Ameriška
OWiH/l
■ - - -■
AM€R!CAH SPIRiT F0R€1GN IN LANGUAG6 ONLY
NO. 105
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Dethbridge, Winnipeg
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING. MAY 29, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Van lieu proučuje razmejišev i rdečimi
William Sullivan je pretekli teden odnesel v Saigon zemljevid Južnega Vi'etna-nva z vertanimi področji rdečiik, kct sta ga določila Kissinger in Le Due Tho.
SAIGON, J. Viet. — Vzrok bojem in vedno novim kršitvam določil premirja v Južnem Vietnamu je spor o razmejitvi pod-■rocij, ki so pod nadzorom sai-gonske vlade, in področji pod nadzorom rdečih. Da bi temu hapravila konec, sta se dr. Kis-singer in Le Due Tho posvetila 'temu vprašanju in s svojimi sodelavci začrtala meje med temi Področji.
William Sullivan je ponesel zemljevid s temi mejami v Sai-
S°h in ga predložil predsedniku Van Thieju. Ker je zemljevid brez dvoma sad kompromisa, an Thieu z njim ni bil takoj zadovoljen. Potrebno bo njegovo podrobno proučevanje in u-g°tavljanje položaja na samem °zemlju. Prej ali slej bo Saigon
nan3 pristal, ker nima dosti izbire.
W. Sullivan se je po svojem Prihodu sem iz Pariza razgovar-3al Ponovno z zunanjim ministrom Tran Van Lamom, s Predsednikovim vojaškim svetovalcem in pomočnikom gen. ang Van Quangom in z gen.
am Quoc Thuanom, načelni-0rn- južnovitenamske delegacije v dvostranski vojaški komisiji.
.. Wada v Saigonu ima pod svo-3lrn nadzorom nad tri četrtine ^Sega prebivalstva, ne pa tudi ° *k° ozemlja. Rdeči imajo pod ^vojim nadzorom redko naselje-,e Predele na severu in zahodu, asti še v osrednjem delu re-u like. Prenekatera področja ^ain dejansko niso pod nadzo-^orn mkogar, čeprav obe strani tta, da so pod njunim.
William Sullivan je odletel iz aigona v Phnom Penh, glavno esto Kambodže, in obiskal na-0 Laos in Tajsko.
®Va sodov olja rezerva
^WASHINGTON, D.C. — Zvezda V^a(^a ie °b proučevanju se-2 , ■'e voskrbe z oljem prišla do 0j. 3ubka, da imamo na zalogi 20^ Za redne potrebe komaj za bo u1’ ^ar nedvomno nevar-r ’ v° se morajo ZDA v vedno °ci meri oskrbovati z oljem v tujini.
nn^f11 SO do zaključka, da bi v 16 uvali nujne rezerve olja ^1 za 95 do 105 dni, kar bi po-Top^v0’ 0:koli 2 bilijona sodov, la Z Sfa rezerva bi onemogoči-tud'ZSi .''eVan''e ™ varovala ZDA vir)1 ?red vsemi drugimi pred-ldenimi stiskami.
'Po •
za i"16 O§romna zaloga olja in šmarno v ZDA Za njo
sPra0viliPr°J0ra’ !tamor bi io tolikih un1^anjenje in drŽanje
bp0 , K°bcin olja v rezervi bi
sanje m2 dvoma drago' in vpra-Za . bdo naj bi nosil stroške
vlada?' a?^ne družbe ali zvezna Ati morda skupno?
'remenski prerok
Novi grobovi
Paula Klinc
V	Slovenskem starostnem domu je umrla 88 let stara Paula Klinc, roj. Primc, ki je preje živela na 1564 Clermont Rd. v Cleveland. Leta 1946 se je preselila v Tampo, Fla., in živela tam do smrti svojega moža Victoria 1. 1959, pa se nato vrnila v Cleveland. Bila je mati Mrs. Victor (Victorie) Ambrose, Mrs. Sam (Eleanor) Salkin, pok. Mrs. Frank (Hermine) Perko, pok. Anthonyja, stara mati Richarda Ambrose, 5-krat prastara mati, sestra Mare Urbančič in pok. Josephine Starick. Pokojna je bila rojena v Trnovem pri Ilirski Bistrici^ od koder je prišla v ZDA 1. 1903 in kjer je zapustila brata Lojzeta Primc. Bila je članica ADZ št. 23, Collinwood Hive No. 288 T.M. in Progres. Slovenk Kr. 1. Pogreb je danes dopoldne ob 10. iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. na Lake View pokopališče.
Ursula Lončar
V	nedeljo zjutraj je umrla na svojem domu na 1229 Norwood Road 85 let stara Ursula Lončar, rojena Lenart (Kovačeva) v vasi Loka v fari Št. Jernej na Dolenjskem. Njen Prvi mož Luzar je umrl 1. 1933. Bila je žena Antona, mačeha Antona Lončarja Jr., Mrs. Paul (Emily) Hulka, Johna in Louisa Luzarja, 7-krat stara mati, 8-krat prastara mati. Bila je članica KS-KJ št. 162 in SNPJ št. 126. Pogreb bo jutri, v sredo ob 8.30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 9.j nato na Kalvarijo.
Fordov sprejem zahtev izsiljevalcev rtejan
Pristanek Ford Motor Co. na zahteve maoističnih gverilcev v Argentini je zaprepastil vodnike dragih ameriških družb v Argentini.
BUENOS AIRES, Arg. — Nekateri vodniki ameriških podjetij v Argentini so bili zaprepa-ščeni ob sprejemu zahtev izsiljevalcev od strani Ford Motor Company in so to predajo obsodili. Ford je pristal na 1 milijon dolarjev odkupnine za varstvo svojega osobja in delavstva v svojih tovarnah v Argentini.
Zahtevo za odkupnino je stavila revolucionarna maoistična gverila, ki je v ponedeljek, 21. maja, streljala na enega izmed glavnih Fordovih predstavnikov in pri tem poleg njega ranila še neko uradnico. Predstavnika so gverilci hoteli ugrabiti. Vodstvo Ford Motor Company v Dear-bornu, Midi., je pristalo na zahtevo z izjavo, da nima druge možnosti čuvanja svojega osob-
ja-
Ford Motor Company bo poskrbela za $200,000 zdravil za o-troške b o 1 n i š n ice v Buenos Airesu, za $200,000 opreme za o-troško bolnišnico Catamarca, 22 ambulanc, za vsako argentinsko pokrajino po eno, $180,000 hrane za revne Buenos Airesa in ?a $300,000 šolskih potrebščin za revne otroke Buenos Airesa. Očitno je, da si hoče “Ljud-
STKrS - VESOLJSKI LABORATORU
EV ODLIČNEM STANJU!
WASHINGTON, D.C. — Ce-Ucitno je, da si noče J-.jua- ^ ^ hrano, ki jo porabi druži-ska revolucionarna armada .kot
PRINCETON, N.J. — Sprejemljivost in priljubljenost predsednika Nixona je v maju letos padla na novo nižino, ko so prišle v javnost podrobnosti o Watergate aferi. Po podatkih Gallupovega zavoda, zbranih v dneh 4.-6. maja, je le 45% po-vprašanih izjavilo, da je zadovoljno z delom, ki ga opravlja predsednik Nixon.
Na enako vprašanje je v novembru 1969 in v januarju 1973 odgovorilo pritrdilno 68% po-vprašanih.
Nixonovo vodenje ZDA je doma odobravalo največ ljudi, ko je objavil načrte za končanje vietnamske vojne in ko je kasneje objavil sporazum o koncu vojne in njegov podpis.
Predsednik Nixon je imel glavno podporo v javnosti za svoje uspešne nastope in poteze v mednarodni politiki, v vprašanjih doma ni bil tako uspešen. Morda je razpoloženje javnosti zadel še najbolj, ko se je izjavil proti prisilnemu prevažanju šolarjev za dosego integracije v osnovnih in srednjih šolah.
---—o-------
Farmarji so dobili glavni del poviška
Od poviška cen hrane v zadnjih 12 mesecih imajo
glavno korist farmarji.
Astronavti Conrad, Kerwin in Weitz so v petek srečno po načrtu odleteli v vesolje, se približali vesoljskemu laboratoriju, ugotovili njegovo stanje in se povezali z njim. Raztegnili so nad njim sončnik, kar je zmanjšalo temperaturo v njem na znosno stanje. Ko so ga pregledali, so dognali, da je v “odličnem stanju”, kot je sporočil Conrad, in se včeraj preselili vanj. če ne pride do kakih težav, bodo ostali v vesolju predvidenih 28 dni.
renče neposredno iz vesolja de-HOUSTON, Tex. Polet a- jah; ha je vesoljski laboratorij stronavtov Conrada Kerwina in v “odličnem stanju” in da bodo Weitza pretekli petek v vesolj-^ ostali v njem predvidene štiri ski ladji Apollo v vesolje je po-^ tedne. Če ne bo prišlo do kakih tekal v redu in brez kakih težav j noVib težav, bodo izvedli vse in motenj. Astronavti so po-, predvidene naloge. Včeraj so se
tem, ko so zakrožili okoli Zemlje, postopno dosegli vesoljski laboratorij, ki je odletel v veso-
že lotili teh po načrtu.
Danes bodo nadaljevali z uporabo velikega teleskopa in celot-
Ije že 14. maja. Podrobno so si'nega observatorija, pregledovali
Vmesfitev predsednika v Srgenfini nemirna
Pri slavnostnih vmestitVa predsednka v Argentini je policija streljala v množico, ko je napadla avtomobile vojaških vodnikov. BUENOS AIRES, Arg. — Pretekli petek je bil v Argentini vmeščen za predsednika republike Hector Campora, izvoljen s podporo Juana Perona, nekdanjega diktatorja, ki so ga generali pred 18 leti odstavili. Okoli milijon navdušenih peronistov je obdalo vladno palačo, pri čemer. pa je prišlo do izpadov proti odhajajočim vojaškim vodnikom..
Skupina mladih, bojevitih pe-rcnistov je napadla vojaške vodnike v avtomobilih in par avtomobilov prevrnila ter štiri od njih zažgala. Policija je streljala v množico, da je mogla napadene rešiti. Uradno so sicer izjavili, da ni bilo nobenih žrtev, privatna poročila pa trdijo, da sta bila dva mrtva, 8 pa ranjenih.
Vojaška vlada je bila po sedmih letih z vmestitvijo Campo-re končana. Ta je takoj po prevzemu oblasti izpustil vse politične jetnike, ki so bili prijeti v času vojaške vlade, in vrnil Juanu Peronu generalski čin, ki mu je bil ob odstavitvi leta 1955 odvzet.
se maoistični gverilci imenujejo, s Fordovo odkupnino pridobiti naklonjenost ljudskih množic. Izsiljevanje ZDA in njihovih podjetij je v Latinski Arne-
riki spoštovan posel, posebno še na	p
kadar gredo odkupme v korist „ , ,	•
otrok in bolnih, kot je to sedaj.
na s 3.2 člani na leto, je v a-prilu porastla za 1.6% na skupno $1,480. Cene so rastle nekaj počasnejše kot v prejšnjih mesecih. Od skupnega porasta $22 je odpadlo na posredovalce $15,
ogledali škodo na njem in brez uspeha poskusili raztegniti krilo sončne baterije, ki se je zataknilo z delom uničene prevleke. Drugo krilo je bilo v celoti uničeno. Precejšnje težave so imeli s povezovanjem Apnila z vesoljskim laboratorijem, pa so jih premagali in uspeli.
Po povezavi Apolla z vesoljskim laboratorijem so se previdno podali v vesoljski laboratorij, kjer so se bali, da bi utegnili biti strupeni plin, nastali zaradi izredno visoke vročine, ko je sonce po1 uničenju zavarovalne prevleke z vso močno svojin žarkov zadevalo neposredno r.je-
pa bodo tudi Zemljo in njene naravne zaklade, ki jih je iz vesolja lažje najti.
Dr. Kerwin, prvi zdravnik-astronavt, je dejal, da so se vsi naglo in brez posebnih motenj prilegpdili vesolju. Podrobno bodo proučevali vpliv tega na človeka in njegovo dolgo bivanje v vesolju.
Ko bodo opravili svoje naloge v vesolju, bodo astronavti, pre-dno se bodo vrnili na Zemljo, poskušali ponovno raztegniti krilo sončne baterije in s tem povečati in izboljšati oskrbo vesoljskega laboratorija z elektri ko. Y kolikor jim bo to dejan-
! Iz Clevelanda
!
in okolice
govo površino. Pokazalo se je, jsko uspelo, bo olajšalo delo dve-da je bil strah nepotreben, ozra-j ma drugima skupinama astro-čje v vesoljskem laboratoriju! uavtov, ki bodo kasneje poleteli je bilo čisto.	iv vesolje in delali po več tednov
Astronavti so imeli s seboj po- v vesoljskem laboratoriju.
Seja—
Misijonska znamkarska akcija ima jutri, v sredo, zvečer ob 8. sejo v šelski dvorani pri Mariji Vnefco vzeti.
K molitvi—
Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene danes ob dveh popoldne v Grdinov pogrebni zavod na E. 32 St. k molitvi za umrlo članico Uršulo Lončar, jutri ob 9. pa k pogrebni sv. maši v cerkev sv. Vida.
Spoštljivo spominjanje—
Množica slovenskih rojakov in rojakinj se je odzvala vabilu in prišla v nedelje dopoldne k Lurški Mariji na Providence Heights na Chardon Road počastit spomin tisočev žrtev komunistične revolucije v Sloveniji v letih 1941-45, žrtev druge svetovne, korejske in vietnamske vojne, kjer so se naši slovenski fantje borili.
Gasolina bilo dovolj—
Kljub napovedim, da utegne kdo ostati brez gasilina za svoj avto, ni bilo tekom zadnjih treh dni čutiti nikjer pomanjkanja. Vsak je dobil dovolj gasolina, če se je le pobrigal za to.
Dober obisk trgovin—
Včeraj so bile odprte trgovine v mestnem središču in trgovci so se pohvalili, da je bil obisk dober.
Švica odrla zapiske svojih bank pogledu ZDA
BERN, Šv. — V' posebnem sporazumu o “skupni pomoči v kazenskih zadevah” je Švica dovolila vpogled predstavnikov ZDA v zapiske švicarskih bank, ki so redno nedostopni vsem tujcem. ZDA bodo imele tako možnost doseči tiste, ki nalagajo denar v švicarske banke v okviru svojega nezakonitega in zločinskega poslovanja, pa če gre tudi le samo za poskus izogniti se plačilu davkov.
V teku zadnjega leta so dobili glavni delež od višjih cen hrane farmarji, kot kažejo uradni podatki. Lani v aprilu je bilo preračunano, da stane hrana za družino 3.2 članov skozi vse leto $1,296. Od te vsote je odpadlo na posredovalce $825, na farmarje pa $503.
Od vsote v letošnjem aprilu odpade na posredovalce $825, na farmarje pa $655. Ti so torej v zadnjih 12 mesecih dobili za svoje pridelke $152 več kot pred e-nim letom, posredovalci pa so v istem času svoj delež povečali le za $32!
Ugotovitve uradnih podatkov
seben sončnik, ki so ga potisnili skozi malo okno vesoljskega laboratorija in ga razpeli. Četudi
Uspeh skupnega napora astronavtov in strokovnjakov na Zemlji je izreden, če pomislimo
se ni takoj razpel v celoti, kot na težave, ki jih je bilo treba je bilo predvideno, je vendar premagati. Sovjetska zveza je zavaroval glavni del vesoljskega poslala dva .slična, četudi manj laboratorija pred sončnimi žar- ša vesoljska laboratorija na pot ki. Temperatura v notranjosti okoli Zemlje, pa ni nobeden mo-laboratorije je začela padati in gel izvesti predvidenih nalog, je do danes prešla včeraj v znosnih 88 F. Pričakujejo, da bo skoro padla na nekako 75 F in pri tem ostala.
Prva dva dni so se astronavti držali pretežno v prostorih Apolla, v nedeljo pa so prešli v vesoljski laboratorij. Včeraj so tekom kratke, tiskovne konfe-
cdstranile netočne in nepodprte očitke,- Cene hrane so se poviša-
______ _ _	__ ________ le, ker so postali vsi deželni
so prinesle nekaj več jasnosti in ^pridelki in tudi živina dražji.

V Libanonu spet mirno
BEIRUT, Lib. — Vlada S. Ha-fiza je umaknila svoj odstop in v sporazumu s predsednikom republike pretekli teden objavila konec izrednega stanja, ko je bila skrb za red in varnost v rokah vojske.
Vlada se je sporazumela z gverilci, ki so radi ali neradi sprejeli večji del omejitev, ki jih jim je vlada stavila.
Zadnje vesti
REJKJAVIK, Islandija je včeraj zahtevala od NATO, da poskrbi, da bo Velika Britanija umaknila svoje vojne ladje iz njenih “obalnih voda”.
i-
CLEVELAND, O. — Včeraj je bilo vreme usodno za prenekatera naselja na Srednjem Zahodu in Jugozahodu dežele. Vrsta tornadov in neurja so uničila na stotine domov in ubila najmanj 47 oseb.
Rogers in Allende se menila v Buenos Airesu
Državni tajnik W. P. Rogers Fe je tekom svojega obiska v Argentini sestal s predsednikom čila Allendejem, ki je prišel v Buenos Aires na vmestitev predsednika.
BUENOS AIRES, Arg. — Pri vmestitvi Hector j a Campore je zastopal ZDA državni tajnik William P. Rogers, ki je prišel sem na svoji poti po, državah Latinske Amerike. Na tej poti je izpustil Čile, kjer je na oblasti levičarski režim dr. Allen-deja.
Čilski predsednik je prišel svojo državo na vmestitev pred-, sednika Argentine zastopat o-sebno. Vsi argentinski levičarji so to odločitev navdušeno pozdravili in lepili vsepovsod slike Čilenca. Njegova navzočnost je bila zanimivejša od navzočnosti državnega tajnika Rogersa, četudi je bila njegova prisotnost nekaj edinstvenega in neobičajnega.
Kljub hladnim odnosom med ZDA in Čilom je prišlo v Bue-
KEY BISCAYNE, Fla. — Predsednik Nixon je odredil nat-načno preiskavo nesreče helikopterja, ki je nosil njegovo stražo na malo otok v Bermu- nos Airesu do sestanka med Ro-
George P* Shultz
GEORGE SHULTZ RAZLAGA SVOJE POGLEDE NA GOSPODARSTVO — Zakladni tajnik George P. Shultz je glavni svetovalec izvajalec gospodarskih načrtov v Nixo-novi vladi. Ko je uvedel fazo 3 namesto faze 2 v letošnjem januarju, je sprožil nov val inflacije, ki ga sedaj skušajo zadrževati- Menda je Nixon dal J. Connolly ju nalogo, da izdela načrt za konec neuspele faze 3 in uvedbo nove.
dih, kjer je s svojo družino prebil dan oddiha. Helikopter je padel v morje tik pred pristankom na otoku, pri čemer je bil en agent Secret Servica mrtev, več pa ranjenih.
NEW YORK, N.Y. — Vodniki katoliških redov, v katerih je okoli 30,000 duhovnikov in bratov, so pozvali vlado ZDA, da popolno pomilostitev vsem, ki so pobegnili iz oboroženih sil, ali pa se umaknili pred poklicem vanje z begom, v času vietnamske vojne. Škofovska konferenca je pred časom pozvala k le delni pomilostitvi in to pod pogojem, da pomiloščeni pokažejo s prostovoljno službo v javno korist svojo dobro voljo.
gersom in Allendejem. Trajal je okoli 70 minut in se je vršil v čilenskem poslaništvu. Kaj sta Rogers in Allende govorila, o tem ni bilo uradno javljenih nobenih podrobnosti, rečeno je bilo le, da sta obravnavala vsa glavna vprašanja, ki zanimajo in zadevajo obe vladi. Allende je izrazil “svoje zadovoljstvo” nad tem sestankom.
Ulov rib se podvojil
ŽENEVA, Šv. — Leta 1955 so na vsem svetu nalovili okoli 30 milijonov ton rib, lani pa okoli 70 milijonov ton.
Pri sedanjem ulovu pride na vsakega prebivalca na svetu povprečno 20 kg rib na leto, kar je sorazmerno veliko.
Ai.:

vil.
MAY 29, 1973
Ameriška Domovina
▼! a aTj rč^Tik >
s r#3kTi i i
*OMMWI IM 1AMUAM OMV
eii7 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st '.veeis of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
S1&.0C na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 3 mesec« Z* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto
in značaju njegovi znanci doslej niso bili najboljšega mnenja. Važno vlogo pri določanju naslednikov bo igrala državna birokracija, odločilno pa nemara — vojska. Stane Dolanc je bil več let v njenih vrstah kot poklicni vojak. Če bo to dovolj za pridobitev podpore vojske, bo pokazala bodočnost.
I
Or. Jamico žagar
sraSsmomaiiik
BESEDA /Z NARODA
SUBSCRIPTION KATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $19.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No. 105 Tuesda}^ May 29, 1973
Boj med stalinizmom in titoizmom
Kakor, smo poročali, sta bila Kardelj, prvi za Titom v jugoslovanski komunistični hierarhiji in hrvaški partijski funkcionar Bakarič, predmet silovitega ideološkega napada s strani hrvaškega partijskega sociologa dr. Šuvarja, zaradi idej o vlogi jugoslovanskega “delovnega ljudstva”, namesto “delavskega razreda” in o odmiranju države.
Daši Kardelj še vedno brani svoje stališče, je moral pod pritiskom partijskih krogov, katerih zvočnik je bil na sestanku sociologov v Opatiji 8. februarja 1.1. omenjeni dr. Šuvar, napraviti nekaj popravkov ter je končno javno izjavil, da “mora državni aparat ščititi samoupravljalni sistem in mu pomagati odigrati njegovo vlogo”. Ta popravek je v ostrem nasprotju s Kardeljevimi dosedanjimi ideološkimi definicijami, s katerimi si je prizadeval ločiti titoizem od stalinizma. Kardelj je doslej trdil, da je stalinizem utrjeval državno avtoriteto, medtem ko je bil titoizem odločno proti vsemogočnosti državnega aparata.
Kardelj se je 15. februarja t. L, se pravi sedem dni po Šuvarjevem napadu nanj, mudil v srbskem mestecu Kragujevac, kjer je v govoru na zasedanju tamkajšnjega delavskega sveta, popravljal svoje “napake”.
Kakor je znano, se problem, ki ga sedaj ventilirajo v jugoslovanskih partijskih vrhovih in ki je pred vso javnostjo razgalil obstoj pro- in antistalinistične struje v Titovi Jugoslaviji, suče okoli pomena pojmov “delavski razred” in “delavsko ljudstvo”. Kardelj in Bakarič sta trdila., in svoje ideje objavila januarja 196.8 v “Socializmu”, da “delovno ljudstvo” zajema poleg ročnega delavca tudi druge “delavce”: umske, učitelje, zdravnike itd., medtem ko partijska skupina, ki uporablja za svojega glasnika dr. Šuvarja, trdi, da “delavski razred” zajema izrecno “direktne producente” (ročne delavce in podobno).
Kardelj je trdil, da “delavski razred ne samo da ni mogel uničiti birokracije, temveč tudi dejansko ni imel potrebe za to. Kajti nov birokratski sloj ni neki novi razred v družbi, temveč le del delovnega ljudstva”, kakor je Marx sam dejal: “To je lastna birokracija delavskega razreda.” Kardelj je zato vztrajno trdil, da v komunistični Jugoslaviji ni nastal “novi razred” in da so teoretiki, ki drugače trdijo, v zmoti. “Če priznamo, da v jugoslovanski družbi obstojajo antagonistični razredi in da je političen boj med njimi neizbežen, potem sami sebe usmerjamo v boj za o-blast med političnimi klikami in v negacijo vodilne vloge delovnega ljudstva.”
Čistke na Hrvaškem decembra 1971 in v Srbiji ter Sloveniji oktobra 1972 so bile izvršene pod vplivom marksističnega kroga, ki mu je glasnik dr. Šuvar. Ta krog je Kardelj še oktobra 1967 imenoval “moderni Don Quijoti”, sedaj pa mora samega sebe popravljati. Iz dr. Šuvarjeve partijske skupine je namreč izšla tudi obtožba, da sta Kardelj in Bakarič bila “glavna graditelja položaja, ki je pripeljal državo in partijo na rob katastrofe.”
V svojem govoru v Kragujevcu 15. februarja tl. se je Kardelj branil pred dr. Šuvarjem in se popravljal: “Država mora še bolj postati orodje delavskega razreda, organiziranega na samoupravni način. Država je potrebno orodje za zagotovitev harmonizacije in regulacije osnovnih materialnih procesov, od katerih so odvisni rezultati samoupravljanja ... Državni upravni organi so dolžni zaščititi samoupravni in demokratični red..Kardelj je tudi dodal, da “mora socialistični državni sistem ščititi demokratsko svobodo prebivalstva in uničiti proti-revolucijo.”
Kardelja je napadla tudi moskovska “Pravda”, ki je med drugim tudi sarkastično zapisala: “Ali je Kardelj resnično navdušen zagovornik odmiranja države in nasprot-
!risšt¥8 šVii fe ŠL iiO KJ.U |e slovesno praznovalo iO-iefnloo oiisfoja
Cleveland, O. — V nedeljo, vik, ki sta nam lepo in obču-20. maja 1973, je bil praznični | teno zapeli “Spet kliče nas ven-dan za faro sv. Lovrenca, saj je | čani maj” in “Soča voda je šu-društvo sv. Ane št. 150 K.S.K.J. ] mela”. Spremljal ju je na har-
lili; i Sil
to nedeljo praznovalo 60-letnico ustanovitve društva. Kislo in deževno vreme predpoldne ni moglo zadržati ■ agilnih uradnic in članic društva sv. Ane št. 150, kakor tudi ne zastopnikov mnogih društev in gostov, ki so se odzvali vabilu društva sv. Ane k praznovanju 60-letnice.
Točno ob 11.30 je sprevod uradnic in članic, zastopnikov društev in častnih gostov prišel v cerkev in posedli so za to rezervirane klopi. Tudi sv. maša se je začela ob določenem času.
- Č. g. Jožef Varga, župnik fare sv. Lovrenca in duhovni vodja društva sv. Ane št. 150, je daroval sv. mašo za žive in mrtve članice društva. Pri pridigi je izrecno poudaril, da se namen
monike majhen fantek Sylvester Bericic. To je bila lepa in poživljajoča točka programa.
Glavni predsednik K.S.K.J. Mr. Joseph Nemanich je v kratkem nagovoru pozdravil navzoče, orisal je delo pionirk-usta-noviteljic društva in živahno društveno delovanje od ustanovitve do sedanje 60-letnice. Čestital je vsem sedanjim uradnicam in članicam k uspešnemu delu za društvo in celotno K.S.K.J., saj ravno društvena tajnica Mrs. Josephine Winter vodi v sedanji K.S.K.J. kampanji, kar je društvu v čast in ponos ob 60-letnici.
Mrs. Agnes Žagar je potem predstavila edino živečo ustanovno članico Mrs. Jennie Cvel~
in pomen društva naj lepše iz- bar, ki so jo vsi toplo pozdravili.
raža v tem, da smo se za praznovanje 60-letnice društva najprej zbrali v cerkvi pri sv. maši. Društvo sv. Ane ni samo navadno zavarovalno društvo, ker poleg predpisanih društvenih dejavnosti živahno deluje s faro, med svojimi članicami pa ohranja duh krščanske usmiljenosti in ljubezni do bolnih, so-
Zopet sta nastopila z zelo prisrčno točko Bruna in Sylvester Bericic. Tako lepo sta slovensko zapela o mamici, da je vsem v ginjenosti postalo mehko pri srcu. Moram reči, da so prav te točke, ko so tako lepo otroci slovensko govorili in peli slovenske pesmi, najlepše poživile program 60-letnice. Vsem vam
OAKLAND, Kalif. — Te dni bo obhajal tu srebrno mašo dr. Janko Žagar, rektor dominikanskega
sv. Alberta
1. julija. Pripravljena sta dva velika avtobusa, ki nas bosta potegnila tja in pripeljala nazaj. Letošnja cena za pot tja in nazaj ter prenočišče v Lemontu je $22.
Ker je čas že zelo kratek, prosimo vse, ki se bodo tega romanja udeležili, da se takoj prijavijo, da se more vse lepo urediti. Prijavite se na kateri koli navedenih naslovov:
Fara sv. Kristine: Matt Teka-vec, tel. 481-3437; fara Marije Vnebovzete:	John Petrič, tel.
481-3762 ali 481-3465, in John Prosen, tel. 486-2394; fara sv. Lovrenca: Žagar Agnes, tel. 271-1922; fara sv. Vida: Ivanka Pograjce, tel. 391-6.984 ali Janez Ovsenik, tel. 881-3118 ali 361-9504. Lahko se prijavite tudi v
kar se ne izgovarjajte, da je bila vojna. Grob v Kočevskem R°ŠU bo ostal živa tiha priča, kakšne oblastnike ste imeli, ko je bi^a vojna že končana. Po 28 letih se ne smemo na grobove. Se dams ne vemo za grob mučenca telja Narte Velikonja. Obsoja-ste leta in leta škofe, duhovnike> lajike, mlade in stare, požiga L morili, pretepali, mučili, vali življenja otrok (kra 1 grške otroke in jih pošiljali v Rusijo za vzgojo janičarjev), struplj ali mladino s sovraštvom
do domačih (hči bivšega škega župana Majeršiča je strelila svojega lastnega brata -j" sad komunistične vzgoje). Vse °
se je godilo pod vodstvom va^m
sedanjih vodnikov, a jih še sedaj niste postavili pred so 1 šče. Niti ne priznajo svojih zločinov. Kakšno svobodo imalej Nikar se nad nami ne zgražajte-Nas ni sram priznati, da imamo
trži-
u-
Slovenski pisarni, 6304 St. Clair
semenišča in visoke šole! Ave.
Slavljenec je bil ro- Odhod avtobusov iz Clevelan-
len na skrajni slovensko-hrva-( da tso v soboto ob šestih zjutraj	.	•
ški meji. Že kot otroka ga je; in vrnemo se v nedeljo zvečer i brezvestne ljudi. P	a
mati večkrat vodita na bližnjo nekako o polnoči, da zaposleni božjo pot pri Sv. Križu na No-1 morejo se zjutraj tranjskem.
as?
v Lemontu naj rojaki od drugod in bi to uporabili, da tudi mi v Ameri- sodišča, ki zadoščujemo za veliko bogo-
J. O-k.
Watergate In lofeski Igg
sester. Društvo sv. Ane št. 150 najlepša hvala, ker smo vas radi tudi redno izpolnjuje sklep pio- , in z užitkom poslušali, nirk-ustanoviteljic društva, da' Mrs. Žagar je potem predsta-na dan svoje patrone sv. Ane vila častne goste in zastopnike skupno prejmejo sv. obhajilo, mnogih društev ter sedanje G. župnik Varga je ob 60-letnici uradnice društva sv. Ane št. 150 društva pohvalil in čestital se-J K.S.K.J.
danjim uradnicam in članicam; Program je z govorom zaklju-ter jih spodbujal da bo društvo čil glavni tajnik K.S.K.J. Mr. v istem duhu, močno in živahno Robert Kosmerl. Pozival je, da obhajalo tudi svojo 75-letnico. ije najvažnejša naloga pri delu Po sv. maši so ljudje kmalu za K.S.K.J. pridobivati mladin-zasedli prostorno dvoraAo v Slo-i ske člane. Podrobno je opisal venskem narodnem domu. Za ugodnosti zavarovanja za novo-mizo za častne goste so posedle rojenčke. čestital je društvu k uradnice društva sv. Ane št. 150,; 60-letnici, posebej pohvalil seda-med njimi je bila tudi edina ži- nje uradnice in v priznanje za veča ustanovna članica Jennie 25-letno vršenje društvenih taj-Cvelbar in častni gostje od glav- miških poslov izročil Mrs. Jose-nega odbora K.S.K.J.: Mr. Jo- 'phine Winter lepo zapestno uro seph Nemanich, glavni predsed-j kot priznanje od K.S.K.J. nik, Mr. Joseph Panchar, 6. J Mrs. Agnes Žagar se je še en-glavni podpredsednik, Mr. Ro- j krat vsem lepo zahvalila za ude-bert Kosmerl, glavni tajnik, Mr.; ležbo in zaključila spored praz-Eugene Kogovšek, član glavnega novanja 60-letnice društva, nadzornega odbora, Mr. Ernest! Potem se je začel družabni del Racic, urednik-upravnik Glasila praznovanja v prijaznem poln Henry Grosel, direktor atle-; menku med prijatelji in znanci, tike. Glavni predsednik Joseph' Društvu sv. Ane št. 150 K.S.-Nemanich je opravičil Mrs.; K.J. čestitamo. Dobro ste vse Mary Hochevar in Miss Mary pripravile in opravile. Ne poza-Polutnik, članici glavnega od- bite, kaj vam je vaš duhovni bora, ker sta bili nujno zadržani, vodja č.g. Varga svetoval, nam-sicer bi se zelo rade udeležile reč, da je samo še 15 let do vaše praznovanja 60-letnice društva 75-letnice, kar bo hitro prišlo, sv. Ane št. 150.	Vsi bi radi tudi takrat prišli, ker
Pred začetkom kosila je č.g. ste nas sedaj °b 60-letmci tako
Njena molitev in blagoslov sta ga pripravila, da je že v mladih letih stopil v dominikanski red v Dubrovniku. Kot semeniščni-ku se je po drugi svetovni vojni posrečilo, da se je preko Češkoslovaške prebil v Francijo, kjer je na Sorbonni promoviral iz filozofije. Svoje študije je spo-polnil v Oxfordu v Angliji.
Tam se je tudi habilitiral za vseučeliškega profesor j a.
Pozorni na velik talent in globoko izobrazbo so ga predstojniki poslali na visoko šolo in semenišče St. Albert v Oaklandu. Svojim sobratom se je priljubil tako, da so ga kmalu po njegovem prihodu izvolili za priorja in po preteku določene dobe za rektorja semenišča, na katerem mestu je še danes.
Zavod je dvignil na zavidljivo višino. Pod njegovim vodstvom visoko šolo ne posečajo samo dominikanci, ampak študentje vseh mogočih redov in lajiki. Študentje ga obožujejo,
ker je kljub togosti pri studi-	.	u	moč in
iu zelo pravičen in se brez ozira ’	,
na desno in levo postavi za njih pravice. Zavedajo se, da v njem nimajo samo predstojnika, ampak očeta. .
Kljub veliki zaposlenosti nikoli ne pozabi svojih sorojakov.
Rad prihaja med nje, vedno nasmejan in dobre volje. Vedno jim stoji na strani, jim skuša pomagati v vseh težavah in njim v prid zastavi svojo pliv-no besedo. Zato ni čuda, da skoraj ni slovenske slovesnosti, kjer bi dr. Žagar ne bil eden izmed najbolj zaželjenih gostov.
Naj mu Vsemogočni dodeli še mnogo srečnih in plodonosnih let!
S. R.
na delo. Za deset in deset tisoče brez vsa pojasnila, ki bi jih radi do- sodbe, a jih ne spravite pred ^ bili v zvezi s tem romanjem, se dišče. Kje je boljše: pri naSj obrnite na zgoraj navedene zbi- moremo klicati na odŠov(f7ve rake romarjev.	; kega, tudi predsednika dK ^
Tega vseslovenskega romanja Ali pri vas, ko morate biti
bi se udeležili in ne smete niti na gr0'130^^
priliko ših mučencev, pomor j enih
brez
Eden ali drugi izmed letošnji
skrunstvo, ki se je letos zgodilo obiskovalcev slovepske zern Brezjah, ko je bila sneta Ma-, bo klican na policijo.
na Drezjan, ko je ona sneia ivia- uo Klican na pumnju. PrijaZ
riji njena krona in bila ukra- policija vam bo morda postreg
dena monštranca in ciborij in s cvičkom ali rizlingom, so svete hostije bile raztresene za dva — imeni obeh sta zna v reko Savo.
Vem
ani
— ki sta bila lani klicana na P°^ i.ličijo. Vsak po več ur. Eno vP^r ; sanje je bilo: Kaj dela Cvel : v Bridgevillu? Kaj sta odg°v ; lila, ne vem. Bilo je veliko vPr^_
! sanj o mnogih, ki žive v A®er
------ ki. Tako bo tudi letos. KonzU^
BRIDGEVILLE, Pa. — G. u- radi poročajo o nas, ki srnCV „
__ resni®1
Tolik0
rednik: Nič ne vem, če boste te svobodni Ameriki vrstice priobčili. A morda bi le ali neresnično, ne vem. ^ bilo prav zlasti za tiste, ki bodo 1st smo zunaj Slovenije, Pa^se letos šli na obisk v stari kraj. — za nas zanimajo. Zakaj?
Dan za dnem bomo na TV gle- ljubezni. Nekak strah ima]0
dali in poslušali umazano zade-. kosteh. Morda ne morejo
min®
lanes se, vse vozi
CLEVELAND, O. V globokem verskem pojmovanju so
vo, ki jo imenujejo Watergate. Ljudje, ki so imeli oblast in de-
moč
denar za ilegalna početja. “Cilj posvečuje sredstva”, to vodilo so imeli pred očmi, ne pa pošteno vest. Prej ali slej vsaka stvar pride na dan. Ker smo na svobodnih tleh, lahko kritiziramo tudi predsednika države, ako je kriv. Ko poslušaš zasliševanje, odgovore, pa spet vprašanje, kaj si naredil, kdo je dal denar, kje so bili sestanki, kdo je bil na sestankih, kdo je vam naročil to in ono, kdo je dal denar za aparate, mi ob takih zaslišanjih
m. Ko bo slovenski — ali bolje: KOČEVSKI Ru_ programu ljubljanska
spati, te
ide'
leta
voj0
vsak6
prihaja na misel Kočevski Rog, grob naših fantov. Te dni pred j komunisti brez sodbe Voxn°^0
— na
TV in radiju, takrat bomo li, koliko ljudi je bilo dolga na oblasti in so izrabljali s tblast, da so morili brez ^ sodbe. Kočevski Rog s. svoj1 grobom je tiha, živa priča. ^ Če vas prijazni komunist10 ^ \rodniki peljejo gledat je0° z Begunjah pri Bledu, vam bo neko grenkobo1 pripoved°v _ kako so Nemci streljali. lV ^ boste videli spomenik P® ^ Ijen padlim komunistom- 1 J -e
šajte vodnico ali vodnika, W spomenik deset tisočem, bi
28 leti so bili pomorjeni. Bili so naši prijatelji, znanci, sorodniki. Samo Beg ve, koliko je še drugih grobov — deset in deset tisoč.
boste na dvorišču pr£d J Begunjah poslušali dolg0
lago nemških krutosti, PraV dolžno zastavite tole vpraS'
raZ' ne' šanie:
i	4-
Bili so pomorjeni ne samo. Zakaj je Tito spomladi leta
•£ — -4—:	-4-1-1 L! ^ T T 114- t C? wl—\ t I	"it	-i	TkT	• i r r~i /"v
naši fantje, tudi Hrvati in Srbi j sodeloval z Nemci, ki so
tal'
na naših slovenskih tleh. Umor-’ streljali slovenske nedolžne ^ jeni brez vsake sodbe.	Ce. Bilo je v času, ko smo
Tisti, ki boste letos gledali le- gi — še sedaj živi — bili v
Jožef Varga pozdravil goste in zmolil molitev pred jedjo.
Kosilo je bilo odlično, izdatno in res vredno vstopnine. Postrežba prijazna in hitra. Za vse
lepo sprejele.
Jože Melaher
nik diktature, kakor se prikazuje? Doslej nismo slišali o je oskrbel Maple Heights Ca-
izginotju vojske v Jugoslaviji in tudi ne, da so v Jugoslaviji izginila sodišča in da je izginila policija ..
V jugoslovanski partiji se pred očmi jugoslovanske in svetovne javnosti bije boj dveh struj za oblast, ko diktatorja Tita več ne bo. So to prvi začetki in poraja se vprašanje, katera skupina bo zmagala. Vsekakor morajo svobodne emigracije jugoslovanskih narodov vse storiti, da se Jugoslavija ne bo po Titovi smrti enostavno prevalila v sovjetski objem.
S. S.
❖
Ko sledimo razvoju v Jugoslaviji in opajamo nastajanje novih skupin in struj, ki se tarejo med seboj, ne smemo polagrkArevelike važnosti na teoretična stališča in nasprotja. Ta so največkrat le sredstvo boja med posameznimi skuAnami, ki si hočejo s pridobitvijo moči v partiji zagotovit' obAst, ko je očitno, da je Titova doba pri kraju in da bode njegovo dediščino prevzeli drugi.
Za efikfaf ima na partijskem področju najmočnejši položaj Titov varovanec Stane Dolanc, o katerega bistrosti
Izseljevanja iz Izraela
Število sovjetskih Judov, ki zapuščajo Izrael, narašča. V letu 1972 jih je odšlo samo 28, v prvih treh mesecih tega leta pa že niso ' Čeprav skupno število Ju-delovali. Predsednica de v, ki so se v mdnjih tren letih
izselili iz Izraela, ne predstavlja niti en odstotek cd tistih, ki so se vanj vselUh je ministrska Golda Meier
za-
tering.
Po kosilu je bilo težko umiriti živahne razgovore gostov.
Izglodalo je, da zvočniki dobro
društva sv. Ane št. 150 Mrs. Josephine Mulh je pozdravila vse navzoče, potem pa je dobro vodila spored Mrs. Agnes Žagar, predsednica ki je napovedala vsako točko skrbljena. programa in osebe.
Prikupno dekletce Bruno Be-ricic poznamo že od njenega na- klicni zaposlitvi in — morda še stopa pri Mladih harmonikar- največ — želja, da bi živeli pri jih. Tudi tokrat je v lepem na- sorodnikih v zapadnib. državah, govoru v čisti slovenščini po- Mnogo sovjetskih Judov se iz-zdravila vse goste in čestitala seli. v Izrael že z namenom, da društvu sv. Ane.	bedo od tam šli kam drugam.
Po tem so nastopili Mrs. Sa- Pravijo, da za izselitev v Izrael bina Bericic in Mrs. Marie Pi- lažje dobe odhodno dovoljenje.
Vzroki izseljevanja so:	vre-
menske razmere, težave v po-
naši slovenski ljudje pešačili, ko i pote slovenske zemlje, boste sli-so se odločili za romanje, in so j šali razne opazke doma: Kaj de-hrano. jemali s‘seboj v bisagah late v Ameriki? Kakšno vlado in cekarjih. Sv. Višarje! Polena | imate? Kakšni so vaši vodniki? so romarji nosili navkreber, da; In še bolj zabeljene opazke. Ali sc s tem dodatnim bremenom; ne bi bilo prav, da jim takole pomagali potrebam vzdrževanja odgovorite: Pri nas v Ameriki življenja na gori. Kako bi zmog-! imamo mnogo dobrih ljudi. Seli prenesti hojo tam iz zelene veda ne manjka tudi brezvest-Štajerske preko Gorenjske ali!nih. Kot nam TV pove, so bili Ziljske doline na Sv. Višarje? | brezvestni ljudje tudi v Beli hi-Preveč smo mehkužni, pa tudi ši. A pri nas smemo vse to zapi-zastareli bi bili. Če hočemo kam j sati. Te ljudi bomo spravili pred danes, se vsedemo v svoj avto,! sodišče, pri tem slišimo tudi kri-uporabirno avtobus, železnice že j tiko predsednika — upravičeno ne uporabljamo več, za daljša; ali neupravičeno. A pri vas ima-potovanja vzamemo aerOplan in v enem dnevu smo tam, za, kamor so včasih bili potrebni dnevi in tedni.
Kakor včasih tudi danes člo-
te na vladi že 30 let ljudi, ki so izrabljali oblast in denar — milijone naših ameriških žuljev — ne samo za nepoštena dejanja, ampak tudi za morjenje nedolž-vek rad potuje. Pomislimo najnih ljudi. Zakaj ne postavite čas naših počitnic. Kdo jih res‘pred sodišče mnoge svoje vod-preživi doma? Za oddih je treba jnike, ki so morili brez; vsake kam potovati. Da nekoliko u-1 sodbe? Zakaj nimate zaslišavanj zraven pa žvižga!” streže želji po romanju in odpo-i pred TV, kot jih imamo mi v	*	vo0a^e’
čitku, bo Slomškov krožek v Ameriki? Niti grobov ne smejo	Žena podpira tri hišne
Clevelandu organiziral romanje sorodniki obiskati,, dočim moril- četrtega pa podre, ko P v Lemont, v dneh 30. junija in ci hodijo svobodno po deželi. Ni- avto.”
gunjskih ječah. Boste vide h ^ komunist ne bo odgovorl^.j Vaše vprašanje ali bo Pa zgodovinsko resnico.	, _
G. urednik! Imate dovolj-da drugič še kak ocvirk za ^ ki ne berejo radi takih SP0
nov in resnic.	,
Jože Cvelbar
ZA DOBRO VOlP
Pri gradnji nove stavb6 ^ zornik zidarju: “Kaj Pa John?”	^	„
Zidar: “Svinčnik špici®- ^ ^
Nadzornik: “Tega ne s® je karpentarsko delo!
“Moj ata vedno žvižga, čisti zobe.”
“To pa ni mogoče.” . vZa-
“Kako to, da ne? Zobe si ^ iz ust in jih čisti v
me
A.MmUSaA Dul.'lLy, LI'*A, MAY 29, 1973
ANADSHA DOMOVINA
iz slovenskega Toronta
Sile ;o a ss|a h jialja prsi 21 ieii
Ko pride pomlad in z njo ptič- pravili zadnje izpite. Veliko jih Je petje in z njo cvetje po vrto-1 je že odšlo na svoja poletna in z njo življenje vse novo službena mesta, zlasti študentje mlado, mi misli vsako leto z univerz. Kot bi trenil, bo tu-Poletijo na krilih spomina v ti-’ kaj vesela in srečna doba počit-sto slovensko pomlad leta 1945. nic.
Tudi tedaj je bila pomlad pol- S počitnicami pa pridejo dne-na Petja ptic, polna cvetja po j vi potovanj in dnevi prireditev Vrt°vih in polna mladega življe-jna prostem, kjer množice prija-Toda slovenska zemlja je te;daJ pila kri slovenske mlado-s i, ko je v mučeništvu umirala slovenska domobranska vojska.
islirnd na to in bomo lažje ^z^rajali v zvestobi. Opisovanja,
ako so umirali ti junaki, nik-premagani, je spomladan-s 0 duhovno branje, ki človeka ^nova utrdi v pravem odporu do °munizma in ga zbudi iz po-^uhkuženosti današnjega življe-la' Samo nekaj stavkov iz naj-^ovejše knjige “Pravi obraz o-Sv°bodilne fronte”, III. del.
Smrt domobrancev je bila
teljev, znancev, sonarodnjakov prosti uživajo prostost v prosti naravi. Ta navadno nudi lepše okrasje kot še tako lepa dvorana. Naj lepši okras pa je prostost, ki jo človek čuti v naravi. Ni vezan na svoj sedež, ne na predpisano obleko in ne omejujejo ga stene ne strop. Ta prostost daje človeku poseben užitek, ki ga je težko opisati.
Slovenci v velikem Torontu že lepo vrsto let obhajamo v poletju svoje največje slavje, svoj SLOVENSKI DAN. To je praznik naše zavesti, osvežitev spo-
junakov. Trdimo, da je hi- mina na naš izvor, prisega naši a smrt domobrancev smrt juna-j čisti slovenski zastavi, izraz na-kov v krščanskem merilu in ju- j še povezanosti v eno narodno
frakov lu.
Zgolj
v človeškem meri-1 družino, čeprav smo večina dni I v letu razkropljeni med vsemo-
Tkvemu navalu odpora nadnarodnostmi. angleškim izdajstvom in prvim1 'Letos bomo Praznovali ze «»>**. ogorčenja raradf km- »V. SLOVENSKI DAN. Prire-!^a razočaranja je sledila juna-'	' ^asti Društvo Slovencev
®ka vdanost v voljo božjo, trp- Baraga’ ze opravljalo skupaj
^ brez preklinjanja, brez P™gram tega velikega dne
ZelJe uo maščevanju, kakor se Gostje so povabljeni iz mnogih I
TORONTO, Ont. — Na moj j gleda, da se pisec članek “Znane zgodbe”, ki je bil ‘ pisma še sedaj ni
ob tej nepopularni okrožnici, slovenskim rojakom po širnem svetu nudili upanje, da gojenci v Sloveniku res vdihavajo Petrovega duha.”
Cesar Slovenci v emigraciji pogrešamo, je miselna povezanost s temi profesorji in mon-signorji v večnem mestu. Zanje navadno zvemo samo takrat, kadar smo pozvani k darežljivosti.
Vse te zadeve materialnega značaja bi se veliko lažje in z večjo dobro voljo rešile in reševale, če bi bili oni tej po svetu raztreseni slovenski množici nekak možganski trust, od. koder bi prihajale jasne misli, zdrave ideje in verna napotila duhovnih vodnikov. Koliko je tiskane besede med nami emigranti, a je med temi besedami kaj težko zaslediti svežine resnic iz večnega Rima. Poleg miselne, manjka
tudi srčne povezanosti med ve- j brez vseh popravkov dobesedno čino slovenske duhovščine v Ri- takole glasi:
slovenski mmm v mmm
anonimnega sprijaznil s
rekli, dobil tudi anonimno pismo od nekoga, ki se je čutil prizadetega. Prvotno nisem imel namena o tem razpravljati, po daljšem preudarku pa sem prišel do zaključka, da se to ne tiče zgolj mene, pač pa celotne politične emigracije, ki se s komunistično diktaturo v domovini ne strinja. Prav pa je, da tudi širša slovenska javnost izve, kakšni ljudje se skrivajo za ta-kozvano “Kulturno ofenzivo” Izseljenske matice iz Ljubljane.
Pismo, ki sem ga dobil, se
mu in med slovensko emigracijo po svetu. Čutimo, da se cilji ene in druge ne ujemajo več, kot da bi bila emigracija vredna samo še toliko, kolikor se bo dalo iz nje dobiti denarne podpore za rimsko gradnjo. Ker ni miselne povezanosti, ni idejne e-notnosti, ni srčne navezanosti, ni edinosti v ciljih in zato ni
DOMA PS mm
objavljen v Kanadski Domovi-1 tem dejstvom, čeravno gotovo ni 10. aprila letos, sem poleg že več let uživa vse svoboščine, priznanja, ki so mi ga mnogi iz-j ki mu jih Kanada nudi. Če bi
jaz s tako vnemo zagovarjal Titov režim kot ga ta gospod, bi bil doma in bi pomagal graditi “socializem”, kot se reče po novem žargonu, Kanado pa bi pustil kapitalistom. Toda1 klavrne gospodarske razmere, v katere je komunistični režim zapeljal Jugoslavijo, so prisilile več kot 1 milijon jugoslovanskih državljanov, da si iščejo kruh izven meja svoje domovine. Jaz sočustvujem s temi ljudmi. Žrtev zavožene Titove ekonomije so, toda živeti morajo. Zanimivo je pa to, da so tisti, ki Titov režim še kljub temu zagovarjajo, izbrali zapadne demokracije in svobodne dežele, da si služijo kruh, in ne, recimo, Vzhodne Nemčije, Rusije ali katerekoli dežele pod komunističnimi režh mi. Mislim, da brez nadaijnega komentarja vsak ve, zakaj.
Gospod mi v: pismu očita, da se skrivam in da se ne upam o-sebno o zadevah pomeniti. Prav rad bi se, toda gospod se ni pod-^ pisal, niti je poslal svoj naslov; kako naj se torej z njim pomenim? Da se skrivam? Pred kom? Jaz se nimam za kaj skrivati. Še pod Titovim režimom
Otmar Mausar!
Sporočamo ti, da nam je zadosti tvojega napadanja po časopisju. Kar precej časa smo opazovali tvoje junaško napadalno delo skozi zadnja leta. Samo napadat znaš, o drugih zadevah pa ne znaš pisati. Dosti se dogaja med nami v Torontu. A kje se
aP°dobi krščanski
m borcem. Če-je Bog dopustil, da je pri
han4'-	a 36 i j kot je bilo dosedaj še na vseh omahovanju sprejeli predlog ! Ženih in vam homo skušali po- li v taborišče na Jesenicah. In
J- ako strašna nezasiu-,	dnevih Nedel-ja .si0_’ zvezne vlade za financiranje kazati, kaj se da napraviti jav- “črna roka” naj bi me varovala
zavaro-
Prav šla
^na nesreča, ni bilo slišati no-	,	i .	,
b&fre kletve p-oti Bom nobene- venskega dne bo zadnja v juh- javnega zdravstvenega
§a frpora proti Niesovi mrevid-' lU. ki .letos pade na 29. julij. Pri- Vanja. V preteklosti je zvezna
nosti	ir	j	■ j	-	•  __ J • j. ^	' 1>-n-v*/-. n-v» t rl *-! r-j o r^r»ic>r^/c»Trolri /rvW o 1^- /-j r-iT r\^7
Iskali
h’pv ^ Preilašanje strašnega
VI ro!žn
skupinske zavesti. O posledicah | ^ skrivaš? Te varuje “črna ro-tega stanja pa še drugič kaj.	ko” in ti daje direktive, kaj mo-
P. M.	raš pisati. Če ti kaj v nos ska-
če, zakaj si ne upaš osebno pogovoriti o zadevi. Iz tvojih dopisov pa se vidi, da samo zahrbt- se nisem, zato so me lahko sku-Predsedniki pokrajinskih vlad'710 napadaš, ker drugega nič ne paj z ostalimi člani naše druži-
in odvlek-
krajev Ontarija, celo iz daljnih	^	v	.	.	„	- -
dežel se napovedujejo. Lepo bo, so po daljšem premišljanju in zmoreš. Nas je sedaj več zdru- ne OZNOvci aretirali
[hranite si jo'in pridite, nikomur[ vlada prispevala enak delež kot
no. Sporočamo ti tuai, da od se- in diktirala, kaj naj pišem? Nih-daj naprej vsak tvoj napadalni če mi ne diktira, kaj naj pišem,
usta. in nihče mPtudPz''grozilnimi pi-
članek ti bomo stlačili v
i ne bo žal.
i XIV. SLOVENSKI DAN bo
pokrajinske vlade dolar za do- j Enkrat nam boš ze prišel dobro srni ne bo, kaj ne smem pisati, lar, sedaj pa se je odločila in I ^ r°ke. Zdi se nam, da ste z ščitijo me pa kanadski zakoni
v molitvi, zlasti molit-. lega venca; Kakor so par-tl2afri bili stfrdno
posvečen 25-letnici, ko je Kana-. ponudila dati vsaki pokrajinski da gostoljubno sprejela prve! Gadi določeno večjo vsoto.
vsem v nasprotju, mislimo ti in kot kanadskega državljanja in tvoji kolegi vse, kar ni usmer- “črne roke” ne potrebujem. Go-
preklinjajoča in psujoča vojska, tako
v tistih dneh Kal-
Vari°branCi v	uutm
['frli nenehno moleča voj-Ve ' bso mogli več braniti slo-So l ?ga naroda z orožjem, pa V Tbramli s svojo molitvijo. Pret ekariG 50 organizirali ne-Ca rgano molitev rožnega ven-
čitei0.	čeprav so jim mu-
•P pobrali rožne vence, križ-
skuptne slovenskih povojnih be- Sporno je tudi vprašanje fi- Jeno P° vašem mišljenju.	spodu, ki je pismo pisal, tu lah-
gimcev v svojo sredo. Četrt sto- i nanciranja srednjih šol, kjer pa I Torej na kratko: Letos se vas [ko povem, da sem njegovo pi-i let j a je lep jubilej in prav je, da* 80 predsedniki pokrajinski vlad bo držala smola. Videli boste, j smo osebno odnesel v glavni u-
ce
^fračaja.
D
predlog zvezne vlade odklonili.
*
Posebna vladna komisija v Ontariu je predložila pretekli teden povišanje plač in plačanih stroškov na letno od $18,000 na $22,500, plačo predsednika vlade pa od sedanjih $40,000 na v	Že zadnjič sem na teni mestu 1 $52,000. Pri tem je predložila u-
pre mete ';ei-i?eSa i 0,mend članek prof. Janeza Gru-!kinitev dnevnice $50
ga proslavimo na dostojen način, na lep način in v veselem razpoloženju. Na svidenje!
Por.
Ocenjevanje in vrednotenje Slovenika
ker
°friobranci
d0rn "°. se Zavedali, cta trpe za Prej r°’ Za kaIere srečo so že izonc*-e^° Za letom velikodušno gGjali svoje življenje in
te7imiso v"preflbesede’ska' p- .v.
hjali Njem„ V°J? Pe3mih P0kla‘ izbrali.
^v.. 'J^mu V dar ciDair, Ur-i tc
V članku je izredno močna m
re?.H„	v dar svojo kri
V ^iovenskega naroda .
, Ilniiraji
klinj j. Sf> vdano, ne da bi preje va 1 SVcJe mučitelje, kakor vdan0 Šel-■
za člane
'ma “Slovenik z druge strani —[posebnih komisij, trpe!! vdano. -e enkraf, kj je bil objavljen v |
Ameriški Domovini. Ponovno; v grški vojni mornarici je sem ga bral in težko bi mu v! prišlo pretekli teden do' upora čem oporekal. Verjetno pa se bo proti sedanji vojaški vladi Pa-dobil kdo, ki bo to storil. Smo padopoulosa, ki pa je bil. zadu-pač svobodni, ker smo svobodo šen v kali. Kapitan in moštvo
rušilca Velos, ki se je izjavil za upor v času, ko je bil napomor-prepričljiva misel, ki pravi, da skih vajah z enotami NATO, sta bi “človek pričakoval, da bodo zaprosila Italijo za politično zapre dstavniki Slovenika v svo- točišče.
kako izgleda, če kdo samo napa-'rad državne kanadske policije
(R.C.M.P.), kjer so ga preiskali in vzeli vse potrebne podatke in prav nič ne bi bil presenečen, če uradniki te policije že vedo, kdo je bil pisec anonimnega pisma. Kopijo pisma ima tudi mestna policija.
Mislim, da je neznani pisec s svojim pismom samo potrdil ti-
des in podira. Seveda začetna tarča si pa TI!!! !!!
Če je pisec tega pisma mislil, da me bo s takimi grožnjami I prestrašil in prisilil, da bom ob-| molknil, se je hudo uračunal.
[ Živimo namreč v svobodni deželi, kjer je hvala Bogu tudi j tisk svoboden in kjer človek'

T]en na kr- [’"bodo tvorili s svojimi razprava-; Zastopnik Nove Zelandije je sovražnik	f?* vb članki, in predavanji — saj j izredno ostro obsodil francoski
Pfav le skušal'l^reht^-’t ^ ^ S° vsi ufrerii monsignorjt — pro-’; načrt za nadaljevanje preskusov r°d pred T eallaV°J ^a' j tiutež ... razkrojevalnemu mo-; jedrskega orožja na Južnem Pa-- ’ ' atastrofo. ^raJ^ak0!dernizmu v domovini, če bi prij cifiku. 'Označil ga je za “ne-oox o. Sloveniku imeli kaj pokazati v | opravičljivega”, z ugotovitvijo, tej smeri, potem bi slovenski rc-! da ne more biti na svetu niko-jaki po svetu smeli pričakovati, I gar, ki bi bil prepričan, da je da se bodo Slovenikovi gojenci ^ izpopolnjevanje jedrskega orož-navzeli zdravega Petrovega du-jja “v korist človeštva”, ha. Žal pa, da Slovenikovi go- j	*	.
jenci nimajo nič tega pokazati.”; Kanada je imela v aprilu le-Logleno nadaljevanje je dru-jtos v zunanji trgovini 152 mili-
S° °fri bik " frike dn razg1aseni
°bvarA rn°VIne’ iker so j° skušali tudi, da umi-
zve-
-
stebe ; Cr°’ zaradi svoje fri dn 'n -,3okorščine do papeža UiG™!1® Škofa .,,
-lunastvo te male sle-vojske
^mdelo, kot nbG.d-c^ .hjajno | ga tr(jiteV) kj p0vej da so doma j j ono v prebitka, medtem 8°dkiV> v -n stiasmh do-j n	,, lonelro-m .otyv«1„ i
22?^ .
^je ak °il0 sbšati joka, proš-	^
ip Vzdihovanja rV'-	d I moral kardinal seper
T + ->	• i Pr°K okrožnici ‘Humanae vitae’
; Z. UN e*1 j zavzeli francosko stališče, tako
drniral,
ko je
imela v lanskem aprilu 1.5 milijona primanjkljaja. Doslej je iz imela v letošnjem letu v zunanji
Ta vojska ,, ,.Ponosno in dostoj-(Miha Marjan Vir)
Slovenski dan
Bližin* V ^ailadi 'afri so ž° v86 BGetni dobi,- Šo-
S° preštp'!'6^ Lednb študentje j napisana? člankar se upraviče-j ročilu razkril jasno, kako je k!at bodo6;1 tUdi dneve’ kolik°-!no sprašuje: “Kje so njihovi [ zvezna vlada na račun davko-^ilfric. ]y[no^..iC1LS“0pBi Prao0ve članki ali pa kaka brošura v tem plačevalcev pognala 9 milijonov iJ* razredov^1'vas" ozIru» ki bi nam dokazovali, da dolarjev po svoji zanikrnosti in x-sjih sol so že o- so s Petrovim naslednikom tudi brezbrižnosti.
Rima opomniti ljubljanskega nadškofa Pogačnika, da papež Pavel VI. ponovno potrjuje ve-i lj avnost okrožnice. In kaj so sto-I rili predstavniki Slovenika, da i bi bila ta okrožnica Pavla VI. v domovini sprejeta tako, kot je
trgovini 468 milijonov prebitka napram 187.3 milijone v istem razdobju lani.
*
Nedavno upokojeni auditor-general zvezne vlade M. Henderson je v svojem zadnjem po-
, , ,	.sto, kar jaz že leta pišem. Da v
lahko svoje misli javno pove. Iz- Jugoslaviji svobode ni in da se
režim drži na oblasti z diktaturo, ki se zrcali tudi v anonim-j nem pismu. Slovenska javnost-lahko sama presodi in ugotovi.
J Kar jaz pri vsem tem ne morem doumeti, je to, da ljudje z lastnimi izkušnjami, ki so jih imeli s komunizmom doma, zo-, pet nasedajo istim starim lažem ; in obljubam, kot za časa zloglas-| ne 0,F. Nekateri se sklicujejo na [ svoje krščansko poslanstvo, dru-[ gi zgolj želijo izkoristiti priliko : in se kopljejo v pozornosti, ki ! jim jo režim posveča v njihovo j osebno slavo, največ pa je takih,
; ki so zaprli oči in ušesa in kot i mrtva telesa gredo s tokom vo-
I de.
Za zaključek bi še dodal, da do gospoda, ki me je tako počastil s svojim pismom, nimam nobenega osebnega sovraštva in sem pripravljen vsak čas govoriti z njim o zadevah, ki so meni in njemu pri srcu. Tako je v demokratični družbi in med civiliziranimi ljudmi, čim prej se bo neznani gospod dokopal do tega spoznanja, tem boljše bo zanj in za vse, s katerimi dnevne občuje. Od režima doma pa seveda tega ne moremo pričakovati.
Otmar Mauser
PRINCESA ANA, hčerka angleške kraljice, jv vneta za konjski šport. Na Sliki jo vidimo v za princeso neoNčajni obleki na konjskih dirkah v Badmintonu na Angleškem.
Devet desetin v bolnicah V naši deželi je sedaj rojenih devet desetin vseh otrok v bolnišnicah.
Krona sv. Štefana v zvezi z Vietnamom
WASHINGTON, D.C. — Ob koncu druge svetovne vojne je adm. Horthy, predsednik Madžarske, pred sovjetskimi četami prešel v Nemčijo in se podal pod ameriško zaščito. Z njim je prišla v zaščito ZDA tudi krona sv. Štefana, ki so jo odgovorni njeni varuhi prenesli v Nemčijo in z njo tudi vse ostale državne dragotine. Vse so od tedaj v varstvu ZDA.
Madžarska bi rada vse to dobila nazaj, ker bi to utrdilo u-gled in moč režima. Komunistična vlada v Budimpešti je ponovno zahtevala vrnitev krone in ostalih državnih znakov, pa
sko taborišče v Sibiriji. Kazen je zdaj potekla, Amalrika pa ni domov. Njegova žena trdi, da so ga zadržali zaradi neke nove tožbe, ne ve pa, za kaj pri tej gre.^
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
Hiša Naprodaj
za dve družini na E. 77 St. $13,900, v prvovrstnem stanju, kompletno modernizirana.
GEORGE KNAUS Real Estate 481-9300	819 E. 183 St.
(29,31 maj
Naprodaj
hiša sedern sob za eno družino,
se v Washingtonu za to niso do-|ffža’ v St Clairski ^selbini.
Polna klet.
sti menili. Zadnje leto so se odnosi ,z Budimpešto le nekaj izboljšali in v Washingtonu so se bili menda pripravljeni o kroni sv. Štefana in ostalih državnih zakladih pogovarjati.
Ko so sedaj madžarski zastopniki v Mednarodni nadzorni komisiji za Vietnam dosledno na strani rdečih in s tem onemogočajo delo komisije, so baje v Washingtonu sporočili predstavniku Madžarske, da bo ta še. dolgo čakala na vrnitev krone
Kličite 481-4562
-(107)
Naprodaj v Euclid
zidan duplex naprodaj 6-6 vsako stanovanje, tri velike spalnice, IVz kopalnica, polna klet, dobra investicija.
E. 255 St.
blizu Lake Shore Blvd. izvrstno delana, hiša z štiri spalnicami, polna klet, priključena garaža.
Blizu E. 260 St.
hiša z štirimi spalnicami, na pol sv. Štefana, če njeni zastopniki | bungalou, in rekreacijsko sobo, v vietnamski komisiji ne bodo'D/a priključena garaža.
začeli postopati drugače.
Čistka v pomiritev sen. H. Jacksona?
WASHINGTON, D.C. — Nedavne zamenjave v Agenciji za nadzor orožja in razorožitev
Kličite da vam pokažemo.
UPSON REALTY RE 1-1070	499 E. 260 St.
Odprto od 9. do 9. ure zvečer.
(108)
Naprodaj
Lepa, čista, 2-družinska zida-ZDA naj bi bile izvedene v po-[na hiša, 11 let stara, garaža za 2 miritev sen. Henryja M. Jack-[ kare, preproge, alum, nadoknice. sona, demokrata iz države Wa- i Kličite
LAURICH REALTY 481-1313
(x)
shington, ki je bil lani zelo nejevoljen nad sporazumom SALT
I. in njegovim podpisom v Mo-	, .
skvi	Naprodaj
'	. .	.	_	Dvodružinska hiša na Hunt-
e aj je v priprav ijanju ■ mere Ave., eno stanovanje praz-SALT II. in sen. H. M. Jackson; no jn enodružinska na Mohican se vedno sodi, da so ZDA pri Ave. prazno. Kličite KE 1-9286 prvem sporazumu Sovjetski zve- ali IV 1-1626.	(107)
zi preveč popustile. Nixonova------------^-------------------
vlada je skušala del odgovorno-	Pohištvo naprodaj
sti naložiti vodnikom razgovo-j Pohištvo poceni naprodaj: ku-rov in je izvedla v celi agenciji hmiska Peč> miza, 4 stoli, zofa, večje spremembe v osobju. hladilnik, preproga in omara z
ogledalom. Na 1008 E. 79 St. blizu St. Clair. Kličite 431-3767.
-(105)
Amalrika niso izpustili
MOSKVA, ZSSR. — Andrej Amalrik je eden izmed najbolj znanih intelektualcev, ki odklanja sedanji red v Sovjetski zvezi in išče njegovo spremembo in izpopolnitev. V znanem svojem delu je trdil, da ZSSR v sedanji obliki ne bo preživela več preko ducata let.
Pred tremi leti so A. Amalrika obsodili in zaprli v delav-
ČLEVELANI). O. '
HELP WANTED,
General Office Work
Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
(x)
Help Wanted — Female
NURSES, RN’S - LPN’s As charge nurse 2nd shift Apply in person at The Slovene Home for the Aged, 18621 Neff Rd., Cleveland, Ohio - 44119.
An Equal Opportunity Employer
(108)
House For Sale
Lake Shore E. 156. Owner, Lowt payment, land contract. Remodeled. Single, Nice Neighborhood.	232-9494
-(107)
Stanovanje oddajo
5-sobno neopremljeno stanovanje oddajo na 1126 E. 61 St. Vsa pojasnila v trgovini.
Tel. 881-6914
-G07)
Hiša naprodaj
Šest sob v St. Jerome fari v Collinwoodu.
Kličite 361-9353
(108)
Male Help Wan led
Gradbeni delavci
Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje. Dobra plača in obrobne koristi. Javite se prosim na: Box 123, American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
(x)
House For Sale
Euclid—Fullerwood area, Wells School, St. Williams Church. Immaculate four bedroom bungalow, nice kitchen, excellent wool carpeting, finished recreation room. — 732-8345.
(105)
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair A»« & K. «8 St. 3GJ-421?
JAVNA DRAŽBA
v Aurora, Ohio, vsaka sredo in nedeljo od 9. do 5. ure. na zelenjavi in rastlini. Vsakovrstne cvetlice, na Rt. 43, Aurora, Ohio. 673-7027

%
IŠČEMO URADNIŠKO MOČ
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio 44103
431-0628
W—..........	...—----------
a:.:čili: :.\A ou:.:j\::5a, may 29,1973
RAZPOROKA
ROMAN
Spisal PAVEL BOURGET — Prevedel A. KALAN
Nikoli ni mislil na to, da "bi mogle nastati za rodbino kake žalostne posledice, ker so njegovi starši kršili eno najvažnejših socijalnih načel. Sploh pa ali j e, on na tem potu tako razburjen mogel kaj misliti na mater? Ena sama misel ga je vodila : kako pričeti razgovor s svojo tako nečuveno obrekovano prijateljico.
“Na vsak način je treba, da zve za to to zlobnost,” ponavljal
leti drame o verskem razporu, ki je grozila rodbini Darras. Ko bi nas bila volja podrobno ana-lizovati prvo ali drugo, bilo bi nam mogoče presoditi spremembe, ki se uprav sedaj vrše v naši državi in sicer pod vplivom zakonov, kateri v javni veljavi hudo zadevajo čustvo posameznika. Taki vzgledi dokazujejo, kako opravičen je aksijom, ki ga je postavil naj večji politični klinik 19. veka, namreč: “člo-
je. “Skupno bova preiskovala,1 veka vodi družba za seboj.” — odkod prihajalo te zločeste iz-. Prihodnost nam pokaže, ali je misijije,. Z njeno pomočjo bom to pot do napredka ali do naza-kmalu dognal'vso stvar...” Ž dovanja, katero je isti modro-vozom pa še ni bil za Louvrom,1 sloveč barbarski a odločno ozko mu šine druga misel v glavo: načil z besedo: razkroj (decon-“Ah, kako težko bo pred njo po-1 stitution)). navijati te umazanosti! Da bi j Lucien de Chambault se je le vedela, da jaz nisem nikdar vprvo sestal z Berthe Planat dvomil o njej in da nisem prišel pred šestimi meseci v knjižnici, zahtevat od nje, da se opraviči! ki je bila na oglu med rue Mon-Zaradi nje, zaradi njene prihod- sieur-le-Prince in rue Antoine-nosti treba, da se razkrinkajo Dubois. Ta zavod, sloveč že od zlobneži, ki raznašajo te ostud- nekdaj v Quartier-Latin, goji nosti. .Kedo bi pač to bil, zlasti znanstvene knjige. Zato kedo?” — To vprašanje ga je so pa njegovi klienti večinoma tako vznemirilo, da je hotel na- slušatelji vseučilišča, ob katero ročiti vozniku, naj obrne z vo- je naslonjen. Lucien je slučajno zom v Grand-Comptoir, da tam 1 zašel tje, hoteč si nabaviti izpi-v pisarni zve odločno ime onega skov iz neke knjige o sodni me-ali onih, od katerih je zvedel za 1 dicini, za predavanje o “opravite ostudne spletke. Že je hotel | čenosti kazni”. O- tem je hotel pritisniti na zvonček, pa roka | predavati v ožjem krožku, ki so mu omahne. — “Ne, sedaj ne ' ga par korakov od Sorbonne v morem k njemu,” reče, “preje1 rue Champollion vstanovili ne-
moram dognati, da se je varal, ker varali so ga na vsak način. Poznam ga dobro in vem, da bi
kateri njegovi tovariši pod imenom, ki označuje celo dobo: kategorični imperatif! To nam ka-
ne govoril o nikomer na tak že, da Lucien ni brez kazni rasel
način, kakor je govoril o Berthe, če bi le količkaj dvomil o tem. Varali so ga, toda kedo? .. .” Spoštovanje in zaničevanje sta čuvstvi, ki sta najmanj v oblasti naše volje, če si tudi še tako pristransko vnet za koga, ne
v ozračji nekega zmešanega filozofskega verstva, ki je bilo domače duševnim voditeljem tretje republike. Lucien je bil po vseh svojih idejah v vrstah izbrane te generacije, ki se je pojavila okoli leta 1880, in že
moreš zatreti zaničevanja, in če j kaže sadove vzgoje, ki je v nas-še tako krivično in nasilno srdiš'Protju z dosedanjim našim nazi-nad kom, spoštovanja, čuta spo- * ranjem. Večina med njimi so štovanja ne moreš takoj uničiti. | odurni prerivači, drugi pa so Zato tudi Lucien ni mogel v naj-1 nemirni duhovi brez pravega hujšem srdu vdušiti v sebi sod- kritičnega duha, naivno vneti, be, ki jo je imel o lojalnosti Pa sami ne vedo zakaj. Včasih o svojega vzgojevatelja. To spo- vsem dvomijo, včasih pa so ka-štovanje, katero je gojil Lucien 1 kor dogmatiki, danes nihilisti,
za značaj Albertov, je dajalo njegovemu spričevanju posebno važnost. Kedor je vesten, je vesten za vse. Kedor ne laže, tudi ne bo ponavljal nedokazanih govoric. Lucien sicer ni o tem ke-dovekaj razmišljal, dovolj mu je
jutri zopet pristaši sekte, brez realizma, dasi zelo naobraženi, ki bi radi s silo vse razrušili in obenem ohranili tisočletne pridobitve. Ogenj za vse novo, navduševali so drug drugega, a izgubljali svoje duševne sile ob
bilo, da se je spomnil krepostij, snovanju raznik programov in
svojega očma ter je ubral svojim mislim drugo pot.
Nehote si je predočil vso zgodovino svoje zveze z Mile Planat iz tega posebnega namena, da bi našel pri vsaki epizodi nov dokaz, da obrekovalec, kedor-koli, ni govoril resnice. Kolikokrat, odkar je ljubil Berthe, si je na potu od nje ali k njej oživljal take spomine, toda nikdar ne take razburjen, sedaj pa je neprestano vzdihoval:	“Prija-
teljica moja draga! . ..” ali pa je vskliknil z visokim glasom: “Ne, to ni mogoče!..čemu pa se je ustavljal s toliko silo? Ali mu je izvila ta krik le skrb, da mora mladenko obvestiti o tem obrekovanju? Ali je s tem odgovarjal na ta obrekovanja samo zaradi spominov, ki so mu jih obnavljala vsa ta pota? Bilo jih je temveč, kolikor bolj se je voznik bližal okraju Quartier-Latin, v katerem so se dogodili prizori iz njunega romana. Pravzaprav je bila čisto priprosta ta idila med pravnikom in medicinko. Vendar bi se ne bila prigodila v kaki drugi dobi zgodovine naših nravov, da se ni logika revolucij onarnega načela o jednakosti zadela ob naj starejši naš običaj, namreč ločeno vzgajati mladeniče in deklice, kakor smo že nekaj omenili. Jednako bi ne bilo mogoče pred petindvajset
so mislili, da je to že kdove kako delo, hoteli so vse prenoviti: državo, družbo, človeštvo. Toda uprav vsled te strasti za preos-nove niso vkljub svoji domnevani bistroumnosti spoznali, da
JEANS FOB ’73—Standard flare blue jeans in Stevens’ classic cotton denim take a new twist for spring. Mr. Wrangler does them with free floating flap patch-pockets attached to the waistband. Turned-up cuffs expose clogs and patterned socks. A Landlubber cotton seersucker shirt and a neat pullover complete the outfit.
so Vže naprej izročeni prastarim in po zgodovini najodločneje Obsojenim utopijam. Značilno je bilo za te mlade ljudi, da so se vedno sklicevali na vest, pa so vsled Kantovih naukov, s katerimi so jih njih predniki prepojili, to načelo razlagali na način kar mogoče omejen in ne-plodovit. Pod pretvezo, da se drže zloglasnega nauka: Delaj vedno tako, da tvoja dejanja lahko služijo kot splošno pravilo, navadijo se ti mladi ljudje ter obožavajo svoje lastno miš- j Ijenje. Svoje osebne nazore slo- i vesno razglašajo kakor načelo ter se zarivajo v neki fanatizem brez vsakega reda in ta njih omejena sebičnost je v živem nasprotju z njih visoko naobraz-bo. Pravično pa je, da jim priznamo eno krepost: doktrinarno ' zariti v to pedantsko nestrpnost! so pa v stvareh ljubezni zelo natančni, kakor bi si bili to iz- ’ posodili od janzenistov ali puritancev. To duševno razpolože-1 nje smo že opazili, kakor se spozna iz pogovorov Albertovih z ženo, pri njih učiteljih brezbožnega moralizma. Skoro bi bilo j treba ustvarjati besede, da bi označili to zamotano in zavito naziranje. Tako naučeno naduti | so v svojih mislih, tako živo sovražijo instinkt in vsak njegov pojav, ter ljubosumno tekmujejo s pozitivnimi' verami, kakor da bi se vdajali naj hujše-
mu asketizmu. Te njih posebno- nepričakovani dogodki se poja-
sti pa zavajajo te čudne mladeniče še drugam. Zanimajo se za socialna vprašanja tako zelo, da se te romantične sanjarije — srečen delež njih mladosti — ne morejo razviti v njih glavah, ki se hranijo le z abstraktnostmi. Človek v takem položaju je pa tako duševino' napet, da se kar naenkrat prelevi v svoje veliko presenečenje. Narava stiskana in potvorjena, je vedno pripravljena, da se maščuje v mladem srcu. Ako ga kaka ženska ob določeni uri sreča kje na potu, takoj se v modrijanu pojavi zaljubljenec, ki pa vkljub temu ne opusti svojih privajenih nazorov. Ni težko uganiti, kakšni
vij o, ako strast zadene ob tako j duševno razpoloženje.
S tem smo očrtali najnovejši psinologičen tip, ki je tako raz- ^ širjen, da obvlada v bližnji pri- j hodnosti francosko buržoazijo.! Kazalo bi morebiti, da bi ga še ! globlje zasledovali, toda teh par potez že zadostuje, da si lahko označimo, kako različna čutila so se vzbujala Lucienu v srcu, ko je stisnjen v vozu v duhu preživel zopet oni dan, ko se je prvikrat sešel z Berthe in ga je amor zadel s svojo puščico. Pred seboj je gledal prostorni literarni in znanstveni salon.
(Dalje prihodnjič)
+**<>****■ *******	*
&
KOLEDAR
ruMvenih prireditev
l
l
z
priredijo koncert v SDD na Recher Ave.
14. — Podružnica št. 25 SŽZ obhaja 45"letnico obstoja z večerjo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 4.30.
20.	— Klub slovenskih upokojencev za Newburgh okrožje priredi banket s plesom v Slov. nar. domu na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. Igra Bueh-ner orkester.
21.	—■ Kljub Ljubljana priredi
večerjo in ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
21. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete pripravi kosilo v šolski dvorani.
21. — Občni zbor Slovensko pristave v H. Lobetovi dvorani.
27. _ DSPB TABOR priredi
svoj jesenski družabni večer
v Slovenskem domu mes Avenue. Igrajo	®
Slovenci”. Začetek ob 7.3U-
NOVEMBER	. di
10. — Belokrajnski klub P*1*®-
svojo vsekoletno Martin v S.N.D. na St. Clairju> liki dvorani. Igrajo e Slovenci.
DECEMBER 2. — Pevski zbor Slovan P
svoj jesenski koncert v na Recher Avenue.
ioda
16. — Glasbena Matica Pr
SDD
•iredi
sna man«-« r
v SND na St. Clair koncert.	e
31 -- SDD na Recher Ave««,
priredi SILVESTROVA" v svojih prostorih.
JANUAR 19«
19. — “Pristavska noc v	^
narodnem domu na St.
avenue.

Z > o
^+++st*fe***********************-*******e*****e******************+*****
piknik na Saxon Acres farmi na White Road.
8. — Federacija klubov slov. u-
NEVARNA REČ? — Ne tako, kot izgleda. Prijatelja sta skočila v mirno vodo pod slapom, ko ju je njun tovariš ujel na film, Posnetek je bil nagrajen na Kodakovi mednarodni razstavi.
JUNIJ
3.	— Piknik Društva sv. Jožefa
na društvenih prostorih na White Rd.
10. — DSPB Tabor priredi na
Slovenski pristavi SPOMINSKO SVEČANOST za žrtve komunistične revolucije v Sloveniji v letih 1941-1945.
17.	_ Otvoritev Slovenske
pristave.
22., 23. in 24. — Farni karneval pri Sv. Vidu.
24. — SKD Triglav v Milwaukee, V/is., priredi svoj prvi letni piknik v parku Triglav. 27. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi piknik na SN-PJ farmi.
30. — Balincarski krožek priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
1. — Pevski zbor Korotan priredi piknik na Slovenski pristavi.
4.	— Slovenska pristava priredi
piknik na svojih prostorih.
8. — Štajerski klub priredi svoj
običajni piknik na Slovenski pristavi.
22. — Piknik slovenske šole pri
sv. Vidu na Slovenski pristavi.
4.	— SKD Triglav v Milwaukee, J Wis. praznuje žegnanje kape-; lice Sv. Cirila in Metoda v I svojem parku Triglav.
15. — Misijonska znamkerska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi.
22. — Misijonski piknik v parka
Triglav v Milwaukee, Wis.
29. — Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti na Slovenski pristavi.
AUGUST
5.	— Društvo Najsv. Imena pri fari sv. Vida priredi družinski
pokoj encev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd.
12. — DSPB Tabor priredi piknik na Slov. pristavi.
12. — Športni dan v parku Triglav v Milwaukee, Wis.
19.	— Belokranjski klub priredi svoj običajni piknik na Slovenski pristavi.
25. — Balincarski krožek priredi piknik na Slovenski pristavi.
20.	— Slovenska pristava priredi piknik in plavalne tekme.
SEPTEMBER
2.-3. — Piknik Slovenske pristave.
2. — ZDSPB TABOR priredi spominsko proslavo 30-letnice Grčaric in Turjaka na Slovenskem letovišča v Boltonu pri Torontu v Kanadi. ^
14. — Podružnica št. 14 Slovenske Ženske Zveze priredi kartno zabavo v Euclid Park Club House. Začetek ob 7. zvečer.
16. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
18. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi kosilo v novi dvorani pri Sv. Vidu.
22.	— “Kres” priredi zabavni večer v SND na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
23.	— Društvo SPB Cleveland poroma v Frank, Ohio.
30 — Klub društev SDD na Recher Avenue priredi večerjo in ples v prostorih SDD. Večerja, na žaru pečeni pi-ščani, bo na razpolago od 4.30 do 7.
OKT
7.—Kulturna dr
BEK
šiva v Euclidu
POMLADNO VESELJE IN NORČIJE — Toplo sonce zvabi otroke na zelene trate k igri in vsem vrstam norčij. Tole je bilo posneto v Fort Wayne, Ind. Fotografija je dobila Ko-
dakovo naurado.

Telephone: 944-8436
Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših his! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki!
HE Si SELITE ,
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno-da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko-Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland. Ohio 441«J
Moj stari naslov: ..............................
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
6RGMQVA mmmu mm
1053 East 82 St 17010 Lake Shore BIvd.
431-2088
531-6300
6SDW0VA TRGOVINA S PGHiŠTVOS
15301 Waterloo Road
531-1235
K S K J
ABERim SLiVENSa KATOLIŠKA 3E9i$Tfl
(K.S.K.J.)
NAJ STARK J ŠH. SLOVENSKA EiATOLIŠ.RA rODFOHNA ORGANIZACIJA V AMEKOU
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke P* takoj po rojstvu.
niiad**'"1
*	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za
« posmrtnine za neomejeno vsoto
*	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote *600.00 O za odrasle elane bolniško podporo
*	članom posodi denar za nakup doma.	^J{e |
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolic izrezek in pošljite na glavni urad KS.K..J-
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S 351-353 No. Chicago St.
Joliet j Illinois 60431
Kadi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika i1 v naši okolici.
IME
NASLOV MESTO .. DE2AVA