nadebudni moderni slikarski u-metnlk in mu pokaže svoje najnovejše delo.
"Moje najnovejše delo, moj< ster: Propad eveta."
Mojster: "Res, prava katastrofa!" .
Industrijske in delovne reznere
'»JaHiskl Irejki
......
Industrijska zveza v Julijski Krajini in zveza fašističnih sindikatov v Trstu sta imeli te dni svoja letna obČnu zbora. Na obeh zborovanjih se je is poročil funkcionarjev kakor iz debate, ki so jo fiačeli delegati tržaških industrijcev in delavcev pokazala obupnu slika delovnih razmer in srahotna perspektiva sa bodočnost.
Na obeh zborovanjih ao ugotovili, da so poleg že legendarne svetovne krize omejitev izvoza, padec konsuma, notranja konkurenca, nižji življenjski standard delavstva v ostalih italijanskih pokrajinah vzroki, ki so dovedll industrijo in prolptarijat v Julijski Krajini na rob propasti. Niso si pa upali pribiti, da je poleg teh uničujoča gospodarska politika fašističnega režima, ki ovira sistematično gospodarsko strukturo in aktivnost "odrešenih" obmejnih pokrajin, glavni vzrok vsega pomanjkanja in zla.
Zveza industrijcev obsega do svOjem delokrogu tržaško fn istrsko pokrajino. V njej je včlanjena večina vseh Industrijskih In obrtnih podjetij na ozemlju obeh pokrajin. Zveaa repre-zentlra vsa podjetja, ki jih je 980 z 32,406 nameščenci, včlanjenih pa je v njej 664 podjetij z 28,077 nameščenci. Zanimivo je, da ostata podjetja niso včlanjena v zvezi zaradi tega, ker ne morejo plačevati članskih prispevkov. Lani je bilo v Tretu in Istri še 1111 Industrijskih in obrtnih podjetij z 39,424 name* ščenci.
Na svojem zborovanju ao Industrije! ugotovili, da je za vta-ko ceno potrebno novo znižanje plač nameščencev. Razmere v industriji so take, da bodo podjetniki prisiljeni zapreti svoje obrate, če ni mogoče doseči cenejše delovne sile. Zares ao pogajanja že v teku. Na zborovanju delavskih sindikatov so skušali sioer zavzeti drugačno stališče o tem vprašanju. Delavski zastopniki so sioer dokazali, da bi snižanje plač dovedlo do večjega padca konsuma, da so redukcije sploh nemogoče že zarodi cele serije odsotnih znižanj delavskih prejemkov, ki jih j« izvedel režim v poslednjih letl(». Toda predsednik sindiksts konfederacije Blsgi, ki js prišsl iz Kima na zborovanje, je izjavil, da j« potrebno uravnovesenje Življenjskega standarda, ki as v Julijski Krajini zelo razlikuje od onega v ostalih italijanskih ds-želah. Vse kaže, da bodo v kratkem znižali plače v Julijski Krajini za 6—16 odstotkov.
Vprašanje brezposelnosti pa je v zadnjem čssu postalo najbolj pereči socialni problem tržaškega in ostalega delavstva, v "odrešenih" pokrajinah. Nai obeh zborovanjih so ugotovllj, da Je imela lani Julijska Krajina v primeru z ostalimi italijan-l
,r - -V, • -' .-I--*; «
f108 VSTA
Vpton Slnelair:	_ #
Sto procentov
Za Proaveto prevel Buri
Jutri prispejo potrebne listine 11 lahkim pokionom in širokim
M vas_dokumenti od vlade — zastrtim nasmehom aa licu.
z njimi se boste lahko takoj od- . "Preveč ste Ijubeznjlvi. Hva-
hr V t, um
S
zida.
Tretje poglavje Petrova razmišljevanja je nekdo prekinil tem, da je premaknil njegov zaboj od Takoj nato se je zasliial klic : <*Halo!"
Peter je zastokal in ni pogledal kvišku. Zaboj se je še dalje odmaknil od zidu in neka glava je pogledala vanj. "Zakaj se skrivate r
"Kaa-a-j V je alabotno zastokal Peter. • "Ali ste rsnjenir gs je glss nadalje izpra-Ševal.
"Jaz ne vem," je stokal Peter. Zaboj so nagnili naprej in stokajoči je zdr-sel iz njega. Peter je pogledal kvišku ln ugledal trt ali štiri etrsinike, ki so se sklsnjsll nad njim. Pričel je ponovno ječati.
"Kako ste prišli v U zaboj f ga je vprašal eden Izmed stražnikov. "Notri sem zlezel." "Zakaj f'
"Da zbežlm .... pred ... pred ... kaj ps je bilo prav za prav?"
"Bomba," je odvrnil policist in Peter je bil tako presenečen, da je pozabil <glumiti ranjenca.
"Bomba!w je prestrašeno vzkliknil, s med tem ga je ie eden izmed stražnikov postavil na noge.
"Ali lahko stojite?" je vprašel. Peter je poizkusil; stal je dobro, a je med opszovsnjem samega sebe pozabil simulirati živčni žok. Bil js ves krvav in pokrit z blatom, da ga je bilo grozno videti. Njemu ps je takoj odleglo, ko je videl, da so celi udi.
"Kako ss pišete?" Je vpražal stražnik, ln ko ja Peter odgovoril, je dodal: "Zaksj ste se skrili v zaboj T
"Moj Bogi" je vzkliknil Peter, "zbežstl sem hotel pred nevarnostjo."
Stražnikom se je dozdeval sumljiv, ker je ostal tako dolgo v svojem skrivaližču. Tudi sami so bili razburjeni. Dogodil se je strsšen zločin in o storilcu ni bilo nikake sledi. Neki drugi moški je pristopil k njim; nikske uniforme ni nosil, a se mu Je takoj opazils njegova nadrejenost. Tudi on je izpraševsl Petra. Vsa ja hote) vedeti: kdo je, odkod je, kaj j« počel v množici In drugo. Peter ni vedel zadovoljivega odgovora. Njegove zaposlitve so bila lzradns in nekoliko senčne, zato svojih namenov na nezaupna vprašanja ni mogel raz-' kriti. Mož je bil velik in močan, za čevelj večji od Petra. Ko je govoril z njim, se je sklonil In strmel v Petrove oči, kot da bi hotel prodreti v skrivnosti, skrite v Petrovi lobsnjl. Peter se Ja spomnil, da ja prav sa prav bolan; njegove trepalnloe so se zsprle, kolena všlblla. Neki policist fes Je obdržal pokonci.
"8 tam korenjakom bom še govoril," je rekel civilist "Peljlte ga notri 1" Na vsaki strani ga Je pod pasduho prijel stražnik ln sts gs zavlekla v neko poslopje preko ceste..
Četrto poglavje
Pftra so pripeljali v neko veliko trgovino, katero ja policija isprasnlla. Nekaj ranjencev Ja ležalo na tleh; zdravniki so se sklanjali preko njih. Petra so vodili po mrsčnem hodniku in slsdnjlč (los pel i v sobo; v njej je bilo nekoliko mož, skoro vsi v omedlevicl. Policiji so se doadevall sumljivi, ssto so jih strašili.
Stražnika sta Petra prisloni Is k steni ter mu preiskala žepe. Siromašna vsebine se je prikazala na dan: zamazana krpa, dva s ceste pobrana cigaretne ogorka, zlomljena pipa, ura, ki Ja nekdaj bila kupljena za dolar ln sedaj že tako rasdejana, da je niti v sastavljalnict ne
bi sprejeli. Drugih stvari, kot se je Peter spominjal, pri njem ne bodo nažll. A vendar so policisti že nekaj privlekli na dan: letak, katerega si je Peter vtaknil v žep. Stražnik ga je pogledal in vzkliknil: "Moj Bo*!" Za-strmel je v Petra in potem v svojega tovariša, kateremu je podal najdeni Ust.
V istem trenotku je stopil v sobo civilist s ceste. "Gospod Guffey," je vzkliknil stražnik, "poglejte si to!" Vzel je ponujeni ližt, in Peter, ki je skrivej pszno sledil ^ dogodkom, je opazil nekaj strašnega. Bilo je, kot da bi Guf-fey Izgubil zdrav razum. Strmel Je v Petra; velike ln srepe oči pod čfnlmi obrvmi so skoro izstopile iz votlin.
"Aha!" je zaklical. "Ali sem vas ujel?" Boka, katera je držala letak, je trepetala, druga pa se je iztegnila kot ogromen krempelj, zgrabila Petra za ovratnik, ga stisnils, dokler ni pričel hropeti. "VI ste vrgli bombo!" je siknil civilist.
"Jsz?" je sopel Peter s pojemajočim glasom. "Bombo?"
"Kar na dan z besedo!" se je drl mož in približal obraz prav do Petrovega lica; njegovi zobje so se svetili, kot da bi hoteli odgrizniti Petrov nos. "Alo, le hitro! Kdo vam je pomagal?"
"Moj Bog!" je Jecljal Peter. "Ne razumem vas — ne vem kaj mislite!"
"Se drznite že lagati T je zatulil mož in stresel Petrs kakor bi mu hotel stresti vse zobe iz čeljusti. "Ne delajte nlkakih neumnosti! Kdo vsm je pomagal f
Petrov glas je postal skoro cvileč. "Nikdar Še nisem videl bombe. Res ne vem, o čem govorite."
"Sledite mi!" Mož se je napotil k vratom. Pripravneje bi bilo za Petra, ako bi ga mož najprvo zasukal ter ga držal zadaj za ovratnik. Možu pa se je njegovo zdravstveno stanje dozdevalo vsekskor dovolj trdno; krepko ga je držal spredaj za suknjo, gs tiščal in vlekel Iz sobe, po dolgem hodniku v zadnji del poslopja. In ves čas mu je slkal na uho: "Bom že počasi dobil iz vas. Vse mi boste morsli priznati!*
Odprl Je vrata. Petra Je potisnil v nekako shrambo Ur za seboj zapahnil vrata. "Na dan z besedo," je rekel. Tiskan letak je tiščal v žepu; Peter ni nikdar videl niti izvedel, kaj Je stalo na nJem. 8 prosto roko je segal po Petrovem prstu ter ga s silno močjo upognll nazaj. "Oooh!" je za vpil Peter. "Izpustlilte!" Skoro zstulil Je: "Saj mi zlomite prst!"
"Do, zlomiti ga hočem. Vsako posamezno koščico vam starem. Nohte vam iztrgam s prstov, oči vam istaknem, ako se mi bo zdelo potrsbno. Sedsj priznajte: Kdo vam je pomagal izgotovltl bombo?"
Iz Petrovih ust se je vsula ploha besedi, s ksterimi je nsmeravsl dokazati svojo nedolžnost ; nikdar nI videl kske bombe, ne ve, o čem se gs izprsšujs. Zvijsl se je in vrtel, umaknil ,se vstrsn ln skušal osvoboditi svoj prit želez-negs prijeme.
"Vi laiete," je vztrajal Guffey. "Jaz vem, da lažete. VI ste člsn tolpe." "Katere tolpe? Aurti! Ne vem, kaj mislite." "VI ste vendar socislist!" "Socialist? Kaj je to "socislist"?" "Vi mi hočete dopovedsti, da niti ne veste, ksj so socialisti? Ali niste delili letakov?"
"Nikdar nisem videl kakih letakov," je vztrajno trdil Peter. "Niti besedice nisem sli-žal o tem ln ne vam, kak namen naj bi imeli."
(Dalje prthodajiš.)
pravili. Prihodnjo sredo ste že na ladji. No. kaj pravite sedaj k temu? Ste srečni, da?"
"8rečenr Trenutek se je zdelo, kakor bi ne mogel slediti njenim besedam. Nenadoma je prekrižal roke, sijal od veselja in se zshvsljevaL
"O, da! O, da! Pa je tudi vse zarea res? Prsv zares, da se bom peljal na Kitajsko? Vi se
menda norčujete? Po tolikih letih . .
"Ne, prav zares. Je še vse urejeno Za vas."
"Ah, gospodična, predobri ste. To je nebeško. To je — ai-e*.'« . ."
Listine so res prišle. Toliko prostovoljnih radodarnežev se je zavzelo za ubogega Ah Lu-ma, da se je moralo posrečiti. Dobro delo je prijetno za tiste, ki sicer največkrat nimajo svojih skrbi. Ce bi Ah Lum za pomoč prosil, gotovo bi mu spodletelo. Ker pa tega ni storil, je prižla ta pomoč nenadoma čezenj kakor nevihta. .
Trije izmed udeležencev so mu naslednji dan prinesli listine. Hiug Pu jih je povedel v prvo nadstropje in poiskal Ah Lums. Ta je zopet prekrižal
la vam." Sprejel je listine in jih potisnil v žepek.
"Oprostite me zs par hipov, rad bi se poelovil Že od mojega najljubšega prijatelja." Pokazal je čez cesto na prodajalnico starega Quong Leeja. Rinil se je skozi množico, tu pa tam je spregovoril besedico z znancem in zginil akozi vrata prodajalnke.
Množica je čakala ter se živahno razgovarjala. — Nekam dolgo časa je že trajal obisk in visokorodnf gospod je pogleda-val na uro.
"Cujte, ta človek bo zamudil vlak."
Fanin oče se je presukal skozi trumo čakajočih v prodajalnico čaja. Quong Lee je stal za mizo, o Ah Lumu nobenega sledu.
"Kje pa je? Ce se ne bo po-žuril, bo zamudil vlak. Pa men da ne igra ta norec puk-a-poo?"
Quong Lee je namignil na neka vrata, ki so vodila iz proda-jalnice v notranjost hiše:
-Tu notri je šel."
"Cemu ? Pokličite ga, samo nekaj minut je še časa."
"Bom pogledsl." — Starec Je tiho stopil izza mize in maha-draje v Širokem kimonu, zginil
napravil tybudalost? Cemu, povejte?!"
"Vi ste krivi! Vi!" "Mi?"
*Vi, tako mi je zatrdil. Predobri ste bili z njim."
"Kako vam je rekel? Kaj naj vse to pomeni! Toliko smo si prizadevali, da bi mu omogočili potovanje, in sedaj ... ne razumem." «
"Zelo enostavno. Ah Lum ni imel nobene domovine. Ni nikdar videl Kitaj a. Ni maral tja. Bil je tukaj rojen, na oni strani Stewponya. Ljubil je Anglijo, ljubil London. Ko je zvedel, da ga hočete poslati v tujo deželo, kjer nima nobenega prijatelja, se ga je lotil strah. Hotel je u-bežati, pa ni vedel kam. Mimo tega se je bal, da bi ga vseeno izvohali, saj bi sicer pobegnil. Na Kitajsko ni hotel, ni niti mogel od nas, iz Londona, njegove domačije. Torej je umrl ... Bil je moj prijatelj."
"Saj vendar, vendar ... saj je hotel vendar domov, za vsako ceno. Tako mi je zatrjeval. Vedno je prepeval tiste pesmi. In bil otožen, ker ni mogel tja. -Vedno je bil prečen tu." 'Torej, naj me vzame vrag! Potemtakem so bile vse tiste pe-
smi jn brbranje o domovini in farmi na Kitajskem larifarir'
"Da — ne. On je bil tukaj srečen. Hotel je pa biti on tak kakor mi, ostali Kitajci: žalosten, ker smo v tujini."
"Tako torej? Navadna vara-lica!"
Stari Quong Lee se je zagonetno nasmehnil in priklonil mrtvemu Ah Lumu in dejal tiho: "Ne, gospod! Bil je pesnik." (Za Prosveto priredil A. A.)
"Ti bi se moral oženiti ie zaradi tega, da plačaš upnike."
"Ce moji upniki rabijo denar, naj se kar sami ženijo."
KILA NI PRETR-GANJE
NOVO ZDRAVLJENJE
roke se priklonil in vlsokorod- »kozi vTStca. "Ah Lum je še tu!" ni gospod ga je kratko nagovo-|je zaklical čez rame nazaj.
V čajnlcl "Pri rumeni krl-santeml" v Causwayu, središču londonske kitajske četrti. Je brisal Ah Lum msrmorne mize In stregel s kitajskimi poslsd-ki, ki so pomagali lllug Puju do alavs. Potem Je navadno sedel akrlt ss zastorom iz bisernih niti in pel otožne pesmi svoje domovine. Pel je, kakor bi bik) njegovo arce ptič, ki si je ranil krila v tesni kletki. Pel Je o svoji domovini Kitaju, o zelenih Jaaarih in psviljonlh, o domall hlžl in polju ln vrtu, o mandljevem ln črsžnjevem cvetju in vodnih lllljsh, o vojni ln vinu in slavljlh. Vse hrepenenje samotarja, bresdomcs je plalo v njegovih popevkah.
Vsak ki je sahajal k "Rumr nI krisanteml". Je čul otošn«* il in alehrnem je bilo znano
prosti čss je ssbll v krogu soro-jakov, zshsjsl v kino, hipodrom, ob nedeljsh se je vozil z svtom ns Islete, nsd vse strastno Je ps igral vsak večer puk-a-poo. Smatrali bi ga srečnim, da ni bilo njegovih pesmi, ki so ga izdajale. Quong Lee, prodajalec čaja nasproti Čaj niče je bil njegov navdancjži prijatelj. Večkrat je pravil svojim odje-malcem o Ah Lumu, ds leto za letom hrani denar za vožnjo domov. Komaj si pa nekoliko prihrani, le zapravi svoje denarje pri kartah.
takole bi lahko revni Ah Luna še Rako leto prepeval svoje otožne pesmi, ds ni usmiljenost belcev ukrenila drugače. Prvi korak je napravila Fanl Frayne. Takrat pa je ona prišla v kitajsko čajnlco in nekega tihega popoldne, ko ni bilo dosti go» »lov, ji Je zaupal Ah Lum svojo skrivnost. Pravil ji je o velikem mestu nad reko, ki Je bilo nje-Ah Lumovo hrepenenje po dalj- g*"» domovina, kako gs je osta-nji domovini. Hiug Pu bi ne vil s šestnajstimi leti ln odšel s moral zahvaliti neutrudnemu 'očetom v Anglijo. Zaupal ji je peveu za sijajni procvlt svoje •> dnevu, ki ga prlčakujs, ds se obrti. Belci so radi zahajali >»• tedaj odpeljal domov, si ob
so
radi nekakšnega vonja po tujem In akrivnostnem. Kje se Je nahajala njegova ožja ■gm • vina ni nihče vedel. Tudi Ah Lum ne. Pred kakimi leti je prišel is Cardtffa v meno krisantemo" in se tu udi-njsl. Bil je Ijubesnjlv, pride, in vesten pri svojem delu ter je govoril dobro sngieščiao. Svoj
reki kupil svet In poročil ljubko tenko, s katero bo Imel m no-go otrok. A U dsn je še daleč .... in ialosten. Ah I.um je sklonil tlml ,gl«vo. Kani je pokazala polno "Ku umevanje za stisko mladega moža In četudi Je bil Kltajee. je vendar »ktalila pomagati. Pa ne morda, ker se jI je smilil u. '"gi "Kinks". Kinks ostane
klnks, tako se je naučila. A svojih skrbi ni poznala, zato se jI je zdelo zsbavno, če se je motala v zadeve drugih ljudi ln malce igrala miaijonarja. Vso sadevo je razložila svojemu očetu. Ts se je pomenil s svojim žefom, ki Je izjavil, da hoče raz-mialiti kako in kaj. Podal se je ns lice mesta ln se zabaval debelo uro ob noaljajočlm Ah Lih movim petjem. Zdaj je tudi njega napadla misijonarska mrzlica in potožil se je svojemu predstojniku. Tako se je razvi-jata zadeva dalje ln nastopila peščica denarnih mogotosv romanje v Hiug Puovo čajnlco.
Dva meseca po prvem razgovoru s Ah Lumom je Pani zopet prišle in ko jI je postregel s čajem, mu je dajala:
"Ta čaa sem se trudila sa vas. Trajalo Je dokaj čssa. a dognala sem sa kar sem sa savsela. Uganite kaj sem napravila. Samo pomislita malo, da bi se mogli drugi teden odpeljati domov ns Kltsjsko! Ven Is te megle In sušenjstvst Nu?"
Ah l.um je presunljivo In za-teglo krlknll — sl-eee — v njegove oči se je pa vtihotapil moten blesk.
"Al-see — kaj ml vse to ko-rlsti* Nikdar ne bom videl Kitajske, nikdar več! Al-eeel" "Kako se motite. Prihodnji boete odpotovali — do. ! Razumete? Jas
ril. Bil je uvaževan slavnostni govornik. Nato je menil izročiti Ah Lumu listine, toda Hiug Pu se je vmešal z besedami: H "Ali je v zavitku denar, gospod?"
"Denar? Ne, Čemu vprašate?"	M
"Ne bi bilo previdno. Ah Lum igra in zgubiva?"
"Tako? Potem je pa boljše, da mu tudi teh listin ne Izročimo, lahko bi jih zapravil mesto denarja. Nu, da, jih bomo pa obdržali do srede." Ah Lum ni črhnil niti besede. Poznal je svojo slabost. Tiho se je zahvalil, na obrazu je bilo toliko odseva kolikor ns mrzlem kipu. Gospodje zo bili preverjeni nad njegovo srečo in zadovoljni s seboj. Zskaj pa ne bi bil srečen? Peljal se bo domov, zastonj, v toplejše življenje.
Radostna vest, da bo eden njih deležen sreče v svoji pravi domovini, se je brž raznesla med žoltimi ln veseli dogodek je praznovala vsa kitajska četrt. Hiug Pu je priredil slavnost in Ah Lum je bil njegov častni gost. Lsstnik zabavišča, kjer je Ah Lum igral puk-a-poo, je tudi priredil pojedino. Pet dni je bil Ah Lum središče marsikaterega omizja in slehrnega pogovora. Do srede, dneva, ko je imel oditi s vlakom iz Tilbu-rya, so trajala svečanosti. V sredo zvečer sa je Causway natrpal z žoltimi in ldepetavimi postavami. Čajnlco so bili slavnostno razsvetlili. Prišla je tudi Fanl s očetom ter oni visoko-rodnl gospod, ker nI Imel ta večer nobenegs drugega opravka.
Končno se je pojavil junak dneva. Oblečen je bil v težak popotni plašč, pokrit s čepico, hlače so mu predolge mahale okoli kolen, pod pasduho je pa tiščal modro aktovko. Pri vratih se je poelovil od svojegs gospodarja Hiug Pujs. Potem je splsvsl njegov brezizrazni pogled 6es pestro množico, preko prodajalnlc in streh. To je bilo vendar slovo.
Visokorodni gospod je pristopil in mu končnoveljavno izročil listine. Ah Lum se je zahvalil
OSLABELE IN PRETRGANE TREBUŠNE MlSlCE DOBE ZOPET MOČ
'Tak kaj počenja?
"Pristopite in poglejte!
Gospod in Fani sta se med tem pririnila bližje in podali so se skupno v malo čumnato. Notri je ležal Ah Lum na zemlji, iz njegovega trebuha je molel sve-tllSfržaj meča. Quong Lee se Je sklonil. "Mrtev!" Je dejal in glas se mu je tresel. Pet do smr ti prestrašenih ljudi je zajeclja-šo: "Mrtev?" Pet ljudi je zavpito hkrati: "Za boga ... Zakaj? Za boga, ali se mu je zmešala pamet?"
Vsi so buljili v Quong Leeja. Gospod z visokim naslovom je konično našel jasno vprašanje.
"Zakaj, za ves svet, zakaj je
ln posledica je, da nered zgine, te $e pravilno zdravi po Mechanico-Chemico načelih.
RADA BI IZVEDELA
za svojega očeta Mate Grzinčiča, doma iz Klaniga; on se nahaja v Ameriki že nad 40 let. Slišalo se je, da je mrtev, a nI bilo dokazov. Sedaj sem pa zopet čula, da je še živ ln da se nahaja nekje na napadu Združenih držav. Rojake prosim, če je komu kaj znano o njem, da mi isto sporoče, ako bo pa on sam čital ta oglas, naj se javi svoji hčeri Paulini Grzhičlč, sedaj omožena na naslov: Paulina Fabec, R.F.D. 1, Arcade, N. Y.—(Adv.)
Heroia, navadno imenovano pretr Kanje sli kila, in ved drugih nevarnih ne rednosti se odpravi z Enterop-tosio, ki olajša trebušne mišic«. Kadar postanejo trebušne stene dotaknje-ne, tedaj postanejo krvne žile stisnjene in krvni obtok je oviran — in noš-njs pssu sa kilo navadno to stanje ie poslsbšs. STUARTS PLAPAO^PADS je novo, pstentlrsno mehanidno-kemi dni izum, namenjen zato, ds podpira oslabele mišice; jih drži v pravi legi, tako da ni krvni obtok oviran. Cir kulacija krvi ss zopet poživi, in vsled povedanega obtoka krvi, ki nastane po uporabi tega zdravstvenega obliša se mišice ojadajo, in ko dofee svojo prejšnjo mod in prožnost, je samopo-sebi umevno, ds isgine tudi ves nered Ni niltakih jermen, zaponk al i" vzmet i za pritrditi. Odlikovano z zlato kolajno v Rimu, s Grand Prix v Parizu, in s častnim odlikovanjem na Panama Pscific razstavi v San Franciscu. Pa tentlrsno v Zed. državah, kakor tudi v inozemstvu.
Dovolj na množina tega sdravilnega sredstva "PLAPAO" se v svrho po-skužnje pošlje bresplsdno. Ako se ss nimatf ss prosto poskušnjo sredstva "Plspso", tedaj pišite ns: Plapao Company, 1918 Stuart Bldg., St Louia, Mo.	(Adv.)
Kita nI prstrgaaja ampak Isvira U mitične oslabelosti v trebutni stani. Noinj« pa»„ |, ■•koliko stisne U milic*, toda Jih ne o jata.-nasprotno, pod losa in drcneaje pasu navad nu poviroti, d« mi tiče i« bolj oalabe, ker ovira prosti' obtok krvi.
STUARTS ADHKBIVE PLAPAO-PADS ie »palmama drugačno aredstvo—ki sestoji it ■Mbanitno-kemlinih tvarin, In ki se tesno opri jemlje tivota, ter povarota. da boleče mesto stalno vsrkava sdravilno mliMno-toniko obenem pa tudi unanjta nevarno.t odrznenja kote ln a tam bolečin. Lepljiva podlo** ja narejena la kot iaast msbketa in aa pritrdi na telo kras jermen. w penk ali vaMatl. Ja lahka aa pritrditi na tri« —la ppcenl. Odlikovano • tla to kolajno v Rimu, s Grand Pri* v Parizu, in i častnim priznanjem aa Panama-Pacifk razstavi, San Francieco, L t. d. Skoraj iatrUlo-letja prlhajajajo saprise*ese it Jave s raznih o uspehu taca sredatva—ki as avlrs pri Zdravilno moi Plapao vpija telo in po-vtroča "mehanično-ketnično zdravljenje", ki zopet dovede k naravnemu okrevanju, nakar
Nikar ne tratita časa In denarja t starimi etodami, ampak poučite aa o tem novem adravljenju, ki prepreči padanje kile. Ne po-llljajte denarja v naprej. poAljite nam le epodnji kupo« a valim naatovom, In pn-jsli brezplačno poskutajo. Ne odlaiajte-piiite »a danes—Jutri b* morda le prepozno.
AM ste naročili Prosre-to ali Mladinski Ust svojemu prijatelja tli sorodniku v domovino? To k edini dar trajne vrednosti, ki fa sa nal denar takko poAJete ivolcera ▼
KUPON ZA POSKUŠNJO
Plapao Laberateries. Inc. 1*18 Staart Bldf.. St. Leaia. Me. PoAljite mi breaplačno vaio 10-dnevm. Plapao prostoposkuinjo, in 48 strani ob*> rajočo knjiiico o kili.
Ima .....................................
Naalov ..................................
SLOVENSKA NARODNA POD-
PORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije ln še posebno list Prosveta za koristi, ter potrsbno agitacijo svojih društev in članstva in za propagando svojih idej. Nikakor pa ne za propagando dragih podpornih organizacij. Vsaka m-ganizacija ima običajno svoje glasilo. Torej agitatoritni dopisi in naznanila dragih podpornih organizacij in njih društev naj se ne pošiljajo listu Pronveta.
V	BLAGI SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI
mejega ljubljenega brata, osir. odeta la soproga
MIHAEL PAVLINA,
ki aas je ss vedno sspustll dne 11. junija 1SSS. PodivsJ v Miru moj predragi brst. in lsfcka naj Ti bo ameriška grada. OsUseš nam i. vedno v naših srcih. Žalujodi oatali: Soproga Katarina, hderks K»-tarina; sinovi: Anton. Mike, WUIiam in Frank, v Calumetu, Midi.
V	atom kraj«: brst Janea in sestri Micka in Jers. tsksj v Muske gos Heighto. Mid... ps Jss islujodi brst Anton Psvlin.
TELEFON ROCKWELL 4804
ki '
ISKARNA S. N. P. J.
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča dela
POJASNILO
pol
Itd. v
letake
ki kjer nI sn let rt Isto.
zavzela sa vas. Govorila sen
gogpodi, zelo vplivnimi gospodi.
vajo
krizi In salo
hraniti
■aj
Moalje krt
IM
*e
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
«»	Vat pojasnila daje vodstvo tiskarne '
mdjsko Mo prvo vrste
PHfte po lBfOrnoeUe na naslov:
S. N. P. J. PRINTERY
2667-59 So. Uwndafe Avenoc
CHICAGO, ILL.
TAM 8E DOBE NA ?EU0 TUDI VSA USTMENA POJASNILA
nprsvlieij.