1966 ŠTEV. 4 'APRIL LETO XV.
Raaittared at the G.P.O.. Sydney. far transmission by post as a p«riodic»l
1	MISLI	i
>;
$	(Thought*)
H
Mesečnik za versko	>1
•J? in kulturno življenje >; ■*l	Slovencev v Avstraliji	.J
*	H
>
J	Ustanovljen	leta	>;
1952	J
*	H
J	Urejuje in upravlja	£
P. Bernard Ambrožič >] >:	O.F.M.
!♦!	C Wentworth St.,
Point Piper.
$	Tel.:	FM	1525	$
8	*	S
>;
Naročnina £ 1-0-0	>:
J	letno	se	>;
plačuje vnaprej	J
Naslov: MISLI	£
!♦:	P.O.	Box	136
v	Double Bay, Sydney.	V
X	*	s
ijj Tisk: Mintis	Pty. Ltd., J
417 Burvvood Rd., Belmore, £ :♦!	Sydney. Tel. 75-7094.	J
POLEG SPODAJ NAŠTETIH KNJIG
imamo zopet v zalogi naslednje:
SKOZI LUČI IN SENCE. I. del. Spisal Ruda Jurčeč. Knjiga, polna podob iz naše narodne preteklosti. — £ 1-0-0.
LJUDJE POD BIČEM, slavna povest Karla Mauserja, 1. in Ilci el. Vsak po 30 šil. (Tretji del je šele v pripravi.)
LJUBLJANSKI TRIPTIH, moderna povest, spisal R. Jurčec. — £ 1-0-0
GORJANČEV PAVLEK, spisal Mirko Kunčič. Opisuje čaroben izlet iz Argentine v Slovenijo. — £ 1-0-0.
DNEVI SMRTNIKOV. — Zbirka najboljših črtic iz emigracije. Izdala SKA v Argentini. £ 1-0-0.
DHAULAGIRI. Doživljali Slovenca v himalajskih gorah. Izdala SKA v Argentini. — £ 1-10-0.
SIVI DNEVI — spisal Marko Kremžar. Silno napeto pripovedovanje. — £ 1-0-0.
DANTE-PEKEL. — Izdala SKA v prevodu Tineta Debeljaka /a 700 letnico pesnikovo, ki jo je slavil ves svet. — £ 1-0-0.
LJUDJE. Zbirka povesti Narteja Velikonja. — £ 1-0-0.
RICCIOTTI: ŽIVLJENJE JEZUSOVO. Ta krasna knjiga nam je že parkrat pošla, zdaj jo spet imamo. Cena £ 2.10.0, po pošti dva šilinga več.
MARIA V ŽIVLJENJU CERKVE. Spisal v domovini prof. Vilko Fajdiga. Dobili smo knjigo prav te dni. Cena 13 šilingov s poštnino.
IGNACIJ KNOBLEHAR. — Spisal dr. Fr. Jaklič. Opisuje delovanje slovenskih misijonarjev pred več ko sto leti v današnjem Sudanu, ki danes stoji v ospredju svetovne politike. Cena vezani knjigi £ 1-0-0, poštnina dva šilinga.
KNJIGE DOBITE PRI MISLIH
F. S. FINŽGAR III in IV. Cena $2.00, poštnina 15c. Drugi Finžgarjevi Zbrani spisi so pošli.
BOŽJA PLANINA, spisal Metod Turnšek. Krasna zgodovinska povest o začetkih Sv. Višarij. Cena (nevezani) $1.50 s poštnino.
SOCIALNA EKONOMIJA, spisal dr. Ivan Ahčin. Cena $3.00 s poštnino.
KAR PO DOMAČE. — Zelo zanimiva šaljivo poučna knjiga. Baragova založba v Argentini. — £ 1-0-0.
DOMAČI ZDRAVNIK. Knajpova zdravilna metoda z vodo. — Šilingov 15.
ČLOVEK V STISKI. — Znani dr. Trstenjak rešuje v knjigi razne človekove težave. — Šil.10.
Dr. Fran DETELA I. — Ima povesti: Malo življenje, Kislo grozdje, Prihajač, Gospod Lisec in še druge. — Vezani knjigi je cena 30 šil. s poštnino.
PROTI NOVIM SVETOVOM, prvič okoli sveta in druga odkritja. — 6 šil.
PREKLETA KRI, povest Karla Mauserja —
10	šil.
PRI PODNOŽJU BOŽJEGA PRESTOLA, roman, spisal I.N. Krasnov — 10 šil.
POTA DO ČLOVEKA, psihologija občevanja med ljudmi. Spisal dr. Anton Trstenjak. — 10 šil-
ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE. Povest. Spisal Zorko Simčič. — £ 1-0-0.
LETO XV.
APRIL, 1966
ŠTEV. U
“STARI VODNJAK NA VASI SVETA”
PAPEŽ JANEZ XXIII. JE ZNAL marsikaj na kratko, pa zelo pomenljivo povedati. S pristno primero je zadel stvar v živo. Tako tudi takrat, ko je napovedoval sklicanje novega koncila. Niso vsi cerkveni krogi takoj uvideli, čemu in zakaj. Mnogim se je zdelo to izguba časa in denarja. Pa je papež na kratko rekel:
Cerkev ni muzej, ampak vodnjak sredi vasi sveta, ki daje vodo rodu za rodom. Je živ studenec, ki ne usahne, saj v njem izvira zveličavna voda Kristusovih dobrot. Vendar od časa do časa potrebuje prenovitve, da ljudje z večjim veseljem, zaupanjem in dobro voljo prihajajo zajemat 12 njegovih virov. —
Cerkev, ta “neusahljivi studenec na vasi sveta”, je pač postavljena v okvir sveta in njegove priprave za črpanje zveličavne vode so do neke niere iznajdba človeškega uma. S časom okvir sam trpi okvare, priprave za zajemanje se umažejo. Ljudem se ne zdi več lep pogled na vodnjak, tudi v njegovo vodo zaradi nelepe zunanje podobe več ne zaupajo. Zgodi se, da začno po Jeremijevi tožbi kopati lastne “kapnice, ki ne morejo držati vode”. Cerkev ljudi odbija, namesto da bi jih Privlačevala. Globoko čuteči jo obtožujejo, da je bolj
muzej kot živ studenec na vasi sveta.
Če pride do takih obtožb, je treba iskati krivdo na nas vseh, ne le na. tem in onem. Saj vsi molimo v začetku svete maše: Moja krivda, moja krivda! Morda smo mi sami s svojo površnostjo skalili vodo milosti v studencu Cerkve in za poglede mnogih nima več privlačne podobe. Morda smo si studenec preveč zase prilastili, druge pa odrivali in jih počasi pregnali.
Globoka je misel nekega kardinala, ki je dejal: “Prav za prav nam nasprotniki naše vere ne očitajo tega, da smo kristjani. Očitajo nam, da smo premalo kristjani”.
Preveč se zanašamo na to, da smo člani družine Kristusove in imamo velike pravice in' veličastne obljube. Da pa iz tega izvirajo tudi silne odgovovornosti, preradi pozabljamo. Le prerado se nam zgodi, da nam je naše krščanstvo bolj praznična suknja nego redna delovna obleka. Nadenemo si jo včasih, da se pokažemo pred Bogom in pred ljudmi, seveda tudi pred samimi seboj. Potem jo odložimo do prihodnjič, medtem se pa kar slepo prilagodimo okolju, ki nas obdaja, pa nič ne zajema iz božjega vodnjaka sredi vasi sveta. Tako obraz Cerkve izgublja pravo podobo.
“Obraz Cerkve” smo mi vsi, ki se smatramo za kristjane. Kakor nemarnost ljudi lahko zabriše lep obraz vodnjaka sredi vasi, tako naša površnost in nemarnost obraz Cerkve. Kdo je to bolje občutil, kot papež Janez? Po njegovih mislih je zapisal francoski člankar v nekem listu:
“Koncil je bil sklican za odrešenje sveta, za odrešenje, ne za komodnost kristjanov”. Sklican je bil zato, da bi se katoliški svet zopet bolj jasno zavedel, kaj ima v svoji Cerkvi. Koncil naj bi obrisal obraz Cerkve — in to smo mi vsi
—	da bo spet zasijal v prvotnem sijaju in bodo katoličani sami zajemali iz studenca Kristusovega odrešenja z večjo vnemo, pa privabljali k njemu tudi tiste, ki morda po naši krivdi namesto živega studenca uporabljajo “kapnice, ki ne morejo držati vode”.
KAKO BI SE BOHE POVEDALO
IN BOLJE RAZUMELO?
Ker bo malokdo med preprostimi verniki bral dolge koncilske “konstitucije”, bo pa morda prebral vsaj kak takle članek in dobil v delo koncila vsaj približen vpogled. — Ur.
GORNJE VPRAŠANJE JE BILO PRED OČMI koncilskih očetov, škofov vsega sveta, skozi vsa štiri zasedanja drugega vatikanskega koncila. Niso imeli naloge, da bi iznašli kaj povsem novega ali učili nove resnice. Šlo jim je le za to, da bi stare resnice povili v nove ali vsaj prenovljene besede za boljše umevanje današnjih ljudi. Boljše umevanje bo zbudilo novo pozornost in pritegnilo srca bliže k Cerkvi in Bogu.
Znano je, da so na koncilu silno veliko razpravljali o Cerkvi sami in izdali tako imenovano “Konstitucijo o Cerkvi,” ki je vzbudila povsod veliko zanimanja. Zakaj je bilo to potrebno? Ali poprej nismo prav vedeli, kaj je Cerkev?
Na to vprašanje je odgovarjal v svojem govoru v sydneyski katedrali pomožni škof Muldoon, ko je začel škofovski pouk o koncilu v okviru “malega svetega leta”. Povzemimo nekaj misli iz njegovega govora.
Kaj je Cerkev, vemo kristjani vse od Kristusovih časov sem. V besedah smo pa svojo vednost izražali v različnih časih različno. Ustanovo Kristusovo, ki je Cerkev, namreč lahko gledamo od različnih strani. V raznih časih so poudarjali tisto stran Cerkve, ki jo je bilo treba poudarjati prav v tistem času.
Zadnjih 400 let ali tako nekako, so razni katekizmi o Cerkvi povedali tako: “Katoliška Cerkev je vidna družba vseh pravovernih kristjanov, ki verujejo iste nauke, prejemajo iste zakramente in imajo rimskega papeža za svojega poglavarja”.
Drugod so dodajali: “Cerkev je vidna družba, ki ni demokratična, ampak pod vodstvom duhovništva, v celoti pa monarhična”. To se pravi, da je papež njen vladar nekako tako kot kak cesar v nekdanjih državah. S temi in takimi besedami so ostro zavračali vsako drugačno mnenje o Cerkvi in so mislili, da je s tem za vsakdanjo rabo dovolj povedano.
Zakaj tako? V časih reformacije — Luthrove in drugih — so se pojavljala zelo nasprotna mnenja o tem, kaj je Kristus prav za prav res ustanovil. Bili so učeniki, ki so trdili, da je Kristusova
Cerkev na zunaj nevidna ustanova, češ da obstaja samo v dušah Kristusovih vernikov. Drugi so sicer priznavali, da je Kristus hotel neko vidno družbo, da pa so v njej vsi verniki enakopravni, da duhovništva ni, oziroma so vsi verniki obenem tudi duhovniki. Tretji so to zanikali in so priznavali posebno duhovniško in škofovsko oblast v Cerkvi, ne pa papeža. Torej po njihovem nauku Cerkev prav gotovo vsaj “monarhična” ni, čeravno tudi ne čisto demokratična.
Zoper te in take nauke, ki so bili res novi in so jih protestantje širili z veliko vztrajnostjo in tudi ne brez uspeha, se je hotela Cerkev zavarovati z dokazi iz sv. pisma in tradicije, pa je povila svojo obrambo v besede in stavke, kot smo jih pravkar navedli.
Nikakor ne more kdo reči, da so bile besede napačno izbrane. Za takrat je bilo pač prav to potrebno. Povedale so resnico od tiste strani, ki je bila napadena. V teku časa se je opazilo, da je bila s tistimi besedami poudarjena le bolj zunanja stran Cerkve, morda kar preveč, dočim njene notranje, duhovne strani besede skoraj niso omenjale. Čas je tekel, besede so ostale na papirju in v spominu vernikov. Seveda tudi v njihovem umevanju. Pozabili so, zakaj je bilo nekoč treba poviti nauk o Cerkvi v prav take besede, pa so še vedno gledali na Cerkev vse preveč od zunanje strani, to se pravi kot na zunaj “vidno družbo” in ne dosti več.
V	resnici je pa v Cerkvi poleg tega, kar je “vidno” in mora tako ostati, še vse več nevidnega, ker je notranje in povsem duhovno, človeškemu očesu nezaznavno. To plat Cerkve je bilo treba nujno bolj in bolj poudarjati, drugače se je bilo bati, da bodo ljudje članstvo v Cerkvi jemali kar nekako tako^ kot članstvo v kaki drugi, morda čisto posvetni organizaciji. Vpisan sem, glavne dolžnosti izpolnjujem, nekaj koristi od organizacije imam, vse je v redu!' Kar je treba še vedeti o tej organizaciji, ki se pač imenuje Cerkev, z mirno dušo prepuščam duhovnikom, škofom in papežu .. .
Seveda so bili v Cerkvi vedno ljudje, med njimi učeni in pobožni, naravnost svetniški, ki so čutili, da bi moral tudi preprost vernik kaj več vedeti o Cerkvi in bolje razumeti Kristusov namen, zakaj in čemu je Cerkev ustanovil. Veliko so razmišljali in tudi govorili ter pisali o notranjem, duhovnem pomenu Cerkve, takorekoč o njeni duši, ki je v obrambi zoper krive nauke tako malo prišla v poštev. Dobile so se debele knjige raznih učenjakov, ki so vse poudarjale isto, pa povijale svoja dognanja v različne besede in stavke. Nič napačnega niso učile — govorimo tu seveda le o katoliških pisateljih — pravilno so opozarjale na
Pomanjkljivost katekizemskega izražanja o Cerkvi. niso pa bile pooblaščene dokončno postaviti poglobljen nauk v nove stavke. Noben še tako učen teolog ni mogel nezmotljivo stvari tako povedati, bi moralo obveljati za katoliške vernike po vsem svetu. To bi mogel le papež sam, ali pa koncil, ki bi ga papež sklical.
Janez XXriI. se je odločil, da bo rajši zbral škofe vsega sveta na koncil in jim dal zadevo v razpravo (seveda poleg mnogih drugih cerkvenih zadev.) Vsak poedini škof bo razmišljal tisto veliko vprašanje: Kako bi se dalo o Cerkvi drugače Povedati? Drugače, pa vendar tako, da bodo moji verniki bolje razumeli?
Da, kar moramo verjeti, da je vsak škof mislil na to, kako je treba stvar, ki jo on sam dobro razume, povedati v preprostih besedah za umevanje prav tistih vernikov, ki jih ima on v svoji škofiji. Če imamo to pred očmi, se ne bomo čudili, zakaj je bilo treba toliko razprav o stvari, ki so
jo škofje sami zase vsi enako dobro poznali. Razumeli bomo celo to, zakaj so si med seboj oporekali, drug drugemu besede in stavke črtali, pa stavili drugačne predloge. Zavedali so se, da morajo najti besede in izraze, ki bodo staro resnico na nov način izrazili, pa da bo ta novi izraz prešel na papir, v nauk in v spomin vernikov za stoletja in stoletja. In da bo razumljivo ljudem najrazličnejših kultur . . .
Tako je prišlo do tega, da koncilska konštitu-cija ne govori dosti o “vidni družbi pravovernih kristjanov”, ampak o božjem ljudstvu, ki da je Cerkev, o skrivnostnem Telesu Kristusovem, ki da je Cerkev, o zakramentalni povezanosti Kristusovih vernikov v Cerkvi, o Kristusu samem, ki da je glava Cerkve in podobno. Vse to kaže, kako je koncil uresničil prav tisto zahtevo, ki je prišla na površje, da je treba poleg zunanje organizacije Cerkve krepko poudariti njeno organično notranjost, njeno duhovno in prav božjo stran.
JASNA GORA KLIČE POLJAKE
POLJAKI SLAVIJO LETOS TISOČLETNICO Pokristjanjenja. Velike slavnosti so na programu. Načele so se v Rimu pred očmi papeža, pa kardinal Višinski ni dobil dovoljenja za pot v Rim. Gomul-kova vlada mu ni dala vizuma. Ta okolnost je spro-zila veliko vprašanje, ki je zanimalo ves svet: ali ^o papež poletel na Poljsko dne 3.maja, ko bodo Poglavitne slovesnosti tisočletnice na Jasni gori pri čenstohovi, kjer je središčna božja pot Poljakov s kipom “črne” Matere božje?
Zadnje čase se je ugibanje o tem zelo poleglo ln vse kaže, da bo papež ostal doma. Priprave za Proslavo na Jasni gori pa seveda gredo naprej in obetajo se velike reči. Komunistična vlada proslave doma ne bo mogla preprečiti.
Poljska emigracija gre v mnoge milijone po vsem svetu. Nad pet milijonov jih je samo v severni Ameriki, čeprav svojo tisočletnico proslavljajo tudi tam, kjer so, si večina želi, da bi mogla biti nav-z°cna tudi pri proslavi na Jasni gori. Res se že dolgo pripravljajo romanja v domovino z vseh kontinentov in iz neštetih dežel. Seveda tudi iz Avstralije. Turistične agencije in letalske linije na. debelo organizirajo romanja in ponujajo vsakovrstne ugodnosti.
Sprva je vlekla zlasti misel: papeža bomo videli na Jasni gori! Tak zgodovinski dogodek doživeti °sebno — kako mikavno!
Gomulka je poskrbel, da se je ta čar v zvezi z 'zletom spremenil v hudo razočaranje. Sicer ob
nastajanju teh vrstic še ni končno dognano, da je papežev obisk padel v vodo, vendar je to zelo verjetno. Kaj pa tisoči in desettisoči poljskih romarjev v emigraciji?
Mnogim je prišla misel: Ne bomo nosili Gomul-ku deviz, ki bi mu tako prav prišle. Za lepo milijončke dolarjev bo prikrajšan, če ostanemo doma. Pokažimo mu, da njegovega ravnanja z našim kardinalom in papežem ne bomo kar tako požrli . . . Zelo naravno je, da se je taka misel pojavila. Pa se ni obdržala.
Prišla je druga močnejša, in prvo porinila v o-zadje.
Gomulka bi zadržane devize že kako prebolel, teže bo prebolel živ dokaz, da komunizem Poljakov ni odvrnil od vere. Naša navzočnost na Jasni gori bo rojakom doma dala novega poguma, novega navdušenja. Lažje bodo vzdržali nove pritiske od strani vlade in ostali, kar so. Ko se bodo nepregledne procesije vile od vseh strani proti Jasni gori in bodo v njih domačini pomešani s tisoči romarjev iz izseljenstva, bo to moralo vliti nove odločnosti tudi takim, ki morda pod komunističnim jarmom že kaj omahujejo. Če mi v izseljensvu ostanemo doma iz maščevanja nad komunistično vlado, utegnejo tudi tisoči domačinov ostati doma iz obupa.
Te in take misli so zmagale in Gomulka bo dobil devize, poljsko ljudstvo pa krepkih novih injekcij za odpor komunizmu, čeprav tih in vdan v potrpežljivo čakanje . . .
ODPRTO PISMO UREDNIKU IN PEPETU METULJU...
Ludvik Klakočer
ZADOSTI STA ME JAVNO OBDELOVALA in me premetavala kakor vrtiljak v perilniku obnošeno srajco!
Pa Vama ne gre zameriti, ko me tako “milo” drezata v rebra, naj vendar nekaj načečkam ali kaj tehtnega povem o materini besedi.
Res kar dobro de, če se človek kdaj pa kdaj zagleda v stvari, ki jih ima vedno s seboj in o katerih zatrdno velja razmišljati.
Pritegnila mi bosta, da je prav materina beseda taka dragotina, ki s tihim bleskom venomer vso našo notranjost prešinja ter je zares bistvena osnova našega umskega in duhovnega življenja.
Res mi ni do tega, da bi Vama v žarnih besedah opeval njeno milino: to so že zdavnaj pred mano opravili na moč odlični pisci, pesniki in jezikovni poznavalci.
Pribijem naj le še, da so omikani in zavedni narodi na materinščino kar se da ponosni: bistro in potanko si ogledujejo besedne stvaritve svojih mojstrov, pretehtavajo, brusijo in čistijo domala sleherno besedo, prisluškujejo narodnim pevcem in zlasti ljudskemu govoru. Materinščina jim je ogledalo, v katerem vidijo svoje notranje lice v preteklosti in sedanjosti! V materinem jeziku se najrajši menijo, pričkajo, modrujejo, sanjajo, molijo, pojejo, ljubijo in jokajo . . . Zato pa tudi v vsem življenju, ki ga lahko primerjamo s silovitim vzponom k dopolnitvi naših gonov in želja (duhovnih in telesnih), nenehno in često nevede materinščino bogato oplajajo!
Slovenski jezik je prelep, cvetoč mlad brstič na krepki slovanski veji! Ta zlata mladika je vredna vse naše nege in najgloblje ljubezni! . . .
V	teh vzklikih ni trohice bahavosti, marveč zavestna hvaležnost lepi verigi prednikov, ki so to žlahtno cepiko čuvali, negovali in branili — za nas!
Po tem “bodrilnem” uvodu bi rad takoj omenil, da me nikar ne imejta za veščaka, ki hoče s ščipalko brskati po Vajinih in drugih spisih ter iskati mrvice in žužke, da jih kot primerne “zglede” pomoči v poskusne stekleničke — z alkoholom! Ne bi rad poučeval, saj materinščino prav tako dobro umeta in' ljubita kakor jaz.
Rad bi le pomagal z mehko cunjo brisati prah s tega dragulja in Vama namigniti, kako včasih (nehote!) drago materinščino mrcvarimo, zlasti odkar živimo na tujih tleh! Rad bi posebno opozarjal na tujo in domačo besedno navlako, na šča-vje, ki v govoru in pismu prerašča in duši naš jezik, na nesmiselnosti in prežvečeno ter plehko izražanje.
XXX
V	lanski novembrski številki “Misli” sem zagledal članek, ki ga je priobčil urednik z naslovom “Kako sem se naučil pisateljevati”.
“To bi pa utegnilo biti nekaj zame!” sem si mislil. Prebiral sem ga in kmalu spoznal, da me “nauki” znamenitega Roberta Louisa Stevensona nič kaj ne ganejo. Pošteno in ponižno povem, da mu nisem niti scela verjel. A to ne sodi semkaj!1
Prav v tem članku pa sem naletel na kopico okornih besednih zvez, omlednih ponovitev in drobnih nesmislov, ki grešijo zoper osnovne zakone jezikovne lepote.
Seveda rad priznam, da ima vsak pisec svoj slog, okus in mišljenje. Res je tudi, da jezikovne lepote ne moremo umsko docela in hladno razčleniti ter zapisati zanjo trdna načela. Če bi to bilo možno, potem bi bilo lepote in umetnosti konec.
Pa kaj bi tako visoko letali, dragi Pepe! Verjel mi boš, da bi bil slepar, kdor bi trdil, da iahko zapiše pravila “za edino pravilno in dobro slovenščino”. Slovnico imamo in slovar imamo, a duh oboje presnavlja in uporablja. V celoti pa je jezik živa duhovna tvorba, ki se venomer giblje, oplaja, razvija in odmira, tako da resnično z vsakim dnem zastareva in se hkrati znova pomladi. Zato boš tudi razumel, da so vsi slovničarji obenem uradni grobarji in karmoč vešči rudarji, ki nenehno brskajo po naših izraznih draguljih . . .
Če bi hotel vse to bolj živo občutiti, bi Ti svetoval, da prebereš kak časnikarski članek iz leta 1899 ali 1901 (našel ga boš seveda samo v muzeju!), še bolj “plesniv” se Ti bo zdel članek, ki so ga natisnili kje v tujini, recimo v Ameriki leta 1914, Ne trdim, da bi bilo tedanje pisarjenje jezikovno plehko — morda prav narobe — le nenavadno in zastarelo se Ti bo zdelo. Naj dostavim, da se bo tudi našel bralec čez kakih 80-100 let (ali še dosti manj!), ki se bo ob prebiranju tegale članka milo nasmehnil — morda, kdo ve! Tako minljiva je slava tega sveta, preljubi moj Pepe!
Zdaj boš nemara dejal: “Če je pa tako, tedaj bo tudi Tvoje pisanje brez haska. Sam praviš, da ni docela trdnih pravil za dobro in lepo slovenšči-
no» <ia bolj odloča naš notranji čut, da se sicer vse spreminja, da lepote ni mogoče poučevati. Kaj boš potem kvasil o lepem izrazu?”
Napak bi sodil, dragi Pepe! Jezik je živ, to Je res. Hkrati pa je zrcalo naših tenkih čustev in ostrih (včasih tudi kaj bedastih!) misli. Zato ga moramo gojiti danes in jutri in ves čas, dokler le dihamo. Nekje v globini duše je skrivnostna temnica, v kateri razvijamo misli; tam vsak po svoje 2acuti ali je beseda, izraz, misel, pesem lepa in ustrezna ali ne. Slovnica in slovar sta nekako okolje, mi pa oblikujemo mišičje, kite, žile in živce!
Dovolj o tem! Ne morem Ti v desetih vrsticah Povedati, kar so strokovni dušeslovci in jezikoslovci popisali v nepregledni vrsti temeljitih del.
(Se!)
PRERIJSKO NEURJE
/. Burnik
Jesen pri nas se že okrog podi.
šššš — šumi in piska, s silo vso m meh pritiska.
Včasih tiho, tiše, in spet v sunkih oživi.
Pesek nosi v oči, v usta to neurje, slani pesek s prerijskih goličav.
Sit sem peska, sit sem burje----------------
ŠŠŠŠ — mi pošlje veter svoj pozdrav.
“NIKDAR NE REČEJO: VSE ALI NIČ”
Dr. Celestin Jelenc (Odlomek)
SOGLASJE IN SILA STA DVE SREDSTVI, na kateri se opira prav vsaka država. Države, ki se načeloma opirajo na svodobno soglasje, ne da bi se odpovedovale uporabi sile, ki pa jo podrejajo pra-Vl*> zaslužijo ime demokracije. Države, ki se predvsem opirajo na silo in strahovanje, so avtokracije 'n tiranije.
Starodavna klasifikacija držav v monarhije, če vlada en sam, v oligarhije, če jih vlada samo nekaj, 111 v demokracije, če vlada množica, gleda samo na 2unanji videz. Danes so vse v Evropi še obstoječe Monarhije v resnici demokracije. Take republike pa, kako so Španija, današnja Jugoslavija in v nekem Posebnem smislu tudi Francija, čeprav v njej svoboda ni poteptana, pa so avtokracije.
Po tej klasifikaciji bi bila danes v Evropi naj-slabša demokracija, oziroma bi sploh ne bila demokracija, švicarska konfederacija, ker še do danes 111 dala volilne pravice ženskam, ki vendar tvorijo več ko polovico švicarskega prebivalstva.
Svobodno soglasje je lahko samo srčno soglasje, izvira iz čustev, ali pa soglasje, ki temelji samo na razumu. Samo čustveno soglasje je odvisno od trenutnega osebnega razpoloženja in je izpremenlji-vo. Samo razumsko soglasje je trdno in trajno ter se izpreminja edino le, če se zares bistveno in trajno spremene zunanje okolnosti.
Potrebno je soglasje državljansko zavednih in Politično aktivnih prebivalcev. V vseh, tudi v poli-
tično najbolj zrelih državah, je precejšnje število ljudi, večje, kakor si mislimo, ki so pokorni in na videz dobri državljani, ki pa nimajo smisla za svoje politične pravice in za korist svoje države. Že Perikles je leta 431 pred Kristusom v svojem govoru o demokraciji pri pogrebu v vojni padlih vojakov o takih ljudeh rekel, da niso moroljubni državljani, temveč jalovi troti. V avtokratičnih in sploh totalitarnih državah so taki ljudje prav posebno zaželni in dobrodošli. V pravih demokracijah je naloga državljanske vzgoje, za kar imajo predvsem skrbeti politične stranke, da se odstotek takih ljudi čedalje bolj znižuje.
Potrebno je svobodno soglasje ljudi, ki so blage ali dobre volje. Taki ljudje znajo ceniti svojo svobodo, priznajo jo pa tudi vsem drugim ljudem in jo upoštevajo. V zares spornih vprašanjih branijo do skrajnosti svoje stališče, pa končno sprejmejo tudi manj dobro ali najmanj slabo rešitev. Nikdar ne rečejo:vse ali pa nič.
V	vsakem narodu je neko število kverulentov in malkontentov (nezadovoljnežev in godrnjačev) in sploh nesocialnih ljudi, ki nikdar z ničemer niso zadovoljni. Če v železniškem vozu odpreš okno, mu ni prav, ker da je prepih, če okno zapreš, mu spet ni prav, ker da je slab zrak.
Taki ljudje niso blage ali dobre volje.
.ZBORNIK 1966, stran 263)
* PRED NAMI SO ŠE VSI TRIJE zadnji dnevi velikega tedna in velikonočna nedelja, ko tole tipkani. Zato o naši letošnji veliki noči ne morem še nič pisati. Lahko pa z veseljem poročam
o	naši letošnji cvetni nedelji, ki je že za nami in bo brez dvoma ostala vsem melbournskim rojakom v najlepšem spominu. Tako prijetnega vzdušja že dolgo ni bilo med nami. Vsi, zbrani pri slovenski maši na prostem in kasneje pri blagoslovitvi Slomškovega doma ter pozdravu sester, smo bili kot ena vesela družina. Bog daj, da bi tega duha med nami nikdar ne zmanjkalo!1
* Slovenske sestre so dospele v pristanišče kot napovedano v nedeljo (3. aprila) zjutraj. Ko sem prišel na ladjo (spremljal me je g. Vrabec), sem jih kaj hitro našel. Znosili smo prtljago z ladje in bili prvi na vrsti, čim so malo pred pol deveto začeli svoje delo earinarji. Sestre seveda niso vedele, da nisem sam. Zato pa je bilo presenečenje tem večje, ko so v veliki dvorani zagledale kar lepo skupino rojakov in otroke v narodnih nošah s slovenskimi šopki. Uršičeva Cvetka se je postavila s svojo deklamacijo (pesmica je bila objavljena v prejšnji številki “Misli”).
Sestre smo odpeljali v Baragov dom, kjer so pričakale blagoslova zelenja in maše na prostem. Kar gledale so, ko se je začelo zgrinjati ljudstvo in je napolnilo dvorišče. Tudi precej avstralskih prijateljev je bilo ta dan' med nami, med njimi znana in priljubljena televizijska osebnost — moj bivši ministrant Philip Brady. žal od nadškofije ni mogel priti nihče: je bila pač nedelja in še celo cvetna.
Sestre sem pozdravil izpred oltarja pred začetkom obredov in jim prebral papeški blagoslov, ki so ga prejele kot prva slovenska družinica sester v Avstraliji.
* Po končani sveti maši se je ljudstvo kar v procesiji odpravilo proti Slomškovemu domu, ki smo ga za ta dan tudi primerno okrasili z venci ter slovensko, avstralsko in papeško zastavo. Sestre so mislile, da bo blagoslov doma samo tih, pa
jih je zopet čakalo presenečenje: pred zaprtimi vrati sta jih pozdravila z deklamacijo nasmejana Gay in Walter Pahor ter jim izročila okrašen ključ Slomškovega doma. Sestra Silvestra je v imenu redovne družine odprla vrata. Po vstopu sta jih pozdravili Škofičevi dekletci v narodnih nošah ter jim z deklamacijo po starem slovanskem običaju ponudili kruh in sol. Sestra Ema, kuharica sestrske družine, je po lepi navadi prekrižala hleb * nožem ter odrezala koščke za sestre, medtem pa je naš orkester “Bled” eno domačo urezal. Nato sem zmolil molitve blagoslova ter blagoslavljal prostor za prostorom, sestre so v molitvi hodile za mano. Po vrnitvi je sledil prijeten spored, ki ga je pod vodstvom gospe Škofičeve priredila naša šola. Otroci so peli in deklamirali ter nastopali tako sproščeno in neprisiljeno, kot še nikdar na odru. Vsak je hotel pokazati, kaj zna, kitarist in harmo-nikaša so pa sestram kasneje zaigrali, ko prej niso mogli: v gneči niso mogli do svojih instrumentov . . . Sestram so otroci podarili krasen album, izdelek Burgar j evega Janeza. Pevski zbor “Triglav” je zapel dobrodošlico, v imenu tukajšnjega Slovenskega društva pa je spregovoril tajnik g-Marjan Peršič ter jim izročil društveni dar. V imenu geelongskih Slovencev je spregovoril g. Ivan Mejač. Na koncu se je v imenu vseh sester č. mati Romana zahvalila za tako domač in prisrčen sprejem. Za njenimi solznimi očmi in v njenih toplih materinskih besedah se je skrivalo toliko veselja in sreče, da je težko opisati.
Navzoči so si nato ogledali prostore Slomškovega doma, kramljali s sestrami in med seboj ter se v veselem razpoloženju razšli. Vsa slovesnost je bila tako prijetno domača. Ne bomo je pozabili-
l I ! ■r
*	Popoldne je obiskal sestre nadškofijski direktor emigrantske pisarne, Father M. Rafter, od državnega emigracijskega urada pa se je slovesnosti udeležil direktor socialnega oddelka, Mr. Frank de Grood. — Melbournškega nadškofa bom s sestrami obiskal po veliki noči, da se mu skupaj zahvalimo za sprejem v nadškofijo. Na tem mestu pa naj se še enkrat zahvalim vsem, ki ste mi v teh
dneh tako velikodušno pomagali pri ureditvi Slomškovega doma in sprejemu sester. Prisrčna zahvala tudi našemu tiskarju Simonu Špacapanu, ki nam je brezplačno tiskal spominske podobice.
Posebej se moram zahvaliti dr. J. Kocetu ter g- Stanku Mavriču in njegovi soprogi, ki so pozdravili sestre na ladji, ko je pristala v Fremantle. Četudi je bilo pozno zvečer, so sestre pesenetili z vožnjo po mestu ter jim s tem napravili mnogo veselja.
* Zdaj so sestre pri nas že domače. V kapelici Marije Pomagaj odmeva njihova skupna molitev, po Slomškovem domu so kot čebelice in vse so nasmejanega obraza, kadar koli jih vidiš. Na slikah, objavljenih v prejšnjih “Mislih”, so vse Preresne. So se pač slikale v skrbeh, ali bodo sploh mogle odpotovati/ k nam. Naj še to omenim, da so se za ono slikanje oblekle v edino redovno obleko, ki so jo imele na razpolago. Zdaj so po toliko letih spet vsaka v svoji in ne morejo skriti svojega veselja.
* Za druge novice skoraj ne bo prostora, vendar moram omeniti vsaj še krste, dve poroki in žal tudi tri obvestila smrti. Naj začnem s porokama, saj ta poročila so menda za bralce najbolj zanimiva. Dne 13. marca sta se v Adelaidi (St. John’s, Plympton) poročila Ivan Jakša in Sylvia Hoppe. ženin je bil rojen v Črnomlju, nevesta pa v Nemčiji. — Dne 2. aprila sta si pred Marijo Pomagaj v Kew prisegla zvestobo Ladislav Kozole in Da-“ca Feix. ženin je bil rojen v Belgiji v slovenski izseljenski družini, nevesta pa je iz Maribora. Obema paroma naše iskrene čestitke!
* Krstile pa so sledeče družine, vse pri Mariji Pomagaj v Kew: dne 12. marca je bil krst Walter-ja, sinka Rina Starca in Olge r. Grdina, Coburg. — Dne 19. marca sta bila dva krsta: Ivanček je sinko Draga Novaka in Pavle r. Kregar, Pootscray, Ma-»■■jan Toni pa je sinko Antona Lovriča in Štefice r. Kadoič iz Kew. — Dne 20. marca je krstna voda oblila dve punčki: Tanja je hčerka Matevža Kokelj in Eme r. Sluga iz Windsorja, Danica pa je novi član družine Alojza Ašenbergerja in Palme r. Barba, North Carlton. _ Dne 2. aprila je oblila krstna voda Danila, sinka Jožefa Kodra in Sonje r. Frol, Kew. — Med obiskom Adelaide pa sem v cerkvi Kristusa Kralja, Lockleys, dne 26. marca krstil Pavla Jožefa, sinka Pina Ivančiča in Ivanke r- Gustinčič, Mitchell Park. Naslednji dan sta sledila dva krsta v cerkvi. Srca Jezusovega, Hind-marsh: Branko je sin Nikolaja Kodele in Magdalene r. Klemše, Findon; Tanja pa je prvorojenka
Ivana šaina in Marije r. Peršolja, Broadview.  ______
Obilico sreče staršem in novokrščencem!
★ Naša matica mrtvih se je povečala za tri imena: Dne 15. marca je v Queen Elizabeth v Adelaidi umrla gospa Marija Rošker, mati gospe Malejeve, pri kateri je živela v Woodville North. V letošnjem aprilu bi praznovala osemdesetletnico rojstva, saj je zagledala luč sveta dne 10. aprila 1886 in sicer v Sedlašku pri Ptuju v Gosakovi družini. Poročila se je v Mariboru. V septembru 1958 je na “Oceaniji” s svojim sinom Silvom dospela k hčerki v Adelaido. Že lani ali predlanskim jo je zadela delna kap in od takrat je veliko trpela. Zdaj jo je ponoven napad rešil zemskega trpljenja. Blago pokojnico so pokopali v četrtek dne 17. marca na Dudley Park Cemetery. Iskreno sožalje vsem sorodnikom, Roškerjeva mama, vi pa počivajte v miru božjem!
★ V nedeljo 20. marca je v bolnišnici v Foot-scray umrl Filip Smit, ki je dočakal lepo starost preko osemdeset let. Rojen je bil 30. aprila 1883 v Hrastniku, kjer se je 4. septembra 1910 poročil z Marijo Ožek, zdaj seveda že pokojno. Imela sta tri otroke, od katerih je najmlajša Angela por. Tušek, pri kateri je v St. Albansu mirno preživel svoja zadnja leta. V Avstralijo je dospel iz Avstrije 31. avgusta 1959. Bil je vsa leta do zadnjega čil in zdrav, prijeten za kramljanje, zgleden krščanski mož, ki je veliko veliko premolil. V lepih spominih mi je ostalo, kako sem mu ob prihodu pomagal z ladje in preko carine. — Za Šmitovega očka je bila maša zadušnica v cerkvi Srca Jezusovega v St. Albansu v torek 22. marca, nato smo ga pokopali ia keilorskem pokopališču. Njegova duša gotovo že uživa plačilo pri Bogu, kateremu je tako lepo služila. Tuškovi družini izrekamo ob izgubi iskreno sožalje.
★ Na isto nedeljo kot Šmitov ata je izdihnila v geelongski bolnišnici mlada slovenska žena in mati, gospa Cecilija Andrešek, r. Krajnc. Rojena je bila dne 19. oktobra 1928 v Babni reki, župnija Žusem. Iz domovine je bežala v Avstrijo, od koder je dospela v Avstralijo k svojemu zaročencu Zdravku. Kmalu po prihodu sem ju poročil (9. julija 1960) pri sv. Janezu v North Geelongu. Cilka je v soboto začela tožiti možu o svojem glavobolu in doktor je ugotovil krvavitev na možganih. Prepeljali so jo v bolnišnico, a ni bilo več pomoči: naslednji dan' je izdihnila. — Mašo zadušnico smo imeli v cerkvi sv. Petra in Pavla v Geelongu v ponedeljak 21. marca popoldne, nato smo Cilkino truplo položili v grob na pokopališču v West Geelongu, kjer čaka vstajenja. — Sožalje preizkuša-nemu možu ter sinku Valterju, enako vsem sorodnikom v domovini!
(Konec str. 123)
Iz knjige: ME® LJUDMI
Dr. Anton Trstenjak
Starostna uvidevnost
STAR ČLOVEK JE POD VTISOM, da je na zemlji vse minljivo, nehote bolj uvideven. Ne jemlje stvari tako hudo, se ne razburja tako hitro, se ne navduši, pa tudi iz ravnotežja ga zlepa nobena stvar ne spravi. Tudi v presoji krivde in greha je tak. Pozna človeške slabosti in nevarnosti greha, zato se ne zgraža tako hitro, pač pa najde povsod opravičilo in olajševalne okoliščine. Zato so tako dobri in popustljivi do svojih vnukov, kar do lastnih otrok niso bili. Celo potuho dajejo vnukom zoper lastnega sina ali hčer. Seveda so popustljivi tudi zato, ker z njimi niso več tako tesno povezani kakor z lastnimi otroki. Zato pa tudi odgovornosti in lastne časti ne vidijo prizadete.
Staremu človeku res bolje pristoji nasmeh in dovtip kot zanesenost in strast. Za strah in upanje mladih ob zunanjih dogodkih ima dobrodušen starček večkrat le malo smisla.
“Stari ne morejo razumeti, da se mi zaradi težav in krivic hudo razburjamo. Mi stojimo pred povodnjo vprašanj, ob katerih ostanejo stari hladni, saj so se že rešili na varen breg, kjer lahko uživajo mir.”
Tako je pisal učenec profesorju. Res, pesimizem ni glavna napaka starih. Ako stari nimajo posebnih duševnih motenj, so optimisti in gledajo na svet okoli sebe ravnodušno.
Srečal sem 841etnega profesorja in ga vprašal: “Kako kaj, gospod doktor?” Pa mi odgovori: “Lepo, vi ne veste, kako lepa je starost. Nikoli nisem tega vedel, nikoli ne bi tega verjel. Veste, narobe so nas učili, narobe učijo mladino še sedaj, ko ji poveličujejo samo lepoto mladosti, starost pa prikazujejo kot žalostna leta propadanja in umiranja. Jaz pa vam pravim: najlepša doba človeškega življenja je starost. Kaj je mladost proti starosti! Sama neutešena želja naprej po nedosegljivih vzorih, pa same neuravnovešene strasti, ki povzročajo le nemir srca; stalno ste kot na vrvici, iz ene zablode padate v drugo. Sedaj je vse to lepše. Ideali so doseženi, strasti so se polegle, pogled je v preizkušnjah očiščen, srce prenovljeno. Človek z zadoščenjem gleda na svoje življenjsko delo, s pomilovanjem pa na nemirno mladost, ki se zaman peha za svojimi cilji. Meni pa se ni treba več truditi za prihodnost. Nji naproti kličem vsak dan: In occursum Dei ibimus — v naročje božje pojde-mo!”
Podobno je zapisal 71-letni Claudel leta 1939: “Sedaj so prišli zame dnevi, o katerih pravi Pridigar povsem neupravičeno, da mu niso všeč . . . Prav nasprotno, meni zelo ugajajo . . . Luč je sladka.”
Obiskal sem moža v pozni starosti devetdesetih let in ga vprašal: “Kako kaj?” Odgovoril mi je ves nasmejan: “Lepo; nobenega drugega dela nimam, kakor da čakam na smrt.”
Sem sodi Magajnova ugotovitev, da so pri nas ljudje tudi v starosti zelo prožni, na primer Stritar, Tavčar, Jakopič, zlasti pa še Tomo Zupan, Ivan Trinko Zamejski, buditelj beneških Slovencev. Dalje: F.S. Finžgar, Ksaver Meško, arhitekt Plečnik, matematik Plemelj itd. Toda tudi pri duševnih velikanih, ki do pozne starosti ostanejo živahni in duševno čvrsti, je opaziti zoženje zanimanja, brezbrižnost, otopelost, zamaknjenost proti smrti, ki silno zmanjša vrednost zemskih stvari.
Odmaknjena starost.
Nekateri na stara leta docela spremenijo svoj odnos do družbe. Prej so bili družabni, so se zanimali za vse in vsakega, potem pa so postajali vedno bolj odljudni. Tak je bil na primer Rousseau, ki se je na stara leta skoraj bolestno povsem odmaknil od ljudi. Tolažbo in nadomestilo je iskal v naravi, v zanimanju za cvetlice in druge rastline.
Mnogi so bili namreč v življenju razočarani. Zaman so iskali pri ljudeh ljubezen, občudovanje in razumevanje. Zato se na stara leta malodušffo in ponosno obenem obračajo k naravi in najdejo v vdanosti rastline ali v zvestobi živali psa, kanarčka, konja, kravice itd.) tihi odziv in toplino pogovora, ki so ga prej vse življenje zaman' iskali. Star hlapec pripoveduje živinici, kako smo izgubili Jugoslavijo in kako so jo zasedli Italijani. Natakne si naočnike, prebere prve letake OF in modruje: “Zdaj bo pa drugače, ko bomo imeli svojo slovensko vojsko. Boste videle, kravce, kako bodo polen-tarji bežali.”
Francoz Fenelon (1651 — 1715) je leto pred smrtjo zapisal pomenljive besede: “S staranjem sem ljudi spoznal in mislim, da je najbolje, ako prebijemo brez njih.”
Mladi so pogosto razočarani, ker se stari ne zanimajo dovolj zanje, se ne veselijo z njimi in podobno, a jih pri tem ne razumejo. Stari gredo po zakoniti poti življenjskega razvoja, kamor pri-
demo tudi mi, če bomo dočakali. Torej: vsak po svoje.
Bogomir Magajna pravi:
“Mnogi starci polagoma popolnoma otopijo. Nobena stvar jih več ne zanima. Telesno se zane-marjajo in ne čutijo svoje revščine. Lahko ga še toliko opominjate, mu daste novo obleko ali pe-nlo, vedno na novo bo ves umazan in zanemarjen. Niti prav mu ni, če ga opomnite, da ima na obleki madeže, da jih boste očistili in da boste sobo počedili. Marsikateri brez vsakega posla če-
pe dneve in leta v svojem kotu. Njihov razumski zaklad vedno bolj usiha. Pravi revčki, so, da jih je treba negovati bolj kot nebogljeno dete. Pridete v kmečko hišo in ste že uro v nji, ko se nekaj premakne v postelji, za pečjo ali nekje v kotu. Šele sedaj se zaveste, da ležijo tam pod odejo stari oča, ki “niso več od tega sveta ...”
To niso poveličani starci, ker niso več duševno in telesno čvrsti, da bi se dvigali nad vsakdanjost, temveč so zaradi pešanja moči samo “odmaknjeni” od družbe.
MALO TEGA, MALO ONEGA
Janez Primožič
Nekaj zagonetk
STAREJŠI DOBRO SITUIRAN PROFESOR se je odpravljal na dopust in je pred odhodom naročil gospodinji, naj vso med njegovo odsotnostjo dospelo pošto pošilja za njim da dani naslov. Toda v novem kraju je nekaj dni zaman čakal na kako Pošto. Brzojavil je gospodinji, zakaj ni nič pošte. Odgovor je prišel z ekspresnim pismom: Ne morem, pomotoma ste vzeli s seboj ključek od poštnega nabiralnika. Takoj je poslal ključek v ekspresnem pismu. Pričakovane pošte pa še vedno ni "bilo. Kaj se je zgodilo?
Pismonoša je tudi to pismo vrgel v zaklenjeni Poštni nabiralnik . . .
ZAKAJ NI MOGOČE razbiti praznih steklenic v prazni vreči, čeprav udarjate z njo z vso silo po kamenitem tlaku?
Vreča s steklenicami v sebi ni več — prazna .. .
NERODEN ŠOLAR JE napisal v nalogi:
Deset prstov imam na vsaki roki, pet in dvajset na rokah in nogah.
Učiteljica se ni preveč zgrozila. Nobene besede ni črtala. Popravila je le vejice:
Deset prstov imam, na vsaki roki pet, in dvajset na rokah in nogah.
Dokaz, kako važno je včasih, da so vejice pravilno postavljene.
Nekaj domislic
Posoditi prijatelju denar pomeni izgubo prijatelja in denarja.
Človek ostane lahko “večno mlad”, začeti pa *nora dovolj zgodaj.
Prijateljstvo imamo do žensk, ker so take in' take. Zaljubimo se vanje, čeprav so take in take.
Dve vrsti dolgočasnežev poznamo. Nekateri govore vedno o istem, drugi o ničemer ne govore.
Lažje je verjeti lažem, ki smo jih že tisočkrat slišali, kot verjeti dejstvu, ki je popolnoma novo.
Iz tujega usnja je lahko rezati jermena'.
Krute šale
1. “Zakaj si kupil tako ropotajoč avtomobil? Ali ne veš, da se dobe skoraj neslišni?”
“Zato, da ne slišim vpitja tistih, ki jih povozim.”
2. Zvečer prideta prijatelja v mesto. Po dolgem iskanju najdeta majhno sobo z eno samo ozko posteljo. Ponoči eden vstane in s tem zbudi drugega.
“Kaj ti pa je? Zakaj si vstal?”
“Želel sem se obrniti, pa v postelji se nisem mogel.”
3. “Si že slišal, da kamela lahko živi 14 dni brez vode?”
“To ni nič. Jaz že pet let nisem vode pokusil, pa še živim.”
4. “Jutri moram plačati krojaču star dolg. Ali smem računati na tvojo pomoč?”
“Brez skrbi. Ko pride, me pokliči, da ga z združenimi močmi vrževa ven”.
5. Na dvoježični šoli je vprašal učitelj otroke, v katerem jeziku naj jim izstavi spričevala. Tinče je želel, da v nemščini. Učitelj se je začudil, ker je nemščina Tinčetu delala posebne težave. Tinče mu je pojasnil:
“Zato, da oče ne bodo razumeli.”
Izpod Triglava
NA KODELJEVEM PRI LJUBLJANI je nadškof dr. Pogačnik posvetil obnovljeno cerkev sv. Terezije. In je povedal med drugim: Ta cerkev je bila 1. 1945 že zaprta in določena za dvorano. Zdaj je biser med cerkvami v nadškofiji. Tedanji ravnatelj salezijanske postojanke na Kodeljevem je bil na smrt obsojen, pozneje pa vendar pomilo-ščen, toda poslan na prisilno delo. To je g. Martin Jurčak. On in jaz sva dolga leta skupaj zidala hiše in stolpnice na Žalah. Danes je on provincial salezijancev, jaz pa vodim ljubljansko nadškofijo. Glejte, kako postopa božja previdnost!
VEČ ŽELEZNIŠKIH PROG v Sloveniji so ukinili, ker se niso več izplačevale. Ne tečejo torej več vlaki na progah: Ljubljana — Vrhnika, Kranj
—	Tržič, Jesenice — Planica, Tržišče — Krmelj, Novo mesto — Straža, Črešnjevec — Slovenska Bistrica. Promet na teh progah sta postopoma prevzela avto in avtobus.
V	DOMŽALAH so na pobudo župnika — skladatelja g. Tomca priredili v farni cerkvi “otroško nedeljo”. Matere in očetje so v velikem številu pripeljali ali prinesli v cerkev svoje male, da jih je bila cerkev kar polna. Mnoge so tudi v cerkvi držali v naročju. Izbrani najmlajši, od dveh let naprej, so v posebnih prizorih pokazali, kaj znajo iz krščanskega nauka. Nato je župnik dal otrokom poseben blagoslov, poprej jim pa še napravil primemo “pridigo”. Poročilo pravi, da so si malčki med župnikovim govorom privoščili polno “medklicev” . . . Zakaj pa ne, saj je koncil pozval vse vernike, naj z duhovniki bolj tesno sodelujejo . . .
NADŠKOF DR. POGAČNIK je dal zapisati tudi to: “Kakor je svoj čas pri nas izšla knjiga NE
V	AMERIKO! tako bi morala danes iziti knjiga z naslovom: Ne v tujino!1 Predeli naše domovine se praznijo, posebno po hribovitih krajih. Ali bodo drugi morali poseliti naše kraje, če se bomo mi tako izseljevali?” — Pametne besede, le da veljajo vse bolj režimu kot ljudem, ki jim režim doma ne zna preskrbeti zaposlitve.
ČE NI BILO TO V ILIRSKI BISTRICI, je
bilo pa kje drugje. In če tudi drugje ni bilo, ni
bilo nikjer. Ampak bilo je, saj je zapisano: Župnik je bil molčeč človek. Dobil je novega kaplana. Rekel mu je: Jaz rad molčim in hočem, da tudi moj kaplan rad molči. Po dve besedi na leto mu dovolim, več ne. Kaplan je pokimal in nato sta leto dni molčala. Tedaj je rekel kaplan pri obedu: Postelja podrta! Župnik je pokimal in potem sta spet leto dni molčala. Tedaj je rekel kaplan pri obedu: Ušiva hrana! Župnik je pokimal in sta spet molčala. Minilo je tretje leto in kaplan je rekel: Jutri odidem! Župnik je pokimal in rekel: To sem pričakoval. Saj vsa tri leta nisem slišal od vas drugega kot zabavljanje.
ŽUPNIJA SV. JAKOBA V LJUBLJANI je
praznovala 350-letnico obstoja. Prav slovesno. Župnik dr. Stanko Peršič je izdal brošuro z zgodovino župnije. Iz nje izvemo, da je cerkev trikrat trpela poškodbe od potresa in' enkrat od požara. Najhujše jo je zadel potres 1. 1895. Takrat je imela še dva visoka stolpa ob vhodu, pa sta oba počila od vrha do tal. Nadomestiti jih ni bilo mogoče, ker sta držala cerkveni strop. Zato so ju samo znižali do višine cerkve, ob strani pa postavili en sam nov zvonik, ki še stoji.
PRI ORMOŽU IN V BLIŽINI pride vsak dan v Slovenijo do 10,000 delavcev in Hrvatske peš, s kolesi, avtomobili in vozovi. Zvečer se vračajo domov. Komaj čutijo, da so v drugi republiki, le tega se zavedajo, da je vmes Drava. Tudi oblasti na obeh straneh Drave se vedejo, kakor da je republiška meja samo še na papirju.
SLOVENCI SE IZSELJUJEJO v Zagreb in v Istro, pa ne kot delavci, temveč kot gospoda. Jih je precej, ki to zmorejo. V Zagrebu jih je menda že kakih 50,000. Pa jim niti ni na tem, vsaj večini rte, da bi imeli slovenske šole. So kar zadovoljni s hr-vatskimi, ker se ne mislijo vrniti v Slovenijo. Slovenci, ki iščejo zaposlitev v tujini, pa odhajajo v Avstrijo in Nemčijo. Tudi mnogi od teh se ne mislijo vrniti in mnogi se ženijo z domačinkami in domačini. Za domovino se komaj še menijo.
SEMEDELA V KOPRU je doživela nekaj podobnega kot poprej sv. Elija na Planini pod Mirno Goro ob robu Bele krajine. Majhna cerkev v Semedeli je bila nujno potrebna obnove. Dela se je lotila koprska šolska mladina. Na lastno pobudo so napeljali mladi dečki visoke kupe peska in drugega gradbenega materiala in cerkev temeljito obnovili. List DRUŽINA ugotavlja: Med našo mladino je še veliko idealizma in mladostnega navdušenja. Treba je le dati pobud in jo koristno usmerjati.
Moji dostavki k povesti "KAPLAN KLEMEN"
Janez Pristov, VIC.
MNOGO VPRAŠANJ JE POSTAVIL p. urednik v februarski številki v svojih opazkah o Mau-serjevi povesti “Kaplan Klemen”. Morda bodo moji dostavki tista vprašanja vsaj nekoliko pojasnili.
Karel Mauser je kot majhen deček nekaj let ži-Vel v Gorjah. Njegov oče je bil orožnik in so se selili iz kraja v kraj. V Gorjah so prav pod cerkvijo stanovali v veliki stari kmečki hiši “pri Kozlu”. Stala je sredi najbolj imenitnih kmetov in je nekoč videla boljše dni. V tistem času je bila last kmeta Daniela z Bleda, ki jo je priženil, pa je sam ostal na Bledu. Hiša se je dajala v najem.
Tukaj sredi kmetov in kmečkega življenja se je Karel navzel tistega kmečkega duha, ki diha iz vsake njegove knjige. Pozneje je oče dobil službo na Bledu in tam so stanovali pri Trilerju, imovitem trgovcu in obrtniku. Karlu so Gorje precej dobro zr>'ane, zato pogosto uporablja v svojih povestih ime-^a, ki jih je poznal iz Gorij. Vendar je živel v Gorjah premalo časa, da bi poznal Pokljuko in Triglav. Zato vedno ostaja le na drugi strani Save. Pozna ^egunjščico, Zelenico in Stol itd.
Pravi rojen Gorjanec živi in umrje s Triglavom, ki spada v gorjansko občino. Triglav in reka Ra-dovna, okoli teh dveh se sučejo misli Gorjanov. Ra-dovna izvira prav pod Triglavom v dolini Krme, ene °d treh poti na Triglav, in se zliva v Savo prav na zadnji meji občine. Je to krasna reka in slavna s ®v°jo sotesko Vintgarjem in slapom šumom. Kaj bi dala Avstralija, če bi jo mogli pričarati sem dol, da bi se vila od Mt. Macedona proti Melbournu! Kako bi to spremenilo žalostno pokrajino!
Torej, Karel Mauser je potem živel nekaj časa na Bledu in od tam, ne vem, po kakšni štipendiji, odšel v šole. Po dovršeni gimnaziji je vstopil v ljub-Jansko bogoslovje in se ni čuditi, da zna tako dobro °Pisati “lemenat”. Moralo je biti precej proti kon-^u> da je izstopil in se vpisal na juridično fakulteto, aradi pomanjkanja sredstev je moral tudi to opusti- Stanoval je nekaj časa prav v tisti “Sibiriji”,
1	jo tako živo opisuje. To pa ni moglo iti dolgo. Ka-0 naj ubogi dijak študira v takem kraju, ko se otroci ves dan derejo in človeka nadlegujejo, da bi J,ni kaj dal. Pijanci, siti špirita, razgrajajo in nji-ove žene jih zmerjajo, da zlepa ni miru. To je kma-u Uvide! Karel, pustil je Sibirijo, Ljubljano in vi-s°ke šole. Vrnil se je Bled k staršem in začel pisateljevati.
Prišla je okupacija in jaz sem izgubil sled za arlom. Mislim, da ga je konec vojne zalotil na
Bledu, kar je bila posebna sreča. Če bi ga bili dobili komunisti v roke kje drugje, bi gotovo z mnogimi drugimi vred končal nekje v Kočevskem Rogla. Na-Bledu so bili komunisti malo manj strupeni, pač pa so nepričakovano veliko ljudi pognali čez mejo: vse z nemškimi imeni, vse hotelirje in kolaboratorje, čeprav morda le tako osumljene. Verjetno so tudi Mauserja prišteli Volksdeutcherjem.
Tako se je Karel čez noč znašel z družino vred in brez ficka v žepu v nekem koroškem lagerju, de-sekrat slabšem od Sibirije. Selili so ga z drugimi vred iz lagerja v lager, nazadnje je prišel v Spittal ob Dravi. Po lagerjih je bilo sila stradanja in vsak, kdor je le mogel, je šel nekam delat, da je imel dodatek k živilskim kartam. Tako tudi Mauser. Nekega dne se je znašel prav pri tisti firmi, kjer sem delal jaz.
Ljudje so me hitro opozorili, da je to pisatelj Mauser, ki je prav takrat koval svojega Kaplana Klemena in smo povest vsi brali v podlistku koroške Kronike. Umevno, da sem se zanimal in se brž seznanil s Karlom. Vprašal sem ga, če je on tisti, ki je nekoč stanoval pri Kozlu v Gorjah. Pritrdil je in bil kar presenečen, ko sem mu povedal, da sem tudi jaz iz Gorij. No, potem sva delala skupaj par let, dokler ni odšel v Ameriko.
Glede povesti Kaplan Klemen mi je Mauser sam nekaj povedal, vendar nisem hotel vrtati vanj za vse podrobnosti. Več mi je povedal Gorjanec Šenk, ki je res mnogo vedel. Bil je po poklicu kmet, ampak zelo inteligenten človek in čudovito razgledan. Poznal je vse politike, tudi vodilne komuniste vse literate, poete in umetnike. Če ne on sam, njegov pokojni oče je bil osebni prijatelj Ivana Cankarja. Torej ta Šenk mi je povedal, da je Mauser skoraj za vse osebe, ki nastopajo v povesti, vzel prave resnične ljudi, ki jih je pa zelo po svoje obdelal. “Kaplan Klemen” je nekaka Mauserjeva življenjska izpoved, kot jo vsak dober pisatelj enkrat v življenju napiše. Tak je na primer Lermontov “Junak našega časa” ali Tolstojeva “Ana Karenina”. Seveda je to le približna primera, ker Kaplan Klemen nikakor ni Mauser sam, pač pa njegov ideal, (če že ne “idol”) kot si je pisatelj predstavljal duhovnika. Tak bi pač želel biti on sam, pa je dognal v sebi, da nima poklica. Reklo bi se lahko, da je slikal svojega “Kaplana” v bolj ali manj zavednem domotožju po duhovniškem poklicu, ki si ga sam ni upal doseči. Ta misel mnogo razloži.
(Konec str. 117)
SPOMINI
STAREGA MENGSANA
Janez Trdina
(Nadaljevanje.)
A VRNIMO SE SPET K POŠTENIM MENG-ŠANOM in poglejmo, kako so se hranili in oblačili pred 50 ali 40 leti. Gospodinje so kuhale obilno in jako tečne hrane. Prava kraljevska jed so bili žganci. Ves živež je bil preprosto pripravljen, ali okusen da bi bil dišal tudi razvajenemu želodcu. Kmetje so si stregli z belim pšeničnim kruhom samo o božiču, veliki noči in na pustni dan, sicer so pekli le ajdovega. Kurenta so slavili z velikanskimi flancati, po mengeško: hvancati, in s celimi piramidami klobas, pleč in drugega mesovja. O veliki noči so jedli orjaške, cvebaste in orehove kolače, o cerkvenem proščenju ali žegnaju pa razen drugih dobrot priljubljeni “bob” — majhne krofe. O binkoš-tih in ob novini se je speklo v vsaki hiši nekoliko hlebcev rženega kruha. Kresovanja, martinovanja in godovanja Mengšani skoraj niso poznali.
Ob najtežjem delu se je hrana nekoliko zboljšala. Mlatičem so se n.pr. kuhali štruklji in kdaj tudi nekoliko mesa. Sicer je prišlo meso na mizo samo ob nedeljah in praznikih. V mnogih hišah so jedli v nedeljo zjutraj namesto navadnih žgancev godljo. Kri se je v vasi zmeraj lahko dobila, razen nekaj poletnih mesecev. Kavo sta zanesli v Mengeš v kmečke hiše najpej dve Kamničanki, ki sta se tje primožili. Ali več let ju ni nihče posnemal. Kmetice so jo začele srebati šele okoli leta 1850. Rokodelci in obrtniki so se z njo seznanili mnogo prej, ali tudi pri njih se ni kuhala vsak dan, ampak zvečine o posebnih prilikah, o svečanostih in v bolezni.
Vina so popili kmetje kaj malo ob delavnikih. Kdor je hodil take dni v krčmo, se je štel za pijanca in zapravljivca, če ga tudi ni popil več kakor eno ali dve merici. Izmed delavcev so ga dobivali edino kosci, seveda najslabšega. Gospodar ga je vzel ob košnji več skupaj, da ga je stal bokal samo 12 krajcarjev. V krčmah se je točilo po 16, 20 ali 24 starih krajcarjev. Kapljica je bila pristna in povsod dolenjska. Morala je biti rdeča, belega vina Gorenjci niso čislali.
Zdrava in obilna hrana je pa Mengšanom tudi teknila. Odlikovali so se skoraj vobče z močnim, žilavim, korenjaškim truplom. Kosti in mišice so jim bile kakor iz jekla. Brez velikega napora so vzdigovali in nosili težka bremena, ki bi se jih bil kak meščan že od daleč ustrašil, često se je kazala čudovita krepost že v otroški dobi.
O delovni obleki ne bom govoril. Brez madežev in krp ni mogla ostati, ali razdrapan in cunjast ni hodil nihče rad. Ob nedeljah so se pa znali Mengšani postaviti, da jih je bilo veselje videti, zlasti fante in dekleta. Dolge suknene hlače so nosili samo nekateri rokodelci, vsi drugi mladeniči pa kratke do kolen in irhaste. Čevlji so bili visoki, mehke golenice so' se potegnile čez kolena.
Na oprsniku (lajbču) so se svetili debeli in redki, ali pa drobni in gosti gumbi. Janke (pruštofe) so nosili suknene, črne ali višnjeve, ovratnik jim ni bil zavihan. Okoli vratu se je dejal lep, svilen robec žive barve, ki je gledal často pri drugem ali tretjem gumbu koketno izza oprsnika. Glavo je pokrival kastorast klobuk, poleti tudi črn slamnik s srebrno zaponko in kitico dišca. Nekateri so imeli v posebnem hlačnem žepku tudi še nož in vilice, ali ta šega je že davno izginila. Srajce so imeli ob delavnikih debele, hodne, ob nedeljah pa pražnje, ali pa že tudi pavolnate.’ Po eno pavolnato srajco je imel najslabši hlapec in do malega vsi otroci.
Dekleta so se šopirile ob nedeljah in praznikih v kupivnih krilih visoke barve, v pavolnatih rokavcih, ki so bili za vratom in za pestmi često mrežasti, in v dragocenih, prekrasnih pečah, katerih še niso bi-
li	izpodrinili robci. Tu pa tam so se jele prikazovati tudi lepe suknene jopice in špenzerji. Vrat in nedra so pokrivali veliki svileni robci, ki so veljali po dva do tri goldinarje starega denarja.
Namesto nerodnih starinskih čevljev so zavladali lahki in mehki šolnički. Pozimi so nosili skoraj vsi možje, pa tudi mnogi fantje in mnoge žene, kožuh. Krznar je bil v vasi. Burnusi so bili tisti čas še povsem neznani. Nekateri možaki so se zavijali
v	plašč, ali kožuh je bil veliko bolj v čislu in priljubljen. Bolj postarni možje niso mogli prebiti brez kučme; na marsikateri glavi se je videla topla polhovka.
Kritični duh se je začel vzbujati tudi v Mengšu. Previsoke barve so se mladini zamerile, zahtevala je bolj temne in položne. Leta 1830 so sloveli rdeči svileni robci z zlatimi rožicami, pruštofi so pa bili iz višnjevega sukna. Leta 1850 so pa nosile deklice že rajši sive, sinje in pepelnate robce, fantje pa ka-mižole iz temnozelenega, zlasti pa iz rjavega (kofe-taste barve) sukna.
Politično mišljenje je bilo v Mengšu v vseh hišah, moglo bi se reči, skrajno demokratično. Nikjer na Slovenskem nisem našel ljudi, ki bi gospodo sovražili tako strastno in korenito kakor Mengšani. To prihaja od tod, ker so bili kmetje v starih časih krvavo zatirani. Ob času tridesetletne vojne je zapodil mengeški graščak vse podložne kmete po svetu. Te katastrofe so se spominjale mengeške povesti. Izmed vseh vladarjev so hvalili Mengšani najbolj Jožefa II. in Napoleona, češ da je prvi kmetu najbolj pomagal, drugi pa prinesel v deželo red in pravico. Razen graščakov so črtili stari Mengšani tudi uradnike in vobče gospodo. Menili so, da jim gospoda krati pravico in da jih preveč zaničljivo prezira, o mora kmet vendar vse rediti.
Mengeš stoji na Gorenjskem, ali Mengšani se niso šteli med Gorenjce ne med Dolenjce. Govorili so, da se pravi Gorenjci začenjajo šele dobre pol ure nad njihovo vasjo — v Suhodolah. In res se razlikuje mengeško narečje v marsikaki reči od tistega, ki vlada v Suhodolah in dalje gori. V Mengšu pravijo: živlene ali tudi žulene, v Suhodolah se Pa čuje povsem razločno lj in nj, torej življenje, itd.
Ako se hoče pretresati mengeška nravnost, je treba dobro razlikovati rokodelce od pravih kmetov. ki jih je hranila zemlja in živinoreja. Kmetje so bili veliko treznejši, bolj pobožni in redoviti od rokodelcev, ki so svoje zaslužke navadno zatratili Po krčmah in v loteriji. Med ponočnimi vasovalci in pretapači je bilo gotovo desetkrat več rokodelskih in obrtniških nego kmetiškh sinov. Zgodilo se je, da je vzel mož zemljedelec v nedeljo popoldne s seboj svojo ženo in se napotil v kako pošteno krčmo, kjer se je razgovarjal modro s sosedi in prijatelji o nekdanjih in sedanjih časih, o zgodah in nezgodah. A take veselice si je privoščil zvečine jako po-
redkoma. O mengeških kmetih stare korenine bi se moglo trditi isto, kar o starih Rimljanih, da so bili “tristes et graves”. Da, bili so resni in zastavni in niso dosti marali kratkočasnic in burk.
Otroke so vzrejali jako strogo in jih krotili s palico. Vpričo odraslih ne daj Bog, da bi bil zinil paglavec kako besedo. Poleg očeta in matere so morali sedeti ali stati tiho in nepremično kakor lipo-
vi	bogovi. Na veselice niso smeli iti ne sinovi ne hčere. Odtod je prihajalo, da premnogi odrasli fantje in dekleta niso znali nič peti in plesati. Oboje so imeli Mengšani za nepotrebno, bedasto in nespodobno. Zato je pa bilo čisto malo nezakonskih madežev po krstnih knjigah.
Gopodarji in gospodinje pa niso pazili skrbno samo na svoje otroke, da jim ne zablodijo na kriva pota, ampak tudi na svojo družino. Hlapec in dekla, ki sta kvantala in ponočevala, sta morala oditi iz hiše, preden jima je še poteklo leto. Z dobrimi posli so pa ravali jako blago. Imeli so jih popolnoma za domače. Kruh so si rezali sami, niti sadje so jim ni zapiralo. V tem oziru je vladala prav patriarhalna prijaznost. Otrokom ni bilo dovoljeno žaliti hlapca in deklo. Če sta izpolnejvala svoje dolžnosti vestno, sta živela tako prijetno, kakor če bi živela pri svojih roditeljih. Zato pa tudi družina ni silila v druge službe. Ostali so radi po več let pri istem gospodarju, nekateri so se pri njem postarali in umrli. Ako je kdo gospodarja obrekoval vpričo njih, so se potegnili za njegovo poštenje, kakor da branijo dobro ime svojega očeta.
Te lepe razmere so se jele ruštili okoli leta 1840. Večjo potuho so dajali svoji deci in posebno pomočnikom rokodelci in obrtniki, Zato je pa bila ta mladina dosti bolj razuzdana nego kmetiška. Po dobrih hišah so učili otroke govoriti takole: ne “Dragar je šel”, ampak “Dragarjev oče so šli.”
(ŠEl)
ALI ALDO MORO ZASLUŽI TAKO HVALO?
NEKO MNENJE O NJEM SE GLASI: Predsednik italijanske vlade Aldo Moro je na obisku v Jugoslaviji zapustil silno lep vtis. Najsibo v Belgra-du ali Zagrebu, povsod se je vsak dan udeležil svete maše in med njo prejel sveto obhajilo. Noben človeški ozir ga ni zadržal, da ne bi prostodušno izpovedal svoje globoke vere. Ko je bil v Belgradu sprejem, sta bila pri njem navzoča tudi belgrajski patriarh in nadškof Bukatko. (B.B.)
“Klic Triglava” v Londonu piše:
“Primorski in domovinski katoliški tisk sta močno poudarjala, kako praktičen katoličan je predsednik rimske vlade g. Moro. Toda naši slovenski ljude se sprašujejo, kje se začenja in kje se končuje
tako praktično katoličanstvo, če predsednik vlade sploh ne odgovarja na vloge slovenskih predstavnikov in organizacij slovenske manjšine, da o kakšni resni in stvarni obljubi po izboljšanju položaja sploh ne govorimo . . . Vem, da bodo nekateri rekli, da je to pač politika in da je ni moč mešati s privatnim življenjem predsednika vlade. Toda potem tudi ne gre izrabljati tega privatnega življenja v politične ali verske namene. Mnenja sem, da mora biti politika krščanskega moža v celoti krščanska. Mora braniti interese svojega naroda, če so v nevarnosti, mora pa tudi zaščititi koristi slovenske manjšine, kakor veleva ustava in zahteva krščanska beseda”.	(K.T.,febr.l966)
MISIJONAR FRANC PIRC IN MESTO PIERZ V AMERIKI
V SPOMINIH STAREGA MENGŠANA je bil omenjen misijonar Pirc, ki je bil pred odhodom v Ameriko za Baragom župnik v Pečah pod Limbarsko goro in pozneje v Podbrezjah na Gorenjskem. Pisatelj Trdina je vedel, da so mengeški kmetje hodili k njemu po mlada sadna drevesca.
V “Podbreškem glasu” iz leta 1930 pa beremo naslednjo zanimivost:
Letos je ravno 75 let, odkar so odšli prvi Pod-brežani v Ameriko. Bila je to družina Lovrenca Noča iz Srednje vasi. Gospodar je bil star 56 let, žena Antonija r. Pirc 51 let. S seboj sta vzela enega sina in tri hčere. Mati je bila sestra slovitega misijonarja Fr. Pirca, ki je župnikoval nekaj časa v Podbrezjah. Verjetno je, da so šli v novi svet po njegovem prizadevanju. Obenem s to družino je odšel v Ameriko tudi Janez Pogačnik, star 23 let. Dočakal je visoko starost, saj je še med prvo svetovno vojno pisal župniku v Podbrezje. Ker še ni bilo železnice, so se odpeljali z vozom do Ljubljane in potem naprej do Trsta. Najstarjši Podbreža-ni še vedo povedati, kako so med potjo prepevali, da so jih ljudje na Sorškem polju hiteli k cesti poslušat.
Vožnja po morju je trajala nad dva meseca. Naselili so se v kraju misijonskega delovanja g. Pirca, v kraju St. Paul ki je v državi Minnesota. Pne
4.	febr. 1856 je pisal misijonar Pirc tedanjemu župniku v Podbrezjah Slapniku, da je zelo zadovoljen z Gorenjci, ki so se tja preselili, in so mu v starosti v veliko tolažbo. Lahko mu verjamemo, saj se je drugače sukal po večini med Indijanci. Daleč naokoli ni bilo še prave civilizacije.
Tako so se v Podbrezjah spominjali misijonarja Pirca leta 1930.
Iz Amerike pa prihaja prav te dni svojevrstno poročilo o spominu na misijonarja Pirca. Nekako takole:
V Združenih državah Amerike je bilo več Slovencev, ki so svoj narod v novi domovini zelo proslavili, Med njimi je misijonar Franc Pirc, ki je leta 1835 odšel kot župnik iz Podbrezij v dušno pastirstvo med Indijance ob Michiganskem jezeru. Nekaj časa je bil tesen Baragov sodelavec. Pred odhodom v Ameriko je postal zelo znan že doma med Slovenci, saj je prav on napisal knjigo o umnem sadjarstvu. Po prihodu v Ameriko je začel pospeševati
sadjarstvo tudi tam. Seme je dobival iz domovine. Na njegovo vsestransko delavnost so kmalu postale pozorne tudi ameriške oblasti. Ko je odšel iz Michigana v Minnesoto, so ga imenovale za vselitvene-ga komisarja za kraje ob gornjem Mississippiju, ameriški največji reki. Tam je med drugimi naselbinami ustanovil tudi mesto St. Cloud, ki je danes sedež škofije in kjer je bil škof tudi Slovenec Jakob Trobec.
Leta 1865 je prišlo v tiste kraje večje število rojakov. V bližini St. Clouda so si ustanovili vas “Kraintown” in še drugo z imenom Rich Prairie — Bogata poljana. Ta drugi kraj se je razvil polagoma v majhno mestece in v spomin na misijonarja Pirca so mu leta 1894 dali ime PIERZ. Seveda so slovensko ime nekoliko poamerikanili, da se izgovarjava glasi Pirc.
Enako so se poamerikanili Slovenci tistih krajev, saj je zdaj tam gotovo že četrti in peti rod. Pirc se je v visokih letih vrnil v Ljubljano in tam umrl.
Živo so se pa Amerikanci spomnili svojega minnesotskega pionirja, ko so lani obhajali stoletnico mesta Pierz, čeprav pred sto leti še ni imelo tega imena. Tudi srednja šola v mestu proslavlja Pirčevo ime, imenuje se “PIERZ Memorial School”. Ena mestnih ulic je imenuje “KAMNIK Street” v spomin na Pirčev rojstni kraj.
Naj omenimo še to, da tudi Legiševa in Slo-dnjakova ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA, ki je izšla v Ljubljani leta 1959, na dveh mestih častno omenja Franca Pirca. Na enem mestu v zvezi z Baragom:
“Za njim (Baragom) je šlo na tako pot (v misijone), ki je po svoje razgibala Slovence in prinašala zanimanje za tuje kraje, še več znanih mož, na priliko sadjor Pirc ali afriški misijonar Knoble-har. Baraga sam se je posebno priljubil z DUŠNO PAŠO, ki so jo večkrat ponatisnili, pisal je še iz Amerike za slovenske vernike ...”
Na drugem mestu beremo:
“ ... za pouk slovenskim bralcem ... so prestavili knjige: za čebelarje Goličnik, v zadnjem času pa Žemlja ali Pintar, za sadjarje Jarnik, ali sama napisala: .Dajnko (čebelarstvo) in Pirc (sadjarstvo).”
STRAHOTNA NEZGODA V ODRANCIH
MALO PRED NOVIM LETOM smo brali v tisku iz domovine naslednje poročilo:
NOVA CERKEV V ODRANCIH
Nekateri menijo, da je prekmurska vas Odranci med največjimi, če ne celo največja slovenska vas. Ker je bila dosedanja lesena cerkev za vse prebivalce Odranc premajhna, saj so pogosto stali pred cerkvijo, v kateri zaradi pomanjkanja Prostora ni klopi, so se odločili, da bodo zgradili novo, veliko cerkev. Predračun je bil sprva 87 milijonov din, potlej pa so ga zmanjšali na 38 milijonov din. Vsa nekvalificirana gradbena dela oprav-ijajo vaščani sami, precej pa so prispevali tudi v denarju. Svojo pomoč so obljubili tudi pomurski izseljenci.
Odranska cerkev sv. Trojice bo menda največja po vojni zgrajena cerkev v Sloveniji. Zido-
Vl	bodo debeli več kot pol metra, arhitektonsko pa bo med najmodernejšimi cerkvami. Prvotno je bilo v načrtu, da bo imela tri stolpe, ker pa bi to veljalo Preveč, so se odločili, da stolpov ne bo. Edino stolp, v katerem je bil predviden navček, bodo morda dozidali, tako da bo cerkev imela svoj zvonik.
Če bo dovolj denarja, bo cerkev ogrevana s centralno kurjavo. O tem zaenkrat ni še nič gotovega. Obetajo, da 'bodo prihodnje leto gotovi z zidarskimi deli in jo bodo potlej opremili v približno letu dni. Sicer pa so z gradnjo vaščani zadovoljni, saj so jo začeli zidati šele letos aprila in bodo do konca leta po vsej verjetnosti zgradili že tudi kupolasto streho. Kdo bo cerkev poslikal in kdo bo načrtal notranjo opremo, še ni znano.
Tako se je bralo poročilo nekako od septembra lanskega leta. Poročilu je bila dodejana tudi slika, ki kaže, kako visoko nad zemljo so že segle takrat stene nove cerkve.
Letos malo pred velikim tednom je pa udarila med nas v Avstralijo silna novica, da se je cerkveni obok iz neznanih vzrokov udrl in podsul precejšnje število delavcev, pa baje tudi vprežne živine, ki je dovažala material. Sedem ljudi je bilo ubitih, več pa ranjenih. Podrobnješega obvestila do zaključka pričujoče številke nismo prejeli.
Na žalost je med ubitimi tudi brat gospe Ka-vašove, ki živi z možem v sydneyskem predmestju Gymea. Ime mu je bilo Vinko. Zvesti naši naročnici iskreno sožalje, Vinku pa plačilo pri Bogu!
POSLEDNJA “KOROTANOVA” ZAHVALA
Dunaj, 26. marca 1966
Dragi dobrotniki v Avstraliji: *—
Z veseljem in hvaležnostjo sem prejel vašo Poslednjo pošiljko denarja za visokošolski slovenski dom na Dunaju v znesku 7,160 šil. Vašo velikodušno pomoč cenim prav tako jaz sam kot vsi koroški Slovenci. Ne bodo pozabili na vašo dobroto. Ena dijaška soba v zavodu KOROTAN bo posvečena Slovencem v Avstraliji. Prisrčna hvala!1
Vašo pomoč cenimo tem bolj, ko vemo, da iniate rojaki v Avstraliji velike potrebe tudi za •zvršitev lastnih načrtov v Sydneyu, Melbournu in drugod, pa se vseeno ne bojite žrtev za nas. Zanimalo vas bo, kako daleč smo z delom pri gra-dbi KOROTANA. Lahko rečem, da smo v zadnji fazi in bo DOM prihodnji september našim dijakom že odprt.
V	dveh oddelkih (za dekleta in fante) je skupno 90 sob. Vsak študent bo imel svojo. Poleg tega ]nia KOROTAN dvorano za sestanke in prireditve, Prav tako več čitalnic. Ima tudi najhno kapelo, ki se po potrebi lahko razširi s pritegnitvijo glavne
čitalnice. V zavodu je tudi sedem kuhinj, ker si bodo vsaj zajrtk dijaki sami napravljali. Tudi dvorana za notranji šport je v poslopju. Žal, za vrt ni prostora. Za okras s cvetlicami bomo porabili balkone in nižjo teraso v prvem nadstropju. Na splošno je lega Doma ugoda in prijetna. Stavba sama je med najmodernejšimi na Dunaju in' je res v ponos koroškim Slovencem. Skrbi in naporov še ni konec, vendar se bližamo dokončnemu uspehu, še enkrat prisrčna hvala in Bog povrni!
P. Ivan Tomažič, za KOROTAN.
::	KAJ	SE	VAM	ZDI	O	::
< ►	< ►
KRISTUSU?
ČIGAV SIN JE?
1»
(Mat. 22,42)
Vernim katoličanom je odgovor lahak. Vendar se je bati, da Kristusa premalo poznamo in malo vemo o njem. Pozabili smo. Prav bo, če ponovimo vsak mesec nekaj, kar so evangelisti o njem napisali. Poznanje Kristusovega življenja in delovanja bo poglobilo našo vero vanj.
Besedilo evangelijev imamo tu spodaj na levi strani, na desni pa pojasnila k besedilu, da nam bo laže razumljivo. Priložena je zemljepisna karta Palestine, da lahko sledimo, kje se dogodki evan-gelijezv vrSijo.
če pravimo, da smo Kristusovi moramo Kristusa kar najbolje poznati!
SM>n,
fij
•Oman*
Philippl
Cana
Ya*tt*eth
•	.	MT
Tabor
»A'aim
. \
Scythop*iis Aenon* £
•Ptlla
• Uebron
GALILEJCI IN PILAT
Prav ta čas pe je bilo nekaj navzočnih, ki so mu (Jezusu) poročali o Galilejcih, katerih kri je bil Pilat pomešal z njih daritvami. In odgovoril jim je: “AJi mislite, da so bili ti Galilejci zato, ker jih je to trpljenje zadelo, večji grešniki ko vsi drugi Galilejci? Ne, vam pravim; toda če se ne spokorite, boste vsi enako pokončani. Ali onih osemnajst, ki je nanje padel stolp pri Siloi in jih pobil, ali mislite, da so bili ti bolj krivi kot vsi ljudje, kateri prebivajo v Jeruzalemu? Ne, vam pravim, toda če se ne spokorite, boste vsi prav tako pokončani.”
VSI SMO NUJNO POTREBNI POKORE
Jezus se sedaj niudi v Judeji, nekje blizu Jeruzalema. Morda so bili neki znanci iz Galileje, ki su prišli poročat o Pilatovi nasilnosti. Dal je pomoriti nekaj ljudi prav ko so opravljali svoje daritve, in se je njihova kri pomešala med kri darovanih živali. Jezus se ni zgrozil nad Pitito-m, brž je porabil dogodek 2fa. duhovni nauk. Dodal je še drug primer nasilne smrti nekaterih, ki je bil posledica, naravne nezgode. Nihče naj ne misli, da so bili nasilno pomorjeni kaznovani zgolj zavoljo grešnega življenja, dočim vsi drugi žive, kakor da bi ne bili grešniki tudi oni. Vsi brez izjeme potrebujemo pokore.
NERODOVITNA SMOKVA
BOG POTRPEŽLJIVO ČAKA NA POBOLJŠANE
Povedal je pa tudi tole priliko:	“Nekdo je
v svojem vinogradu vsajeno smokvino drevo je prišel iskat sadu ne njem, pa ga ni našel. Rekel je vinogradniku: Glej, tri leta je, odkar hodim iskat sadu na tej smokvi, pa ga ne najdem. Posekaj jo torej, čemu še zemljo izrablja?
pa mu je odgovoril:	Gospod,	pusti jo še to
leto, da jo okopljem in ji pognojim. Če obrodi sad, Ce pa ne, jo boš potlej posekal. ’
NA SOBOTNI DAN OZDRAVLJENA
Učil je pa v neki shodnici v soboto. In glej, tila je ondi žena, ki je imela duha bolezni osem-nasjt let; bila je sključena in se prav nič ni mogla zravnati. Ko jo je Jezus videl, jo je k sebi poklical in ji rekel:	“Žena, rešena si svoje bolez-
In položil je nanjo roke in takoj se je vzrav-n*la in je Boga slavila. Oglasil pa se je predstoj-nik shodnice, nejevoljen, da jo je Jezus ozdravil v soboto, in je govoril množici: Šest dni je, v katerih je treba delati; ob teh torej prihajajte in se dajajte ozdravljati, ne pa sobotni dan. — Gospod pa mu je odgovoril: “Hinavci, ali ne odvezuje vsak izmed vas v soboto svojega vola ali os-od jasli in ga žene napajat? Te hčere Abrahamove pa, ki jo je satan imel zvezano, čujte, osem-B«jst let, ni bilo treba rešiti te vezi sobotni dan?” In ko je to govoril, je bilo vse njfgove nas-P^tnike sram, in vsa množica se je veselila vseh veličastnih del, ki jih je storil.
PRAZNIK TEMPELJSKEGA POSVEČENJA
Takrat se je obhajal v Jeruzalemu praznik tempeljskega posvečenja. Bila je zima in Jezus Je hodil v templju po Salomonovem stebreniku. Obstopili so ga Judje in mu govorili: Doklej nas boš pustil v negotovosti? Če si Kristus, povej n»m odkrito!
Jezus jim je odgovoril:	“Povedal	sem vam,
Pa ne verujete. Dela, ki jih izvršujem v imenu sv°jega Očeta, pričajo o meni. Toda vi ne verujete, ker niste izmed mojih ovac. Moje ovce poslušajo moj glas in jaz jih poznam in hodijo za ■"enoj. In jaz jim dam večno življenje: in ne bodo se pogubile nikoli in nihče jih ne bo iztrgal ■* moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji vse; in nihče jih ne more iztrgati iz roke mo-J®ga Očeta. Jaz in Oče sva eno.”
Hoteli so ga zgrabiti, pa se je umaknil njihovi roki. In odšel je spet čez Jordan in je ostal ondi. In mnogo jih je tam sprejelo vero vanj.
Nasilna smrt nekaterih naj bo vsem drugim v opomin, da je spreobrnjenje potrebno tudi njim. Naj nas ne prevzame napačen občutek, češ: kazen je jrrišla nad one, ki so jo zaslužili, božji jezi je zadoščeno, mi pa lahko svobodno dihamo. Kako napačen bi bil tak občutek, razloži jako nazorno prilika o nerodvitni smokvi. Bog daje ljudem čas, potrpežljivo čaka duhovnega sadu od njih, opominja jih in jim vzbuja vest. Če pa le nič takega ne domka, bo pa nekoč zapela sekira nad njimi prav ta.ko kot nad smokvo.
JEZUS NI “PRELOMIL" SOBOTE
To ni edini primer, da je moral Jezus ali z besedo ali z dejanjem pokazati’. On, včlovečeni božji Sin, je tudi gospodar sobote. Z veze s prejšjim besedilom tega (Lukovega) evangelija ni težko najti. Pravkar je Gospod govoril o nujnosti duhovne prenovitve vsega ljudstva, pa se na kričeč način izkaže, kako 7ru'do so zlasti voditelji voljni z dušo in srcem prisluhniti Jezusu. Veliko dobroto je napravil ženi, ko jo je v hipu ozdravil. Ampak bila je sobota, tisti dan v tednu, ki je po božji postavi dan popolnega počitka. Kaj je “popolni počitek’', so razlagali judovski učitelji in pismouki. V teh naukih je bilo precej farizejsko pobarvanega. Šlo jim je bolj za videz, nego za pametno razumeva-jim je bolj za videz, V kakšnem s-mislu je mogel kdo obtožiti Jezusa, da je prelomil postavo sobotnega počitka, ko je ozdravil bolno ženo? Kvečjemu v tem, da je	položil nanjo	roke. To naj	bi	bilo	tisto
prepovedano	“delo”? Ni čudno, da so	se	po	tako
oprijemljivem Jezusovem pojasni lu čutili močno osramočene.
JEZUS — SIN BOŽJI
Praznik	tempeljskega	)>osvečenjn,	mi	bi	rekli
“žegnanje”, se je obhajal	v decembru.	Ni	bil	obve-
zen za vse, da bi morali priti v tempelj. Mnogi so ga obhajali doma in svoje hiše slovesno razsvetlili. Ker je bil zunl'ij mraz, je Jezus iskal i>ribiko za srečanje z ljudmi in za pouk kar v notranjosti templja. Pa so bili že spet nad njim judovski prvaki. Ali je Kristus ali ni? To se pravi, ali je on tisti napovedani, Mesija, ki so ga pričakovali kot rešitelja izpod rimskemu gospostva . . . Zdaj je čas, da ga “ujamemo” in zatožimo! Pa se jim še ni posrečilo. Ne, Jezus ni politični voditelj, prihaja kot Sin božji le duše reševat. No, to je pa še hujše — kai Bog hoče biti! Takega pa lahko kar sami kaznujejo, si mislijo. Ker pa še ni prišla njegova ura, se Jezus umakne čez Jordan — pokrajina se imenuje Pere-ja in tam ga bomo odslej nekaj časa srečavali.
KRALJ ALBOIN NA GORI MATAJUR
Letos v juliju bo 100 let, odkar so Beneški Slovenci z ljudskim glasovanjem odločili, da hočejo spadati pod kraljevsko Italijo, ne pod cesarsko Avstrijo. Čeprav dogodek v zgodovini Slovencev ni zapisan a svetlimi črkami, je ob stoletnici kaj primerno, da posvetimo nekaj spomina bratom in sestram v najbolj za-padni slovanski pokrajini. V ta namen letos kak članek v MISLIH o slovenski Benečiji.
—	Ur.
OKOLr LETA 550 PO KRISTUSU je bila poznejša in današnja slovenska zemlja v oblasti germanskih Langobardov in Gepidov. Od vzhoda so silili vanjo divjiObri ali Avari, nekako turško mongolsko pleme. Nastala so trenja in vojske. Langobardi so se zoper Gepide zvezali z Obri in njihovo oblast popolnoma strli. S porazom Gepidov so se pa znali bolj okoristiti Obri kot Langobardi. Začeli so izpodrivati svoje “zaveznike” in jim jemati življenjski prostor. Verjetno so bili z Obri že takrat pomešani tudi Slovenci.
Okoli leta 565 so Langobardi dobili novega, zelo podjetnega kralja Ime mu je bilo Alboin. Ta je odločil, da se Langobardi ne bodo na tedanjem ozemlju ropkali ne z Obri ne s kakim drugim vsiljivim ljudstvom, odselili se bodo — v Italijo. Pred njimi so si izlete v Italijo privoščila že razna ljudstva. Goti so v njej celo ustanovili lastno kraljestvo. Poskusili so tudi Huni, pa se jim ni obneslo. Prav v času, ko je Alboin postal kralj, je pa bilo videti, da je Italija spet nekako “odprta” za prevzem po kakem tujcu, zakaj že itak precej slabotna bizantinska oblast je bila romanskim ljudem tam nezaželjena, če ne naravnost osovražena. Kralj Alboin je torej pozval svoje ljudi, naj se pripravijo za odhod z vsem, kar imajo premičnega blaga: od ljudi do zadnje pasje mrcine.
Selitev Langobardov v Italijo je popisal zgodovinar Pavel Diakon, ki ke bil doma v Čedadu, v današnji Beneški Sloveniji. Živel je malo pozneje in je z lahkoto zbral podatke za svoj zelo obširni spis, saj je bil sam langobardski človek. Pripoveduje tako:
“Tedaj je Alboin lastno zemljo, to je Panonijo, podelil svojim prijateljem Obrom na ta način, da se morejo Langobardi zopet vrniti na svojo grudo, ako bi jim bilo to kdaj potrebno. Tako so torej Langobardi, zapustivši Panonijo, odhiteli z ženami, otroki in' vsem blagom, da bi zasedli Italijo. V Panoniji so sedeli 42 let. Odšli so pa iz Pa-
nonije meseca aprila, drugi dan po sveti veliki noči, ki se je tisto leto praznovala 1. aprila, ko je P° učlovečenju Gospodovem minilo 568 let.”
Torej kljub težavam z Obri je Alboin pustil vrata odprta za povratek — za vsak primer. Morda je mislil na Hune, ki so se morali vrniti. Drug0 vprašanje seveda je, kako bi Obri Longobarde spre' jeli, če bi res prišlo do vrnitve. Toda Langobardi se niso vrnili.
Po kateri poti so rinili v Italijo, je namignjc-no v spisu Pavla Diakona takole: “Italija ima na vzhodu, tam kjer se drži Panonije, široko odprt in popolnoma raven dohod.” Tu brez dvoma misli na Vipavsko dolino, ki se mu pa zdi nekam bolj “ravna” kot v resnici je. Sicer je pa itak jasno, da so tudi Langobardi, kot druga ljudstva pred njim'! porabili za potovanje stare rimske ceste v smereh: Ptuj — Celje — Ljubljana — Hrušica — Oglej.
Z zanimanjem beremo pri Pavlu Diakonu naslednje poročilo:
“Ko je torej kralj Alboin z vso svojo vojsko in množico svojega ljudstva prišel na skrajne meje Italije, se je povzpel na goro, ki se dviga v tistih krajih, in si je — kolikor je mogel s pogledom obseči — ogledal del Italije. Ta gora se od takrat imenuje zaradi tega, kakor pravijo, Kraljeva gora.”
Če je kdaj imela kaka gora v tistih krajih res to ime, je v teku časa izginilo. Zgodovinarji sklepajo, da je bila tista gora poznejši in današnji — Matajur. Dviga se malo pod Kobaridom 1643 m visoko. Današnjim Beneškim Slovencem pomeni nekako toliko kot ostalim Slovencem Triglav. ?o njem je imenovan edini njihov časopis, ki nekaj let izhaja zanje v Benečiji — MATAJUR.
Odkod to čudno ime? Sklepajo, da je nastalo iz latinskega naziva Mons Major. Poskusili so sc tudi z drugimi razlagami, pa ta se zdi najbolj verjetna. Saj je tudi nekaj drugih krajevnih imeli podobno poslovenjenih, n. pr. Civitas — Cividale —-Čedad.
Kako velik del Italije je mogel Alboinov “pogled obseči”? Tik pod seboj je imel hribovit svet z globokimi dolinami vse dol do Čedada, svet, ki predstavlja zadnje obronke Alp in Krasa pred odprto in ravno Italijo ob Padu. Za ta svet se ni posebno zanimal, še sanjalo se mu ni, da je prav on s svojo odpravo v Italijo pripomogel k temu, da je ta svet nekaj desetletij pozneje dobil ime BENEŠKA SLOVENIJA. Takrat je bil ta svet del obširne Furlanije (Friuli). In je šel kraljev pogled dalje tja v veliko ravnino, ki je bila daleč proti
zapadu odprta njegovim očem in nad vse privlačna. šinila mu je v glavo misel: Nak, ne bom se vračal s svojimi ljudmi v Panonijo, Furlanijo si osvojimo in tu ostanemo! S tem odlokom je bila dana možnost nastanka Beneške Slovenije.
Furlanija! Kdo so Furlani?
V	prvih stoletjih po Kristusu so Rimljani razširili svojo oblast preko Panonije in Norika, ki sta pozneje (v šestem stoletju) prišla v slovenske roke. Takrat so pa živeli tam stari Iliri in Kelti, ki so si jih Rimljani polagoma podvrgli in ustanavljali med njimi rimska mesta ter uvajali latinski jezik. Lepo število Latincev se je naseljevalo v novo pridobljene pokrajine in se deloma pomeša-med prejšnje domačine. Latinščina je hitro izgubljala prvotno čistost, iz nje je nastal bolj ali •nanj spakedran jezik, ki se je vedno bolj odtuje-Val latinščini, pa vendar ostal neka napol romanska govorica. Ko so pa v Panoniji in Noriku začela razna germanska ljudstva izpodrivati Rimljane,
je mnogo teh bežalo v Italijo in se naseljevalo v Furlaniji. Ker je Rim izgubljal nekdanjo notranjo silo, so si Furlani omislili svoje kraljestvo in se kar dobro ustanovili. Preko njihive dežele so se pomikala germanska ljudstva (Goti in drugi) globlje v Italijo, Furlanijo so puščala za sabo. Kralj Alboin je pa imel oko prav za to deželo in si jo je res podvrgel. Furlanščina kot jezik je spet doživljala nov razvoj in se vedno bolj oddaljevala od latinščine na jugu, ki se je polagoma razvijala v poznejšo italijanščino.
Langobardi so se po Alboinovem ogledu dežele z Matajurja spustili naprej in so zavzeli Furlanijo, seveda ne brez bojev. Po njih je dežela dobila novo ime — Lombardija, ki pa Furlanije ni mogla zbrisati z zemljevida. Furlani in Slovenci so že 13 stoletij bolj ali manj dobri sosedje blizu tam, kjer je poželjiv Alboinov pogled z vrha Matajurja odločil, da imajo zdaj nastopiti svojo zgodovinsko pot — Slovenci.
TA “PRATIKA” PA TOČNO ZADENE
Razne Pratike, tudi “nova družinska” iz Celov-ca za 1966, imajo za vsak dan v letu vnaprej napo-vedano vreme. Verjetno niti na Koroškem nihče ne Vzame tistih napovedi zares, kaj šele kdo med na-v Avstraliji. Ali naj verjamem, na primer, da Je dne 19. januarja 1966 državo Queensland pobelil sneg?
Bolj brihtni so naši ljudje v Venezueli. Ne izdajajo sicer pratike, pa napovedujejo vreme kar v mesečniku “Življenje” za nazaj in za naprej.
pa tako, da velja napoved za ves svet in tudi drži. Zaslužijo, da za njihove napovedi izvemo tudi v Avstraliji:
Januar:
Če zebe, ko praznujemo sveto Nežo, zapiral boš vrata, da mraza ni v vežo.
Februar:
Ako se dosti moži jih in ženi o pusti, pride jih dosti ljudem v čeljusti.
Marec:
Zajklja, ki že v marcu mladiče doji, ostane živa, dokler je kaj ne umori.
April:
Pes, ki ta mesec grize travo, mora k tlom pripogniti glavo.
Maj:
Kdor o svetem Pankraciju v loterijo stavi, ali zadene ali pa vsaj denar zapravi.
(Pa še drugič, če dobimo.)
DIJAŠKI ZAVOD ŠKOFA ROŽMANA v predmestju Buenos Airesa v Argentini ima letos 30 slovenskih gojencev. Deloma so že dijaki srednjih šol, deloma učenci zadnjih dveh razredov osnovne šole. Ti zadnji imajo ves pouk v zavodu in tudi izpite, ker je država priznala slovenski privatni šoli pravico javnosti. To je edinstven primer v slovenski emigraciji in vsem slovenskem svetu naših časov. Srednješolci ali gimnazijci pa hodijo v argentinsko šolo, v zavodu dobivajo samo pouk v slovenščini, slovenski zgodovini, zemljepisju in tako dalje. Zavod in njegovo šolo seveda vzdržujejo le z darovi velikodušnih rojakov v Argentini in drugod po svetu.
LETOŠNJA CELOLETNA POVEST:
KUZMOVO KRATKO POLETJE
Za Misli napisal Vinko Beličič (Nadaljevanje)
IV
ZDOLGOČASENI SUHORČANI SO KONČNO IMELI o čem govoriti! Ime “Kuzma” se je namah udomačilo in že so starši z njim strašili otroke. Tudi pismonoši Jermanu je bilo zdaj po samotnih potih zmerom nekoliko tesno Pazil je, da se ni dlje zamujal nego je bilo treba.
“Po tem drznem napadu in ropu bomo nedvomno kmalu čuli o kakem novem Kuzmovem junaštvu,” je napovedoval orožniški poveljnik. “Prvi uspeh mu bo stopil v glavo — in ga mogoče tudi pogubil.”
A nič novega ni bilo čuti: nobenega ropa ali vloma, nobene tatvine, nobenih sumljivih ljudi, ki bi se klatili po samotnih krajih. Medtem je zacvetela in zadišala trta, dozorele so črešnje, zaprle so se šole začela se je košnja. Ljudje so bili veliko zdoma. V kratkih junijskih nočeh so spali ko ubiti, ker sta jih utrujala vroča svetloba kresnih dni in močni duh sena.
Nedaleč ad Robide je bival upokojeni vlakovodja Kresman s hčerko Lino in z zetom.
“Ata, ste mogoče vi sinoči pobrali perilo?”
“Kakšno perilo?” se je začudil Kresman.
“Kakšno perilo — Bog se usmili! Tisto vendar, ki se je sušilo na vrtu. Včeraj po kosilu sem ga obesila, preden smo šli v trtje vezat mladje.”
“No — in kaj je?”
“Ni ga!” je vrisnila Lina. “Samo ščipalke so ostale na vrvi! Kristus — okradeni smo! Najboljše perilo je šlo!”
Stari Kresman je koračil na vrt. Nič ga ni to jutro razveselila črešnja z rdečimi žanjglji, zakaj vrv za sušenje perila je bila oplenjena.
“Vse je šlo, nekaj starih kuhinjskih brisač je ostalo.” je tarnala Lina in sklepala roke. “Naše rjuhe in prti in srajce — vse je šlo! Vse je pobral zlodej — da bi mu parklji odpadli še danes!”
Vpila je in jokala, ko da bi se svet podiral. Potem pa je utihnila, se preoblekla in odbrzela v Suhor.
“Gospodje orožniki, to noč smo bili okradeni. Uničeni smo!” je bruhnila.
“Denar? Obleka? živež? Perutnina?”
“Perilo — naše nejboljše perilo! Moja bala! Lastnoročno sem uvezla monograme! Se bo našlo —■ kaj mislite?
“Gospa, lepo počasi boste vse našteli, kar var« je zmanjkalo, mi pa bomo zapisali. Torej — kar začnimo!”
Lina je veliko več govorila nego je orožnik potreboval za zapisnik. Nazadnje pa je bilo le jasno: ukradenih je bilo šest plaht, dva prta, štiri brisače, štiri srajce in še veliko kosov spodnjega pe* rila.
“Vi bivate bolj na samem, kaj? Morali bi imeti psa. še to: ali mogoče koga sumite?”
“O, jaz bi sumila marsikoga! Tako perilo, kot je pri naši hiši, pade brž v oči! Kdor gre mimo in ga vidi obešenega, mu je takoj jasno, kaj je kaj! Kar pa oči poželijo, po tistem tudi prsti radi sežejo.” “To ni, žal, nič določnega, gospa. Morate pac potrpeti, dokler ne izsledino tatov.”
“Da jih boste izsledili, to je moja edina tolažba in upanje. Saj za to ste postavljeni!”
Ni še minila ura, kar je odšla vihrava gospa Lina, ko je na orožniško postajo priklecal žilav nW' žiček.
“Jaz sem Stariha s Pake.”
“Kaj bo dobrega, očka?” so ga sprejeli.
“Da je kaj dobrega, ne bi hodil k vam, gospodje orožniki. Nocoj so si nas privoščili tatje. Vsa mast nam je šla — trije čebri, pomislite! Od enega celega prasca — in še kakšnega! O Bog, s čim bomo zdaj belili? Ne dosti manj ko tisočak imamo škode.’ “Veste kaj natančneje, kdaj se to zgodilo?” “Pred polnočjo gotovo ne; do polnoči smo pred hišo obirali lipovo cvetje. Kašča, kjer smo imel’ mast, je dvajset korakov proč.”
“Koliko masti je pa bilo?”
“Takole — trikrat po petnajst kil. In vsa j« šla!”
“En sam tega ni naredil!” je vzkilknil poveljnik in pogledal podnarednika. “Več ko jih je, prej s« bodo ujeli. Očka, le domov pojdite zdaj. Bomo že mi napravili red, če ne danes, pa jutri.”
“Jaz bi rajši, da bi ga že kar danes, da bi m' še prišli do svoje masti,” je potarnal Stariha. “Zdaj se niti spat ne bomo več upali.”
Tisti čas, ko je Stariha pobito krevsal proti Paki, so orožniki pregledovali puške, jermenje, uniforme in verižice za uklepanje. Razdraženo so si vihali brke in ostro stopali semintja po sobah i*1 hodniku.
Ta zunanji in notranji nemir na orožniški postaji v Suhorju pa je bil v samotah visoko nad Sred-goro povsem neznan. Sit in napojen ter v občutku popolne varnosti se je Kuzma miže obrnil s hrbt* na kolk in si pred soncem poveznil klobuk na obraZ’ Hotel se je naspati za naslednji nočni pohod.
(Dalje.)
1KAPLAN KLEMEN” (■ »tr. io?)
'Šenk mi je povedal, da je s to povestjo namesto sebe, ker tega ni mogel, proslavil svojega najboljšega prijatelja in rojaka iz Gorij, ki mu je bilo ime Anton Polda. Bil je Postojnarjev iz Gorij 'n sicer iz vasi Krnice. Tega je prekrstil v Klemena
Dornika.
Tone Polda je dovršil bogoslovje in bil za kaplana v Vidmu—Dobre polje naDolenjskem. (Tam se vrši drugi del Mauserjeve trilogije LJUDJE POD BI-«EM). Med vojno je izginila vsaka sled za njim. ®il je znan kot odločen nasprotnik komunizma in se mu gotovo ni dobro godilo, ko so ga partizani dobili v roke . . .
Ko je bil Tone Polda študent in nato bogoslovec, ljudje v Gorjah nismo vedeli za tiste spletke med njim in učiteljico. Šenk je pozneje sodil, da se fant sam ni dosti vnemal za kako ljubezen, pač pa je ona res močno silila za njim in mu obetala vso svojo plačo ce se odloči za agronomijo v Zagrebu. On je pa vse odklonil in šel za božjim klicem v bogoslovje. To je Mauser j a podžgalo, da je prav temu možu hotel Postaviti spomenik v Kaplanu Klemenu.
Ko smo že pri tej učiteljici, naj povem:
Pozneje se je res poročila, pa ni dobila veletrgovca Megliča, pač pa nekega brezpomembnega človeka, ki ni bil nič prida. Mislim, da se je naravnost oddahnila, ko so ga Nemci ustrelili.
Duhovniki, ki nastopajo v povesti, so tudi po v©čini resnične osebe. Velika izjema je gospod Ven-C61J■ V tistem času je bil župnik v Gorjah G. Petrič, ki pa v resnici ni igral take vloge, kot v povesti. Mau-Ser si je pač zamislil takega, kot mu je služil za razvoj povesti. Moškaj je povzet po resničnem duhovniku, v povesti močno pretiran. Nikoli ni naredil doktorata in še manj dosegel čast škofovega tajska, Šenk mi je povedal, kdo je in kje je bil naseljen, pa sem pozabil. Le to vem, da je vojno predel. P. urednik je v svojih opazkah zapisal mnenje, da Moškajeva vloga v povesti ni potrebna. Jaz se s tem ne strinjam. Po mojem je Moškaj za potek polsti potreben, ker Klemen potrebuje nekoga, da se z njim preklja in ga to žene v toliko večji idealizem. Sam po sebi je pa na vse zadnje Moškaj opisan kot •nočna osebnost, ki se vsega loti stvarno, vse točno analizira in vedno ve, kaj hoče. Dosledno gre za svo-JHn ciljem, pridno študira in nazadnje doseže cilj — čeprav samo v povesti. . .
Kaj pa barakarji?Tudi te je Mauser lahko pov-Zel iz osebnega poznanja, dasi je samo za Jakopina Kotovo, da je zgodovinska osebnost. “Sibirijo” nam ^ Pa predstavil zelo drugačno, kot je v resnici bila.
Pa priznajmo, da jo je on osebno lahko doživljal tako, kot jo slika. Najbrž je bil sam tiste mesece v njej pošteno lačen. Ni imel dosti pregleda čez celotno stanje naselbine, ko je tičal v knjigah, pa je verjel, da so lačni tudi vsi drugi okoli njega, Jaz sem bil tam okrog osebno nekaj kratov v času najhujše krize, pa nisem videl take revščine. V času, ko se povest vrši, ni bilo v Sibiriji nobene resnične lakote. Vsaj krompirja, koruzne moke in črnega kruha ni manjkalo. Dobro rejene ženske so “zborovale”, se valile sem in tja ter kritizirale vse vprek. Država naj bi vsakemu podarila vilo in po vrhu še Žakelj denarja. Enako so kolovratili okoli dedci. Nekateri so si iskali delo v Ljubljani, pa najrajši tam, kjer so vedeli, da ga ne bodo dobili. Nekoč je kmet Majer iskal kosce v Sibiriji, pa so ga pretepli, češ da preslabo plačuje in da jih hrani le s sokom in zeljem. Splašili so mu konja, da je ubogi Fuks dirjal po Ljubljani in ga je policija ujela blizu glavne pošte.
Res je, da je povest lepa in celo ginljiva, taka kot je. Veliko bi pa pridobila, če bi ne bila tako tesno povezana s Sibirijo, katero si je Mauser po svoje zamislil. To je seveda pisateljeva pravica, pa potem Sibirija ne sme stati prav tam, kjer je v resnici stala, pa precej dugačna kot v povesti. Kljub vsemu moramo dati pisatelju zasluženo priznanje, če pomislimo, v kakšnih razmerah je povest sestavljal. Po cele dneve je težko delal pri gradbi cest in raznih poslopij, zvečer in ob nedeljah pa pisal in sproti pošiljal v Celovec. Tako delo ni igrača. V Celovcu so bili pa tudi tako na psu pri Kroniki, da je urednik najbrž stvari prebral šele potem, ko so bile že tiskane. Povsod je manjkalo ljudi. V drugačnih razmerah bi pisatelj na novo pretehtal napisano in morda še komu v oceno dal. V tistih časih je bilo to nemogoče, še Bog, da se je našel tako požrtvovalen človek, kot je bil in je naš priznani pisatelj Kori.
V	tej luči morano razlagati kak nesrečen spodrsljaj v povesti. Poleg tistih, ki jih v svojih opazkah omenja urednik Misli, naj še jaz enega navedem. Razmerje med Resnikom in Mileno v Sibiriji.
V	povesti beremo, da je Resnik dekle okužil in ona je že tako daleč, da ni nobenega upanja na ozdravitev. Resnik sam pa ostane zdrav tudi njegova žena in otroci. To se gotovo ne ujema z izkušnjami iz življenja.
Tudi pisateljev odpor do posameznih duhovnikov je lahko razložiti. Verjetno so bili med njimi nekateri, ki so mu s kakšnimi opazkami dali vedeti, da mu zamerijo odhod iz semenišča. Lačen in samoten, kot je bil, ni mogel vsega mirno požreti.
Povest Kaplan Klemen je kljub vsemu pomembna. Dokaz je že v tem, da je prišla v knjižni obliki prej med druge narode kot med Slovence.
j
C/DRUŠTVO i
SYDNEY
AKCIJA ZA DOM
KJE IN KDAJ BO DOM? To vprašanje pride na dan večkrat v pogovorih o naših skupnih zadevah, posebej o DOMU. Dostikrat o tem sprašujejo najbolj tisti, ki so ostali šele pri obljubi glede daru za DOM, ali pa niti obljubili še niso. Ali sploh bodo? Upajmo! Odgovor na vprašanje kje in kdaj, dragi rojaki, je odvisen od nas vseh. Zaenkrat vemo eno: Vsota na banki mora prej zrasti. Tedaj šele bomo mogli misliti na vprašanja kje in kaj. Po možnosti bomo vsekako iskali kakšno središčno točko velikega Sydneya — če je pri razpršenosti in razkropljenosti sploh mogoče najti kaj “središčnega”.
Torej to je še nekje v bodočnosti. Zadnje čase so darovi posameznikov zelo redki. Skoraj edini dohodki so prireditve. Zato lepo prosimo rojake, naj čimprej dolože zbrani vsoti svoj osebni dar — morda prvi, morda nadaljnji. Naša AKCIJA se bliža drugi obletnici. Treba bo izdati novo letno poročilo. Več ko bo novih darov, bolj bo razveseljivo. Rojaki, ki imate kakršnakoli podjetja, boste naprošeni, da naročite oglase svojih podjetij v letnem poročilu in jih priporočite naklonjenosti rojakov. Geslo naj bo: SVOJI K SVOJIM! Z oglasi bomo skušali kriti stroške za tisk poročila, če bi se nam to ne posrečilo, bomo seveda primorani vzeti denar iz dohodkov prireditev AKCIJE. Ne bi radi, da bi do tega prišlo.
Od našega zadnjega poročila na tem mestu je sklad za DOM narasel le za $33.43. V tej vsoti je vključen dobiček od dveh filmskih predstav v Black-townu in Cabramatti ($23.43) in dar Milene Loch-ner ($10.00). Tako je v skladu za Dom skupno £4633.84. Do vsote 5,000 res ni več daleč in jo moramo doseči do druge obletnice, če je količkaj dobre volje. Hvala vsem za pomoč — s priporočilom za v bodoče.
Za bližnjo bodočnost so napovedane tri prireditve — oglejte si podrobno oglase tu zraven in pridite v velikem številu! — Za odbor AKCIJE: p. Valerian.
SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY	f
S
$
3
AKCIJA ZA DOM	£
sporoča, da bodo v naslednjih štirih tednih 3S tri prireditve, čisti dobiček prve in tretje bo šel v Sklad ZA DOM V SYDNEYU. Mate-rinska proslava bo v prid Slovenskim šolani v Sydneyu.
>!
%
------
“JURJEVANJE”	|
>;
bo v Masonic Hall, Calliope & Kane Sts., $ Guildford.
V soboto 23. aprila ob osmih zvečer.	J
>]
Vabi vas “Zeleni Jurij” 3
s
—~
MATERINSKA PROSLAVA |
%
v St. Francis Hall, Paddington.
V	soboto 7. maja ob pol osmih zvečer. $
>]
Upoštevajte trud naših otrok, ki so se pripravili za nastop, in PRIDITE PRAVO- $ ČASNO ZA PROGRAM!	%
H
Sledi družabni večer s plesom.
“VINSKA TRGATEV”	*
bo zopet v Guildfordu (tam kot Jurjevanje) >;
V	soboto 14. maja ob osmih zvečer	J
>:
Na vseh treh prireditvah igra godba
“ALPENKLANG”.	%
>]
Pridite in pripeljite s seboj tudi prijatelje.
>;
ŠTAJERSKI ROJAK NAM JE ENO ZAPEL
“Andrejček” v Am. Domovini
PRIŠLA STA NA OBISK mož in žena, ki imata blizu majhno farmo. On je doma nekje z zele-ne8'a štajerja, ona nekje iz Bele krajine. Oba sta ze dolga leta v Ameriki. Sta zelo zanimiva, posebno mož je svoje vrste tipičen štajere. Pravil nai*> je, kako so se nekoč na Štajerskem ženili in svatovali. Vsi smo ga z zanimanjem poslušali. Ze-
lo	zanimivo je pripovedoval, le žal mi je, da si nisem vsega zapomnil. Najbolj se nam je pa do-Padla pesem “Nevestino slovo”, ki jo je zložil neki Zagorec, pa naš rojak ni vedel njegovega ime-na, samo pesem je znal debesedno in nam jo je tudi zapel. Glasi se tako:
Se sonce ozira lepo, ker jemlje od mene slovo.
Se bom omožila, samištvo pustila, stopila bom v zakonski stav.
Dekličit vam rožce pustim, nedolžnost fantičem zročim.
Nedolžnost živeti najbolje na sveti, nuj lepši deviški je stan.
Mladenče, poštene može, in moje prijatelje vse
zdaj v duhu objamem,, od vas slovo vzamem, m lepo zahvalim se vam.
Preljubi moji starši vi, zahvalim vas s solznimi očmi.
Vse vaše trpljenje in skrbno rejenje, vse Bog naj povrne vam sam.
Vi bratje in sestre moje, ki z menoj zrusli ste, pošteno živeti in Bogu služiti — tak nauk za slovo vam dam.
Sosede in sosedje vi, vas prosim, odpustite mi.
Se lepo ločimot prijazno	živimo,
bo tudi Bog večni sam	z nam.
K nebesom povzdignem	oči,
ker pri vas ostati mi ni.
Slovo mora/m vzeti, za možem po sveti vsa voljna se z Bogom podam.
Vsi smo napeto poslušali, ko nam je štajerski rojak pel zgorajšnjo pesem. Še sosed Anton, kakor je trd po svoji sodraški naravi, tam blizu Ribnice, je ob koncu rekel: Ja, če bi bil jaz slišal to pesem pred 50 leti, bi se šel prav	gotovo	ženit	na	Štajersko. Vidim, da ste imeli	tam brihtne	neveste.
PROŠNJA ALI PRITOŽBA — KAM NAJ GRE?
RAZNI AVSTRALSKI URADI pravijo, da mnogi novi naseljenci pošiljajo prošnje ali pritožbe na napačne javne naslove. Želijo, da bi bili vsi °0U natačno obveščeni, kateri uradi so pristojni za razne javne zadeve. Na kratko povedano: Če je luk-nJa v cementnem pločniku pred tvojo hišo, nikar ne kliči na pomoč presednika zvezne vlade v Canberri
Javne zadeve so razdeljene v oskrbovanje vladam treh stopenj:
1. ZVEZNA VLADA v Canberri ima na skrbi 'e širokopotezne javne zadeve, ki se tičejo celokupne Avstralije. Te so: državna varnost in obramba, ^nanja politika, vrednost denarja, imigracija, ca-'■nske zadeve in poštna služba.
2. DRŽAVNE VLADE v glavnih mestih poe-
L.
dinih držav imajo na skrbi zadeve kot so: promet, šole, bolnišnice, javna dela, glavne ceste, proizvajanje elektrike, stanovanjske hiše, policija, sodišča, vodni rezervarji in napeljava, končno tudi imigracija v dotično državo.
KRAJEVNE (MESTNE) VLADE imajo na skrbi manjše ceste in ulice, pločnike ob hišah, cestne požiralnike, zatiranje plevela, vodovodne napeljave, odvaženje odpadkov, javna kopališča, razdeljevanje elektrike, prezidavanja in podobno.
Za zaključek je rečeno:
“Novi naseljenci v Avstraliji bi si prihranili mnogo časa in in hitreje dosegli svoj cilj, če bi se vnaprej poučili, na katero oblast se je treba obrniti z raznimi prošnjami in pritožbami”.
d e /t etrov
PISMO IZ GRAZA v Avstriji pravi: Na avstrijskem štajerskem kar mrgoli Slovencev, ki prihajajo sem na delo. To so ljudje, ki imajo doma zemljo, pa jim ne rodi toliko, da bi mogli plačati visoke davke. Titove oblasti stiskajo kmete z visokimi davki, če davkov ne plačaš, ti odvzamejo zemljo. Človeka boli srce ob pogledu na starejše moške in ženske, ki morajo na tuje, da si rešijo košček zemlje doma. Požrešni komunisti jim jo hočejo iztrgati.
PISATELJ KAREL MAUSER je v nekem predavanju nedavno v Clevelandu rekel tudi to: “So ljudje na svetu, ki se krčevito drže vsega, kar je staro. Kakor da je v novem vse narobe in napačno. Pomislimo na primer samo na zadnje cerkvene spremembe v liturgiji. Koliko nezadovoljnosti je bilo, ker moramo vstajati in sedati in skupno na glas moliti v svojem jeziku, kar je prej molil duhovnik sam v latinščini. Pa je vsa nejevolja kar hitro prešla in nov način se nam je priljubil. Bolj smo pri maši, kakor smo bili nekoč.”
TELEVIZIJA V VLOGI UČITELJA in profesorja se vedno bolj uveljavlja širom po svetu, najbolj pa v Združenih državah Amerike. Do izraza je tako prišel star kitajski pregovor, ki pravi: Ena sama slika je vredna tisoč besed. Začelo se je leta 1953, ko je prva oddajna postaja začela s programi za pouk odraslih v raznih predmetih. Letos je takih oddajnih postaj že okoli 80 in trdijo, da jih posluša 30 milijonov Amerikancev. Tako stopajo daleč v ozadnje zgolj zabavni filmi, ki so bili še nedavno najbolj upoštevani. Naslednji korak je bil, da se je uvedla televizija v šole, osnovne, nadaljevalne in univerzitetne. Programi so zelo skrbno sestavljeni in učeča se mladina je vse bolj pazljiva kot bi bila, če bi govoril in razlagal prisoten učitelj.
TAKOIMENOVANA “LETEČA ŠOLA” je najnovejši korak v izrabi televizije za šolske namene. Namesto oddajnih postaj na trdi zemlji so začeli uporabljati letala, ki so opremljena z vsemi televizijskimi aparati. Letijo do 25.000 milj visoko nad pokrajinami in zalagajo s programi desettisoče šol z milijoni učencev. Ta način oddaj doseže največje razdalje in je tudi najcenejši. Ker je v letalih po več ljudi, lahko oddajajo po kakih šest programov istočasno, šole pa lahko med njimi izbirajo po mili volji. Za vzdrževanje teh “letečih šol”
skrbijo privatniki, razna bogata podjetja itd., Pa tudi zvezna vlada sama jih je začela podpirati.
FIDEL CASTRO NA KUBI se je po mnenju Titovih komunistov zadnje čase močno spremenil-Pišejo o njem, da je opustil revolucionarno politiko napram ostali latinski Ameriki. Ne bo več skušal uvažati komunizma v sosednje dežele, rajši bo ustvarjal boljše življenje lastnim proletarcem na Kubi. Dal bo dober zgled sosedom, kaj lahko naredi komunizem za blagor naroda. To bo bolj privlačno za ostalo Ameriko, kot bi bilo revolucionarno rušenje. Castro se oddaljuje od vseh ekstremov v mednarodnem delavskem gibanju, posebno obrača hrbet tistim tovarišem po svetu in doma, ki se jim cede sline po stalinizmu. Tako nastaja pod “novim” Castrom za Kubo vse bolj “zrela doba”. — Ker od drugod ni veliko slišati o Castru zadnje čase, utegne biti gornja ocena prilič-no dobro zadeta.
“ZA KRIŽEV POT KOROŠKIH SLOVENCEV
je svetovna javnost brezbrižna. Veliko pišejo časniki o budistih v Vietnamu, o črncih v USA, o teroristih v Poadižju, o beguncih v Berlinu, o Turkih na Cipru. Za koroške Slovence pa nihče nima zanimanja ne prijazne besede. Morda zato ne, ker koroški Slovenci ne sežigajo sebe na javnih trgih, ne delajo demonstracij, ne prirejajo gladovnih stavk, temveč se borijo za narodne pravice na časten način, ne pa z bombami in dinamitom kot Nemci na Južnem Tirolskem.” — (ZBORNIK Svobodne Slovenije 1966.)
MED VATIKANOM IN BELGRADOM so se
odnosi zboljšali ob smrti kardinala Stepinca. Ko je tedanji papež Janez XXIII. slišal, da je Tito dovolil rajnika z vso slovesnostjo pokopati v zagrebški katedrali, je rekel: To je tako kot se je zgodilo ob Kristusovi smrti. Pilat je dovolil, da Kristusa pokopljejo njegovi prijatelji, pa jim je izročil truplo. Ta papeževa opazka je v Belgradu ugodno odjeknila in napetost je popustila. — Tako piše sydneyski Catholic Weekly.
POGAJANJA VATIKANA S KOMUNISTIČNIMI REŽIMI čisto naravno vliva trpko grenkobo v srca beguncev iz komunističnih dežel. Pokazali so junaški odpor proti komunizmu in nič ne popuščajo, zdaj pa Vatikan ravna, kakor da priznava trdnost prav tistih režimov, ki jih begunci
priznavajo. Toda Cerkev misli na to, da je treba ustvariti okoliščine, v katerih bo mogla vršiti svoje božje poslanstvo onkraj zastora med novim rodom, ki ni naravnost sodeloval pri vpostavljanju komunističnih režimov. Polno znakov je, da novi rod v komunističnih deželah drugače presoja položaj, kot so ga presojali neposredni predniki. Vatikan skuša navezati stike s tem rodom, da sodeluje pri reševanju mladine tam preko. — Tako piše sydneyski Catholic Weekly.
>'
GLOBOKO VEREN MEKSIKANEC je priromal v Rim in imel s seboj fotografijo svojega brata bivšega narodnega poslanca, ki ga je protiverski maksikanski režim silno preganjal. Prosil je, n»j bi papež napisal na fotografijo svoje ime in Poslal sliko trpečemu bratu v Meksiko. Pa so mu v Vatikanu rekli, da bi papežev podpis v teh okoliščinah vlada v Meksiki razlakala kot politično potezo in Cerkvi še bolj nagajala. Ko je romarjev brat že toliko prestal za svoje versko prepričanje, naj pa še to doda, da se bo odpovedal papeževemu Podpisu v blagor Cerkve. — Tako piše sydneyski Catholic Weekly.
ZA OHRANITEV MAŠE V LATINŠČINI so se
°rganizirali številni Avstralci in pošiljajo tozadev-ne vloge cerkvenim oblastem. Poudarjajo, da nihajo nič zoper mašo v domačih jezikih na splošno, zase in za mnoge druge pa žele še nadalje mašo v tatinščini. Trdijo o sebi, da niso nikaki uporniki, *e to prosijo, da bi bilo nekaj latinskih maš v vsaki cerkvi in bi se jih mogli udeleževati tisti vernici. ki jih maša v domačem jeziku “moti”.
E.H. HUMPHRIES JE IME poslancu liberal-ne stranke za okraj Gosford NSW. Zanima se tudi za nove vseljence in jim daje nauke. Naroča jim na Primer, da naj govorijo angleščino počasi, da Jih bo mogoče razumeti. Trdi, da novi Avstralci ffovore angleščino dosti hitreje kot stari, zato mno-Ko besed pomečkajo. Tudi brez potrebe uporabljajo dolge besede, ko ima angleščina dovolj kratldh. iudi mu ni prav, da starši doma govorijo z otroki v svojem jeziku, zato jim naroča, da naj njihovi otroci vedno in povsod govore samo angleško. Te reči je mož govoril na sestanku “migrantov libe-^Ine stranke” pred zastopniki 27 narodnosti. “The "%rant Advisory Council of the NSW Liberal arty” je razposlal na razne naslove — tudi na "*ISLI — posebno okrožnico o govoru gospoda ^Uttiphries-a. Če mu je kdo ugovarjal ali ne, ni v °krožnici nič povedano. Ko so MISLI brale okrož-nieo, so se pomilovalno nasmehnile g. poslancu in Vsem tistim, ki so imeli kaj opravka v razpošiljanjem take okrožnice. Kako daleč za časom so še Nekateri “uradni” Avstralci!
UMETNO PREPREČEVANJE SPOČETJA
Cerkev seveda še vedno obsoja, zato jo napadajo tisti, ki jih straši silna porast ljudi po svetu. Odgovoril jim je psiholog dr. Frank Ayd v Los Angelesu tako: če vzamete ves svet, je komaj vsak šesti človek na njem katoličan. Razen vsakega šestega človeka so vsi drugi “svobodni”, da po mili volji umetno preprečujejo spočetja. In vendar število ljudi tako zelo narašča. Poleg tega je med katoličani na milijone takih, ki se odpovedujejo uporabi spolnosti. Če bi Cerkev tudi dovolila umetno preprečevanje spočetij, kaj bi se to poznalo v razmerju šest ali sedem proti enemu? Cerkev želi, da ljudje spočetja in rojstva urerujejo po zahtevah človekove narave, in s tem skuša doseči več kot vsi kričavi propagatorji umetne “kontrole rojstev”. Misliti je treba na to, kako toliko število ljudi oskrbeti z življenjskimi potrebščinami, saj vidite, da z vsem svojim vpitjem naraščanja ne morete ustaviti.
ČE SO TABLETE PROTI SPOČETJU (“the Pili”) dovoljene ali ne, papež še vedno ni odločil. Mnogi se nanj jezijo. Ali ni več nezmotljiv v moralnih zadevah, sprašujejo. Toda vedeti je treba, da uporaba ali neuporaba dotičnih tablet še davno ni verska ali moralna zadeva, ampak šele medicinska ali fiziološka, torej v prvi vrsti še svetna. Zdravniki in drugi znanstveniki še vedno niso na jasnem, kako prav za prav tablete delujejo. Poleg tega je na vidiku še več nadaljnjih iznajdb na tem polju. Dokler ni jasno, kako stvar deluje in kako svoj namen dosega, papež ne more reči, ali je stvar moralna ali ne, ali se sme brez greha uporabljati ali ne. Zaenkrat vse kaže, da te tablete umetno in namerno preprečujejo spočetje in spadajo v enaki meri med vsa druga nedovoljena umetna sredstva preprečevanja.
NAZADOVANJE V ROJSTVIH, ki si ga tako zelo žele tisti, ki jih straši veliko število ljudi na svetu, se pojavlja najbolj v krajih, kjer je to najmanj zaželeno. V naši Avstraliji, ki tako nujno potrebuje več ljudi, se javni delavci že zaskrbljeno oglašajo zoper škodo, ki jo napravlja uporaba pro-slulih tablet. Poleg Avstralije nam je najbližja pri srcu naša Slovenija v mejah Jugoslavije in izven nje. Cela vrsta glasov prihaja od tam, iz ust škofov prav tako kot komunističnih ideologov, kako nevarno pada število rojstev. Med njimi je zelo glasan koprski škof Janez Jenko, ki se močno boji za svojo Primorsko, da se bo prav zaradi tega “izpraznila.” Pri vsem tem je veliko vprašanje, koliko se ljudje tu in tam bojijo “eksplozije prebivalstva”, o kateri toliko beremo, da nam vsem skupaj grozi. Bolj verjetno je, da mislijo le na svojo komodnost in se boje otrok zaradi “bremen”, ki jih prinašajo staršem.
i
PRIDITE, MOLIMO ZA DOMOVINO!
Iz Slovenske
Duhovniške
Pisarne n.s.w.
Tel. za p. Valerijana: F A 7044 Služb« božje
Nedelja 17. aprila (tretja V mesecu) : Leichhardt
(sv. Jožef) ob 10:30
Nedelja 24. aprila (Četrta) :
Sydney (St. Patrick) ob 10:30 Villawood (Gurney Rd.) ob 10:15
Nedelja 1. maja (prva) :
151acktown (stara cerkev) ob 10:30 Croydon Park (sv. Janez) ob 10:30
Nedelja 8. maja (druga):
Sydney (St. Patrick) ob 10:30 Wollongong (St. Francis Home) ob 4.45 pop.
To je na Cliff Rd. Vhod v kapelo je iz Corri-mal St. med Gibbs in Campbell ulicama.
Nedelja 15. maja (tretja): Leichhardt (sv. Jožef) ob 10:30
PREDVELIKONOČNA TRIDNEVNICA
Vršila se je, kot napovedano, v cerkvi sv. Benedikta, Broadway. Potekla je dosti zadovoljivo. Prvi večer (petek) je pač privabil le najbolj goreče in zveste, sobotni večer in nedeljsko popoldne sta pritegnila kar lepo število gorečih in zvestih.
Je med rojaki neko število zanesljivih, ki nikoli ne odrečejo in se vsake verske prireditve z veseljem udeleže. Bog jih blagoslovi! Žal, je pa le preveč takih, ki bi jim tudi kak misijonski zvon zaman pel če bi ga namreč imeli in bi bil magari zelo velik. Naj bodo Bogu priporočeni. On jim daje čas, tudi mi jim ne moremo kaj drugega dati.
K molitvi za domovino se bomo zbrali zopet v nedeljo 1. maja popoldne ob 2. Seveda spet v znani kapelici pri cerkvi sv. Frančiška v Paddingto-nu. Obenem bo to šmarnična pobožnost, zato se posebno povabljeni!
Sprememba ure se je v marcu dobro obnesla-Starši, ki so pripeljali otroke v slovensko šolo, so čas čakanja dobro porabili. Naj bo tako tudi v prihodnje!1
NASE NASLEDNJE ROMANJE
V	letošnjem maju bomo poromali v lepo novo cerkev sv. Ambroža v CONCORD WEST.
To bo v nedeljo 22. maja, dva dni pred praZ' nikom Marije Pomagaj.
Po pobožnosti v cerkvi se nam obeta v dvora!" zanimiv program. Upamo, da bo zelo posrečen.
Več o vsem bo povedala majska številka, zato tukaj le kratko opozorilo, da si zaznamujete dan majskega romanja na koledarju.
TA BO PA RES VSA “PO NOVEM”.
ROJAKI V MESTU MILWAUKEE, to je v severni Ameriki, pripravljajo graditev nove cerkve sv. Janeza. Stara je že davno premajhna in se tisto so izgubili zavoljo preuravnavanja prometni!1 zvez. Nova bo ne samo nova, ampak tudi “po novem”. Zidana bo v obliki deseterokotnika. Imela bo en glavni vhod, za izhod bodo pa vrata tudi na vsakem oglu, torej skupaj devet stranskih. To je za primer nevarnosti, da se bo lahko cerkev hitro izpraznila.
Cerkev bo imela 800 sedežev. Oltar bo v sredini cerkve. Klopi bodo razvrščene v polkrogu oko-
li	oltarja. Desno od oltarja bo krstilni kamen, n9 levo pa pevski kor, ki pa ne bo dvignjen, kakor smo vajeni, ampak bo sestavni del cerkve na isti ravni kot klopi. Klopi bodo vse do zadnje zel° blizu oltarja in tako bodo verniki res tudi telesu0 tesno povezani z duhovnikom pri oltarju. Glavni vhod v cerkev bo za oltarjem. Od vrat bodo ljU' dje prišli do prvih klopi, ne do zadnjih. Zasedi' bodo najprej prve, ne zadnje, kot je marsikje zdaj nelepa navada, šele potem, ko bodo prve klo" pi polne, si bodo poiskali bolj oddaljenih. Če Pa cerkev kdaj ne bo čisto polna, bodo ostale klop1 prazne zadaj, ne pa one tik okoli oltarja.
Marsikaj v tej cerkvi bo torej čisto narobe-pa bo vendar zelo zelo prav. župnik je mnogih rojakom v Avstraliji znan in ga imajo v hvale-žnem spominu: p. Klavdij Okorn, frančiškan.
NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD
in druge namene
/
$8.00:	Vlasta Klemenčič; $6.00:	Neimeno-
van1,Vic; $ 5.00: Jože Čuješ;
$4.00: Martin Turk, Justi Mrak, Ivan Kovačič, Jože enko, Jože Petrič, Alojz žužek, Anton Brne, Maks Hartman, Marijan Oppelt, Neimenovan NSW;
$3.00: Iva Drčar, Franc Potepan;
$2.00: Agnes Hodalj, Peter Arlič, Rudi Mavrič, Peter Stepančič, Jože Konda, Alfred Breznik, Rudi Brežnik, Marija Bosnič, Karl Čolnik, Slavko Drezka, Marta Jakša, Ludvik Brgoč, Alojz Čebokli, Zofka Brkovec, Mario Abram, Adolf Peršič, Jože Marin, Ivo Šušteršič, Jože Skubin, Feliks Kovačič, Branko Jerin, Anton Stariha, Danilo Marinič, Jože Kosi, Ivan Zlatar, Ivan Stanjko, Stanko Plut, Franc Vravnik, Julka Pavličič, Silvano Franca, Roman Cepuš, Marija Slokar, Jože Kavaš, Karla Twrdy, Dušan Saksida, Ernest Rutar, Janez Erpič, Štefan' Močilnik;
$ 1.00: Viktor Luksič, Lojze Kmetič, Jože Hrastnik, Franc Božič, Anton Vozel, Maks Kor-že, Ivana Hudoklin, Alojz Hojnik, Franc Uršič, Marija Habenshus, Lino Canzuti, Ivan Jenček,
Franc Berke, M. Cimerman, Otilio Srebrnič, Jože Skala, Karel Paštobar, Jože Slavec, Evgen Bene, Janez Kveder, Ana Campaner, Alojz Furlan, Martin Adamič, Franc Arnuš, Janko Pirjevec, Jože Kordiš, Ivan Horvat;
$ 0.50: Anton Muha, Milena Lochner, Jože Gregorič, Karl Bizjak.
ZA	SLOMŠKOVO ZADEVO:	Neimenovana
$ (i.00, Stanko šusteršič $ 1.50 p. Bernard $10.00.
ZA P. PODERŽAJA: Neimenovana $ 12.00; Janez Valenčič $4.00, Neimenovan iz TAS. $16.00.
ZA	SLOVENICUM V RIMU:	Neimenovana
$	6.00,	Stanko Susterčič $ 10.00,	Anton Požar
$ 20.00, Adolf Vadnjal (namesto cvetja na grob pokojnemu Tuškovemu staremu atu) $ 5.00, Tomaž Možina $500. $Neimenovan $10.00.
ZA SLOV SESTRE V MELBOURNU:	Niko
Krajc $10.00, Stanko šusteršič $10.00, Helena Popovič $4.00, Ema Kowalska $1.00, Neimenovan $10.00.
Prisrčna hvala vsem darovalcem in Bog povrni! Za darove v vse gornje namene se še nadalje priporočamo.
s str. 103
i p k a ...	|	*
.T . ,	,	,	.	v, ..	>;	ŠKRJANČKOVE	PLOŠČE	$
— Naj dodam se en popravek: zadnja števil-
ka “Misli” je za predstojnico sestrske družine v
Melbournu napisala s. Silvestro. Tako mi je spo-	$	lahko še dobite. Vprašajte zanje katerega-	p.
ročila v enem zadnjih pisem m. Romana, ki se je $	,	_T	.	..	„	>i
earv, - * ,	v...	,	,	.	...	, v, ’	.	.	koli elana zbora ah pa p. Valenjana v Pad-
sama hotela rešiti predstojmske službe. V resnici
je m. Romana prednica melbournške redovne hiše	dingtonu. — Rojaki v Melbournu jih lahko
in ji z odgovornostjo kljub lastni želji ni bilo pri-	J	nabavijo pri P. Baziliju, Baraga House, 19	J
zanešeno. Bog nam ohrani njo in sestre še mnogo	*	A’Beckett St, Kew, Vic. - Cena $5 oo’	£
mnogo let!	>;	*	#
!♦!
*	Dne 13., 14. in 15. maja (petek, sobota in :*•	Plošča	je 12 inč Long Play in ima na j*-
nedelja) bomo imeli tridnevnico ob priliki svete-	j*!
ga leta, ki ga je oklical sveti oče za konec vati-	p	Prvi strani devet slovenskih pesmi, na drugi	£•
kanskega cerkvenega zbora. Med nami bo urednik	¥	$
“Misli”, p. Bernard in upam, da ga bomo preše-	*	pa kar deSet naših nelepših narodnih.	J
netili z lepo udeležbo. O sporedu boste pravočasno	>;
obveščeni po pismu, vabljeni pa ste že zdaj.
ČEBELE DELAVKE-
KAKO SO USTVARJENE?
KDOR POZNA ČUDOVITI TELESNI USTROJ čebele delavke, ne bo z lahkoto verjel, da je čebelo tako smotrno opremila pola in slepa “narava”. Lažje si je misliti, da je moral biti Nekdo, ki je vdihnil naravi tako smotrnost. In tisti Nekdo je odlično preračunal pri ustvarjanju čebele delavke vse najmanjše in najtanjše podrobnosti, da drobna živalca za svoj življenjski poklic ne more biti bolje opremljena in usposobljena, kot v resnici je.
Pa si jo nekoliko oglejmo in to prav od blizu!
Ustavimo se najprej ob njenih krilih ali perutih. Ima jih dva para. Sprednje in zadnje. Zadnji dve sta pritrjeni na sprednje s številnimi majcenimi kljukicami, da prav za prav obe krili napravljata eno samo perut. Pritrjena je na krepak prsni koš, ki s svojimi močnimi mišicami perut poganja. Zdrava čebela predstavlja izredno učinkovito letalo. Njena hitrost v poletu doseže 12 do 15 milj na uro. Njeno spretnost v letanju ne moremo dovolj občudovati na primer ob času roja, ko je na tisoče čebel tesno skupaj v zraku, pa se vendar med seboj kar nič ne zadevajo. Vsaka najde v največji gneči dovolj prostora, da se giblje po lastni previdnosti.
Nog ima čebela tri pare. Jako malo jih rabi za “hojo”, zato pa toliko bolj za delo. Prvi dve — spredaj — sta prav za bolj roki kot nogi. Opremljeni sta z nežnimi krtačicami, ki čebela z njimi čisti oči in tipalke. Vendar imata “roki” skupno z drugim parom nog tudi “grablje” za zbiranje cvetnega prahu. Sestoje iz finih dlačic, ki mimogrede, ko čebela srka med, poberejo na cvetu prah. Zadnji par nog ima pa večje “grablje” in zraven košek, kamor čebela končno spravi nabrani cvetni prah v kepico ali majhen hlebček.
Ob času obilne paše marsikatera čebela pride domov polna medu, na prsnem košu pa lahko opazimo natrosen cvetni prah, ki si ga je nehote nabrala pa ne spravila v koške. To se ji ni zdelo potrebno, zakaj njeni izleti so bili namenjeni zgolj medeni beri. Pri tem ni treba misliti, da morda tudi časa ni bilo. Čas pri tem komaj igra vlogo. Saj se čebela največkrat kar med poletom domov s svojimi dlačicami na nogah očisti prahu do zadnjega zrnca, ga spravi v košek in odnese v panj. Ko si jo opazoval na cvetu, “hlebčka” skoraj ni bilo, šele na poletu domov si ga
je “spekla”! In je včasih tako velik — oziroma na vsaki strani eden — da ga že od daleč opaziš. To posebno, če ima še “kričečo” barvo: včasih snežno belo, drugič svetlo modro, pa spet živo rdečo itd.
V	zadku ima čebela delavka — želo. Mnogi ljudje prav zaradi žela čebelo najbolj poznajo in imajo pred njo strah. Njen med imajo radi, čebele pa ne, zato se tudi ne pozanimajo da bi njo samo in njeno življenje od blizu spoznali. To je res, da z želom čebela “pika” in to — boli. Toda tudi čebelno želo je čudo samo zase. Sestoji iz nožnice in dveh bodalc — vse tri sestavine so opremljene z žicami-
V	hipu, ko je čebela pripravljena na pik, se pocedi na žice strupena tekočina, ki jo želo prenese v kožo človeku ali živali, ki si jo je določila za opikanje-Pičeno mesto oteče, čuti srbečo bolečino, hujšega navadno ni. Le v izrednih primerih je potrebna zdravniška pomoč.
Kadar čebela piči človeka ali žival iz rodu sesalcev, je to njena smrt. Ko skuša potegniti bodalce iz kože, se žice na njem upro in stisnjena koža izdere ves aparat žela iz čebele. Ta ostane v koži, čebela je pa tako grdo pohabljena, da okvare ne preživi. če pa čebela piči kako žuželko ali plazilca, z lahkoto potegne želo nazaj in ostane živa.
Čebela ima dobre čute vida, voha, tipa in okusa. Ni dognano če tudi sliši. Kaj ušesom podobnega zaman iščemo na njej. Razne zvoke in ropote verjetno bolj “čuti” kot sliši. Na bero medu in cvetnega prahu jo vodi predvsem voh, deloma tudi vid. Zastonj pa ugibamo, kako najde vodo, ki jo pridno prinaša v panj. Voda nima ne barve ne vonja, pa čebela jo najde. Kako, to je še uganka, ki morda za človeka ne bo nikoli rešena.
Odločilne važnosti je čebelin voh, Z njim predvsem prepoznava svoje tovarišice in takoj ve, kje so doma: v istem panju, v sosednjem, v čebelnjaku onstran vasi, morda celo v čisto drugi “fari”. Čebelin voh ima svoj sedež v tipalkah, tip pa v tipalkah in nogah, verjetno najbolj v prednjih dveh.
Čut okusa je čebeli zasidran v ustroju ust, ni pa povsem tak kot pri človeku. Njej ni sladko vse tisto, kar je sladko tebi in meni. Saharin na primer zanjo okusa sploh nima. Ob omembi čebelnih ust naj-dostavimo, da s tem svojim aparatom čebela lahko srka ali pa žveči. Zelo redke žuželke imajo tak ustni ustroj.
Posebno zanimivo je vprašanje, kaj čebela vidi in kako se njenemu vidu okolica predstavlja. Njene oči so vse kaj drugega kot naše. Sestavljene so iz neštetih drobcenih očesc, da celota napravlja vtis nekake mrežice ali mozaika. Učenjaki sklepajo, da se čebeli tudi svet kaže v podobi mozaika, bolj kot plošča, ne prostornina. Najhitreje čebele opazijo predmete ki se gibljejo. Opazovali so, da posebno rade
sedajo na cvetlice, ki jih maje lahen vetrič. Njihove oči so k vrhu tega občutljive za tako imenovano “polarizacijo” sončne svetlobe. Zato sonce služi čebelam jako dobro kot kompas, ne pa kot ura. Da od svojega panja dosežejo z očmi le majhno zaplato sinjega neba, pa jim žarki od tam povedo, kakšne so prilike za delo zunaj.
Ali čebelni vid razpoznava barvo od barve? Našli so, da vidi razne barve, razen rdeče, pa jih ne loči jako natančno. Pogosto jih zamenja. Majčkene podrobnosti v barvah jo hitro premotijo.
Zanimiv poskus je napravil profesor Frisch. Na čisto belo podstavo je razporedil kak tucat enakih posodic, pa le v eno med njimi je vlil sirupa. Odkrila ga je prva čebela, se napila in odletela. Kmalu se je vrnila in za njo so priletele druge. Ko so srkale sirup, jih je profesor zaznamoval z drobnimi pikicami rdeče barve. Pazil je, kaj bodo napravile ob povratku. Z začudenjem je videl, da niso takoj našle skledice s sirupom, ampak so obletevale prazne skledice tako dolgo, da so končno našle pravo. Ob drugem poskusu je skledico s sirupom pobarval s čebalam dobro vidno barvo in čakal. Zdaj se vračajoče čebele niso nič več obotavljale in iskale po drugih skledicah, vsaka je brez pomisleka sedla takoj na pravo.
O, da! Vredno je o čebelah vedeti kaj več, nego samo poznati njihov med in — želo!
SLOVAR K SLIKI
Wings ..............................................    krila
Compound eye	zloženo	oko
Antena .............................................  tipalka
Stinger ................................................ želo
Pollen Comb	grablje	za cvetni prah
Pollen brush	krtačica	za cvetni prah
Eye brush	čistilka za oko
Mouth parts	deli	ust
Antena cleaner	čistilka	tipak
SLOVENIKA LAIČNA
VSI AVSTRALSKI CERKVENI LISTI so polni pozivov, naj se laiki, svetni ljudje, javijo za delo v misijonskih deželah, na primer na Novi Gvineji. Zaželeni so zdravniki, učitelji, bolničarji, najrazličnejši obrtniki, kmetje itd. Moški in ženske. Tudi cele družine. Ni treba, da bi se obvezali za delo v misijonih za vse življenje, naj se odločijo le za nekaj let.
Iz poročil vemo, da pozivi niso zaman. Mnogi se odločijo in gredo. V misijonih namreč potrebujejo poleg duhovnikov, redovnih bratov in nun tudi polno svetnih ljudi za širjenje civilizacije in kulture. Saj tako živo poudarjajo papeži, tudi sedanji Pavel VI., da ima biti Cerkev v službi vsega sveta in v vseh njegovih potrebah, ne zgolj duhovnih.
Od nas Slovencev je najbolj znan in naravnost že slaven laični misijonar na Pormozi, zdrav-
MISIJONARKA V MEKSIKI
nik dr. Janež. O njem pogosto lahko kaj čitamo v krasnem listu KATOLIŠKI MISIJONI, ki izhaja v Argentini.
Iz novejšega dnevnega tiska v severni Ameriki pa vemo o slovenski laični misijonarki gdični Veroniki Levstik, ki se je pred leti odločila za misi-jonarjenje v Meksiki med ondotnimi Indijanci. Ob zadnjih božičnih praznikih je prišla na oddih in obisk k stricu Antonu v Cleveland. V farni šolski dvorani sv. Vida je imela predavanje s slikami o svojem delovanju v Meksiki in vzbudila veliko zanimanja, celo občudovanja. Poslušalci so živo spoznali pomen laičnega misijonarjenja in marsikdo se je vprašal, zakaj se ne bi tudi sam posvetil takemu delu.
Levstikova je menda rojena v Ameriki, njeni starši so pa bili doma v Sodražici in Zapotoku pri Ribnici.
NEVV SOUTH WALES
Newtown. — čestitam listu MISLI na komentarju o povesti KAPLAN KLEMEN. Res bi si morali mi vsi izprašati svojo vest, kar se tiče pomoči bližnjemu. In tu pridejo v poštev vsi, naj bodo naše narodnosti ali pa ne. Prav tako je zelo na mestu urednikova pripomba o knjigi PO INDIJI SEM TER TJA. Jaz sem na svoje oči videl bedo v Indiji, karkšne si pri nas v Sloveniji, čeprav revni, nihče ne more prav predstavljati. Žal, tudi izvajanje demokratičnih načel tu v Avstraliji sem si jaz drugače predstavljal, dokler nisem sam doživljal. Tu ni mogoče zvračati krivde na kaj drugega, le ljudje sami bi morali biti drugačni. V pozabo prihaja med nami Kristusov nauk, da je naš bližnji vsakdo, pa naj bo prijatelj ali sovražnik. Obnovimo si ta nauk prav živo vsak v svojem srcu, da bo nastal okoli nas lepši svet. — Peter Bizjan.
Gosford — Pred veliko nočjo sem prejela prijazno pismo kot odgovor na moje, poprej njemu poslano, od župnika Ivana Budina iz Skopa pri Dutovljah. Ker ob koncu naroča pozdrave in voščila za vse Slovence v Avstraliji, se mi zdi prav, da to objavim v našem listu. Da pa ne bo le gol pozdrav, naj navedem iz pisma še kaj drugega. Vmes piše na primer:	Nedavno je bil tu
moj sošolec iz Koroške, dr. I. Mikula. Pred več leti je odšel v Avstralijo pomagat v dušem pastirstvu. če je blizu Vas, ga mi lepo pozdravite. Iz Avstralije naravnost pa dobim le redke glasove. Pred kakimi 10 leti sta odšla iz Skopega v Avstralijo Milan Ostruška in žena z otroki. Tukaj so jima ostali starši. Mnogo vasi pri nas peša in domovi ostajajo prazni. Zgleda, da bodo Slovenijo preplavili Srbi, Bosanci in Makedonci, ki imajo številne otroke, Slovenija pa zelo pad.i v številu otrok. Raje imajo avtomobilsko hupo kot otroški glas v hiši. Pri nas zelo popravljamo cerkve. Skoro vse v Sloveniji so že prenovljene. Le duše je težko prenavljati. To je najtežje delo. Toda že se oglaša v duši glas božji: Sami sebe moramo poboljšati in predrugačiti, to je prvo in najvažnejše naše poslanstvo. Tisti človek je naj-modrejši, ki samega sebe nadzira in kritizira. Pozdravljeni vsi, vsi Slovenci! — Enako pozdravljam jaz, podpisana — Angela Gruntar.
Sydney. — Z dovoljenjem p. urednika želim izreči prav iskreno zahvalo našim slovenskim duhovnikom, p. Ivanu Tomažiču na Dunaju, v Avstraliji pa patroma Baziliju v Melbournu in Valerij anu Jenku v Sydneyu. S sinom Tončkom sva prišla nedavno v tujino brez znanja jezikov in poznanja razmer. Ni bilo lahko. Koliko so za naju napravili naši duhovniki v tujem svetu, prav posebno p. Valerijan, se ne da opisati. Kot izgubljena sva prišla s sinom v to veliko mesto, pa nama je pater vse lepo uredil in takoj sem lahko videla, da je takega dela vajen, kar je dokaz, da je enako pomagal morda že neštetim drugim. Dobila sva zaposlitev in se kar udomačila. Dokler imamo Slovenci duhovnike s tako očetovsko ljubeznijo, naš narod ne bo propadel. Kakor naše ljudi v domovini kvari pogubni komunizem, tako jih v tujini obnavljajo naši duhovniki. Še enkrat prisrčna hvala in Bog povrni za vse! —-Anka Šlander s sinom Tončkom.
WoUongong. — Pred dvema leti, tik pred prazniki, ko so deževali paketi iz Amerike v domovino, so doma napisali v časopis: “Pišite svoji tetki v Ameriko, da ni treba pošiljati paketov. Naša domovina ni beračica, paketov ne potrebuje.” — Torej paketov ne, pač pa devize, dolarje in funte! Pa ne le to, da pošljite dolarje in funte, kar sami pridite in jih prinesite! Tako lepo je pri nas v maju, morate priti! To je smisel nagovora v filmu, ki ga razpošilja Izseljenska matica: “Vi, ki ste morali zapustiti domovino radi pregoste naseljenosti, ker vas domovina ni mogla preživiti, mi vas vabimo kot domoljube ...” — Ker smo torej domoljubi, naj pridemo in prinesemo devize! Dragi Slovenci, če so naše MISLI zato, da izražamo v njih svoje misli, razmišljajmo! Nekdo je omenil v MISLIH, da smo Gorenjci prvi, ki pozabimo na svoj lepi rodni kraj. Naj bi rajši zapisal, da želimo pozabiti na davkarijo in njene biriče. Smo po večini kmečki sinovi in vemo, kaj to pomeni. Ne, ne pozabljamo na rodni kraj, ne zaničujemo domovine, vsak trd Gorenjec pa zaničuje komunizem in mu ne bo nikoli odpustil. Tako tudi ne podpisani
—	Ciril Škofič.
STANISLAUS RAPOTEC - REDIVIVUS
TO SE PRAVI: SPET JE NA POZORNICI. letošnji februarski številki smo registrirali v ne-aJ besedah slikovno razstavo avstralskih umetni-ov v Trstu. Pripomba se je glasila: Več o tej razstavi zaenkrat ni znano. Tudi o g. Rapotcu menda ne.
Zdaj to ne velja več. O razstavi vemo, da je 1 a le ena v dolgi verigi razstav od Londona do elgrada. G. Rapotec je imel na njih tri slike. Nje-50Vo udeležbo pri teh razstavah je omenjal tudi tlsk v domovini.
Ko nastajajo te vrtice, ni znano, če si je kaj slovenskih rojakov razstavo ogledalo. Toliko manj, kako so jo sami pri sebi ocenili. Sicer pa “navadni zemljani” kaj težko sledimo modernemu “abstraktnemu” slikarstvu, če sploh. Celo če bi hoteli navajati v slovenskem jeziku, kar so napisali ocenjevalci v angleščini, bi stvar komaj kaj približalo našemu razumevanju — tudi če bi znali točno prevesti. Po naši sodbi je tako: Kdor je videl na primer v Heraldu sliko s “pojasnilom”: “pri slovesni maši v cerkvi sv. Marka v Benetkah” se je nehote
n	i	j •	,	i	i	vprašal: kje je cerkev, kje je oltar, kje je maša . . .
k u umetniku samem pa zdaj vemo, da je bil ka- .	J J	>	-v	j	, j j
0 poldrugo leto na potovanju širom po Evropi. *	.	•
ho uročil,,, urt-iT 4.	-	■ u i	•	t*i	.	Nic za to Menda je samo znamenje, da smo
uredniku MISLI to se ni bilo znano, je bil ze	, , .	,	,
»azaj in je pridno delal v pripravljanju razstave	se.d,alec f. Tl , ,
c>sto novih del v Sydneyu. Prav za veliko noč je	^k-umetnik dob. vehko Poznanja od tekih k. se
?dprl razstavo v Galeriji A v Paddingtonu. Dnevno	na S*Var ^zumejo In morda, morda pride do te-
Cas°Pisje jo je razglašalo in prinašalo o njej jako	ga\ da nam Umetmk Sam Z lastmmi besedam, kaj
ugodne ocene. Ocenjevalci so odkrili na Rapotce-	P"1’!1?3 SV0J0 umetnost ~ vsaj napol je ze oblju-
vih slilfaii ™____________ u i-»	j.	•»,	bil. Upajmo in zaupno čakajmo! Saj je moz kro-
siiKah mnogo novega, zboljšanega, umetniško	.	-	,	,	,	.
boli	r>„4-	ji-	•	i	i	•	•	tak , se bo ze menda dal se malo bolj zmehčati .
‘J izrazitega. Potrdili so njegovo lastno izjavo,	’	J
a se je vrnil s potovanja "zmehčan, bolj dozorel ......................................... .........................
>n krotak”.	♦..♦..♦..♦..♦..♦..♦..♦..♦..♦..♦..♦..♦..♦..j
iti	POIZVEDOVANJE	>i
Rada bi zvedela za Marijo	in Vilkota	Žu- !♦]
OB	ZAKLJUČKU	TE	ŠTEVILKE	IJS	melc, ki smo prišli skupaj v	Avstralijo.	Tu
S: i V	smo se razšli- Baj’e so on* °dšli	nekam v Can-
Verjetno	bo	kdo	pogrešil	v	pričujoči	$	berro. Prosiva sporočila.
številki kaj svojega. Krivdo naj pripiše	£	Stanko	in	Marija Gorjanc	S
poštnemu štrajku. Nismo mogli še dalje	£	Mongans Bridge, Wodonga Road-
čakati. Ko je — po osmih dneh potovanja	*	side via Tovanga VIC.	J
"— »rečno prišla zi Melbourna slavna TIP-	>;	>;
karja, smo hitro pognali tiskarski stroj.
Amen in Bog! — Ur.
ZBORNIK in MOHORJEVKE
t
NAJ POČIVA V BOŽJEM MIRU!
Umrla je v Canberri ACT mlada mati CVETKA SKERBIC, r. Falež.
Podrobnosti še nismo prejeli.
Možu Mirku in sorodnikom iskreno sožalje.
ZBORNIK je dospel iz Argentine kmalu potem, ko smo razposlali marčno številko MISLI. Zajetna knjiga in močno zanimiva! Redni naročniki so jo takoj dobili in še drugi jo naročajo. Kdor jo še želi, naj pohiti z naročilom. Na ponudbo jo ima tudi p. Bazilij v Kew, VIC. Verjetno bomo še lahko postregli. ZBORNIK stane $3.00, poštnina 25 centov.
MOHORJEVKE so tudi do malega že pošle. Ker nam jih pa bodo nekateri poverjeniki verjetno še kaj vrnili, jih lahko še naročite. Vse štiri stanejo s poštnino vred $3.00.
Naročila sprejemajo MISLI: P.O. Box 136, Double Bay, N.S.W.
)
PRAŠIČA SO ZAKLALI
KJE JE TO BILO, VSAJ PRIBLIŽNO, pa uganite tisti, ki poznate razne slovenske dialekte. Tu naj bo povedano samo to, da je bilo natisnjeno leta 1930. Bere se tako:
V	tork zvečer smo vse prštimal: škaf za kri ovt, nože za garat, kašo smo obari za kobase, pa špile smo že tudi na temen posuši.
Voč sej pa prešč še mav premvad zdu, zato so votl, de b ga še en cajt imel. “Se še po leta ni star”, so reki. Mat pa pravjo, dej že več. “Kar
o	pratko poglej, sej sm zacahnova, 26 nedelj je na ta star pratk, pa tri na ta nov”, so trdil mat, pa brž še enkrat o obeh pratkah poštejejo. Takat se pa tok ostrašjo, de jm je kar pratka na tva padva.
3
4
5
6
VRETENO Janez Primožič
Samo vodoravno:
1 deseta črka
2 osebni zaimek tračnica pregrinjala čistiti perilo razdirati šive
7 evropsko pogorje
8 našivati zaplate
9 mestni vrtovi
10 vodne živali
11 oziralni zaimek (sr. spol)
12	ploskovna mera
13 začetek abecede Pripomba: Vsaki naslednji besedi dodaš, srede naprej pa odbiješ eno črko, ne nujno po vrsti.
od
de so mogl hitr de nej čez ene
“Ješ, ješ”, so začel jamrat, “jutr je pa glib mvad mesc (mvaj), takat je pa prov zanč za kva-ne, vs meso se pokonča, že v čebr se črv zarede,
o	rajfnk se pa osmrad, Špeh pa tok poka pa škrofi žez ponu, de ves ojide!”
“Ja, zde j pa na smemo kvat k glih mesc dol jemle, mormo nejmn ane 14 dni počakat, de bo začev gor jemat”.
Tolk cajt so nad voeam godi, jt kvavca odpovedat, pa naprost, par tednov pride.
No poj ta drugo sredo smo pa res zakval. že na vse zgodej so prši Frencetov voča s ta belmo fertaham, pa pušo za kobase devat. Otroče smo misl še o postel pstt in smo zato tok zgodej kval, deb še spal, pa so voča mav zakašlal, kso trkal na vrata, jeh je pa tarnal Tončk ta pru slišov, in se-vede kuj ostov, de b prešiča za rep držov. K je biv pa prešč že na stov in so mu voča že z nožam šetine postrgal pod oratam, je pa začev Tonč zadej vekat, de prešč nima repa. Voča pogledajo nazaj, pa pravjo:
“Poglej ga puštalenca, se ga res nima. Ja se vede, takat kje ta rdečo jmu, smo mu kri pušal in zato rep odrezal.”
Prešč sej na vse viže dru pa cvilu. Osa kri moj že ohtekva o škaf, pa še ni biv preč. (In tako dalje).
>:
1
I
Q
►:
1
I
FRANC IN MARIJA BERKE
sporočata rojakom, da sta pred kratkim prevzela avtomobilsko garažo
COOKSHILL MABILE GARAGE
na vogalu
Cabramatta Rd. & Mt. Pritchard St. Cabramatta, N.S.W.
Prijazno vam bosta postregla z vsem, kar je potrebno vašemu avtu: petrol, popravilo itd.
TEL. (garaža) 602-5280 (na domu) 72-1049
t
:: TRGOVSKO PODJETJE EXPORT-IMPORT JO^E VIPAVO
STUTTGART O, STOCKACHSTRASSE 20, W. GERMANY
nudi rojakom v Avstraliji priložnost, da na zelo preprost način omogočijo sorodnikom in prijateljem v domovini in ostalih delih sveta nabaviti razne proizvode svetovno znanih nemških tovarn po izredno ugadnih in konkurenčnih cenah, ki so znatno cenejše od domačih:
Gospodinjske stroje vseh vrst, radioaparate, televizorje in magnetofone, električne šivalne stroje, motorne kosilnice Irus in Holder, motorne škropilnice in traktorje.
Zahtevajte naše ponudbe in pojasnila.
Odgovarjamo takoj v slovenščini. Pošiljke odpremljamo po želji takoj v domovino, kakor tudi v ostale dele sveta.
kosilnica model ER 7 KS
stane
450 USA dol
Poljedelski stroji znamke IRUS
enoosni traktor U 1200 traktor Diesel A 12 Diesel 8 KS	10	KS
kmečki mlin od 7 do 10 KS
0
©
*
i
:
l
stane
970 USA dol
stane
1316 USA dol
stane od
500 do 1160 USA dol ;
PHOTO STUDIO
N I K O L I C H
108 Gertrude Street
Fitzroy N. 6, Melbourne, Vic.
(Blizu je Exhibitionf Building)
Se priporoča rojakom za naročanje fotografij vseh vrst.
Nevestam posojam poročne obleke po nizki ceni
Odprto vsak dan od 9. do 1. in od 3. do 7. pop.
Ob sobotah in nedeljah od 9. zjutraj do 7. zvečer — TEL: JA 5978
J
Dr. J. KOCE
G-.P.O. BOX 670. PERTH. W. A.
J 1. ČE HOČETE ZAJAMČENO, SOLIDNO IN HITRO POSTREŽBO GLEDE DARILNIH ]
Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLLP, 65 Moncur St., Woollahra, N.S.W.
Tel. 32-4806
Zastopnik za VIC. Mr. J. Kapušin, 103 Fifth Ave., North Altona, Vic.
Tel. 391-4737
J POŠILJK Z ŽIVILI. ZDRAVILI IN TEHNIČNIMI PREDMETI (RADIO APARATI,
*	MOTORNIMI KOLESI, BICIKLI ITD.)
2.	ČE HOČETE DOBITI SEMKAJ SVOJO ZAROČENKO, SORODNIKA ITD. POVDAR- * >; JAMO, DA IMA DR. KOCE PO TUKAJŠNJIH ZAKONSKIH PREDPISIH PRAVICO
i	DAJATI	INFORMACIJE GLEDE	VPOKLICA OSEB V AVSTRALIJO.	V
i
>i	3. ČE HOČETE PRAVILNE PREVODE SPRIČEVAL, DELAVSKIH	KNJIŽIC,	POOB-	J
>;	LASTIL,	TESTAMENTOV ITD.	PRODAJAMO SLOVARJE IN VADNICE	ANGLEŠKEGA
JEZIKA.	>
;♦*
>*
>;
>:
>;
s
>:
s
>;
£
K
>:
>;
>:
SLOVENSKA MESNICA ZA WOLLONGONG ITD.
TONE IN REINHILD OBERMAN
20 Lagoon St., Barrack Point, NSW.
Priporočava rojakom vsakovrstne mesne izdelke: kranjske klobase, ogrske salame, slanino, sveže in prekajeno meso, šunke itd. Vse po najboljšem okusu in najnižjih cenah.
Razumemo vse jezike okoliških ljudi. Obiščite nas in opozorite na nas vse svoje prijatelje!
>:
>:
>;
£
>:
>:
>;
£
>:
».
j DARILNE POŠILJKE
živil in tehničnih predmetov (bicikle, moto-' cikle, mopede, radijske in televizijske aparata, frižiderje itd.)
ZA SVOJCE V DOMOVINI
pošilja tvrdka
Stanislav Frank
CITRUS A G E N C Y
74 ROSEWATE!i TERRACE OTTOWAV. S.A.
Telefon: 4 2777	Telefon:	4	2777
SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO — BRZINA —
SO ZNAčiLNOSTI NAŠKGA POSLOVANJA
■ ♦.♦♦♦♦♦i
• >■