'J■■? "	■ . I .	•
twm asp vrnmmnm wnaa nam ore, ttn adwmiui) it mm mik m oq—r* ^ , — p"	w* oww «r nw wn.t. ar o^rtawygag, *.»: b«*-^. n«
#|-n ■ »i UTr*«!! mu—M^.I m ||	____-
Največji slovenski dnevnik H	^SA A ' TT " A	Tbe Largeii Sloven an D*Hy
v Združenih driavah. |	' ■ I A ^^^ I IM ■ ^P M M I ■ M	la the 0 nited State*
lv-t-:::::::::-s	ulaij 11 illvul/ii t.rjr.""1-
Za Mew York oalo leio.... 6.00
Ea lnoeenntTo ceto wto... iM	Llrt slovenskih delavccv v Ameriki._ —* 76,000	**
TELEFON: 287« CORTLANDT	Entered m Second Class Matter, September 21, 1903, tt Ike Port Office m Hew York, N. Y, wider the Act of Oonfroes of lfareh 3, 1879._TELEFON: 4687 CORTLANDT
NO. 57. — STEV. 57.	NEW YORK, TUESDAY, MAECH 9, 1920 — TOREK. 9. MARCA, 1920.	_VOLUME XXVIIL — LETNIK XXVIIL
wilson je ponovno obrazložil svoje
staušče 6le0e mirovne pogodbe i
__• i
NJEGOVI NAZORI GLEDE POGODBE IN REZERVACIJ. PRED-I 8EDNIK JE ODKLONIL OBISK SENATORJA SIMMONSA IZ NORTH CAROLINE - DEFINITTVNA AKCIJA BO VPRIZOR-JENA ftE PRED KONCEM TEGA TEDNA. — REPUBLIKANCI 80 ZA. IZPREMEMBO BESEDILA.
Washington, I>. < . marca. — I'redwduik Wilson je odklonil obisk senatorja JSimiroiisa i/. North Caroline z ozirom na mirovno pogodbo. a bo mesto t~ga predložil polno ugotovilo svojega stališča K led** rezervacije senatorja Lodge k členu X. dogovora za Ligo naif »do v.
Obisk senatorja je odklonil z mot i vac jo, da je že preje pojas-til svoje stališče in *ie« r v pogovoru s Carter iilassom. prejšnim za-kUdniftkiiu tajnikom ter sedanjim senatorjem iz Virgiuije. Poleg tega pa se glasi s«»daj, da bo ugotovil nekatere posameznosti svojega si al še a. da ne bo treba senatorjem ponovno vpraševati ga, kaj bo «*prrjel in kaj odkloni! z oz rum ne leservaeije k členu X.
Ugotovilo njegifrega stul*š>'a bo imelo obliko pisma, v katerem bo odgovarjal na pi*n>o si na tor ja Hitcheocka iz N'ebras-ke. ki je pred kratkiL. pisal predsedniku ter ga vprašal, če bilo prilično zanj v deti senatorja Siuur jnsa.
Glasilo se je dan", da bi bilo ;reba dovoljenja senatorja .Ilitch-• <M-ka /a objavo tegr pismu, «lu pa bo lahko mogoče napraviti tO I rtt te&koče.
Večina članov komiteja za zunanje zadeve j;? danes objavila, da I o vpruorjeiia definitivna akeija glede mirovne pogodbe z Neinči-|mi še pred Jtouceui tefu tedna.
Potrosi o se je /•• v preteklosti [/javilo, tla bo prišlo do konečne .• kc-ij«. a \ i»a to/iuleM:a prorokovanja se niso izpolnila iu to radi ■ stt ukeije taktik te « 1« one skupine ali pa raditega, ker so se po-nenadno izjalovila, ko je ie obstajalo upanje na uspeh.
S- n.itor Lodge >b<li svoj- mu objavljenemu namenu, da pospeši i /pravo glede pogodite ter je optimističen jrledp tega. da bo mo-goee priti do koueeneg* sklepa do konea tejra tedna. Včeraj se ji? I«**' etova! s številnimi senatorji in sieer glede postopanja, katero je treba uveljavili, da se reši preostale nerešene točke.
Kepublikunei so /;i to, da se izpremetii besedilo resenaeije k i letni X., ue da bi so izprvmtnilo smisel reservacije, a to ne zadostuje predsedniku.
Washington, D. 'f». m area. — Predsednik Wilson je poslal dc-r: okrati«*uem.u voditelju, senatorju Jlitcheoeku dolgo pismo, V kate-i«'in j«- ponovno obmzbftčil svoje stališče glede mirovne pogodbe j. Ne ni«'-i jo in Lige narodov. ltckel je. da je treba pogodbo sprejeti tako kot j*. Vsaka uprrmcmba bi ji škodovala. V slučaju, da bi oslabili uspešnost člena it. X., bi imelo to uničujoč upliv na Ligo narodov.
Odločno je tudi nastopil proti republikanskim senatorjem, ki ii<M-ejo nobenega kompromisa, ampak vstrajajo pri onem, kar so si
\bili v glavo.
- Večkrat slišim o res« rvaeijaii in milili rezervacijah — je rekel. tinla do danes še ne poznani razločka meti uničenjem in milim tiii čenjem. V slučaju, da bi bila uspešnost člena X. oslabljena, bi bila mirovna pogodba z Nemčijo zadeta ravno v wee.
Washington, D. C., s. niarea. — Republikanski voditelj Lodge je izjavil naslednje, ko je prečital predsednikovo pismo:
Pismo »em prečital. Par krasnih članov je v njem. Predsednik, Wilson se posebno v onem delu pisma razvnema, ko napada I raneijo. Danem pa n,i«fov!h besed ne bom komentiral. Zaenkrat še ne vem, kakšen upli\ bo imelo to njegovo pismo na senat.
Demokratični vxiitelj senator Hitchcock je rekel:
— Po mojem mnenju predsednikovo pisiuo ne bo izpremenilo si-toaeije. Nikdar ie ni l»:lo prilike dobiti zadostno število demokratov, ki bi sprejeli Lodge je re reservacije k členu X. Z naglimi korala s* bl'/amo krizi. Kompromisna pogajanja se bodo nadaljevala, »oda pismo h«» vzelo pogum vsak m nadaljnim poskusom glede milili te<w-rva«*tj. Iloijš«* je /a nas. da smo častno izven Lige narodov kot da bi bili uečattno v i.ji.
zahrbtna an6leška politika glede turčije
FRANCIJA JE RAZBURJENA, KER SE HOČE ANGLIJA POLASTITI CARIGRADA. — ARMENSKI MA8AKRI. - ANGLEŽI NAMENOMA PO&ILJAJO NAPAČNA POROČILA V SVET.
Puis, Francija, S. marca. — Skoraj vse francosko ca sop "s je se zgraža nad imperija!istično politiko Anglije.
"Temps'* piše:	'
Šestnajst mesecev po sklenitvi premirja, morajo zavezniki z;i-četi z novo vojno da si izvojujejo mir.
*'Populaire" pravi:
— Ko je dobila dovoljenje Francije in Italije, namerava Anglija zasesti Carigrad. Tako se bo končala komedija. Vsakemu je znano, da angleške čete ostanejo tam, kamor se vsedejo. Carigrad je ju po leg tega jako vabljiv cilj.
Anglija, ki zasleduje s čudovito vstrajnostjo svojo politiko, j" sklenila pregnati Turkt iz Carigrada. Umevno je, da ni za Angleže ničesar boljšega kot zavzeti njihovo mesto. To bo nadaljni Lorak Anglije k nadvladi eelega sveta.
Francoski in italjanski imperijalizem sta se leta 1915 vkJonila Komauoveinu imperijalizmu. sedaj se bosta pa vklonila angleškemu, če bo le ponudena kaka odškodnina, bodisi častna ali nečastni!.
Angleški listi so polni poročil, kako masakrirajo Tnrki Arme-ce. Poročila so bolj neresnična kot resnična tei- služijo Angli.ii kot pretveza. Nekega lepega dne bo stopila pred svet rekoe : — Tej turški sodrgi je treba enkrat za vselej napraviti konec. Angleški vojaki naj zasedejo Carigrad, kar naj velja kot kazen za turška barbarstva. — .
Angleška diplomacija je večja kot pa diplomacija vseh drugih narodov skupaj, to pa vsledtega, ker je škodoželjna.
i
premogarjizaht evajo višjo plačo
i -
t ZASTOPNIKI PREMOGARJEV SE HOČEJO POSVETOVATI S PREMOG A RSKTMT BARONI GLEDE ŠESTDESET ODSTOTNEGA ZVI&ANJAr PLAČE. — ZAHTEVAJO &E8TURNI DELAVNIK TER
i	PETDNEVNI TEDEN.
[ -
Danes so začeli zborovati v New Yorku zastopniki onih preruo-. garjev, ki so zaposljeni v rovih trdega premoga. Sklenili so, da bo-i Ido pozvali tudi operatorje na sejo, ki se bo vršila danes v hotelu . Continental. Predložili bodo zahtevo, katere je odobrila mesec-i av-. gusta konvencija v Wilkes Barre.
Glavne zahteve so naslednje:
Kontraktnim majnerjem naj se zviša plača za šestdeset odstot* . kov. —
j Dninarji naj dohe dva dolarja več na dan.
Po premogorovih naj se dela pet dni na teden ter vsak dan samo šest ur.
, Premogarje zastopajo mednarodni podpredsednik Philip Mur-. ray iz Pittsburgha ter John Dempsev, Thomas Kennedy in Christ . J. Golden, trije okrajni predsedniki antracitnega polja. Donašnje se E je se bosta vdeležila tudi mednarodni predsednik John L. Lewis ter „ njegov tajnik William Green. V New York sta dospela včeraj zvečer, i Nadalje bodo premogarji zahtevali tudi popolno priznanje ; unije.
Ljudstvo šiezviškega mesta Flen sburg, ki je glasovalo za odstop od Nemčije, 'opazuje odhod nemških vojakov.
tri države napadle prohibigijo
' Pred najvišjim sodiščem so se pričele obravnave o tožbah Rhode Islanda, Kentucky, Massachusetts
Washington, D. C., 8. marca. — Oster napad na prohibicijski amendment k ustavi se bo pričel uanes v najvišjem sodišču Zdru-1 ženili držav, ko se bo pričelo raz- i pravljati o tožbah države Rhode * Island. Kentucky in Massachu- ( ' setts. Država Rhode Island bo po- I torn svojega generalnega pravdni* ka Rice-a napadla ustavoveljav-i nost na temelju razloga, da jem-1 Ije amendment državi pravice, ki 1 so p ji reservirane in to brez njenega dovoljenja.
V slueaju Kentnckv-ja se bo napadlo metodo ratifikacije. Tr-' di se, da je amendment nevelja-? ven ter da jemlje lastnino brea predpisanega sodnijskega pošto-' panja. V zadevah Rhode Islanda 1 in Kentucky-ja se napada tud: 1 pravoveljavnost Volsteadove postave.
Država Massachusetts trdi, da mora imeti soglasno z osemnajstim ' amendmentom vsaka država en-forement postavo, slično narodni enforement postavi. Z drugimi besedami rečeno mora vsaka posa* 3 mezna država sprejeti Volsteado-3 j vo postavo ali jo pa mora kongres popraviti tako. da bo odgovarja-
a .	,
la državnim postavam.
Prohibieijonisti pravijo, da ta 'jtrditev ni pravilna. Izjavljajo, da 1 j morajo v slučaju konflikta med ** zveznimi in državnimi postavami ri sodišča podpirati avtorizirane ' zvezne po>tave kot najvišje po^ " stave.
j Honolulu, Ha vaj. S. marca. — Polkovnik Horwad Hathaway, ko-Ic-ktor notranje carine, je ustvaril
I	prohibicijski precedent, ko je pri-a .šel semkaj parnik ^Ventora", na-["ihajajoč se na poti iz San Fran-
j cisca v Sydney, Avstralija. Vsled i številnih poročil, da so zdravnik) v Honolulu v zadregi v svojem
II	boju proti influenei, ker ne more-| jo dobiti žganja, je dal Hathaway 1 svojim agentom povelje, da sme-
F. jo dovoliti vsakemu zanesljivemu zdravniku nakup poljubne mno-_ zine žganja s parnika "Ventura", ij ne da bi se carinski uradniki vme jj šavali v to.
5-
_ bo prišel dan, ko ne bo nobenega d carja več in vsled tega je otresel j. prah Rusije s svojih škornjev. Častniki ruske armade bo ga smatrali za najpopolnejši člo>vaiki ot cicsemplar t kompaniji, t katar! n je bil najmanjši mož visok fteat q čevljev in en ine.	(
siiiii
! boji v carigradu 1
_
Sultanove čete so se spopadle s francoskimi in angleškimi četami. Posameznosti niso znane. j j
- č
London, Anglija, 8. marca. — j Soglasno z cficijelnimi brzojavkami so se zavezniške in turške čete spopadle v Carigradu.	(
V ppročil*h se glasi nadalje, da a je bilo proglašeno vojno pravo in ( *.[» je 20.000 angleških, francoskih ž in italjanskih čet vi»rizorilo obšir- j no vojaško demonstracijo.	]
Turki so se upirali in sledili so s boji. Posameznosti se ne navaja v ( poročilih.	j
Paril, Francija, 8. marca. — t Angleška in italjanska ojačenja j j sr nahajajo na poti v Carigrad in : s s tem bo število zavezniških voja- f kov v Turčiji naraslo na 50,000. V zvezi s tem pravi Matln:	,
i— Soglasno s poročili so bile ( . angleške čete poslane iz azijske 1
Turčije, Palestine in Egipta v Ca-, r:grad. 50,000 mož v Turčiji ne . bo vključevalo 5000 francoskih | • . vojakov, ki se nahajajo sedaj na . Hal kanu.
Poročila pravijo, da so zavezniki avtorizirali oboroženo interveu- y . cijo v Turčiji. Angleške čete v . Turčiji so dobile povelje, naj na- j stopijo, če bi bilo potrebno, da iz- ( silijo priznanje zavezniških za- , htev, vključno izjavo, da morajo ^ Turki prenehati z zasledovanjem Armencev.	i,
I Korak zaveznikov je posledica; p obširnih masakrov v pokrajinah j (Maraš in Aintab' v turški Malij j Aziji, kjer je bilo pomor jenih več j . tisoč Armencev. Turška vlada je' 1 odklonila vsako odgovornost ter j dolžila teh izgredov upornike, ka-j terim poveljuje Mustafa Kemal. nacijonalistični voditelj.
Sultan je označil nemire kot bo-! je med mohamedanci in kristija-; ' ni ter rekel, da so kristijani krivi j r teh bojev, ker vznemirjajo verska "jčustva. V soboto so poslali zavez-,
Jniki drastično noto turški ^ladi.i i i . !
v	kateri so zapretili. da bedo upo-:
rabili silo, če bo treba, da uvelja-j
vi	jo mirne razmere v sultanovi j
0	A ' V
. j deželi.	i
1	- i
i
CARJEV ftUftTAR JE TUKAJ.
c	-
Lawrence, Mass., 8. marca. — Karol Kol sky T nekdanji oficijelni šuštar carja in samodržca vseh Rusov, je zaposlen tukaj kot de-Livec v Washington predilnici. — - Karol je prišel v Lawrence pred [- šestimi leti, potem ko je služil šti-*- rl leta in pol v ruski armadi, a Soglasno s Karolom je bilo alu-;, žbovanje ▼ armadi kaj prijetno, e kajti kot izdelovalce Škorenj in e čevljev, katere je nosil car, je bil d deležen marsikatere ugodnosti. KsroU pa ja nekdo posvari, da
poljaki zavrnili !
napad bousevikov i
_ f
Rdeče armade so imele v bitki velike izgube. — Ali bo mogoče zadržati boljševike.
j
Pariz, Francija, 8. marca. — 1 Dolgo pričakovani napad sovjet- * ske Rusije na Poljsko se je pričel. — soglasno s poročili iz Londona. J ki so prišJa danes. Dosedaj so bili 1 Poljaki v stanu uspešno ustavlja- 1 ti se napadom. Poljska poročila J pravijo, da so bili boljševiki pognani na2aj z velikimi izgubami. ' Bodoča konferenca baltiških I držav, nevključuo Litvinsko, bo v glavnem skušala uveljaviti zvezo ' iztočnih držav, — je izjavil gene- y ral PJsudski, poljski voditelj na- ! pratn poročevalcem.	'
— Mi ne bomo stopili v pogajanja s sovjeti, ne da bi se posvetovali z vsemi interesiranimi ele- J menti, — je izjavil Pilsudski. — Litvinska se teh pogajanj ne bo ] \deležila, ker se njene meje ne 1 dotikajo sovjetske Rusije. Nikdar nc bomo privolili v mirovna po- • 1 gajanja vspričo boljševiškega o-grožanja.	■
General je dostavil, da se polj-I ske čete prav nič ne boje boljše-i viške ofenzive.
kajzerjev.žlahtnik
kot pretepač;
"Princ" Joahim Pruski je pričel v nekem hotelu v Berlinu metati krožnike na Francoze.
.
Berlin, Nemčija, 8. marca. —
■
. Včeraj s<» je vršil v elegantnem hotelu Adlon pretep med člani tukajšnje francoske misije ter 1' princem Joahiinom in tremi nem-1 škimi častniki. Ko je godba za-j -! igrala nemško himno, niso hoteli: r člani francoske misije vstati. — j Princ Joahim jih je ponovno po-i /val. naj vstanejo, česar pa niso j hoteli storiti, nakar se je začel j pretep. Dva Francoza so Nemci j do nezavesti pretepli. ! Celi pretep je inseeniral princ
Joahim sam.
_
!
! POTOVANJE PRINCA IZ WiT.ES
London, Anglija, 8. marca. — Odhod princa iz Wales, ki bo odpotoval v Avstralijo, ki je bil določen na torek, je bil preložen za teden dni in sicer radi influence, ki je izbruhnila na krovu bojne ladje "Renown". Bojna ladja je bila v Portsmouth stavljena pod tirmtfBfti
60 SRBOV IN SRBKINJ V AMERIŠKIH &OLAH.	|
Nothampton, Mass., 8. marca.' Dve mladi Srbkinji, Stana Popo-' i viČ in Ružica Ačimovič, sta bili : ravnokar sprejeti v Smith College.' < Ti dve spadata v skupino 60 de- j klic in mladih mož, katere sta poklala v Ameriko srbski vgojni ko-j mitej ter Slavko Gruič, jugoslovanski poslanik v Ameriki.
Vsi možki so obiskovali preje vseučilišče v Belgradu ter imajo dosti uvodne izobrazbe. Te mlade ljudi so spravili na različna vseučilišča po deželi in največ jih je prišlo v Massachusetts.
Dijaki so stopili v šole že septembra meseca, d očim so prišle ' deklice pozneje.
Vseh šestdeset je izbrala dr. Rozalija Morton, načelnica srbskega komiteja iz števila 2000 | prosilcev, ki so se oglasili za štu-, dije v Ameriki, poten ko jo bilo preteklo leto objavljeno v nekem 1 belgrsjskem listu obvestilo, da bodo Združene države vzgojile skupino mladih Srbov. Tekom vojne je Francija vzgojila 3640 srbskih dečkov in deklic in Anglija 300. V sedanjem času je v ' različnih učnih zavodih Francije 1 de 1000 srbskih dijakov in nekako sto jih študira v Angliji«
• PROSTA LUKA V KIE i?
Berlin, Nemčija, 8. marca. — Kiel namerava zgraditi prosto lu-ko v Viker zalivu ter slediti pri tam vzgledu Hamburga. V preteklosti bi sgrajenje proste luke ne na bilo mogoče in sicer raditega ne, ker je bil Klel glavna posto-* Janka za nemško bojno morna-
KAJ BO S SV. PATRICK0M BREZ PIJAČE?
Velika parada na dan sv. Pa-tricka v mestu New Yorku dne 17. marca bo imela značaj demonstracije za irsko republiko kot je izjavil načelnik tozadevnega pripravljalnega komiteja.
Parada bo brez dvoma največja kar jih je kedaj vprizoril v mestu kak posamezen narod in v vrsti bo najmanj 25,000 ljudi. Belega konja bo jahal sodnik Coha-lan, ki je bil soglasno izvoljen maršalom na zadnjem zborovanju.
V sprevodu bo najbrž korakalo tudi tisoč Indijcev v pestrih narodnih nošah s t urbani.
Vsak vdeleženec sprevoda bo nosil irsko zastavo, namreč triko-loro poleg zastave Amerike, za* ščitnice vseh zatiranih narodov.
•• man roizumi ▼ • - pno, Ki ooRjftso ni «
VOOAVJSKO.	•
lan tuji s denarna Izplačila popolnoma zanesljive in sedanjim nameram primerno tudi hitro pO eeli m. na QotSkam in tudi na Notranjskem po osemljn ki ja b»> aadeno po italjanski armadi,.
Jaaaftmo aH garatimama m vsaka poifljatav^todaja kake ssot
aaa pwMtf nfkaka obrmoftL
100 lir____$ 0.10
300 lir____$18.00
600 lir .... $29.00 1000 lir .... $58.00 Dm nam poslati je najboljs po PPMMHa Postal |Mf Ordsa |al v* W Talk Bank Draft
LEPA PLAČA ANGLE&KEOAi POSLANIKA.
London, Anglija, ti. marca. — Angleški ministrski predsednik' l.lovd Geoorge ji izjavil danes popoldne v ooslanski zbornici slv-tieče:
Angleški noslanik v Wash-; ii gtonu bo dobival zanaprej po KP0.000 dolarjev na leto. Njegova letna plača znaša $12.~>000. d očim bo dobival >ivS7,."»00 za stroške. Novim potlaiiikoni je imenovan fciir Aueland Geddes.
PRVI SMRTNI SLUČAJ V 92 LETIH.
Lawrence. Mim., k marea. — SmiH je obiskala hišo družine lieaiiiieu v tem me»tn in sicer pr-. vikrat v dvaiudevctdes«*tib let h, ko je umrla Pavlina I»eauli:*u. stari, eno leto. hčerka Home« in Av-l tli je Iteaulicn.
>t«ri, stari stariši, tete in stri-«*!. sture tete in stari striei mah* I a\line niso nikdar poznali Lmrti \ svoji družini. Stari «H-e je star let ter š<» vedno izvrstnega /dru vja.
nova zveza a iz plačevanja denarja
Nsše d ena m« poSjijai ve razpošilja in laprnenje mOaj po eel Jugoslaviji "Kraljevi poitni čekovni arad" v Ljnbljani; to je tal državni ta vod. kakor je bila C k poštna kranflnka na Dnnajn. ks ter« je mnogo let pred svetovno vojno izplačevala naša denarne p> MijMtte it root avntro-^f grške monarhije
Jamčimo sa vsako denarno pošiljate«, tvoa •• aaa« mugue* as ■•••»•te v izplačilo, ki bi ee povzročile po drorih. brw mmšm krivde, p* i«* Moremo prevzeti aikake obvesnoafti
300 kron .... $3.70	5.000 kron .... $ 42*0
400 kron ____ $3.00	10X100 kron .... $ 85.00
600 kron ... $4-50	20,000 kron .... $188.00
1 000 kron ... $840	60,000 kron .... $416.00
tjanateas oeue so valJavM do one, ka ee nadyaattjo i dragim Denar nam paalatl Ja najbolje po D—alii Paaftal Mrmey (Mat aH pa po Now Tacfc Bank Dnft
____________omiMniini
• • - « -. m
| Jugoslovanska	Kstol. Jeonota
ocaimt^u *** 1898 - -townsman k<2 190fr
Glavni urad v ELY, MINNJ
i-	_ ___
__(LAVNI VRMNimi
Milili 11: m« BOTilte M« ML OWM Mi
sstjsspep&^ic x.1"
vv: junn nm^jR, ■r> Mt—
»nlg- SiiJ^fSJ^S. ^SoM^bfiBt MA M
m r _ m j^si^ ayvwy^^ ^
iQik aoWi' m M HAniiMiib
imrkm f. yntbfvi. m*	^^
ioni bimnc. a. & m m.	n.
, __	pravni »o—m
525*	1»-T* M. OalaM. Bft
OiH SflDWUf. VM-toC it«, DriMk. Mta. «« ffOOOBKA t K MUtW M. Kooa M
^^ . .	_ XDHUtKVAI.NI ODBORI
•SpOU^ rmtDAtf. «9*9 n cur An.. NI cmm& «1 ttJU« >»JABBQ MM WtfhtatM Mmt. Dumr, Onto.
ono« kSScak. mt-ttk At«.. Joluaatown.
aCvait SkaJM m zradnlh nadev Ukor ta« denarne vd«D]ar«e m| (s *• jUatrn—fc tajnik«. V«« prUoAb« naj a« podlljajo a« nrnl—«nlfcs porota*m *re»uje aa eprejeiu north Članov In aplofc m adravnUka avrl&avala. aa a* aa. nbovncn aOrmriks. '"f^T*"**. Katoliška J adnata aa prlporoCa ma JuMlmaoa aa obUaa twt» •o* Jeonota poaluje po "National Fraternal Ccmrraaa" lestvici. V blaaajnl m« kroar MCo.oOO. (trlstotleo® dolarjev). Boiniik^k podpor, odflkodnlo In poamrtnln ft "f;111 *• nad poldrugi mlljon dolarjev. Jednota stala okroa • Uao« rednih člana« i«) In okror S ttood otrok v Mladinskem oddelka.
Cruet i a Jednota ae nahajajo pa r—niti aleveaak;ih aaaalMaah. Tka kfar m vatanovltev novih. Kdor aU poatatl Clan, naj m UUri pri uf Jka bljitn«aa drudtra J I. t J. » Ea vatanovitev novth Jrntoav aa pa obrnite M tajnika- Novo droltvo aa lahk« vetanovl a • ftlanl «n ibMauaL
Nikake stavke t kraljevskih krogih — za enkrat.
t
« ,
V sedanjih kočljivih dneh iudu-jstrijalnih nemirov in delavskih j gibanj je vredno pripomniti, tla ;ni niti cn cesar, kralj ali dragač-(n: vladar odložil svoje krone ter jzastavkal. Niti eden iaaaed Maloštevilnih vladarjev v Evropi ni | doseda j še vložil v parlamentu j zahteve za krajše delavne ure in j višje plače. Kljub temu pa »o vi-' soki življenski stroški prav tako uplivali na cesarske in kraljevske
<	mošnje kot na ponifaie monnjič-
<	ke navadnih smrtnikov in marsikateri kralj sedi ponoči ter Anina izračunati, na kak način bi se : dalo razgrniti en miljon d tikat o v j vspričo cen, ki so še enkrat višje j kot so bile nekoč. Seveda, neka-f tt-ri kralji so se izgubili tekom
gUganja na .krovu ter se "odpovedali" prestolu, kar pomen,i a lepši izraz za navadnega " so- re-signirtdi'\ Kadar stopi kak kralj * prestola ter zapre vrata za seboj, se odpove. Kadar pa zapusti načelnik kake druge vrste trata svoj predsedniški stolee, se glasi, da je resigniral. Pogosto pa imata obe besedi isti pomeuu Ti kralji, ki obiskujejo sedaj tuje dežele, sO seveda bolj prizadKi Vsled povišanja ceue govejega mesa ter surovega masla kot pa oui, kojih fiksni dohodek je ostal nedotaknjen in ki še vedno drže v rokah : ivoje krone. Od sedaj naprej se hočemo oz h-a t i Fe Se na one, kojih j kinih se .še vedno maže z držav-j nim maslom. Toko Čitaino v new-fyorskem World glede kraljevske-' s?ft plačilnega seznama naslednje: j — Pred evropsko vojno so do-i bivali monarhieni vladarji pri-jbližno $35,000,000 do 5^0.000,000 { nr leto v plačah ali dohodkih, ki so znani kot 4civilna lista'. Pred-: seduik Združenih državah tlobi-] va le plačo. Princ two by four dr-| žave v starem svetu pa ni dobival plače. Imel je "privatno denarni-jco'*, kar je bilo seveda isto, le : da mu je boljše ugajalo, če se je , v listih pisalo o njegovi plači ali i mezdi na najbolj princu spodobni j način. Prišla pa je svetovna vojni: vojna in z njo tudi okoliščine, vsled katerih se je civilna lista različnih vladarjev skrčila za $25.000.000. Monarhi, ki so preživeli, dobivajo danes od 10 do 12 milijonov dolarjev in če bi sku-' Šali ta denar izpremeuiti v ame-
! ris k i dolar, bi se te številke zelo skrčile, kar je treba pripisovati j Večji vrednosti dolarja.
Kralj-bi prišel v kaj neugoden j položaj, če bi danes zahteval povečanje svoje plače, čeprav so i življenski od 120 do 150 odstot-; kov višji kot so bili včasih pred j vojno. Moral bi biti v stanu izhajati na leto s svojimi par milijoni ' dolarjev. Da pa zadosti vsem svo-| jim obveznostim, mora varčevati i prav tako kot njegovi najbolj niz t ko stoječi podaniki.
Kralj Alfonz španski obiskuje i Anglijo in ITraneijo kot vojvoda \ iz Toleda ter stanuje v hotelih. Njegovi isdatki so skiveni, deloma raditega. ker je na neoficijel-uciu obisku iu tudi raditegta. ker kralji ne premikajo naokrog s j t'adicijonalnim pompom dni pred 'vojno. Kralj skuša varčevati, da ' b: ne razburil z razkošjem svojih | podanikov. Perzi jaki šah je prišel v Auglijo s tako skrčenimi do-| hodki, da se jih ne da primerjati z izdatki, katere so imeli njegovi . kraljevski predniki.
Celo veliki glavar Griffitith Ratuso črncev, je prišel v London na diplom a tie ni misiji in da čestita kralju Juriju glede gladkega načina, kako so izvojevali zavezniki zmago, v povsem navadni obleki z malim spremstvom • manjših glavarjev ter državnih ministrov. Ti ministri so morali ; eelo naknpiti nekaj gorkega spod j njega perila.
Pomanjkanje sijaja od strani kraljevskih oseb ugaja p roleta r-ieem v Evropi, čeprav ne zadovo-f lilije ambicij profitirjev, ki bi ra-idi videli, da bi bili deležni kake-; ga kraljevskega sijaja.
Ni' še dolgo let tega, ko se je Kerr Hohenzollem is Amerougen. •takrat awHri eeaar Viljem II. postavljal _a petsto oblekaaai. Se daj pa pišejo vsi listi o tem, če si
[pojmljivo ponižanje. — Trgovci, krojači hotelirji in dru*?i, ki so vodili kraljevske okiLsc ter zadoščali željam kraljev, obžalujejo mogoče odliod njih nekdanjih ve-llikodušnili iu radoduruih odjem«1 j cev. Večina teh ljudi, namreč kra i Ijev in sličnih, pa je bila dosti previdna, ter se založila za tak ; slučaj.Ti nekdanji kralji in cesarji žive sedaj v bližini švicarskih jezer, nizozemskih mlinov na ve-Iter ali pa v bližini drugih mirnih j prostorov, katere se omenja v po-j tikažih za turiste. Nekaterim se je celo posrečilo pobegniti iz Hu-| s;j<* in o t«-li «"ilamo:
— Med onimi, ki bodo najbolj pojrresali vesele dneve dobro j»1;i-, čanih vladarjev, s katerimi sta po-metla vojna iu revolucija na evropskem kontinentu, so različni priveski plemenitaškega stanu, ki so imeli j»ravice do kraljevskih p<'iizij. v dnr^i vrsti pa trgovci in hotelirji, ki so zadoščali kraljevskim okusom.
\ Odstavljeni kralji sami so bili razpršeni *na vse štiri vetrove ter so navezani na dohodke svojih dobro prikritih naložitev denarja ali pa so odvisni od milosti onih. ki simpatizirajo z njimi.
Celi plaz ruskih odiičlijakov so j rešili iz južne Rusije Angleži ter jih odvedli s parniki na Malto, vključno carico-udovo iz Rusije, sestro kraljicefAleksandre, ki je odpotovala najj rvo v London ter fxlsla nato na Dansko, v svojo rojstno deželo. Veliki knez Nikolaj. stvi«* pokojnega carja živi v Italiji. Princ Jusupov, o katerem se glasi, da je zasnoval umor nie-uiha Uazputina, se mudi v Londonu. Jstevilui ruski plemenitaši v Londonu, nadaljni v Parizu in nekateri v skandinavskih d«--*/»'lah. Veliki m majhni nemški knezi, kater- je pobrala revolucija. pa so se umaknili na svoja posestva, kjer premišljujejo sedaj o minljivosti posvetne sla\e in kraljevskega sijaja, ki jili j«' obdajal preje.
———————— ______
Alkohol.
V ij.-k«-in članku muo čitali pred kratkim tole; Potomstvo neke Ad«* Jurko. rojene leta 174^). no-torne pijanke, šteje do danes oseb. od katerih je 740 dobro znanih kriminalni policiji. Od teh je 106 nezakonskih. 42 jih je živelo ali še žive od beračenja, 181 žensk se je vdalo prostituciji, 69 je bilo ; obsojenih v ječo. 7 na smrt radi j umora. Te osebe so stale" državo ojrromno svoto 6 miljonov.	i
naroči ekstra par hlač pri vaškem f krojaču v Amerongeii.
Francoski kralj, o katerem se glasi, da je plačal velikanska svoto, da so mil natresli po vrtovih njegove palače pouarejen sneg j poleti, da je mogel nuditi neki svoji prijateljiei veselje vožnje s1 sanmi, se mora obračati v svojem 1 grobu vspričo misli, kako daleč; sega sedaj kraljevska ekonomija.
Vse to izgleda le malo obetajoče za "ljudi, ki so v zadnjem času obogateli in kojih ambicija jej solnčiti se v družbi kraljev, na velikih dvorih starega sveta ali pa na okrajšanih male armade j velikih vojvod v Nemčiji, Avstriji in drnjrih evropskih deželah.
Pri velikem preobratu, ki je bil posledica svetovne vojne, se je Nemčija iznebila cesarja, kateremu je morala plačevati tri milijone 698,260 dolarjev na leto pole«? dohodkov iu veleposestev, s katerimi je plačeval kraljevsko družino ter dvorne stroške. Avstro-; Ogrska je izgubila cesarja, ki je I dobival lefho plačo v znesku j $4.620.000 za njegove vojne in družabne delavnosti. Nato pa je bil tudi car Ferdinand (Ferdl z dolgim nosom), ki je '"vlekel" nekako $ 500.000 ali več razven tega, kar je dobival iz »vojih posestev. Veliko večji car, batjuška vseh Rusov, je imel velike izdatke ter predložil vsako leto račun zi$5,000.000 ali več. Poleg tega i pa je imel š«' velike dohodke iz miljonov kvadratnih akrov obdelane zemlje. Turški stiltn j» dobival po $5.000,000 iz kronskih dežel v svoji bpraški in zanemarjeni deželi.
To so velike Številk»\ kater*- je svetovna vojna izbrisala iz raču-uj. številnih dežel v starem svetil.
Nato pa je bilo»še veliko število! manjših kraljev, knezov in vojvod. kojih na|>orne oficijelne in družabne dolžnosti so jim dajalc pravico do številnih dodatnih ini-ljonov na leto. Tako so dobivali:
Bavarski kralj ......*L296.:H«f
•Saški kralj ..........$ 89S.0tV*
Vuertenfberški kralj 51:1.916
Nadalje pa je bilo še veliko število manjših knezov, vojvod in *ličnili živin, ki so dobivali od svojih držav večje ali manjše s vote.
• *
*
Odstavljeni kralji, cesaiji in drugi pa ne trpe le sami. Lojalni pristaši, ki so bili vajeni solnčiti se v kraljevski milosti ter živeti od nje. so bili dejanski prisiljeni; umazati si svoje roke z delom, kar j je pomenilo neizogibno. Čeprav ne
*	sednik Lloyd George, je pisal nemškemu poslaniku, dr. Sthamer-ju, med drugim tudi naslednje:
— Ker je bil ta člen sestavljen v domnevi, da bo versaillska pogodba ratificirana ali odobrena že veliko preje, je najvišji svet sklenil dovoliti Nemčiji, da skrči svoje vojaške sile na 200.000 do 10.! !. aprila ter na 100,000 do 10. julija. .
Treba je še omcuiti, da je nemški obrambni minister Noske ob!
-	-različnih prilikah tekom preteklega leta potom nemškega časopisja!
-	ter potom poročevalcev za angleške in francoske časopise izjavil, P da ; e absolutno treba močne vojaške sile. k katero bi se zatrlo prve i \ iskre revolucije. Potem ko je pokazal svojo uspešnost v takem slu-! ' eejustekem demonstracij pred državnozborskim poslopjem, je di-;
lektno nagovoril svoje rojake v nekem berlinskem listu ter jih op o- j zoril na blaznost vsakega poskusa; da bi se strmoglavilo nemško j vlado. Dokler bo nevarnost še blizu, -— je rekel obrambni minister, j t — bo vlada vršila svoje dolžnosti brez slabosti, ne da bi se nagibala]
*	na to ali ono stran ter šla trdna naprej proti cilju "varne in goto-1 ve bodočnosti za nemški ndrod"
au,-;- -■ ,-i— .
Ilir*lb i ~ y
Rusija m Turku
----
Mogoče nt več resnice v poročilu, ki je prišlo iz ČTviee, da jej boljgeviški pamflet, katei-ega je podpisal Lenin, obnovil zahteve! Rusije dl» Carigrada. Izstop Miljtikova iz urada v aprilu 1917, ker j se je zavzemal za to zahtevo, je predstavljal prvo zmago boljševiških ! 1 sil nad prvo rusko revolueijonanm vlado ter bi bilo vsled tega ne-. kako čudno videti fteuiiia, kako bi sledil stopinjam Miljukova. T^i-ka stvai* pa je vse prej kot nemogoča. Carigrad je bil izgovor, da se je prisililo odstop Miljukova. Osnovni vzrok pa je bil ta, da je bil on močni mož-v vladi, katero je hotel Lenin strmoglaviti. Razvente-gu pa je videti sedaj Lenin vse prej kot voditelj svetovne revoluči-jornartie-križarske vojne. On je vladar Rusije iu naj so njegovi ko-nečni nameni t a bi ali taki. Vsled tega smatra za nekaj časa potrebni, da" zasleduje rusko- nacijorialistično politiko
Kaj misli Lenin o tem kar hoče, protiboljševiški Rusi v Wash-ingtonu so tekom preteklega tedna izjavili; da smatrajo za nekoliko prenagljena odločiti glede uM«k* CtfigMlt, ne da bi se vprašajo glfde lega Rusije. Lloyd George je v svojem govoru, v katerem je brtftiii sklep, da se pusti Turka v Carigradu, izjavil, da sta ruska revolueija in pogodba v Brest-Litovsku odstranila Rusijo iz tega vprašanja. Mogoče se je zgodilo to postavnim potom, a če je narod 120 miljonov duš sklenil pečati se z uravnavo zadeve, je treba ne-? kaj več kot postavnih tehničnOsti, da se g& drzi vstran od tega vpra-j šanja.	"	i
Zakaj hočejo Ruši kontrolo nad Dardanel&mi in Bo sporu m in. če že ne celo posest, pa vsaj mandat, je razvidno iz več razlogov. Rusko žito z obširnih žitnih polja ruskega juga najde svojo pot v Kvro-po le skozi te ožine. Tekom vojne je bila zapadna Evropa oropana j tega žita ter je to pomanjkanje britko občutila.-Internaeijonaliza-1 cija in nevtralizaeija ožin bi sieer odprli za rusko trgovino pot sko- j zi to ožino, a Rusi povdarjajo dejstvo, da bi lahko to ožino zaprla ] \saka e\Topska sila, ki bi se nahajala, v vojni z Rusijo. Če bi ne bilo nadalje v Dardanelah nikakili fortov, bi lahko prišlo katerokoli bro-dovje iz Sredozemskega morja ter ogrožalo ruska pristanišča v Cr-j nem morju. Obramba obali bi vsled tega zahtevrla velike izdatke za' bojne ladje in utrdbe.
To so argumenti, i:i so zelo prepričevalni, vsaj za Ruse. Resnica j je. da je z ruskim carjem padla vred tudi stara ideja ruskih carjev! kot vladarjev Carigrada. Padel je tudi stari imperijalieem, vsled ka- _ terega je bilo stališče Anglije proti ruskim aspiraeijam v Carigradu, tako sovražno. Ta imptrijalizem se lahko oživi v novi obliki v kate- j remkoli trenutku. Razven teh reakeiljonamih uplivov })a imajo Rusi dosti pametnih argumentov, da zahtevajo svoj delež pri kontroliranju ožin. Ostali svet sicer noče, da bi boljševiška Rusija kontrolirala Carigrad, a državniki, kojih misli segajo v bodočnost, si lahko mislijo, kaj vse se bo zgodilo v teku naslednjih par let.
Lloyd George razmišlja o tem, kar je razvidno iz njegovega najnovejšega govora, ki kaže indiskretno in gotovo prenagljeno veselje! glede slabosti Rusije. Ce pa razmišlja o tem, razmišlja zelo slabo, j kajti rt p. j višji svet je sptvjel metodo, ki bo skoro gotovo spravila j Ruse v Carigrad. Grki imajo precej pravice do mesta, tako iz zgodo- ■ vinskih kot narodnost 'lih razlogov, a Grki sami so namignili, da niso posebno poželjivi dobiti v roke Carigrad in ožine. Če je to res, soj brez dvoma mislili na to. da se bodo morali nekega dne prepirati ■ glede posesti s silo, ki neizmerno prekaša ono Grške. Če bi prišlo do pristne internacionalizacije, če bi se poslalo Turke v notranjost Ma- t le Azije ter bi se stavilo eelo ozemlje pod mednarodno administra-j eijOi v katari bi imela tudi Rusija svoj delež, potem bi bili odstranjeni vsi razlogi, ki so dovcdli rnsk«' nacijonalistc dO tega, da so > zahtevali Carigrad in ožino za Rusijo.	I
Taka uravnava pa je bila zavržena. Turki ne bodo imeli oobe-j nega brodovja, nikak>h forte*- ob ožini in nikake armade v njeni i bližini. Njih vlada pa bo ostala v Carigradu. Najvišji svet je že dokazal, da ni v stanu isadržati Turkov od masakriranja kristijanov v; ozemljili, katera je pustil Turkom. Nobenega Vzroka ni za domnevanje. da bi bil najvišji svet bolj uspešen v bodočnosti. Rusija je bila tradicijonalna zaščitnica kristijanov v Turčiji in njene vojne proti Tureiji so kazale ono mešanico želje, da se pomaga zatiranim fer pozornosti na svoje lastne interese, ki sta predstavljali glavni znak marsikatere križarske vojne. Še pet nadaljnih let in videli bo-, mo nadaljne masakre. na daljne nenspešne proteste iz zapadne Evro-> pe. nadaljne obljube turške vlade, rade volje dan, a nikdar izvrše-4 ne. Nato pa Ke bo Rusija, zopet mogočna, — pod to ali ono vlado. — i »»p«* proglaaila prveboriteljem zatiranih Armencev ter poslala bro-( dovje r naročilom, naj zavzame mesto, ki ne bo zavarovano z utrd-r bami ob Bosporu in hranjeno od turške armade. Lloyd George je po-1 vabil Ruse v Carigrad
i » t
"glas nahoda9*
^ HUVINIAR BAILVI . . .. nLTnjm MVHB PUBLISHING OOHPAn ^^^ r^anu sakmmm. mm " —uouis ................
__— CiiaMirtwijIi"i'Ja"S'MiStuir Wawr VeHMClS'."N? YT"
__*XH«a Naroda" lakaja vaak to lavaemU aadelj ta wwnttw._
ca «at« Me vatla Uaft aa Aaartka la Za Štiri mmmm	SKJf
i..........tSJlt Za <atF« lata	MJl
. ^	Zm new vm mm	mjd
aa aa« »a»a__ _MIZ« Inuiaiiiatwa_fjaa
flual naroda «___IVol««^«* tk«^ Noili)___ mtmmmm
___""ISiiisS ysyiMi*_, •
_____JMNartlaaawat aa «jr—m«nt_
Biaa fetea nflglae la —kue«u ea ne prlobeuJeJo.Deoar aa] aa klasiiieM saMJatt pe
_____ktvaMSfta aaaaaaU 4a hltyeje mj^emo aaalovnlka._
QLAINARODA m eimrna mil e»rBu1i «a enawaattaw. Htm VMk, M.V.
___teiaph«aai Certlantft vat_'
____
Prenagljena revolucija v Nemčiji.
Dejstvo, da je Nemčija hitro zatHa liaiiieravano ustajo v Berlinu meseca januarja, nam priča o ustaljenosti nemške vlade ter o njenem sklepu, da ne bo dovolila nikakih ovir na poti redne reforme iu rednega napredku. Na ta način razlagajo tudi nekateri dovoljenje, katero je dobila Nemčija od zavezniških sil, da sme vzdižati j od orožjem svoje vojaške silo za daljšo dol>o kot je bilo določeno v mirovni pogodbi, sklenjeni v Versailles. Medtetn pa smo izvedeli iz gotovih liberalnih nemških virov, da j«' nastal celo med komunist i ter neodvisnimi strankami v Nemčiji razdor glede vprašanja, če je dozorel čas za novo revolucijo. Demonstracija proti predlogi za delavniŠke sovjete, ki bila drugače znana tudi kot "lzkorisčcval-i:a postava' je imeb» za posledico, da so vojaki ubili dvajset ljudi tet jih ranili nad sto. Ob istem času je bil spravljen v tek stroj, da v1 prične s stavkami v inremogovnikih in na železnicah in v svojem trdnem sklepu, da st^ ar hitro uravna, je vlada proglasila vogriO stanje ter zatrla dva '-asopisa skrajnih tendenc, namreč lista FTeiheit in Rote Fahne. (Rdeča zastava). Malo simpatij ima za komuniste na razpolago berlinski soeijalisti^hi Vorwaerts, ki pravi, da so komunisti sami glavni zagovorniki doktrine zatiranja časopisov in da ni-n ajo vsled tega nobenega vzroka protestirati proti razveljavljenju ustavnih pravic. Nobenega dvoma nt — soglasno z istim listom — da je bil namen onih, ki so vprizorili demonstracijo pred državnim zborom. uničiti parlament, ki j** "najbolj obširen in demokratičen". Če bi se izpolnile želje bol j še v i kov. bi izbruhnila po celi Nemčiji generalna stavka. Demokratična vlada bi bila strm ogla vi jena in "rde-ea zastava proletarskega diktatorstva bi vihrala nad razvaliiikmi Nemčije". Ob istem času pa poroča isti list, da je imelo izjalovlje-i:jo nakane za posle.l;.-o dosti sporov med komunisti ter neodvisnimi socijaliMi glede tega, kdo je kriv finska ali izjalovljenja. Tak prizor bi odpri sledil rem teli strank samim oči, — soglasno z Vor- , vaertsom — če bi n - bili ljudje sami bolni na smrt ter izročeni v l-r«»rvestiie roke blazrr.h strankarskih politikov.
V ofieijHuem francoskem koči ja list ičnem dnt-vuiku, pariškem *L lluiuanitč', se tudi ugotavlja, da je vladal nt-kaj časa med neod-\isnimi soeijalisti in komunisti dvom. če ne bo morda nova revolu- ]
•	ija izključno le služila ciljem rekaeijonareev. Ostra debata glede
t»>ga predmeta je razvila med komunističnim listom Spartacus ^ ter drugimi listi isK- stranke. V listu Spartaeus nudi gla\*ni ured- ] i ik, Arnold Stmthahu, analizo komunističnega stališča, ki je pa na , A^ak nat-in in brt-z orna t«*m bolj pomembna radi dejstva, da se ; skriva za imenom Arnold Struahahn Karol Radek sam, ki je član vlade v Mosk\y in spada meti glavne zunanje emisarje sovjetske j Rusije. Mr. Radek alias Stfuthaliu piš»-:
-- Mi imamo en velik interes in ta je, da prpcreeiuio z vsemi mogočimi sis-rlstvi. da bi se absolutne kontrole zopet polastili mili-tnristi, ki bi pognali Nemčijo v obupno nacionalistično vojno proti zaveznikom, ki bi ob istem času prisilila mase naroda v zavezniških deželah pod orožje zavezniškega kapitalizma, ki je glavni nasprot- '
I	ik svetovne revolucije. . .. Večinskim soeiialistom se ni treba z , nemirom ozirali proti levici, kajti i;ob«-n puč (nepričakovana hitra iihta.ia jim * e preti ««1 b-vn e. Potem ko s<- je naučil previdnosti "j \ sled izkušenj, %l«-iavibki razred poavetil vse svoje napore erga- j puiranj« svojih sil. ne vsled ljubezm do večinskiii soeijalistov, tem-
> ee \ filed primernega rešpekta ib» ^amega selx-. Če bo nato pretežna	,
večina delavcev mnenja, da je do/orel čas za ustanovitev proletar-	i ^ke države kar po našem mnenju sedaj ni, - se bo to zgo-»Mo, ae potom ustajc kot ak<-ije manjšine, ki posluži prilike tre
i utka, t»m\e<'' ^sled ;»riinem«'ga r» »pek t a do samega sebe. Če bo na-	i
to pret.-zna *».-ina dclkveev mnenja, da jc dozorel čas za ustanovi-	|
i-v proletar^kc držav,- —. kar po uam-m mnenju s<>daj še ni. _ w	j
bo to zirodilo. ne potom ustaje kot ak«-ijc manjšine, ki se posltiži	<
prilike trenutka, temveč vsled |>o>ledicc splošuc trausformacije so-	'
«ijalnih «il kot ae m-ši sedaj.	|
PmiU»ga za delavniake aov^ete. ki je# bila vzrok izbruha pred	]
<lr/a\ n<voon»kitu poslopiem dne 13. januarja, je soglasno s poročili	1
II	Uerliua "«l«-n naL* !j radikalnih kte-ov ekonouiake zakonodaje".	; kar jih ,t» spi-cj«-!« l oimln« skupščina. z uzirom na to predlogo	i izvemo naslednje:	.
—	OdrMKa ve t*«v v«eh mm, 4 izjemo časopisov, v kojih posel i sovjeii n»- stuejo rwmriti. Ivt ali več uslužbencev izvoli pred- :
»tavitetja, ki ima nab go posvetovati ae z delotlajaleem glede odno < sajev z delavci ter glede aplmutega vodstva posla. Število načelni- i kov al ipredatavitelic^ j*- različno v razmerju s Številom delaveev. ' kojih zastopniki bodo imeli od sedaj naprej pravico vdeleževati se sej svetov ravnateljev, kjer l>otlo imeli aktiven glas. čeprav niso delničarji.
Formati« ali naeetoika *b part iu cut.i. s.- lahko prisili, da odstopi, brez otira na njegove odnošaje z delodajalcem. Proti tej točki so se
*	bupno borili z zastopniki velikih industrijaluih interesov. bna. iz- 1 n*ed zadnjih mo<lifikaeij predloga prepoveduje delodajalcu odpustiti is sluibe žensko
tjo nndouiHstiti z možkim delavcem izkliucnol« radi njenega spola'	^
—	Predloga
ne zadovoljuje neodvisnih socijalistov. ki so zahte-j \..li odredbo po msk« uxoreu in prav posebno so ji nasprotovale i stranke desnt«*e radi njenega radikalnega vmešavanja v agrarske m i velike indnatrijalne sisteme v vseh krogih pa se daje izrasa dvo- ; nnr, da bi mogla hiti cvtredfca uspešna in splošno ju- domneva, da bodo spopadi med kapitalom in delom neizogibni.
Valed
obširne razpredelbe bo treba enega leta ali dveh. prodno] l>o mogoče ugotiviti delazmožnosr Oilredb«v Ceni se. da bo članstvo zaatopnlltfe r delaVniških sovjetih »ve%egalo število 500.000. .-	j
Priznanje poitrtlfl. prizadevanj nemške vlade proti revolucijo- j narnlm elemedtov vidijo nekateri v koncesiji zavezniških sil. da sme . K«atdi> podaljšat, čas. tekom katerega je tm^ixQti nemško ar-nlkllb IWWil* zavefWBftb državnikov, an^efki mili istrski pred
Raznoterosti
Korito* iigute ▼ mttoVnl vojai;
Glasom poročila "PiceoU della' •»era" od 7. januarja is Curiha.j ugotavljajo uradne statistike, ki jih objavlja "Vorwaerts", izgn-l "be nemške vojske na 7.091.57^' in sieer: l,74S^5g mrtvih,! ,1.263:937 ranjenih in 1,08C263: vojnik uyetnHrov in iMgvešanih I
jwi tiiBii t miQL
Kakor se* poroča listom iz i rane, so tamkaj opsso^-ano. in-1 fluenci podobno botaM, Id1 Sel imenuje '4nona". konštatirali tu-i di v Rimu in južni Italiji. BUle-1 ■zen se	z zaspanostjo, na j
j pade vse žičevje in se konča po j največ s smrtjo.	;
t ! Za &4ov*o onivsrso.
j Iz Curtha poročajo, da skliče
predaedništvo zionistiene organi- j
' za c i je v Basel veliko zborovanje.!
: ki se bo bavilo z ustanovitvijo ži- j
• dovsfce univerze v tem mestu; i
i j
!	VirtmnitTi
j ji klerikalec Bergamo, ki ima ko-ima> 25 1et. Predpisana je starost 80 let. Verifikaeijski odbor torej bo UHoei porlomentu predlagati potrditve njegove izvolitve.
s	.	Moški ii> ženske f
P	^PMk^	Na napravite nanake. Zakaj al ne preekrblte na]- 4
&	r •	etarejieaa. naj^ioitenejčera. najiakaaenejdesa In aa]- S
m	mk^m	boljiesa edravnika v xa-auru. Dr. hull In Ima s9 le 1
m	fmagm^^b	iskuinje v zdravljenju UsoCev ln tisoMv bolnikov j
w	ha^b	bolnih m najrazličnejše na«ina. Vsled teaa |a po«ta fl
m	najbolj neodvisen zdravnik, pri katerem ae lahko za- S
m	'^^bfi^b	elanrata aa svojo bolezen. Brez akrbl boete dobili prt \
s	i^^h^bl	nJem najbolj temeljito zdravljenja ln veliko reanlč- i
I	- ^^■Rš	na peneči za raš denar. i
a	Breaplačna zdravnUka pretakava potoae ztrola. d
3	^^JS^^^H	t3ovorl vai maternl jezik. J
{■H	^	M ~ * * i
IKJi^^SJ	»u . Uk	^flllHUiM, tk. j
Kako so člani Ameriške tajne službe prekanili nemške špijone.
Piie Fred C. Kelly.
Ptaoruna Vi*» of Apcar«lr.
a	'	,
Stract m Tondera.
____DVOJE NEMŠKIH MEST KI BOSTA PRIPADLI DANSKI.
j --------
mimo. Zopet so odvedli oba v 11- \ n.d justičnega department a za na- I daljnje izpraševanje. *	i
— Le mirno. — je rekel 6ruuc--l ' wald proti Jakobsenu. — in 1110- j j g oče bova prišla iz te zagate. Po- j • znam človeka, ki bo položil zame } jamščino in ta bo prišel semkaj j ,še danes.	| j)
Kmalu nato se je prikazal do- ; stojanstveno izgledajoč človek'] srednje starosti, ki je gorko po-j zdravil Grunewalda kot starega j 'prijatelja. Resnica pa je, da je bil \ i U1 človek nadaljni uslužbenec j (tajne Službe, ki je moral igrati ; dobrostoječega trgovca, ki jc imel( 'tajne zveze z Nemci. Izjavil je, da i b: rad položil jamščino za Grune-i walda v znesku $50,000. Jakobsen ! ga je vprašal, če bi mogel preskrbeti jamščino tudi za nja, a domnevani prijatel je rekel, da bi bilo kaj takega težko storiti popolnemu tujcu. Povedal je nadalje,, da pozna Mr. Grimma (Grune-j walda) že dolgo časa in da bo mo-i goče Grunewald, kakorhitro bo zunaj, lahko kaj storil za Jakobsena. Domnevana, jamščina je bila položena in Grunewald je bil j izpuščen, dočim jc moral Jakob sni nazaj v ječo.
Grunewald je odšel nato v tvor-nico, v kateri jo bil zaposlen Cou-' rant. Jakobsenov tovariš, predloži slednjemu pisemc ter mu pojasnil. da je Jakobsen v veliki zadregi.
—	Jaz sem celo na slabšem kot <>n. — jc rekel Grunewald. — a hočem mu pomagati, ker je -toril velike usluge moji domovini.
—	Da. — je rekel Courant. — preskrbel sem mu slike in 011 jih je izročil. Kad bi vedel, če j" ka.i nevarnosti zame, če bi izvedeli za
iiuojo ulogo.
—	Ne. meni se zdi da ne. mu je zagotovil Grunewald ter vrgel pri tem cigareto, katero je kadil, skozi okno. To jc bil signal za na-daljucga detektiva, ki je stal zu-
° naj, da pride noter ter ga are-tira.
l" — Torej tako, ti je vaša igra, c — je rekel detektiv — Prišli ste na prosto proti jamščini in sedaj n se tukaj, da se posvetujete s svojimi ljudmi. Ta Človek — in pri e tem je pokazal na Couranta — je najbrž prav tako v godlpi kot ♦' ste vi in oba pojdeta z menoj. 11; Oba so nato odvedli v ječo ter e dali v celice, ki so se nahajale po-°ileg one, v kateri jc bil Jakobsen.
j Ker ni bilo tedaj nobenega vzro-z! ka več zu prikrivanje, sta Jakob-a: sen in Courant povedala Grune-n v.aldu na tihem vse, kar sta storila ter pozvala slednjega, naj sto-5- j ri vse, kar bi bilo v njegovi moil !«"i ,da spravi oba iz zagate s po-a močjo uplivnih prijateljev. 1 j Mož. ki je položil jamščino za l-1 Grunewalda, — seveda nadaljni i- detektiv — je nato prišel v ječo, i-j de se pogovarja s svojim prijate-e.ljem. On in Grunewald sta razpravljala o položaju dolgo časa v ! pritajeno,-a vendar razumljivo za Jakobsena in Couranta. Mož z jamščino je obupno tresel glavo i-.ter rekel Grunewaldu, da je naj->- boljša stvar, katero more storiti, [-.da pove vse, kar je storil ter i- sprejme najmanjšo kazen, ki bi -!bila mogoča v takem slučaju.
Eno uro ali dve pozneje so vse li tri zopet odvedli v urad načelni-'
-	j ka de Woodv-ja. Grunewald je
-	izjavil, da je premislil celo stvar
-	ter sklenil povedati vse. Nato pa a. j Jc. pričel z izpovedjo, ki bi. če bi i bila resnična, vzela načelniku sa-iJ po. Rekel je. da je pognal v zrak j
veliko municijsko napravo v Bridgeport, Conn.; dve nadaljni napravi v Jersey City ter tudi o-biazložil. kako je bil sovdeležeii pri polaganju mtii na zavezniške parn'ke. ki so v nato potopili. Na kratko rečeno jc storil po svoji izjavi toliko, da je bilo delo. ki jsia ga storila Jakobsen in Courant zu Nemčijo, malenkostno v primeri z njegovimi čini. j Potem ko j«* načelnik čul to izpoved Grunewalda, ki bi mu, če ,b: bila resnična, prinesla dosmrtno "ječo. če ne električnega stolea, je rekel naslednje; I — Vi pravite, tla ste storili vse to predno je stopPa ta dežela v vojno vašo besedo hočem spreje-1 ti Hočem pa vam povdariti, da
■	boste prišli v resne nepr like, če bi se še kedaj lotili kaj sličucga.
' Mi nočemo trpeti še nadalje ne-
■	prilike, če bi se še kedaj lotili kaj »isličnega. Mi nočemo trpeti še na-" j dalje tega vašega špijotiskega de-
*	j hi in od sedaj naprej je vaša stvar > dobro izkazati se. Najmanj en-" krat na teden se morate javili v *;ttm uradu ter dati račun o tem.
*	kar ste počenjali vmes ter nuditi ' dokaz, da ste prenehali s svojim
špijonskim delom. Če boste stori li to. vas hočem pustiti za enkrat. ' a rečem vam. da je to vaša zadnja ' prilika. Se eno tako odprto deja-nje od vaše strani in spravili vas l* bomo s poti.
Ko sta videla ostala dva, 8 ka T ko lahkoto se je izmuznil Gru-a newald. sta seveda naravnost g«> ^ r« la poželjenja, da podasta tudi onadva svoje izpovedi ter prideta
-	na prosto. Načelnik. ki je poslušati h izpoved Grunewalda, se natneiio-.i it a ni hotel ozreti v oha ter oba a ignoriral kot dsi je slučaj obeh
! preveč malenkosten, da bi se r<* u daj pečal z njim. »1 Ko je šel Grunewald proti vra I,'toni in prostosti, sta Jakobsen in i-' Courant vstala ter pr<»sila. da i-! smeta podati načelniku izjavo. •-■Padla sta v nastavljeno past ter J se pripravila podati izpoved, ki i, t naj bi oba spravila na varno za e številne mesece.
tj j — Storila sva nekaj stvari, za j- katere nam je sedaj žal, — je r< -ri; kel Jakobsen, — a nisva storila _ niti približno tega. kar je storil »t on. Vse. kar sva storila, je bilo.
da sva dobila par odtisov nekaj r atroplanskih delov Sperrv Gyro-} seope Company in da sva te na-
i	'črte izročila von Papenu.
>. J Courant je podal slično izjavo, )-jda je delal pri tej družbi in tla j«-j izročil modre risbe Jakobsenu, ki >. j" gledal nato, da so prišle v ro-
k« von Papena. >- Vse to pa se je zgodilo še pred-» no so Združene države stopile v vojno. Vsled tega ni bilo mogoče a zasledovati obeh pod kazenskim t, zakonom, a ker nista bila nutura-j lizirana, so oba internirali. Bila .. sta zelo presenečena, ko sta vide-r_ la, »la pomenja njih priznanje in-a terniranje mesto prostost kot se a je zgodilo to \ slučaju Gunewal z <ia.
0	— To se je zgoddo raditega. — j. je rekel, — De Woody, ki je ko-jj maj zadrževal veselost. — k r pori trebujemo mi njega, da hodi na-
i okrog, ter lovi take bedaste kaline kot sta vidva.
■i--
e • Azijska kuga v Ukrajini.
r Agencija Daeia poroča : Po vsej
ii	Ukrajini se strahovito širi azi.i-
1	ska kuga. Tudi v severni Besara-
-	biji se je uradno dognalo več pri-v merov te bolezni.
s\ oje identite ter posla. Neka dobro zuan tvrdka naj bi jamčila zanj kot za starega uslužbenca v slučaju, da bi kdo povprašval po njem. Nato jc pozval Jakobsena na njegovem domu po telefonu ter se predstavil za Mr. Grimma, člana velike električne družbe. Rekel je, da bi hotel govoriti z Jakob M ilom glede možne službe, ki bi bila odprta zanj. Dogovorila sta se ,da se bosta sestala pred nekim salonom na nekem vogalu na gorenjem koncu Broadwaya.
Ko je priiel Grunewald na dogovorjeno mesto, je Jakobsen že čakal nanj. Grunewald jo takoj pričel govoriti z njim po nemški j ter rekel:
—	ifcdvnokar sem dobil od svoje vlade sporočilo potom nekega uslužbenca na nekem nevtralnem parniku, da sle nam v preteklosti napravili veliko uslugo in dobil sem navodila, da se vain zahvalim za vse, kar ste storili. V primernem času boste bogato nagni-
jdeni, a za sedaj dosti, da veste, da je nemška vlada hvaležna za vse, kar ste storili.	i
i Grunewald je npal, da bo Jakobsen tako vradoičen radi tega.; da se bo takoj izdal, a Jakobsen !j» bil previden.
—	Imeti morate napačnega moža. — je rekel. — Ne vem, o čem
govorite.
O. preveč ponižni ste, — je odvrnil Grunewald. — Vsiuga. | katero ste storili s tem. da ste dobili načrte za aeroplanske priprave, katere se izdeluje v tej deželi, j- bila večje važnosti in vrednosti z < našo domovino kot mogoče sani: spoznavate. Mogoče ste rnisli-I:, da jc bila to malenkostna nagrada. a ni bila ter vam rečem, da I boste dobili za to nekega dne primerno nagrado.
Jakobsen pa še vedno ni popustil v svoji previdnosti.
—	Vi mogoče veste, o čem go-
Ivorite, — jc rekel, — a jaz nc vem.
( Grunewald se je. nato delal kot. da se boji, da je izdal svojo zvezo] z nemško tajno službo in da ga bo mogoče Jakobsen naznanil. j
—	Potem sem napravil napako, — jc rekel. — Posvariti vas mo-( ram, da boste umorjeni, če bi kedaj ponovili to, kar sem rekel ali če bi skušali izročiti me oblastim | Združenih držav. Tudi če bi biio treba celih let, da se vas zasledi, eden mojih tovarišev vas bo i.a-l sledoval iu nič več se uc bo sliša lo o vas.	|
Jakobsen, nekoliko vznemirjen. Dni je zagotovil, da se briga le za svoje lastne zadeve in da bo smatral «*eli pogovor- kot da se uii nikdar vršil.	|
—	Allright, — je rekel Grunewald. — V takem slučaju bo vse dobro. Pripravljen sem sprejeti \;»šo besedo, da boste molčali in potem takem ni nobenega Azro-j ka, da bi ne bila prijatelja. Ce ho-t čete stopiti z menoj v salon, bo-' v.t izpila enega, nakar se moram posloviti.	J;
Grunewald je seveda že vna-j piej domuevai. da se Jakobsen ne |l»o takoj izdal te odredil vse pO- ; itiebuo za še bolj drastične kora-ke. Ko je šel v salon, je dal zna-, menje nekemu drugemu naložben ;
Uslužbenec tajne službe dobi pogosto naročilo, naj m* seznani z gotovim človekout, si pridobi njegovo zaupanje ter ga pripravi do govoren ja. Stvar, katero se hoče i/.vedet i, je take vrste, da do'ični ne želi posebno razpravljati o ujej. Njegova tajnost je mogoče taka, da je ni nikdar zaupal uiti svoji lastni ženi sli svojemu nsj-bolj intimnemu prijatelju. Kako bo nsto detektiv po kratkem znan stvu prisilil človeka, da mu zaupa povest, ki ni prišla preje nikoli preko njegovih ustnic? Odgovor je, da mora detektiv spraviti moža v vogal ter gs sprsviti v tak položaj, da mora povedati svojo pove«t.
Dober vzgled tega je bU eden! izmed slučajev Ilarrv Grunewalda. ki je bil eden najbolj uspešnih agentov tajne službe 2a Združene države v času, ko smo se nahajali v vojni. Grunewald jo bil prideljeu newyorikemu urad:i ju-] stičnega departmenta Združenih držav.
Ker jc dobro znal nemški ter so mu bili znani tudi najbolj običajni izrazi navadne govorice, je bili Grunewald posebno uspešen pri tem, da si je /ual pridobiti zaupanje Nemcev, ko so bili osumi jeni.! Kazventega mu je bila lastna na-j videzna lahkoživost in veselost. l»il je tudi dober borile« s pestmi t«; bil vsled tega v stanu, «la j*'J vsem ljudem ob vsakem času na razpolago.
Potom važnih nemških dokumentov, katere se je zaplenilo v. New Yorku, je vlada izvedeta, da sta dva moža, Ilans Jakobseu in Curt Courant sklenila zarot.*, da izročita v nemške roke važne in strogo zavarovane mehanične tajnosti. Courant je bil zaposlen v^ napravi Sperrv Gyroscope Company, ki je izdelovala med drugimi tudi gotove tajne priprave, katere se je rabilo na aeroplanih.j Domnevalo se je, da jc napravil, kopije modrih risb ter priprav in da jc te kopije izrodil svojemu J prijatelju, Jakobsenu, ki jih je na to izročil von Papenu ali kakemu drugemu nemškemu agentu.
Vlada je imela ne gotove dokaze glede tega in ničesar, na čemur, b. moglo temeljiti kazensko zasledovanje. Ni bilo definitivno znano, če sta imela oba moža dejanski posla z Nemčijo in če tako, če sta delala to predno je stopila ta dežela v vojno ali pozneje. Edini osebi, ki sta vedeli resnico glede tega, sta bila Jakobsen ir Courant sama Vsled tega je bilo zaželjivo, da bi sama^poveda-la, kar sta vedela. Jakobsen in 1 onraiit pa	bila -j«evedi» v-s«*
piej kot pripravljena storiti to.
Vsled tega je bila težka naloga Grunewalda seznaniti se z Jakob-senom ali Courantom ter skušati enega ali drngega celo povest. Stvar je izgledala skoro nemogoča a Grunewald se je lotil dela. d.-' ujame Jakobsena. Izbral si je Jakobsena raditega, ker je po skrbnem povpraševanju glede lastnosti obeh spoznal, da je Jakobsen bolj zaupljiv ter gostobeseden kot pa Courant.
Najprvo je odredil vse potreb-, no, da "pokrije" samega sebe. Izmislil si je namreč povest glede,
(.u tajne službe, ki je stal na dru-| gi strani ceste. Ko sta torej Grn-' newald in njegov tovariš prišla iz salona, je stopil agent k njima,' položil svojo roko na rame Grunewalda te rekel:
— Vi ste Mr. Grimm, kaj ne'
Grunewald, ki je bil videti vzne Imirjen in presenečen, je odvrnil,! 'da je.	|
' — Vi pravite, da ste G rim m, —j j.: rekel agent, — a jaz poznam I vaše pravo ime ter vem, kaj ste 'delali. Skoro pet tednov sein vam bil za petami. Mislim, da bo vaše 'delavnosti za nekaj časa konec. Z menoj boste morali.	j
| Tedaj se je Gruuewabl z največjim ogorčenjem obrnil proti Jakobsenu ter vzkliknila j — To je vaše delo, kaj ne ? Iz-(dali ste me. To vidim sedaj' j Jakobsen, ki je bil nedolžen ; vsake sokrivde pri aretaciji, je seveda rekel, da ne ve, za kaj gre, pri eeli stvari.
j — Mislim, da ne \es.t. — ie re-j kel zaničljivo Grunewald, -— in plačah boste za to. Vi veste, kaj sem vam povedal. Če j*1 to zarota, boste umorjeni, ne če preje pa v desetih letih.
I Jakobsen. ki je še vedno ves razburjen zatrjeval svojo nedolžnost. je hotel oditi, a uradnik, ki je držal Grunewalda, je zaklical zi njim:
; — Počakajte. Tudi vi morate z menoj. Zdi semi. da ste prav tako globoko v masti kot ta človek tukaj.
Tako je detektiv odvedel oba v podzemsko železnico in od tam v ,
; neko poslopje na Park Row. kjer 'je oba oil vedel v urad justičnega departmenta. Mr. De Woody, na-; čelnik preiskoval, urada departmenta je napravil majhno napako. ki bi skoro uničila eeli načrt, a je napako hitro in premeteno popravil. Ko je šel skozi predso-! bo, kjer sta sedela Grunewald in i Jakobsen, je brc/miselno pokinial I Grunewaldu, katerega je seveda 1 poznal. Ker je bil Grunewald bona fide jetnik in ker je bil očivid-nc pn ič aretiran, je našpičil Jakobseu ušesa. De AVoodv pa je takoj spoznal svojo napako in ko i se je vmil trenutek pozneje :-kozi isto sobo. je pokimal Jakobsenu. kot da hoče reči: — Vidite, jaz govorim z vsakim. Nekaj časa po-1 z?jeje je zopet stopil v sobo. si iiicl roki kot zobozdravnik, ki < ka na nadaljno žrtev ter vprašal oba, kdo da sta in kaj hočeta tam. j
1 — Ne vem, kaj je vse to. — je mrmral Grunewald — Pobrali so naju na cesti ter privedli senika i. j Ničesar nisem storil. — Načelnik departmenta je nato pustil oba moža. da sta govorila med seboj.,
— Cujte. —- jc rekel nato Gm-n.cwald ter se obrnil proti Jr. k ob-si nu. — vse izgleda kot da hoče-j jo nekaj meni. kajti drugače bi ne bil tukaj. Mogoče me bodo n-sinrtili, če bodo sodišča gotova z menoj. To je del cele igre. Jaz se ue brigam za vas in vsi se ne brigate zame. vendar pa lahko pomagava drug drugemu iz te zaga-t Vsled tega je Ifoljše. če hitro ; govoriva, dokler je še čas. Ce ima- ] te kakega zunaj, na katerega se <
khko zaneseva. mi povejte hitro ime. Imam par uplivnih prijateljev v tem mestu, ki ne domnevajo, kaj sem v resnici in mogoče je, da bom lahko od tukaj proti jrmščini. V takem slučaju bom lahko pomagal vam.
Jakobsen je nato imenoval ime Curt Couranta.
— Dajte mi pisemee zanj — je , šepetal Grunewald, — in če bom prišel ven, pojdem k njemu. Ce pa ne bom prišel, pošljem lahko kakega drugega. Povedal sem že, da imamo tukaj par velikih mož pri svojem tšabu. Povejte mu, da sva jaz in vi v zadregi in da on lahko prosto govori z menoj.
V trenutku, ko je Jakobsen iz-
| a	,
govoril ime Couranta. je potrdil 11. . kar je vlada domnevala, —da sta namreč ta dva moza sodelova , la pri izročanju gotovih aeroplan- j | skih skrivnosti v roke Nemčiji. .Jakobsen je hitro napisal na za-i \ :t"k nekega pisma, katero niu je| i po'Ial Grunewald;
- Ta mož in jaz sva skupno vi trublu Povej mu vse. , Podpisal je svoje ime.
Grunewald in Jakobsen sta bi-, la nato odvedena na policijsko po-j -t a jo ter pridržana do jutra. Gru-i newald j«' bil seveda izpuščen takoj. ko so Jakobsena odvedli v ce-! 1'co. kjer ni mogel videti Grunewalda in slednji je šel po svojih opravkilh. Jakobsen je seveda mi-( slil. da je Grunewald v neki dru-g' eeliei skozi eelo noč. Naslednje-' •ja jutra se je Grunewald vrnil na! postajo ter sedel žalostno v neki eeliei. ko so Jakobsena privedli)
Chandler Creek Oil and Gas Company
sedaj sopet vrta na svojih 640 akrih xemlje, ki je znana, da hrani v sebi veliko olja. Najboljši geologi so izjavili, da je pod površino veliko množina olja in plina. Da se pa to preiskusi, daje Chandler Creek Oil and Gas Company na prodaj 25,000 delnic zaklad n i »ke imovine po 50 centov vsako. Nabavi si jih lahko vsakdo, kdor kupi 100 delnic ter plača v gotovini. Oni, ki' jih pa hočejo kupiti več kot sto, plačajo vnaprej tretino, drugo pa odplačajo v treh mesecih, z enako svoto vsak mesec. To glavnico se lahko zviša v oeni ali se jo pa lahko vsak čas vzame s trga. Vse kaše, da bo vrelec dobavljal dosti olja. To zemljišče lezi šest milj zapadno od United Oil Refinery ter je v okrožju treh milj nekaterih njenih vrelcev, iz katerih dobavljajo olje že trideset let. Chandler Creek Oil and Gas Company si je szesta, da se bliža velikemu oljatemu Jezeru, katirega iščejo že veliko let. Družba upa napraviti v4«elec, ki bo donašal najmanj 5000 sodov olja. Vsi, ki se hočete združiti s to družbo, takoj na noge. Pomnite, da je ta družba edina slovenska družba v Združeih državah, ki vrta za olje. V nji je samo en Amerikanec, in ta je geolog. Pošljite ves denar in vse naročila na: Matt. Slanovich, Box 141, Canon City, Colo. On bo vam odgororil na vse, kar hočete izvedeti o družbi.
MATT SLANOVICH, predsednik.	C.B. PHAY, podpredsednik.	FLORJAN ADAMIČ, tajnik.
JOE SHUSTAR, blagajnik.	MARTIN MILARICH, ravnatelj.	LOUIS LIPOLD, ravnatelj.
Najzanimivejše,	j!
in najbolj	j
popularno čtivo	f
vam je na	j
razpolago, m	i
S
Slovensko-Amerikanski Koledar	|
je izšel za leto 1920.	|
Veliko več slik kot prejšnja leta.	I
Najbolj izbrani članki, opisi, razpravej pove-	%
sti, šale, zanimivosti.	jC
Stane 40 centov.	|
!j Izrežite ta fcupoo, pridenite za 40 centov štempsov ter po-	?
j; šljifte nam.	$
S . L! V 1 - .. - 1 ■ ^ "LIU 1 1	Ž
i SLOVENIC PUBIalSIMG CO.,	5
■	J &2 Gortl&ndt Street,	■ M KewYork, Y.	fj
S U Tempo tom naročam »oyeftflfco- ftm*rikancki koledar za	&
|| I Jato 1920 ter prilagam sa 40 centov fiemppov.	ijj
p 1 Ime ........ .r.t....................................J
■	| i Naslov .............. ................T..................................2
I ***** ^ .............................................g|
'žbi. Isti so Amerikanci, dasi veči- L
na rojeni na tujem. Oni ne govo- t
ri jo h- jezika svoje posebne narod- j
ne skupine, ampak poznajo tudi »
njene razmere in težnje v tej de- »
želi.	j
Newyorski urad deluje s sedem- »
iiajstimi iuojezienimi skupinami; H
to so: čelio-slo vaška, nemška, ma- ?
djarska. itaijanska, židovska, ju- f
goslovanska (srbska, hrvatska in *
slovenska i, lit vinska, poljska, ru- J
ska. finska, holandska. danska. ■
norveška, švedska in ukrajinska, j ■
Razun inojezičnih divizij obstojaj 1
L še vksekutivna divizija in odsek g
!za ameriški tisk (American I*ress I
.j Division). Ta poslednji daje aiue-] ■
(iriškemu občinstvu informacije ■
j i glede inojezičnih skupin.	■
i Urad of vešč a tujca v njegovem ■
- lastnem jeziku glede vlade in za- ■
. konov' te dežele; razlaga, kaj via- ■
i i ia pričakuje od njega in kaj uiu I
J ponuja, popravlja napačno preso- ■
janje in mu pomaga v njegovih g
i! neprilikah. Poskuša tudi dajati g
.i turodnemu prebivalstvu informa- |
-ivije o inojezičnih skupinah, katc- i
il rc informacije naj pobijajo krive |
c j predsodke in nesporazumi jen ja. |
Vsled povpraševanja s strani g
inojezičnih skupin glede zdrav- g
a stva. državljanstva, poljedelstva. |
.jameriške zgodovine itd. je urad jj
i.'natiskal in razdelil 92.000 knjižic j
.-•v ruskem, ukrajinskem, poljskem j
i- in madjarskem jeziku. Razposlal j a
e je lOO.OUO knjižic o sulici na vsa j 5
o i srbska, hrvatska in slovenska!*
-.društva. Na 600 inojezičnih časo-{j
a i pisov sedemnajst ih inojezičnih j
i.1 skupni pošilja urad dnevno infor- j
j. niacije s strani 58 vladnih depart- »
zjinentov in uradov. Nad tri četr- i
j tine miljona besed, tičočih se via- j
ajdinih informacij, se priobčuje me- j
i sečno v teh 800 časopisih. Vec kot j
u B7.000 inojezičnih organizacij so- |
t- deluje s tem uradom. Te so veči- j
i- noma \se narodne in lokalne pod: j
_ porne in zavarovalne organizacije
• ter prosvetna, socijalna, godbena
j, in dramatična društva.	j
a. Dodatno k temu Ogromnemu ]
e neprestanemu delu urad izvrauje
j- neprecenljivo osebno službo. Po- j
^ vprečno 4200 oseb ua mesec se je j
. zateklo k temu uradu tekom mi-ic
nulega poluletja. bodisi pismeno ali osebno, v svrho informacij ali P pomoči v njihovih opravkih z vla-!" do. Tiče. se večinoma vprašanj u" glede dohodninskega davka, od-et redb glede potnih listov, držav-51 ljanstva, zdravstva in vojnega case varovanja. Imhj teh potaredb i* nekoliko, rariičen pri,posameznih
V številki <J «-d 23. februarja ž prinaša službeno glasilo Ameri- n škega Rdečega Križa, ."The Red r Cross l>ulletiu'\ sledeči članek: u Ameriški Rdeči Križ je prevzel n pod svojo upravo The Foreign ž language Governmental Information Service, ki se bo v bodoče i zval Dureau of Foreign language t Information Service in bo deloval < v zvezi z obstoječim informacij- j. skini uradom Rdečega Križa. > The Foreign language Govern- -mental Information Service je bil 1 osnovan leta 1918 kakor od«<ck od '
Committee on Public Information "
. f.
in ie izvršil jako važno delo v j"1
! 1
razširjanju informacij med tuje-J ;jezične skupine glede ameriškiht1 :vojnih ciljev. Urad je obstal tudi;? 1 po premirju vsled naraščajočega povpraševanja s strani inozeui- 1 -kih skupin po vladiuih informa- 1 eijah: urad je obstojal kot odsek < Committee on Public Information.-] dokler ni bil ta Committee razpu-:. seen v maju 1919. Za nekaj časa!' , je urad nadaljeval s pomočjo po-j1 'sebnili fondov, in ko so bili ti iz-;« črpani, se je držal v življenju"^ pravzaprav brez nikake finančne! podlage in v veliki meri vsled žr-' tev s strani dela osobja.
To delovanje, jako važno za | ustvarjanje boljšega državljan-' >tva. ne 1k« prisiljeno prenehati-! . ker vidi Rdeči Križ v njem pre-' krasno priliko za delovanje važ-, 1 nega in koristnega značaja, ter se;
je ponudil, da vključi to službo; " v svoj mirovni program. Xew-| ^.vorški urad. ki je razdeljevalna• 1 j centrala, ostane tam za stalno, do-* \ čini se washingtonski urad, nabi-( »'ralna centrala, ki je v stiku zj l, vladnimi departments takoj pre-j '- mesti v glavni stan Rdečega; i- Križa.
i- Osobje. obstoječe iz moških in >- ženskih, ki so dokazali svojo iz-o, redno sposobnost, bo OjSt^Jo v slu-
i; >-—r-"T--: ------
j . lute. Ker mora odpotovati, je mi-e n istrski predsednik Nit t i prosjl j zbornico, naj odgodi svoje razpravi J ve dotlej, dokler se on ne povrne, n; za got o vi vsi. da bo takoj po svoji u vrnitvi sklical parlament. Socija-allistični poslanec Modigliani je n; predlagal, naj zbornica nadaljuje svoje delo in naj razpravlja o e- predmetih, ki ne zahtevajo pri-o sot nos t i ministrskega predsedni-»- ka. Pri glasovanja je bil sprejet il predlog ministrskega predsednika g. junija. k^jMktwm ftiitfldilnv riwr
llice ...
o.-
t<žavno upliva na italjanske fi- (• luinee in na italjaiisko gospodar-stvo s pravnim razmerjem, čet u- rs id: me stane to tako žrtev. Kdor.j< : ik mlobrujc tega stališča. ima:v< Jtlolžnost. da glasuje proti vladi.-p Veudar ima vlada potrebo, da se p j čut i podpirano od zaupanja zbor- .'•I uiee. Ce mu bo zborni«*a odrekla ei to zaupanje, bo govornik zapustil * v * ado s čisto zav<-stjo. da je sto- ^ lil \ so svojo dolžnost. K v ropa, ki* m nahaja v težkem položaju, bo ^ n ušla svoje ravnovesja le z odkri- ^ tim sodelovanjem med zmagoval-A ici in zmagalei in le na podlagi mi-
ji
!r«;. ki ne nalaga zuiaganccm ne-!J preiiesljive pogoje. Glede Rusije
je za Italijo posebno važno, da
i	...	. u
i vzpostavi znjo razmerje, \eliki
j čut človeške solidarnosti jc potre- j,
j beli Evropi. «;e s** hoče rešiti pred j
:pro|>adom, pa tudi mi se moramo ?
pripraviti na velike žrtve.	j
j Ministrski jtredsednik .ve za- ^
'jkijučil! Nacionalisti se imenujejo ^
oni. ki trdovratno obstajajo na tj,
>	kakem malem otoku, na kaki ma- ; ■ li skali, na kako neznatno točko J i
ii: ne mislijo na oni veliki narod, ^ i v katerega mi verujemo in hate- i i rega mi hočemo, na oni veliki ua- 1
-	r-rnl produeentov, ki mora obnovi-
-	ti svoje živce in energije in ki mo- J
-	,ia obnoviti tudi svojo svetovno |J
-	politiko. -laz \ztrajam na tem sta-,
>	lišču.in kdor je nasproten, naj.l
-	piasuje proti meni. K sklepu je m i Nitti pozval parlament, naj zašle-j:
-	dujejo tako zunanjo politiko, kij
-	ima za cilj konsolidacijo miru in;
-	dopušča ua Jadranskem morju 1 prisrdčno pobratenje vseh onih na j v rodov, ki ob tem morju živijo in. t- se na njem srečavajo.
i- Po daljšem govoru soeijalistič-e nega poslanca Trevesa. ki je ostro i- kritiziral vladno politiko, je za-oSkladni minister Shanzer predložil t-jsakonain naert « kvannduk n-
ojkrepih *a varstvo italjanske va-
%
V t'*»" trenotku pa nasfo|iajo[ -o*cite, ki hočejo postopali nedisci- t plinarno in zahtevajo takojšno iz-'n v<tlbo. londonskega pakta. V tem s ozira naglasa, da ta izvedba nijii potrebna, ker j<* londonski pakt i bi i lojalno priznan. In če bi seji moral londonski pakt izvesti, bi ) b»la dolžnost Anglije in Francije, 10 sodelovati na izvedbi.	i
Za \sak slučaj pa, k» r mi ima-11 ino razen nekaterih malenkostnih *y točk že zasedeuo tako oz**uiije, kiii j•• Š4' bolj obširno, lifgo ono. oziiu | > i eno v londonskem }uiktu. bo po-]i menjala izvedba tega pakta, da h moramo izro»*iti Reko Hrvatom iin» izvesti člen 7 pakta, ki se-tiče Al-ji hanijc. V tem oziru ni mogočaM dvoumnost; ni mogoče zahtevati j. londonski pakt in in prezreti ob-j■ enem člen 7 in zahtevati Reko.., G< vornik zelo obžaluje ravnanje jI onih politikov in onega škodlji-: vt ga tiska, ki branijo uezadovolj-1 nost in pospešujejo prenagljene j in ne/miselne sklepe. Z žalostjo) je gledal pojave kršenja discipline posebno v vrstah armade in mornarice, ki so zelo težko oma-jiili naš kredit v inozemstvu.
Ministrski predsednik se braui proti obtožbam, da je popuščal in u i« je razložil Ameriki pravi gospodarski in finančni položaj Italije. kakor do bi ta bil v inozemstvu manj znan, kot pri nas. Govornik izraža svoje preprieauje, da bo Italija izšla srečno in kmalu iz sedanje krize. Očitalo se pi" je tudi, da je imel zvezo z Jugoslovani. Temu nasproti mori odkrito izjavili, da želi tko sporazumeti se z njimi, da doseže od njih največje zaupanje. Absurdno je obstajati na tem. da se smatra celo Jadransko mor^ £ot iU-ljansko jezero. Blacno je, ee se hoče zapreti jugoslovanskemu na-rodu vsak ixhod na Jadransko morje. Zrn oe^oj i« vafa»®» d*
jjomctimo d^anski stan, ki «elo|
Delovanje Rdečega Križa za inozemce. j
Izvanredno važen govor
min. predsednika Nittija
KONČNO JS VENDIBLE PRlfiEL DO PREPRIČANJA, DA MOKA ODLOČEVATI IN PREVLADOVATI PRINCIP NARODNOSTI , KOT PRI MALO AZIJSKEM HV TURftKF.M TAKO TUDI PRI JADRANSKEM VPRAŠANJU — KATERE 80 BILE NJEGOVE TEMELJNE SMERI.
P« <lt>l|r«m pričiikvVNigtt tu uo*d splošno pozornostjo je due 7.. t. bruarja v >.eji rui.sk« zbornice poslancev povzel ministrski pred->tdmk Nitti besedo, da po^la svoje i/jave o zunanji politiki zlasti o poletu* (n-4it\r jadranskega vprašanja. Glasom poročil v listih je NilU uvotliMiia takitj uaglašal, da bo moral koncem seje prositi zbor-nico, da <Mlg«Mli /.a ncl-.aj dni svoje razprave, ked mora on. ministr-, ^ki predsednik. udel< *it m* važnega sestanka zavezniških ministrskih predsednikov. «i.-*J>«*J*- raznim predgovornikom in intcrpelau-T.■ «fiii ni onim. ki trd >«> da se bodo izjalovili cdji. za katere je Italija stopila \ \ojiio. i:aglaša. da kadar je Italija stopila v vojno, sta bila njen cilj Trident ot Tr*t. londonski pakl tedaj ni bil poznan in po teku usode s,) s.* ,Mjlem ]K>javile še druge aspiracije; jadn nsko. ii abmzusko in turško, in vsa ta tri vprašanja zadevajo najbolj vi-t.i 1 ti«- iulerese Italije Govornik je mnenja, da ima Italija interes ua !••»!!. da v v"»eli teli tleli vprašanjih prevlada princip nanKliii»ti: v letu smislu s« je or i j 'ittirala itaijanska akeija. Ce imamo pravico, tla zavzamemo na Sredo-eiu-kein morju slnliš<'-e. ki naj ne 1m> slabs«' od « u*drugih \t IcmI, nnaiiio pa tudi interes na tem. da ne bo rohe-i.a MaifHlnosi uničena in tlačeiut. kar bi ustvarilo kali za bjdoče konflikte.
l'o ktjtk»-i»i zgodovinskem pregl^Iu •• londonskem paktu je, t.agbišal \itti. da mi i> b- nj*-g«»ve temeljne siu«'ri nastopne:
1	It.dj.iusko ozeitdje bi moralo	» *»\ojo \/limiu« mejo do
Volotke in oblegali t«! li istrske otoke.
2	Mesto Reka in « on« do Dalmacije bi >c moral« dati Hrvatom.j b.Klisi d;i j- ostala A >tri.j;i združena, ali pa da hi bila razdeljena..
:{. Ilaljaiisko o/.-i:nje bi »<• moralo nadaljevati »hI severne meje! 1'almaeije m obsegati provinci jo Dalmaeijo po upravnih mejah na p«»dlagi l>i\r>- avstrj-ogrske ureditve. Ako bi Italija dosegla svoje U»eje v obs« iru lu/.ua.-"' om v členil paktu, in Valouski zaliv, se bi Kalija ne bi ^no-lii upirati, da bi severni in južni v paktu ne obseženi deli j»o željj zavczjuikov Lib razdeljeni med Srbijo. Crnogoro in Grško
Vsled man fesi i *ije reškega mesta se je ustvaril poiitiCio« dni-pači li p<»ložaj. Sedaj je deloma priprost: ali enostavna izvedba lou-douske-^a pakta, ali «>a taka rešitev, ki bi ustregla tendencam, in-t'Tesom in asj>iraeija:ii Italije in Jugoslavije. Govornik je mnenja, d., j«' ta druga rešitev v parlamentu bolj všeč. V polnem soglasju z i linistrim zunanjih ]m>»1ov je bil določen minimum italjanskih aspi-raeij. Govornik je /al.teval solidarnosti zaveznikov za londonski, pakt, in to obvezo »o zavezniške vlade lojalno priznale. lzja\ ;l pa »t, da 1»i bilo l»oJj.-. • i;■ se pri«l«' «lo <*porazuma, ki bi bil obem stran-kam \ korist, ter za;*pa. d« se bo dal doseči ta cilj, ker ne in ore ihointii na »»I tMlkrito-rčnosti jugoslovanskih pogMjanj. Točke tega sporazuma so ynaiic iti predstavljajo minimum italjanskih aspira-eij. Kar ^e tiče Albanije, j«- halija pripravljena, podpirati ta narod, da do-eže s\oje narod'.o Vstajenje.
Ministrski predelni* Nitli je prepričan, da se je napravil na t« j p«M|ljiyi korak naprej. Govornik mora z žalostnim srcem pove-oati vso resnico. Paviament pozna otlgovor belgiajsk-- vlade. N;i tej loi-ki, do katere sino dospeli, rešitev ne zadela toliko Italije, kakor 1- iHiiei jo in Aiiglij«*. I i sta pi m l vzeli ta korak bel g rajski vladi. Imenom italjanske Mi.de more le zagotoviti zbornico iu deželo, da l>o nastopal s potrebno odločnostjo in varoval čast Italije, pa tudi velike interese miru.
Akademska omladina jc pr«re-, dila 29. januarja t. 1. demonstracijo proti pohlepnosti ltaljanov! po naši zemlji. V Unionu so se organizirali in odkorakali odiamj pi cd deželni dvorce. Dcmonstra-j »•isjski izprevod so otvorili nosilci; slovenske, srbske in hrvatske tro-j bojniee: v sntli zastave so imeli sliko z uadpisom "Odgovor na: ultimat", katera predstavlja de-j belo jugoslovansko pest. ki uhlja i iti,ljaiiskega vojaka*. Demoiistran ti so prepevali domoljuhue pesmi iu dajali duška svojim ogorčenim čnstvom s klici: Doli Italija! Ži-vio jugoslovanski Trst! Živela slovenska Gorica! Pereat čuten-1 ta! Proč z Wilsonovo črto! V Pre-j šernovi uliei je je šetalo več vojakov češko slovaške vojske, ki so nekaj časa med vožnjo iz Sibirije
v	svojo domovinu ostali v Ljubljani. Ko so češko slovaški junaki zagledali jugoslovanske troboj-nicc iu slišali petje slovanskih narodnih imen, so napravili fionto it» vojaško pozdravili jugoslovanske praporie. Demonstranti so korakajoč mimo njih prepevali i "Hej Slovani" in zagrmelo je v
vi	stali demonstrantov: Živela če-ško-slovaška republika! Na zdar, Čehi! Živela Rusija! Čehi so klicali: Na zdar, Slovenci! Ko je prikorakal demonstracijski izprevod pred palačo pokrajinske viatic za Slovenijo, so zaorili klici :j "Doli z imperializmom!" Izpre-j vtxl se je ustavil. Demonstrantom t >n govorili tehnik Debelak, srbski
, časnikar Stojilkovič in filozof !l. de. Govorniki so ostro obsojali pohlep ltaljanov iu imperijalizein entente. podpisom pogodbe si ! je Italija podpisala smrtno ob-; I sodbo. Jugoslovanska omladina in j I posebno slovenske se zaveda, da' ! bo morala prevzeti dedščino srb-1 | ske abraue: Italjani uaj pripišejo j sami sebi posledice, če se bo pri-! čelo delati s sredstvi srbske lia-I rodne obrane". — S klici: Pereat d'Annuuzio! Smrt Italiji! Živela jogoslovanska vojska! in prepeva-i narodne himne so odkorakali j tlt moustranti pred deželni dvorec,j kjer >o se dcu^oustranti ustavili, j Na balkonu deželnega dvorca je! bi? zbrau akatleiuski senat vseučilišča v Ljubljani. Tovariše aka-dt mike je nagovoril raz balkon rektor dr. Plenici z izbranimi besedami; v svojem govoru je poudarjal. da je akademski senat, na strani akademikov in naznanil, da j.- sklenil akademski senat vseučilišča v Ljubljani, da odpošlje vrhovnemn svetu v Parizu protest proti zahtevi po slovenski zemlji, ik«.r bi z cdtrganjem liajzavednej-|šega dela našega naroda tudi naša kultura trpela iu bi se tudi vseučilišče ne moglo tako razvijati. Deinoutranti so govoru rektorja dr. Plemela 4 živahno pritrjevali. Ko so demonstranti še zapeli 4Bože pravde*, so se razšli. Protestno j demonstracijo akademikov je z j največjo simpatijo spremljala tisočera množica.
inojezičnili skupinah ■ n. pr. ruska skupina se bolj yaoipia za vprašanja glede potnih listov in za poljedelstvo kot vsaka druga grupa. Kar se tiče dohodninskega davka, je Foreign Division tekom šestih mesecev dopisovala ali govorila z 12.872 osebami. V vseh slučajih je j bila zadeva po voljno- rešena. V ! 4,137 slučajih. tič«uh ** JiasUilje-
Koroške
j __
Is Dobrleviai.
Kakor drugod, tudi pri nas smo i se dobro zabavali v krogu naše J šolske deee. Kakor skromna je bi-j la zunanja priprava, reci moramo, sijajno so rešili svojo nalogo naši mladi junaki z dekla mi ran jem, petjem in dramatičnimi prizori. Posebno je dopadal nastop dečkov in deklic v domačih nošah in srce je j utripalo močneje., ko nam je naša deea zapela z živahnimi glasovi j "Lepo našo domovino*'. Za ta iz-I redni užitek gre hvala našemu vr-j leniu učiteljstvu. na čelu mu nad-j učitelju Kogclniku.
Iz Škocijana v Podjuni.
T ukaj, oživeli naše bralno
■ '-g'- -.i - r . C , ■ ; ■■ ^___
niii in uenastanjejiih tujcev, se jc izposlovala pownitov $203,862.45 na preplačanih davkih. Nekateri oddelki, zlasti poljski, italjanski. jugoslovanski in madjarski. so ]>o-nndili poed ncem izdatno pomoč s tem. da so jih spremljali na Custom House in p/iravnali njihove težkoče.
novice
-- i
| društvo, kujem u predseduje Er-j javčev Milni Kačnik. Ob tej priliki j so nam naši mladeniči in dekleta ob veliki vdeležbi predstavljali: igro •'Domen". Vprizorrtev je bi-! Ia tako dovnŠena. tla bi se lahkot ž njo ponašal vsak mestni oder.
Z avstrijskega Koroškega.
Iz iSeljaka poročajo: škoda, ki so jo napravili tatje v cerkvi pri sv. Križu na Peravi, znaša po sedanji vrednosti pol miljona kron. j Sploh so tatvine v lteljaku in be-.
' 1 jaški okolici na dnevnem redu. j Pri tem posestniku zmanjka kaka i svinja, pri drugem pa kar cela j krava. Pa se šc sliši od nemčurjev
.....HIPI
Liniment |
sli ctj«, bi moralo biti ndoo pri-	|
pravljeoo r hUi z* Ukojiao nbo v	fi
till, tjer f lokalna vponte edloo	«r»
sredstvo ta tekojlao oUiteto ia	H
T.pcSno oz<1rar!)enje boleiin. Prav	fc
storite, če kupite	*
Severa s!
Gotkard Oil i
(Sctmovo GAthafdako olj«), in n 3
rabite tot lioineat ali mazilo prt	Ki
lokalni v pora bi ra zdrarljenj« r*r	g
rnatixms. nanralcije. Upabnjrn.^.	B
•'t»kliM. poTffao)« vrat sik £ier.	S
••»rplj«ije mliir ia fleoov ter bole-	K
iin. Cen« 30c in delavka. »UOCc fit
fn 3c davka. * Tie h lekarnah.	B-
semintja. da bi biko boljše v Nemški Avstriji kot y Jugoslavij:. Na .državnem k«»!otl>*oru v lieijaj%n
)p;-i-Ii velikim y>»Liufijani na sled. t<> železničarjev vo zaprli, nadre-vident T*, pa se je ustrelil.	j
GX^S XABQDA. 9. MABC A 1920
^monstr#c^roti Ijkalganom,
LJUBLJAM§KI VW7CByAČ|riKX MQ	VKUOLA «
M0M8TEACU0 PROTI ITALJA*«JU QJULB*ŽU1V0STI. - KO i JE ITALUA PODPI£iXA LOKDOVBKO POGODBO, JX PODPISALA SžMA 8EBI 8HBT90 OBftODtfO.
dohodki za mbsec januar. 1920.
' *	9 '	I	" =	1 i
i i	i	*	* ■	* g 4
£	—	_2	£ ■	oŠ * ^a 5
**	—* dS	s«	»*• a	«» ~
I *	J	il	«s ž-	ga g I ž
j 1.	97.50	1 00	13.54	25.00 .25 L»0s 47
3.	110.71	144.00	20.00	m 71
4.	24.48	33:21	3.00	.rO.liS 1.	115.42	113,50	2.00 14.40	50.00. .50 245.32
j ti.	16.81	21.75	2.50	41.06
! 7.	64 54	64.50	1.00 8.60	25.00 138.89
8.	32.33	33.00	05 83
9.	47.38	49.75	1.00-	. 5.77	25.00 .25 104 40 10.	2.91	3.00	.40	0 31
\ 11.	20.68	23.25	3.10	47.):$
i 12.	6.99	9.t»	1.21	17.20
- 13.	17.29	18.00	2.40 .	:t7 <;;»
: 14.	25.37	30.00	' 3.70	.-,<».07
15.	7,21	6.75	.90	14.86
I 16.	106.65	74.30	2.00 15.80	75.0U 200.00
i 17.	19.63	21.75	2.90	44.28
1».	8.70	9.75	1,30	m'75
! 20.	17.00-	21.00	1.00 2.60	25.00 .25 40.10
j 21.	49.28	54.55	3.00 6.00	1.00 113.83
j 22.	33JO	22.10	55.20
: 23.	19.51	21.10	2.56	* 75.00 41.13
] 24.	18.:«	13.50	7.62	25.00 18.32 58 01
j 25.	6.79	9.00	.80	15.99
i _ ,_____.	'	. —
!--~---■---*-—------
I'	895.88	883.30	11.00 119.10	325.00 2.75 18.83 1934.11
Skupni izdatki za isti čas	2019.01
Primankljaj *	84.93 1 Imovina 31. decembra. 1919 23990.50 Imovina dne 31. januarja, 1920 , 23914.57 1
j IZDATKI ZA MESEC JANUAR, lflttO.	1
Št. Za Smrtnino Bol. Podp. Porod. Podp. Drugi Izd. Skupaj ]
jI" 2S.8S	28.00 -
! 3 10.00	10.00 i
' 5 1100.00 20.00	11-20.00
• e 21.00	21.00;
1 T 13.00	.	13.00 i
8	83.00	83.00 J
9	46L00	46.00 j 10 25.00 \	25.00 • 14 52.00	11.00
! 12 11.00	52.00 ,
t 16 45.00	45.00
j 17 34.00	34.00
20 10.00	10.00 J
j 21 16.00	16.00
22 35.60	35.00
Colorado State Insurance Dept. 50.00	50.00 Frank Skrabec za poštnino in plain karte ki jih
rabi aetnar	10.00	10.00 Prva nagrada društvu Zvon, št. 6, za pridobitev
novih članov,	20.00.	20.00
2.	Društvu Kr. Sv. Rožnega Venca, štev. 7,	15.00	15.00
3.	Društvu Slovan, štev. 3,	10.00	10.00
4.	Zapadni junaki, štev. 4.	5.00	5.00 i Jolm Peketz. Gl. Predsednik, letna plača*	60.00	tiO.OO
Robert Rebleek. Zapisnikar, letna plača.	25.00	25.00
Joseph Videtieh. Gl. Blagajnik, letna plača 60.000	60.00 John Germ, Predsednik Nadz. Odbora, letna
plača	25.00	25.00
Michael Kapsh, 2. Nadzornik, jetna plača.	10.00	10.00
Frank Zaitz. Zaupnik, letna plača	5.00	5.00
Anton Koehevar, Predsednik Porot: Odbora, plača 5.00	5.00
Prank Škrabee. mesečna plača.	75.00	75.00
Dom Slovenskih Društev, najemina.	Q.50	6.50 j Prank Boitz. Predz. Združ. Odbora, zamude časa
in vožnja.	18.78	18.78 Anton Koehevar. zamude easa m vožnja na
glavni seji.	17.78	17.78
Peter Gcshell, zamuda časa in vožnja.	21.90	21.90'
i FVuk Zaitz. zamuda časa in vožnja.	36.16	36.16«
j John Gcrm. zamuda časa in vožnja.	17.78	17.78
{Mike Kapseh. zamuda časa in vožnja.	19.86	19.86
Robert Robleek. zamuda časa in vožnja.	17.73	17.78,
1 George Pavla kov ieh. zamuda easa in vožnja.	10.00	10.00]
l| American Can Co.. Chicago. 111., za uovi pisalni	!
1 StTOj,	83.12	83.12
»--------j
■i IlOO.tK) • 409.00 40.00	470.04 2019.04
♦*u. — V>i v 1'ronteiiae, Kanx
Št. 14. — Predsednik: Marko Pttrieli; tajnik: Joseph Kopav-nik. r»o\ 1G01 : blagajnik: .Joe Droduik. — Y*i v Standardi ille, Utah.
St. 15. — Predsednik: Peter Predovich: tajnik: Frank Pauee, II. 11 .1. l»ox 43: blagajnik; Nick lialich. — \'si v liiughaui Canyon, Utah.
Št. 16. — Predsednik: Louis Lovšin ; tajnica : Anna Snedec, 819 l'». St.- blagajnik: Anton Bupar. Seje s«- vrše vsako prvo ii*. drugo nedeljo v mesecu. — Vsi v Pueblo, Colo.
St. 17. — Predsednik: Mike Ju rcsich; tajnik; Anton Moliar; blagajnik; Somas Sal mo. Seje j-e vr-še vsakega 14. v mesecu. — Vsi v Friderick. Colo.
St. 19i — Predsednik: John Ja-ncžich; Anton Mencin; blagajnik: Frank Okoren. — Vsi v Denver, Colo.
St, 20. — Predsednica: Frances, Miklich: tajnica: Frances Poni-kvar, 610 W. 2nd St.; blagajni-••a: Anic Težak. — V se v Lcad-ville, Colo.
St. 21. — Predsednik: Jokri Zaje: tajnik: Matt Polajuer, lior 2.w9: blagajnik: Math Ogrine. Seje se vdšc vsako tretjo nedeljoo v mesecu. — Vsi v Ely, Miim.
Št. 22. — Predsednik: John Rebolj ,. tajnik : Nick Brozovich, B^ 1 28; blagajnik: ( .') Vsi v Toele, Utah.
St. 23. — Predsednik: Louis Mežnar; tajnik: I'rank Acpieh, 2558 K. 75th St.; blagajnik: Fr. , Poje. Seje se vrše vsako prvo ne-( deljo v mesecu. — Vsi v Cleve-. landu, O.
I	St. 24. — Predsednik: Frank ; Mnliich; tajnica Frances Saju, i'ltox, 171; blagajnik: Fr. Jenko. jiVsi v Salida, Colo.
! St. 25. — Predsednik: John » Podbovšek; tajnik: Joe Alich, BjC { 617 ; blagajnik : Anton A'olcic.
II	Seje se vrše vsakega 14. v rnesc*
*	i en. — Vsi v Wilburton, Okla.
s -----;--.—;--
3' DANES MILJONI BLA* j GRUJEJO IZNAJDITE-•I LJA BOLGARSKEGA KRVNEGA ČAJA.
L IIol*rar>ki Krvni t"aj ii|«oraSljaJ« da-irs miljoni ljudi, ki ga hvalijo, Uu jim -!«lo«»ro ter <la jim ohranja zdravje. Ti« I smVri nam pisarijo ter hlagrujejo lz-* najditelja tega .•.lavnega zdravilu. Ne-11 katert prepoved nje jo. knk<> jih je o-I* : hranilo |>red lafleacaeu. kako se so iz-: I nebilf težkega ifretilsda in kako so so _ j obvarovali preti pljučnico. I»ru^i 1*1-. puveilujvju. kak» so ozdravili svoj l>olan Q! tefodee ali kako so odpraviti zaprtje, jbotesni v rrevesUi. holezni v ledi<-ab, >j««ruh ali sliUrf krx i. Vsukdo naj hI s j imel to d->ma«V zdravilo douin Vedflo i uaj bo pri rokah, da gaK vzamete vrelo s s-okoTn pol Hlroue. Pel nje hitro. : Obrani livljfnja. PriStedl zdravnikov k'rafuu. VaSe zdravje je prva stvar, S ^, katero se uiorate huviti. Podite m- da-{11«« k lekarnarja ter pa vprašajte za c- ska ti jo Bolgarskega Krvnega Taja. T CNev vzemite ponaredi*-*. Cc ga nima, > .naj ga v«iu name*, fr- ga pa hočete .takoj imeti, vara gn mi I<o5ljenio za-varovano in poi^riina plačana. Pošljite 1 ff.1EI za eno škntl jo ali $3.1'» za tri •-1 -tertlje ali	za Sei«t skatelj. N*»4m :
5. Manrei Prodncts Company, d Marvel & Bl^g.,-PUurf)tu-gh,. X*a.	(Adv.)
^ MTXKtWMMOGurBMWMA
*	"QLAM MUmA'% JOJftOSfl L MflMID DHBVHIK V ZDE,
— * ; m ' ■ .» . — >■ mi
' - - ^ USTANOVLJENA	1NK0RP0RIRANA
s. julija 1008	27. oktobra 19m
WE8TERH SLAVONIC ASSOCIATION
GHavni asdsš: Denrrar, Colorado.
PredaednlS: JOHN FEKECl «40» Wuh. St^ Dam, (Ma Podpredsednik: JOHN FAJDIGA, Bok S3, Leadrils, Oalo. Glavni tajnik: FRANK SKBABEG, «N Wuk. 81, Devrer« Cula. Zapisnikar: ROBERT ROBLECK, Sta. 5» P—Sla. Oda Glavni blagajnik: JOSIP .IDETIČ, 4485. L*an St^ Dearer. Colo. Zaupnik: S>&4NK ZAITA 614 W. Oesdmt St, Lesa m«. Gola.
NAMMDttOOBOB:
1 Predsednik: JOHN G BRK, 754 MoOst Ave.
MIBAEI. KAPSCH, M N. Spruce 8L, Colo. 8prla«a, Cela 1 GBORGB PAVL4KOVICH, 4717 Grant St, tim, (Mol
POROTNI ODBOR:
r Predsednik: ANTON KOCHBVAR, 1*906 BertrW lft, Pueblo, Golo. JOHN KOCUAN, 1203 Makre* Ara, Pnetrio, Golo. FRANK CANJAR, 800401 - 45 Ave, De®*, Oda
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
Predsednik: FRANK BOYTZ, RIL 2, Bos 132, PoeMo. Gola FRANK M ART IN JAK, Box 259, El y, l«sn PETER GESHELU 44M Wash. St, Denver, Goto.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. K. S. BGRKETT, 4487 Washington St, Denver, Oola
•IA8 NARODA, 82 Cortlanftt Street, Na« Totk, N.T 1 ^ Tstoiin nskaaniee la vae aiatf— tttfi as poMJals mm <L
PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC MSB DRUfiTVI IN Z. S. Z.
K <lr. št v. 1: Pristopili: Anton Lunka, roj. lyoa za $1000 in ^J dnevno bol. podpore, eert. 2252.
Od dr. št. :J: Suspendirani: Joseph Siskar, cert 1109; -J^iepb Skerly, cert. 177b: Frank Horvat, cext. 577.
K dr. štv. 5: Pristopili; Ivan Jurieli, roj. 1»80. cert. 2225 za j^IOOO in $1.00 bol. podpore; Joint Damjiinovich, roj. 1901, cert. 2256 za $1000 in ( .J) Vol. podpore.
Umrla: Mary Jnrieb, ecrt. 1990. Zavarovana je.bila za $1000. Vzrok smrti: prehlaj^nje.
Od dr. St. 5: Prestopil: Jacob Zupelj. ee,i*t. ( .'). Suspediraui; C!ro<»hi John, cert. 1137: Malensek Joseph, cert, bt. 1041.
Prestopil: Novak John. eert. 377.
K dr. št. 3: Pristopila-. Ilelen Hbzinau. roj.	cert. št. 2257,
za $1000.
Od dr. št. b: Suspendirani: John Posega, eert. 1213: Mary Po-»tpa. eert. 73G.
K dr. št. 7 :Pristupila: Margaret Sile, rojena liK)2 za $1000 in iri.00 bol. podpore, eert št. 2253.
K dr. št. 9: Priatopil: Jakob Sukle. roj. 1887S za $500 in $1.00 bol. podpore, eqgb št 2254.
Od dr. št. lb: Suspendirani: Kasel Rose. cert. 1582; Klobas Joseph* eei-t. 1755; Skube John. eert. 1841; Godce Joliu, eert. 1180: Novak Jane. cert. 1739: Penite Anton, cert. 2042; Adam Frank, eert. št. 208S; Adam Jobana. eert. št. 2080.
Zvišala smrtnimi i7 $500* na $1000: Jobana Hrunovih. Od dr. št. 21: Zvišal smrtnino iz $500 ha $1000: Anton Iioušin. Pristopili: Helena Rozman, roj. l^SH za $1000; Frank Benko, roj. 1904 za $1000 in $2.00 bol. podpore, eert. št. 2258; Ivan Zelez-i.ikar, roj. 1892, eer' 225«? za $1000 iu $1.00 bol. podpore; Frank Zaverl, rop. 18S8 za $1000 in $2.00 bol. podpore, cert. 2260.
Zopet sprejeti: Frank .Terše. eert. 5t. 1651: Jerry Zeleznikar. cert. 1788; Jolm Papeži, eert. 1894; Frank Kosliir. eert. št. 1876.
Suspendirani: Frank Likar. cert. 1777; Frank Kosliir. eert. št. 2122. _
Od dr. št. 22: Sus-pedirani: Uanie Elich. cert. št. 2146; John M. Milkovich, cert. št. 1*^7.
Od dr. št. 23: Suspendiran: Audrey Može, cert. (!). Od dr. št. 24: Suspendiran: Frank Zaru, cert. at. 2179. |	Frank dkrabec.
Dva prijatelja.
Slika is vojne.
trdnjave, tako da pretresa člove-f ku mozek in kosti. Sovražnik je tu.
Na naši ladji je naeukrat vse živo. Zapovednik ladje daje razuai. jMjvelja. parna piščal brlizca v' temno- nt»e — vse diši po vojni... t Prijatelja stojita pri enem topu iti aa ravnata proti sovražniku. "Z vsa hitrostjo naprej!" Ladja se začne premikati po temnem morju proti sovražniku t in kmalu stoji v živem boju ž njim. A žalibog ne dolgo. Že za; dobro uro je podlegla sovražni premoei. Ljudje >«» padali zadeti od smrtonosnih kv>fr«'l kot zlatoj ' klasj#. pf^l srj>om «h1 poveljnika tlo zadnjega moža; le naša prija-! teljo š«- živita. Kako je H». da sta j le ona dva ubežala smrti, sama ne j vesta.
Iir?rita >e v oblakih smrdečega dims, vsa oikrx»pljena od krvi| svojih tovarišev, kot dva leta. To-| da kaj zmorete dva pK»ti sovražni premori * »Sovražnik je jima vzel ladjo in zdaj sprevidita, da jim ni rešitve ilrugje kakor v smrti. Pred sovražnikovimi očmi za-preta vrata, ki vodijo v spodnje ] prostore ladje, in stopata jm> železnih stopnicah vedno nižje — v gotovo smrt.
"Vdajta se!" jima kliče sovraž-j« nik. strmeč nad toliko hrabrostjo.] "Ladja je naša in vidva sta naša ; vjethika. Ne bojta s**, mi bomo le-! l>o raxniali z vama!"
Prijatelja ne odgovorita. Imela * [st» važnejše stvari za preskrbeti. * Sovražnik je zmagal in si vzel prvo rusko ladjo kot znamenje Veličastne zmage s seboj. V njej staj sedela zaprta v spodnjih prostorih t | naša prijatelja in premišljevala. L kakšna smrt bi bila zanju najbolj! junaška in vredna hrabrega voja-j ka. Fdina izmed vseh sta ušla u-i j s< hI i svojih tovarišev, a tudi njul' ne čaka drugega nego smrt. j Sklep je storjen. Ko sta pripo-j' ro<"ila svoji duši Bogu. odpreta j vodne zatvomice. Šumeč in kipeč j i -e razlije votla po temnih prosto-[ , rili, ladja se počne polagoma po- ) grezati in sovražniku ni preostalo nič ^irtigega, kakor prerezati T."rti in ])i-epustiti pr\*o vjeto rnsko , ladjo valovom.
j Tam lia dnu morja ]>očiva ne- i kdu. ponosna ladja in v njej spita j |ucMurtno spanje poslednja ik>-veljnika iste — naša dva prijatelja.	i
i--
Bsia Kun.
X oz in »m na vest lista "Paria-'
i,
mentariwrhe Korrespondenz'' da j je Bela Kun v ženski obleki pobegnil v Italijo, ugotavljajo listi soglasno, da je to ftopolnoina neresnično.
Rad bi izvedel za svojega brata IVANA 1»GAR, podomače Car j z Vrbiee pri Ilirski Bistrici na; Notranjskem. Bil je več let v J državi Michigan. Zdaj sem sli-j j šal, da se nahaja nekje v Do-i | liathu, Minn. I*rosim cenjene j t n»jak»-. ako kdo ve za njegov i, naslov, da mi ga ivWilje. za kar i b«mi zelo hvaležen: ako pa sam it bere ta oglas, naj se takoj o^a->i svojemu bratu: Joseph Lo-uar. Ratbbun, Klk Vo.. Pa.
•I	«o-io—
* i
Težka je reei. zakaj da so ju pravzaprav vzeli k mornarici. Obal sta bila soseda, eden iz Kertrome. drugi iz Vologde. Z mnogimi drugimi tovariši obširnega ruskega earstva sta stala v vojaških vrstah. Nikdo ju ni vprašal, kje bi rada služila: pri inianteriji, pri konjiči ali pri mornaric L Na, pa to je bilo pravzaprav našima prijateljema Vht- en«. Saj sta vedela, da morata nekje »idslužiti earja.
Častniki so hodili od moža do1 moža iu vsakemu posebej določili, v kakšni suknji bo služil carju in domovini. Naša prijatelja sta stala skupaj molče, zroča predse, s njiju misli so ^avalc daleč tja do1 prijazne vasice, kjer sta preživela najlepše mlmle <"-ase. Ko pridejo gosptnlje v lepdi blestečih oblekah, d« njiju, pravi eden:
"Ta dva dečka bomo poslal* k1 »»»omarici."
In tak« je tudi bilo. Oba sta prišla uit en« in isto ladjo in oba sts m* dobro držala. Le kadar sta pri-*4a na suho, ata si ga malo privoščila in tedaj *a bila zelo vesela. Zakaj ps tudi ne, saj to ni bilo vsak dan! Zamndila nista radi tega nič. Drugi dan sta potem prav h tako pridnostjo iu vestnostjo snaiila žetazui krov na ladji kot |H»uavadi.
<ki mladih let sta bila navajena le delati na polju: no, sedaj pa sta Nt- morala priučiti tudi morja. Zakaj je tako prišlo, je težko reči. No, nekje *ta ftK-r*la odslužiti vo-j
jaška leta.	m
• •
*
Temno iu miruo je morje. Zdi >e. kot da ni v trdnjavi nobenega Človeka. Svetilniki v- luki so že zdavnaj mftaaiijetu. Mogočne ntrd-' be i velikanskimi topovi zro komaj vidno kot nočni strahovi nad morjem. Prijatelja stojita molče na krovu m zreta v teruuo nsč.j 4 ud ne p«m1«>Im* vstajajo pred trud) uimi očmi in /di se njima, da sli-j šita iz daljave med močnimi vetrovi nerazločne glasove. Svetloba močnih električnih svetilk plava kot bh-kteča pika }x» temnem mor-, ju, razsvetli za trcuotek šumeče valovje in zojn-t izgine, t »d brega se čuje počasno udarjanje valov, kot težka nočna )>ewem, tako čudno. tako akrivnostno.. .•
V daljavi vstajajo komaj vidne
sence velikih ladij---
PrijatHja stojita na nevarni t«»čUi, kajti ladja, na kateri se nahajata. le*i daleč od brega, zunaj Inke, t nalogo, da pazi na sovraž-' uika. Nikdo ne spi; vse .ie na straži. Vwe napenja oči. skuša prodreti te^no iu ugletlafi neprija-telja.
MV>rje šumi kakor bi vrelo in ostri vetrovi no« i jo tisfs'-en- kaplje na krov ladje Slana morska voda jim prši v oči in vsak čas ae mora človek obrniti na stran, tla si odpočije pekoče oči. A vsi t zt rajajo, ker poznajo sovražnika kot rvitega iu potuhuj»-nega.
Na»u prijatelja sta med prvimi.j Na \ .*ak naviu Uiv-eta agtodati nasprotnika prej kakor vrf drngi.j Naenkrat se aaavett aoaedba \ojna ladja v iaru električne luči, tu v tem tretiotlni zalmči prvi strel, kmalu mu sledi še dr«;gi in tretji, in za nekaj časa se ne čuje nič drufceR* kakor grmenje mo-g««'Milh topov <k1 silnih bregov
Logan St.; blaga jnica: Frances j Baudek. Seje se vrše vsako prvo! nedeljo v meseca ob 2. uri popol-j dne v Domu Slovenskih Društev.j •Vsi v Denver, Colo;
ftt. 8.: — Predsednik: Peter Medosh; tajnik: Joe Bohoriču, 4. 4. No. blagajnik: Joe Bqliorich. Seje se vrše vsakega 16l v im-se-j en. — Vsi v Mulberry, Kans.
At. ft: — Predsednik: Anton! Strajner; tajnik: Frank Kocjan, Prospect Heiligts; blagajnik:' John Logan. Seje se vrše vsakeea I 12. v mesecu. — Vsi v Cauon; City, Colo. ,
ftC, ta — Predsednik : Peter Go- j skeli; tajnik: Frank O razen. Box' 622, blagajnik: Frank Meble. —j Vsi v Victor, Colo.
Št. 11. — Predsednik: Frank1 Bek; tajnik: Joe Blatnik, Box j 257; blagajnik: John Meršek. jDrnštvo zboruje ssakega 14». t imesecn. — Vsi v SokvaUc, Colo. | - ŠC IX — Predsednik L ud vi g \ Mihefieh;. tmjoilc: Antnn Sever, jlfes 5S; klsflmjnik: Aadoej Fijae-kOi Seja settle vsakega 15. v me-■een.— Xm v Clear Cvetek, TZttih.;
it.- S* — Pvedsedatk : Frank: Trlep; tajnik,: Anton Lesjak, Bx 118; blagajnik: Anton bssjnk. t Seje "se vrše vsakega 14, v m^se-
!mmr xnutdnikov ksa.
JKVW1H 0KUtTEV.
tt. 1. — Predsednik Adolpli jAušieheek; tajnik: John Stareši-inieh, 4576- Logan St.; blagajnik: {John Cesar. Društvo zboruje vsaki tretji ponedeljek v Domn Slo-1 venskih Dn&štev. 4468 Washing-ton St. — Vsi v Denver, Colo. St. & — Predsednik Anton Ko-1 ehevar; tajnik: John Genn, 7UI i Moffat St.; blagajnik: John Koc-" man. Seje se vtie vsako pno ne-tki jo v meseen v dvorani društva j Sv: Jožefa. — Vsi v Pneblo Colo, j Št C -i- Predsednik: Frank Ka--istclic; tajnik: Frank Mismaslt,
-	Cox 12; buagajnilt: Dan Badato--
-	vich. Seje se vrše Vsakega 10. v ' meseen. — Vsi v Midvallc, Utah.
fet. 5. — Predsednik: Frank 3ro-> har; tajnik: Joseph Ponikvar, 610 ' W. 2nd St.; blagajnik: Frank
-	Zaitz. Seje se vrše vsakega 10. v meseca v lastni dvorani, ua 527
>|Ktai St. — Vsi v Ledvill, Golo.
fc ft. —. Predsednik- Joseph* ' laspach; tsjnik :> • Mike Kapseh* » 908 K Sptaee ' flt.; hlagajtaik: Paul Strek. Seje set veše* vsakega I
i Vid v^OloraA Spiter* Colo. flUT. ^BeMttw.lfafy hm.
snr- tajnica: Maty Prijatelj, 4574
i influence, ki je divjala proti; koncu leta 101H in prieetka leta 1911», srečno prebili ta udarec in precej napredovali z novimi in mladimi člani(eami). V finančnem ozirti smo se pomaknili preeej na-! prej. Stn'eda smo imeli isvanred-j nt asesmente. smo tudi morali ne-1 kaj vkreniti. Saj so bili izvalared-S ni asesmeiiti pri vseli podpornih j oiganizaeijali. L'pam, da v bodoče; nas ne bode kaj takega zadelo in) da ne bo potreba toliko iz van red- j ltih asesiuentov oziroma liikakor-išnih izvanrednili asesmentov. Pri tem pa še apeliram ua rojake in rojakinje, kateri niste še pri no-, benem tlrnštvu, da pristopiti pod okrilja Z. S. Z., posebno tukaj na Zapadli. Kjer ni se društva spojenega 2 Zapsdno Slovansko Zve-j zo, naj istega vstanove ter ga pri-j klopijo k omenjeni organizaciji.; Ona vam bodi? dobra mati v slu-i čaju nefrt-eče, s mrti in bolezni.' Tndi na vse člane' in članice apeliram, ako iamte že odrasle sine jn hčere, razložite jim pomeni or-i gunizacije in jih pripeljite pod o-11 kril je. iste, da bodo zavarovani v »'težkih urah sami in sebi in drtf-i gim v pomoč in tolažbo, i ] Toni j pojdimo na-delo. Dobimo i še rank enega v tem letu in- ob. le->|tn bode število članstvo podvo* t jeno . To kaj lahko storimo, ako -"se zavedamo svoje dolžnosti na i pram oi gauiseeij i. -j. K sklepa sobretsko posdravim • vse elane in Članlee Z. 9. 2T.
Frank Bkrabs^ tajnik.
(	naznanilo.
-- 1
Tem potom se uradno naznanja članstvu Z. S. Z., da je glavni od- 1 bor sklenil prenovljeno pogodbo i pogodbo za združenje dati član- < stvu na splošno glasovanje. To- ] raj., kakor hitro prejmej glasov- i i nice iz tiskarne, jih bodem n:zpo- 1 slal na vsa krajevna društva, da, (jih porazdelijo članstvu, na kar luij volijo po svojem najboljšem prepričanju. Za vse druge podrobnosti. kako naj se voli in na kaj se naj voli bode na glasovni-i ei. Prenovljeno pogodbo Zdruše-upa naj tajnik natančno rac^pl-male!.
Toraj od vas. dragi mi sob rat-je hi sosetre, je sedaj odvisno, kako boste volili. Vsak naj dobro premisli preduo bode volil, kajti tc je zelo važnega pomena za bodočnost naše organizacije kakor tudi vsega slovenskega naroda v Združenih državah. Ne bodem se-daj na tem mestu povdarjal po-. mena združenja, kajti že mnogo st je pisalo. Glede tega. zatoraj ni potrebno še meni enkrat o tem« pisati. Ker vem. da je članstvo? čitslo kolikor toliko od enega ali od drugega, zatoraj naj članstvo! deluje in voli po svoji najboljši ▼olji. Dalje moram tndi konsta-J tirati na tem mestu, da' je ptoilo leto bilo precej nsodepolno za na-" E fcf organizacijo, toda potem se je pm preeej iiholjžalo tako, da feh-j In smrto trdim, da smo kljnb neugodnim : razmeram radi španske
i Sluanikaiji in Slamiiikarice
Vse lokalne unije, podrejene skupnemu svetu so iklenile nabrati 75,000 dolarski fond ter da bo moral vsak delavec prispevati
eno dnevna plačo«
Lokalna unija it. % kuterji	$10.00
Lokalna unija it. 94, operatorji	10.00
Lokalna unija it 42, bloltarji	SM
Lokalna nnija it. 4S, trimarji	6JJ0
Plačevanje ae itrne 1. marca. Vai člani morajo začeti s plačevanjem takse. Ta mesec mora biti vse plačano. .
Ssatrs in bratje:-.
VI liebau rast«, luriko nujno potrebujemo ta sklad: vsmo vaz, da pomagate chairmanu pri kolektanjn. Vank Uaa bo dobil od tajnika Modne trni je posebno znamko, da je trota plafiaaa
SKUPKI SVET
UNU* UDELOVAXOB9 tŽMI¥TH SLAMNIKOV
L*atoe na^a	U ia Si
------- - - ^--------------- ■
GOZDNI ROMAR '
1 T '	U1
ItiKCOlCI SP1BAL OABSIXL VWMMY	j
•-—	Si
ta -GIm Hirodi" prevadal O.	jC
-	j I
174	(Nadaljevanje.)	K1
—	V resnici žalostna so poročila prav kot ste rekli iu vsled tega ,] jc vaino, da vam ničesar ne prlkrijem. — Pri tem se je obrnil tujec naravnost proti Itosariti. — Veliko stvari sem videl v stepi, a oua w ne skriva toliko skrivnosti kot bi človek izprva domneval.
Mlada deklica j" zadrlitela ter uprla svoj jasen, globok pogled na moža z rdečim robcem.	P
—	Govorite, pri ji. tel j moj. — je rekla z blagodouečini glasim. '« — Imeli bomo pogum slišati vse.	*
Kaj veste o Don Štefanu? — jc vprašal Don Avguštin.	sl
. p
—	Mrtev je, gospod kavalir.
Don Avguštin je bolestno vzdihnd ter nprl glavo v svoji roki.
—	Kdo ga je ub<: ? — je vprašal.
—	Tega ce vem, a mrtev je.	^
—	In Don Pedro Diaz, ta mož nesebičnega srca.'	^
—	Mrtev kot Don Štefan.
—	In njegovi prijatelji, Kučiljo, Oroelie, Baraba?	j
—	Mrtvi kot Pedro Diaz, vsi mrtvi, z izjemo---- C> vam je
prav, hočem poseči dalje nazaj. — Ali niste rekli, da morate izvedeti vse!	'	,]
—	( iijeva, prijatelj.	r Nočem vam pripovedovati povesti, — je pričel tujec, — o v
nevarnostih vsake vrste, o bojih, katere smo,morali prestati oil časa p naprej, ko smo se napotili na ekspedieijo. Pod načelnikom, ki nam b j** navdajal tako brezmejno zaupanje, srno z veseljem vzeli nase n vsak svoj d*l.
—	I bogi Don stcian. — je zamrmral Don Avguštin.
—	Pri zadnjem taborišču, do katerega sem dospel jaz z ostalim),! si je razširila po tabo'u v est, da se nahajamo tik poleg neizmerne-j M gt zlatega zaklada. Nlš vod i tel j Kučiljo je izginil. Odsoten je bil! 1 dva du*. lio^ me je tel brez dvoma rešiti, kajti navdahnil je Don j Štefanu misel, naj mi da povelje, da naj pričnem z raziskovanjem o- - j* kolee taborišču.	! 1
—	Pokoren se m lil, kljub nevarnostim tega naročila ter se na-.' potd, da najdem sledove našega voditelja. Sledil sem jim, ko sem v)'4 daljavi naenkrat zapazil oddelek Apačev, ki so vprizarjali lov na! bivole. Hitro sem obrnil svojega Konja, a krik, ki se je dvignil naj' vseli straneh, mi je «',»K;.zal, da so me razkrili.	!.
Tu.jee, v katerem je eitatelj brez dvoma A: spoznal Havferosa, j; je za trenutek prestah kot da so jra premagali strašni spomini. Nato j , pa je pripovedoval * načinu, kako so ga Indijanci ujeli, o strahu, ki j Ka je moral prestati ob misli na mučenje in o strašnem boju, kate-J; lega je moral prestati v teku z bosimi nogami.	u
Kden njih.	rekel, — me je dohitel, udarce me je vrgel j
n.i tli« in čutil sem, kako je oster nož popisal goreč krog krog moje j j-f.ive. rediij pii sem čnl pok puške. Kroglja je prižvižgala raimojs i.ojili nš"s in izcub'1 >em zavest. Ne vem, koliko minut je poteklo j n.j lit u;n in. Več nadaijnih strelov me je napotilo, da sem zopet od-), pri »». i, a kri. ki je t»-kla preko lica, me je napravila slepega. Pose- 1 gel s. m z r<'ko preko moje glave in bila je gola. Indijanec je z lasmi 4 vred odtrgal kožo od glave. Iz tegji vzroka nosim tudi noč in dan i Vrog svoje glave la .tleči robec.	J
Oba poslušalca j** pretresal mraz ob tej povesti. Po par trenut- ; Lih molka pa je nadaljeval pripovedovalec:
Mogoče bi bilo boljše, če bi vam in sebi prihranil pripovedo- j ■vanje teh strašnih posameznosti.
Gavferos je povdal nato svojim poslušalcema to, kar je čita- j telju že znano, namreč povest o nepričakovani pomoči, katere jc bil deležen od strani treh lovcev, ki so se zatekli na otok v reki. Bil 1 jje to trenutek, ko g:i je K ana dec v navzočnosti Indijancev ponesel j na otok in vspričo junaškega čina se je izvil iz prsi 1Xmi Avguština krik občudovanja.
Bilo jih je pač dvajset ua tem otoku ali na tej reki? — je . prekinil Don Avguštin pripovedovalca.
—	t> Štejem k njim velikana, ki me je nesel v svojem naročju, j so bili trije, —- je odvrnil pripovedovalec.
—	Pri Bogu, to so junaški ljudje! Pa nadaljujte.
Gsmbusino je nadaljeval:	j.
—	Tovariši onega, ki me je nosil na rokah, je bil neki drugi mož, skoro njegove starosti, to je star od petinštiridesetih do petdesetih ' let ter nato mlad človek bledega, a ponosnega obraza, z blestečimi! očmi ter sladkim smehljajem, da v resnici lep človek, gospodična.
r a katerega bi bil lahko vsak oče ponosen in mož. ki bi osrečil vsako žensko, če bi klečal na kolenih pred njo. V kratkem mirnem trenutku, katerega so mi pustile bolečine, sem mogel vprašati po njih imenih in stanu. Ničesar drugega pa nisem mogel izvedeti od njih kot »o, da so strpni lovi, ki hodiji po stepah za svojo zabavo. To se mi ni zdelo prav v rje* no, a nisem napravil glede tega nobene pri-!
pombe
Donja Itosaritii ni mogla za t ret i vzdihi jaja, kajti pričakovala! je gotovo kako ime.
Gttvferos je nato nadaljeval o različnih dogodkov, ki so sledili; tu ki so čita tel je m rani. Ko je prišel do odveden ja Fabijana, je : u obzira do deklice rumolčal imeni Maiu Houge-a in Mestiza.
I »a. iiiadarua je rekel, ubogega mladega moža so fndi-. j inei ujeli in njegovi -rraišna. muke polna smrt naj bi nudila osvetoj rm smrt Indijancev
\"o iu mladi »mož. -- fra je prekinil liaeiendero. katerega je' povest prav tako razourilu kot njegovo hčerko. - kaj je postalo i/ njega
K«»su rita >»e je -s pogledom zahvalila očetu za skrb. katero te po-; kazal /a mladega moža. za katerega *e je ona sama tako zelo zani-leala, ne da bi Vedela zakaj.
(Sayferos je prikilt pogled veselja ter ni hotel-niti z eno besedo <*neiii'i krvavih Im»j. \ pri Itdečih vilicah. Nadaljeval je torej:
- Tuje dnevi :n tri noči so pošle v strašnem strahu, katerega ;•• manjša! le slaboten žarek upanja. Konečno, na vse zgodaj četrte-1 iv «1 ue. s m 11 mogli »i-pričakovano pasti po krvoločnih roparjih in( I , obupnem boju se je posrečilo velikanu oprostiti onega, katerega ( j- imenoval svojega ljubljenega sina.
Hvala Rogu! -- je vzklknil haciendero.	i
Ko^arita ni rekla ničesar. Rdečica, ki je stopila ua mesto blc-il.ee. |>m ja pričala n njenem veselju. Njene ustyiee so postale zopet; mirne ter smehljale ob koncu povesti gambnsina.
Prekiniti hočemo na tem mestu povest ter omeniti, da ie bil i apad pri Rdečih vilicah tako nenaden in da je Don Avguštin tako I agio i be žal na varno s svojo hčerko, da nista oba vedela niti za po-tameznoftti boja, niti za imena onih, ki so se tam tako zelo odlikovali. Rooarita j« res videla Fabijana v boju poleg Kanadca. vendar p* ni vedda. kako je bilo lovcu ime in tudi ,tega ne. da je bil Fabi-j.tn jetnik Indijancev. Gotove točke povesti, ki so soglašale, pa so fodila v njej tikanj«.
iMJtjrtri.)	: -m i
POZDRAVI IZ NEW TORKA. U
---
Predno se podamo na široko(u m rje. pozdravljamo vse prijate- V j* in znance. IVisreen pozdrav|F . Mariji Gerželj. bratu v Forest I City, družini Marold. Ivani Kres. i li-užini .Maček. Karolini Kotar.'n Ivani Mihevc. Franku Rudolf in T ! li ožini Korče. kakor tudi vsem1 ji drugim, ki so nam šli pri tej ali n oni priliki na roko. — John. Ed-|» win in Fannie Lenarčič.	j S
• . • jj i Pred odhodom na parnik srčno i p /d ra vi jam vse znance in prija-} *e'je. posebno pa svojega moža v n Forest City. Hvala vsem, ki so me p spremili na kolodvor. — Marv s Frank.	h
• « * 1«
Pred odhodom v staro domovi-,t u<» pozdravljam svoje prijatelje vji \'r w Yorku ter vse člane SNZ. in I JKZ. ter jim kličem: Neustrašeno J naprej po začrtani poti! — Joie * Troet.	i
• e •	j
Predno se podam na široko vo- 1 do še enkrat pozdravljam vse so- i rodnike in prijatelje v Collin-^ >c<»odu-Clevelandu, Ohio, posebno pa tiste, ki so me spremili na kolodvor. Vsem kličem: Z Bogom in \ ur svidenje v stari domovini! — i J< hn Valenčič.	! r
!	* r •	jI
! I*red odhodom v staro domovi-'j ! '»•• poz<lravljam rojake po širni s i A ■ 'criki, jmsebno pa v Denverju, i j '< 'o., mojega brata Joe Pavlako-. vi a in njegovo ženo, svaka Mi-ll»i l Simčiča in sestro, vse člane iu i i čl; nice ZSZ. ter vse one, ki so me i i.ij- »Milili na kolodvor; nadalje po- ! j *a\ avljam svaka John Balkovca i i v Pittsburghu. Pa., kakor tudi 1 j vs ' ostale zuanee v tamošnji oko- i jli« i. Kličem vam vsem: Z Bogom . ' li zdravi ostanite! Sebi pa želim ' { .re'no pot v Jugoslavijo ter veselo! 'j in srečno povrnitev nazaj v Zdru- ' ' žt-K' države. — George Pavlako-.: vi.-li.
- . *
' j Predno se podava na široki oce-'
►	ian. pozdravljava še enkrat vse na j
>	jii-e prijatelje in znance po širni' -(Ameriki, posebno pa najinega
. br ita Alberta Kirn ter njegovo i-družino v Lehigh, Mont.; nadalje x i>< zdravljava Jos. Leskovea iu njegovo. Mihaela Malega in nje-! . g« vo družino ter John Šajna. vsi v Broughtonu, Pa., kakor tudi Anton Žiberna in njegovo ženo/ ki sta prihitela naju obiskat iz A. 1 bridge, Pa. na postajo v.Pitts-,
1	bnrghu, Pa. Srčna hvala za vso j i* strežbo. Z Bogom in na svide-,
uj » v Celjah na Notranjskem! — Fi ank in Joe Kim.
* , *
Pied odhodom v staro domovi-L> ti" pozdravljam vse Slovence in
'jvenke širom Amerike, postno! l» pr mojega bratranca Anton Mavri-h in njegovo družino v Akronu, j M oh., nadalje Cirila in Danijela j K mpare ter Jožefa Menca. Od-1 ž,hr iam 9. marca. Z Bogom! — Joe' ti Celt.	;
M	* • #
Pred odhodom iz New Yorka' . p< zdravljam vse rojake sirom A-. m^rike, posebno pa mojega brata
2	G- orge Penko, Johna Modie ter
,| u.'egovo soprogo, kakor tudi vse g zi anee v Ilomer City, Pa. Kličem! . v: • m: Na veselo svidenje v domo-j i vini! — John Penko.
ter njenega m<»ža in.otroke v She-j Ixygauu. Wis^ ter botro Katari-' no lirunskes v Diamond ville. Wyo. (lotKl-bye iu na svidenje! — Fr. Cel igo j.
■»	m	i "
'F
Pred iK^lliodom v stari kraj, ka-:£ mor odrinemo s parnikom "La a Totiraine". pozdravljamo vse Pri-j£ jatelje in znance v državah lili- / noLs. ( olorado in Wyoming, po- ^ ^ jsebno pa Mr. Justina v Rock * j Springs. Wyo. — Mat. Marinac: j -
j Jurij Marinac, Anton Iskra.	c
* . *
{ Predno se podam na široko morje pozdravljam vse znance in' prijatelje v Forest City, Pa., po-! nebno pa družino Švigelj. ker so ^ bili večkrat v .pomoč v moji bo- ^ lezni. Srčna vam hvala za ves vaš ,trud! Nadalje pozdravljam dru- | jžine Šivič, Milavc, Debevc, Pale, . Petrik in Beti jas v Newarku, N. j t-J. Vsem rojakom, ki se namera- * vajo podati v staro domovino, pri- f poročam, naj se zanesljivo obrne- j jo na domačo newyorsko tvrdko ( Frank Sakser, kjer boste najbolje ^ postreženi. Vsem kličem: Z Bo- ^
goni! — Frank Lipovec.	,
• * * j
Pri odhodu v staro domovino j pozdravljam vse rojake in rojaki-j | nje po širni Ameriki, posebno E-! i mila Jakšetič in njegovo soprogo, i i Hvala vama za vso uslugo! Potu-! jem s parnikom "President Wil-j son*' 9. marca. — Frank Vičič iz
Gornjega Zemuua.
* *
»
Pre« l no se ]KH.lain na široko! . niorj«y pozdravljam vse rojake po* 1 širni Ameriki, posebno Jolina Savs in vse pri njem. Jakoba Koj-i t liar in njegovo družino ter Matijo; i Slapnik in njegovo družino. Kli-; ■ čem vsem skupaj: Z Bogom! — i Jolm Kržan. t! • * • >i Predno se vkrcamo na parniki
-	President WiLson''. pozdravija--.mo vse Slovenec širom Amerike, j
; posebno pa one v Collinwoodu in i 1 Clevelandu. Ohio. — A. Smrdel, j
-'F. Smrdel, L. Volk.
* *
*
i' Predno odpotujem v staro do-! i movino. pozdravljam vse rojake j
>	širom Amerike, posebno pa one v j ; Clevelandu, Ohio. Lepa hvala i i vsem, ki so me spremili na kolo-i -Idvor. — Jos. Požar.
i * * * i Predno se podam v staro domo-. | vino, pozdravim vse rojake in ro-e jakinje širom Amerike, posebno -,pa moje x»rijatelje v Clevelandu.
>	Ohio,,M. Poklar, F. Iskra, L. Pro--i sen, J. Steinberger, Fr. Segulin,
-	družino Kavišek, Roka Lesar in! celo društvo. Zahvalim se jim za vso naklonjenost, ki so mi jo ska-
-	zali pred odhodom in kličem: Na
il svidenje! — Frank Ličan. »j * • •
Pri odhodu na široko morje le-i, po pozdravljam vse rojake in ro-a jakinje, posebno pa mojega sorod-nika in botra Pavla Verbana ter e'njegovo družino v Soudan, Minn., in se jim prav lepo zahvalim naj sprejemu na daleko pot. Pozdrav a'ljam tudi vse moje prijatelje in L- znanee ter moje partnerje, kateri a so z menoj delali pri timbermanu r v Soudan majni. Z Bogom! — e Ivan Retkovič.
1	metanje parnkov i
KEDAJ ODPLUJEJO IZ '' HEW YORKA	[
•	Rochambcau	1ft marca. Havrt
' Franc«	t®	marca)	M«»r« U
•	Rotterdam	20	marca!	HotUmam \
•	New York	20	marca',	Chrrtourg Adriatic	20	marca,	Charboura t
i La Savo««	27	marcal	Havr«
i St. Pawl	27	marcal	Cherbourg
Argentina	30	n«rcj|	Trst V
! Lapland	S	aprila!	Chtrbourg
: Now Amsterdam 3	april a i	Rotterdam "
PhilaMphla	3	aprila!	Chorbour« .<{
1 La Touralnt	3	aprila	Havr«
------r
| Oied« con «4 vam listke in vsa drufa j t oojasnlia. obmito so na tvrdko	'
FRANKSAKaCR m Cortland St. Now York,
HAPEODAJ	^
8 akrov farma, vsa obdelana, do- ^ bra pitna- voda, lep sadni vrt in ( 1 precej vinske trte. Farma se na- j ha ja 2 milji od Harrison City, pa., ^ ' in 2 milji od Exporta, Pa., 15 do 20 minut od premogorovov. Na * farmi je lepa hiša s 4 sobami in ^
2	kleti, hlev za 4 krave, šenda za
( kure in za drugo orodje še zraven, j
Cena nizka. Tudi v rent se odda. ! Več se poizve pri lastniku: Math, ! Pernišek. Box K. Harrison City. 1 Westmoreland Co., Pa.	,
j	(911-3)
!-1
• Rad bi izvedel za mojega brata ,
j IVANA DOLENC, doma iz Sa-
! jevč pri Postojni. Pred 6 meseci
i .e je nahajal v Beloitu, Wis., ,
, sedaj pa ne vem, kje se lmliaja.'
Zato pr«>sim cenjene rojake, če
i kdo ve kaj o njem, da mi bla !
j! govoli naznaniti, ali pa čef sam
(. čita Ja oglas, naj se mi takoj
x javi. ker mu imam sporočiti več
j važnih reči iz stare domovine.—'
Andrew Dolenc. P. O. Box li»7.!
i James Citv. Pa.	^fl-HJ—
:i--:-;----!
! Prosim cenjene rojake v ruskem ujetništvu, če kdo ve za mojega tj zeta PETRA ŽAGAR. Doma je _ S iz Po«lvrha, občina Osilnica, o-J . ! kraj Kočevje. Pred enim letom uj je bil njegov naslov: Lager! L j Tomsk 11.. Barake No. 10, Sibi-| rija. Prosim cenjene rojake, da ini naznanijo njegov naslov, ali ,J Jiaj se pa sam zglasi na naslov: ej Joe Krulič. Box 105, Shreve-vi port, La., I*. S. America. a; , (9-11-3)
---—:-
I Kje je moj t<in JOŽEF PIN TAK ;
Doma je iz >Hadice, pf»šta Se-mič. T'rosi ni cenjene rojake, «"e >. kdo kaj ve o njem, da mi poro-o ea, ali naj se pa sam oglasi svo-i. ji materi Katarini Pintar, Vini-ver št. 17, pošta Semič, Slovela nija, Jugoslavia. (9-11—3)
PROŠNJA.	j
f Spodaj podpirani želim izvedeti
podrobnosti o ALBINU IUŽNAK.j
Kaili t«*ga prosim cenjene r«»jakč.
v okolici Walsen. <"olo.. ali dotič-i
i
nc^a. pri katerem je bit na hrani, j ^ Mislim, da vsakemu, kateri »ra jej i poznal, je znano, da je bil pokli-[ can v vojaško službo v boj za pra-t vico. Kateri mi blagovoli nazna-| niti. bom mu zelo hvaležen in dobi i sfco.UO nagrade. Jaz sem dobil od, njega zadnje pismo iz Washiug-1 tona. ^redilo se je podal na široko! 'morje in v Francijo na bojno po-1 ljev potem pa nisem slišal nič več jo njem. Ko se je vojna končala.j ! sem čakal še par mesecev, ker pa ni bilo nič slišati o njem. sem se obrnil na Washington, da poiz-vern, ali je med živimi ali mrtvimi.1 nakar sem dobil odgovor, ua je pa-^ del na bojišču. Nato sem sporočil njegovemu očetu kot mojemu bratu Anton Rižnarju v Slovenijo, da je bil njegov sin Albin Rižnar poklican k vojakom ter niu sporočil, kar je gori navedeno. Nato * se je na mene obrnil z milo proš-njo, da naj kaj poizvem o njegovem premoženju. Dam tudi nekoliko pojasnila, da je bil Albin Rižnar pri meni na hrani, in ko se je podal po Ameriki in dospel v Wal-a sen, Colo, je imel prav lepe prihra-njene zaslužke, ker je bil varčen, i Naslov: Martin Rižnar. Box 3G4.
-	Claridgc, Westmoreland Co.. Pa u% (9-11—3)
e _ __„ _____
I	! ŽEHITNA PONUDBA.
l\ Slovenec, star 2* let. se želi se-
kJ znaniti s slovenskim dekletom ali
° vdovo z enim otrokom v starosti, t
"".•►d iS do 2s let. Imam stalno deb» in dobro plačo. Kat«>ra <leklet mi-> sli stopiti v zakonski stan, naj mi " Ipiše in priloži svojo sliko, katero n na zahtevo vrnem. Vsa pisma na-a slovite na: John Odrinks. Box ie 121, Elbert, W. Va. (9-10—3)
,-J--
" Kje je moj sin ALOJZIJ M AY<' ' irj V letu 1911 je odpotoval v Zc-i»linjene države in sr nastanil v Heleni. Mont. Pisal mi je le culi krat meseca maja 1912 in od ta-': krat ne veni nič več o njem. t'- Bratje so bili v vojni; Janez se je vrnil s pohabljeno roko, Andrej je umrl o ruskem ujet ni-
-	štvu. Jože jc pa utonil. Zato
II	prosim cenjene rojake, če kdo e-	kaj ve, da mi poroča, ali naj se '•e	pa sam oglasi na naslov: Fran-o-	čiška Mave, vas Preser štev* 20.
0-	pošta Preser, Slovenija. Jugo-
1-	slavia.	(8-10—3)
Gosulich Line
Direktna pot na 6r$i(o in »Trsi
Paraik Prroidrnt Wilaoi «*pluJo 9. marra Parnik Argentina odpinjo 30. marra
Par nI ki odplujejo od pomola 7. O* vsnofju 41. ulico. So. Brooklyn
Za ceno In Orup« *nformocl)o oo obrnit« no
PHELPS BROTHERS & GO.
Paaaangar 0«p»rtm»nt 4 W«^ Street	New York
BPHHPWaMOBB
Trakulja
Veliko molkih, tonsk (n otrok xdravijo br«* uipcha za drug« bolezni. v resnici pa trpe bodisi vsiod traku!je. Iker ali gli«t. Ootova znamenja so: oddajanj« malih delov t«pa zaj«dalca. Približna znamenja oo: izguba toka v voCJI ali manjii meri. pokrit jozik zgaga, bolel in« v želodcu, težke bo ledi ne v notranjosti, izpehavanj« neprestano pluvanje, neprebava. boleCine
nv hrbtu In bokih, omotica, // '	izdeianoot, potr-
ti \	tost vsled lz-
\ praznj«ncga že; <7 m-.	lodca. 4rnl ko-
V^l^rr-v	Icbarjl krog ofii. i
Zelo sploino zna ^'crv-^ J , menj« pri otro-* ,h J* neprestano rf^vj^ trebi Jon Jo nosa. t^i^jX^S^"^^ n«»p«4nost. po* manjkanj« po-tlfka. t«r nobe n« volj« do igranja. Laxatcdes je namenjen v to. da prežene črve ■Z telesa in kot tak je slavno se-: men»ko zdravilo zoper drve. ki je v sploSm rabi v Evropi in o *•»««re-i, qa vrednosti ni še mhde dvomil. To je pravi zdravnik v obliki slad-korčka. katerega ljubijo otroci. Če slutite, da imate trakuljo ali kake druqe drve, ne pozabite v avoj do-1 brobit poskušati naš Laxatodes. , Prodaja ga samo Laxal Medicine Co. 6M Laxal Bfclg.. Pittsburgh, Pa. Polno zdravljenje. 6 ikatelj $10.. po-^ lovidno zdravijenje, 3	S6.
Ta vsako bakso 8c. davka. Dokazi. ) =====
? ŽENITNA PONUDBA.
, Sloven«* sre«lnj • starosti iu p«» v štenega značaja >.e želim seznaniti • v svrho ženit ve s Slovenko v sta-L rosti < d do 4."> let. bodisi samica x j ali vdova z enim ali dvema olroci.
'Katera /eli dobiti <Uiliiti poštene-t ga in dobr«'ga moža, naj piš«; in j ako mogoče, naj priloži svojo sli-ko. katera na zahtevo vrnem. Z;i ; tajnost pop«»lnoma jamčim. L<-^ resne ponudite boni vpošteval.
^ j Naslov: Slovenec A. I)., Box 707. j 'Primrose, Pa.
*
I'red odhodom parnika še en-! ki:: t pozdravljam vse znance in j pi i jatelje širom Amerike, poseb-j m pa tiste, ki so me spremili na k« lodvor v Diamondville, Wvo.| Ii* P pozdrav botru Johnu Koširj iti njegovi družini. Antonu Arko; i i' soprogi. Venci ju Lumpert in1 njegovi družini ter Mat. Brunsko-li in njegovi soprogi. Lepa hvala' /a postrežbo in na svidenje v Ju-i
goslaviji! — Anton Kruh.	!|
• *
t'
Predno odplujcuio v staro <io-: ni-«vino. pozdravljamo vse prija-, ;t« 'je. znance in sorodnike po Ame-( r;'*i. posebno Mihaela Rustja in; ]F:-«inka Kompare v Clevelandu.! CTiio ter Franka in Andreja Bra-! ti i v llollsopple. Pa. Z Bogom!: [Vnko in Alojzija Rustja ter; otroci.
Pred odhodom v stari kraj po-i S f I-n vi jam vse rojake in rojakinje^ «*r»»m Amerike, posebno pa moje-™ ea brata Ignacija Cel i go j v Red Lodge. Mont., sestro, svaka in o-troke v Treveskin. Pa., Matijo Ouzel j in fante, s katerimi amo bili skupaj na board u, Petra Pereč ič in njeffovo družino v South view. *Pa.. Antona Penko in »je govo družino ▼ PiCUburgka. Pa^ moja lene seatto Marijo Bengar
Iščem svojega prijatelja ANTO-1, NA ROŽANC, doma iz Varij št.! G na Primorskem. podomače|
Žnidarjev. Poročati mu imam: . . . i vec važnih stvari i z stare domovine od njegovih starišev. Pred 4. leti je bil v Primero, Colo.,«' in zdaj ne vem, kje je. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve zanj, <la mi poroča, za kar bom zelo| hvaležen, ali naj se pa sam oglasi. — John Gerlica. Box 444.'
Primero. Colo. . (9-12—3) ---
Kje je moj mož JOŽEF ŠPEH? Svojcčasno se je nahajal v Butte. Mont. Prosim cenjene roja-' ke. če k«l«> ve, da mi naznani.; ali naj se pa sam oglasi svoji ženi Mariji Špeli, Podgora Št. 6, pošta Stari trg pri Rakeku,. .Slovenija, Jugoslavia.
(9-11—3)
Ua«l bi izvedel za mojega brata ANTONA MATIJAŠIČ, doma; j iz Fiorini, Istra. On je bil v voj-' ^ ni in že 4 leta nisem niti jaz. niti! ujogovi sorodniki v domovini, čuli od njega. Mo^uče je, da se nahaja v ujetništvu v Rusiji ali .Italiji. Zato prosim rojake v ujeUiwtvu, ako je kateremu kaj
o njem znano, da mi »poroči, za kar sem pri volji dati 10 dolarjev nagrade. Moj naslov je: Joseph Mafijaa e. 1375 E. 47. St., Cleveland, Ohio, U. S. America.
Rad bi izvedel za naslov prijatelja KAROLA BARAGA. Doma je iz Segove vasi pri Loškem potoku. Nahaja se nekje v Mi-j i vhiganu na farmi. Prosim ga,'l da se mi oglasi, ali pa če kateri j rojakov ve za njegov naslov, da i mi ga naznani. — Karol Sega, ] Box 338, McWharter, W. Va.
(9-10—3)	i
i--- !
OGLASI NAJ SE ANTON KOMPOŠ; išče ga sestra i Marija Kompoš, Rateče št. 35, Jugoslavia. — Nadalje naj se oglasi tudi OLGA SCOGXA; pri nas ima ; pismo od Spedikc Piaeenti iz Ri-| ma.Italia.
Upravništvo Glas Naroda.
(9.11—3)
-
! t NAZNANILO IN ZAHVALA.
► Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je dne 1. marca 1920 neizprosna smrt I pretrgala nit mlademu življenju 'naše edine hčerke oz. sestrice
ŠTEFIC^ TT.RT.rP po petdnevni mučni bolezni pljučnici. e Ob tej priliki nas veže dolžnost, da se najtoplejše zahvalimo vsein 'našim sosedom, ki so nam prilii-; teli na pomoč ob izgubi uaše ljubljenke. Ako ravno je bila stara komaj 7 let. pa vendar je imela ne-broj prijateljev, kar so pričali krasni venci in šopki cvetlic ob njeni mali krsti. Torej še enkrat sprejmite našo najlepšo zahvalo v*.i sorodniki in prijatelji bližnji kakor oddaljeni za vašo tolažbo v naših žalostnih urah. 1 Ti pa. ljubeča hčerka in sestra, i, nam ostaneš v trajnem spominu. ; Počivaj mirno v svobodni ameri-i ški zemljiei! ' Žalujoči ostali: i John in Mmtj Terlip, storiši. i John, Frank, VinocnV, Joe in Bn-dolph, bratje. Jacksonville, Kanaaa, 4. marea , 1920._'_.
. mm^mmmmmmmm
SVOJCE I&ČEJO
ujetniki v laškem ujetništvu.
France Novak, star 24 let, dolina pri Sv. Lovrencu pri Celju na j Štajerskem, išče brata Martina Novak.
j Anton Svetlin, star 28 let, do-i ma iz Količeva pri Kamniku, išče Franca Perne.
Martin Zoreč, star 20 let, doma iz Podgrada pri Ljutomeru, »če svaka Ludvika Potočnik.
Simon Maček, star 28 let, doma iz Zgornjega Gorja pri Bledo, išče strica Janeza Maček.
Peter Grilc, star 29 let, doma iz Spodnje Lipnice pri Radovljici, išče brata Franceta Grilc.
Anton Dacar, star 24 let, doma iz Orni ve pri Radovljici, išče strica Janeza Baloh.
Anton Novak, doma iz Visejc pri Žužemberku na Dolenjskem, išče svoje znance.
Za vse je naslov: l	Ime dotičnika.
Coneentramento Prigionieri di Guerra. i	Cecino,
Italia.	Pro v. Pisa,
(g. 11_3«,
f/UV
jUKTUrmUM MEASURE
ALL WOOIi SUIT
' Vsaka obleka Je nareje-l na po t«j»tbni meri lz bla- ^JIa^ , ea. katero izberite te*- •* I tančno tako kot ^ma^^K^BUvK^ vi dolomite. Ml po- CH| ■M^V^. SIJemo v Dosku- ifj^^H ^■JRr 9nJo. plačamo na- Ib^H | nrej strofike. «1» flfc^Ha Jo pomerite, pre
dedate In preia-	ABTjH
i knlato. Dokler ne	IVn
ste zadovoljni. Va	W H
i fi« poskusno na-	^B |H
| rodilo ne bo stajo niti o- |H « I nem centa.	H H
Velik Cenik Zastonll H m ; Pošljite dopisnico sa Iz- Jf
Us cenika In knJlco za : kroje z 52 aukneniml uzorci najboljših In z.i-JnJMi newyorfeklh tp Cl-.> koških krotek. V nji J» pov»-•	dnno, kako tamori vsak tm-
t. mero. Ml carmttramo. <l.i i 'Jffflll vnm bo poDoliiOtna pilvoj^lu. '	!re tnrujH« z nami. z izdtl --
| ^^BIP valcl. si l.ihko prUir-tnite im-i	potrebne struSke. Dobile t»rv'.-
vraino blajro fr znižate mro-&ke od 25 do 40odst. Pi«it« fie danes THE BELL. TAILORS	Dept. 742
Adams and Green Stroat. Chlcaoo. IK.
Ozdravi katar mehurja in od-
■ MČLhlLlm stran* vae v 2<
wMSEBRmm urah.	>
■?TVjn Vsak« lrihata (miDY)
Wi/|li|v nasi imo XW v_y
^HbbA^B^t Varujte seponaredb. ^^^^^^ fchfat—>1
DOCTOR LORENZr\
COIN) SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK	i	f
iPECIJALIST MOŠKIM BOLEZNI	^^J*
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Sko-i zi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moškii i bolezni. Zato *e morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl i pa je, da Tas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridit« čimpreje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri. maauljo In Ua« po toloau. betoznl v (rtu, is-padanj« las, bolaiin« v koatah, stara ran«, ilvčn« bolezni, osiabolost. bolezni* v mehurju, I od c a h. Jotrah In ftolodcu. rmsnico. rovmatllaom, katar, zlato lilo. naduha itd.
Uradno ur* m: V pondoljok, orodah in potklh od ur« zjutraj do t. »OOldna. V torkih. Mrtklli In aobotah od 9. uro zjutraj do a. ur« zv«e«r. OS nedeljah pa do a ur« pipo kina. po poAti ni zdravim, pridete osebno. ne pozabit« 1mb in
NAaLOV.
Dr. L0RENZ <44 r*m Ave. Pittsburgh, pa.
Nokadarl drupl Zdravniki raMJo tohnodo. da vaa^razumajo. Jam znam hrvatsko «0 Is Own kmk sat« vaš Isftls Sdravlm. hsr va« hwis.