Dopisi. Od Sotle. (Okr. zaatop.) [Konec.] Pred nekim časom je v aeji župan slovenako ulogo čital, pa se je že oglasil tajnik, da slovensko ni vredno poalušati. In tako gre vae v redu naprej, ako je kako delo, bodi-ai moat čez potok ali kake ograje ob cesti, to se odda vae pod roko prijateljem. Tako še ni dolgo, je dal zastop neki most delati pa ni, kakor bi moral, dražbe razpiaal, ampak je le oddal delo nekemu človeku, ki ni rnaše gore list". Most je dolg kake 4 metre, širok tudi blizo 4 metre in pozneje se je tisti podjetnik bahal, da mu je zaatop do 500 gld. za-nj izplačal ali je to modro gospodaratvo ? Taki delijo denar, ki nikakega davka ne plačujejo in je torej razvidno, kako da je varčen naš zastop. Okrajni zaatop voli tudi okrajni šolski avet, ali kakega da naš izvoli, to je lehko umljivo in ti potem pritiskajo z vso silo na šole; tako sta sklenila okrajni aolski svet Brežiški in Kozjanski pred nekimi leti tajno in naročila tamošnjim gg. učiteljem, da naj z vao silo z nemačino pritiakajo v šoli, še celo petje naj bo nemško. Ako bi hotel pa celo pravdo tega zastopa razjasniti, moral bi pač celo knjigo napisati. Zatorej je sveta dolžuost, da prihodnjokrat bolj previdno volimo, in aamo take može volit pošljemo, katerim ni samo za vino in smodke, ampak da jim je za napredek. Vam, kateri imate kak zaslužek pri cesti, ni se treba bati, da bi a tem ob zaalužek prišli; cesta ae bo poznej tudi navažala in za to delo bode tudi dela treba. Posnemajmo druge zaatope; kakor so Celjani premagali svoje zagrizence, tako bomo mi zmagali, ako bomo aložni in si izvolili take može iu gospode, katerim je za blagor ljudstva. Izvoliti moramo poštenega načelnika in bolj lehkotnega tajnika, kateri bo pogosto ceste pregledaval, ne pa le ondi šel na cesto, koder bi mu kaka purica zadi.šala. Šedanji ni več za ta posel ter je že preokoren. Vaa pa, predragi gospodje domoIjubi, proaim, podpirajte, če z drugim ne, vsaj z lepimi sveti, tako da pridejo kmetje do pravega epoziianja, da se vsem oči odprejo ter svojo dosedanjo zmoto apoznajo. Kmet mora vse živiti, od beraca do gospoda, mora pa tudi tiste pravice dobiti, katere mu grejo. In tako začnimo vai tirjati svoje pravice, toje: alovensko se nam mora dopiaavati od c. kr. sodnije in glavarstva, če ne, pa ae lehko na višjem meatu pritožimo. Tiati pa, kojim je slovenščina zoperna, naj naš okraj zapustijo in naj grejo na Laško ali na Nemško ali kamor jim drago. Ako odločno postopamo vaelej, potem bodo prevideli, da amo možje, ne pa kukavice in ako dočakamo pribodnjib volitev, tedaj pokažimo, čegava da je So.tla, čegava je Sava; mi jo bomo branili, kdo jo te piti? Sotličan. lz Šoštanja. (Pobirki po okr. volitvi.) Ko ao pred nekimi leti prebujeni Slovenci Velike Pirešice otresli sovražni ptuji jarem, in pri občinski volitvi prevrgli Vervegovo gospodatvo s torišča, zadela je britka žalost Celjake nemške šulvereinovce, ter so bitro zbobnali svoj občni zbor v apodnji Hudinji. Tu so sklenili skrbno delovati za ponemčevanje slovenskih občin, posebno Velike Pirešice in Šoštanjskega okraja. Soštanjski okraj je akoz in. skoz zaveden in naroden, izvzame se le polovica Šoštanjskega kočevja. kjer še ima Celjska svojat avoje zavetje in trije nemčurčki v Velenji. Za ta okraj je prevzel ponemcevanje in agitiranje pri raznovratnih volitvab znani g. Negri iz Celja, ter je pred 3 leti vse svoje žile napel, da bi okolico Šoštanjsko, v kateri ima v velikem poseatvu volilno pravioo, pridobil za svojo gardo. Hitro pristopi njemu na pomoč neki kramarček v Družmirji, kot zvesti adjutant in pa znani nemški usnjarski atrojar v Šoštanji, kot sodelavec. Ti so zadnje dni pred občinsko volitvo delovali na vso moč, bilo je zvijač, prošenj, prigovarjanja, viua, smodk na cente, za to, da se ubogo narodno ljudstvo zbega in pregovori. Na dan volitve prilirulo je omenjeno trojstvo, kot srditi oroslani, iued volilce. S kraja so grozili in poslednjič lepo prosili, naj se njim, ako ne v občinskemu zastopu, prepusti vendar-le v krajnem šolskem svetu večina. V veliki borbi zmagala je okolica Šoatanjska pri občinski volitvi z Večino, v krajni šolski svet izvolila pa je same vrle narodnjake in tako je pokazala, da je Slovenec laaten gospodar na svojej zemlji in nibče drugi. Mislil bi, dragi čitatelj, da je ta brca izmodrila mogočnega Negrija, ali varaš se. Kakor bitro se je letos slutilp, da bode razpisauje volitve za okrajni zastop Soštanjski, podvizali so se akrivaj preljubeznjivi nasprotniki, ter so reklamirali iz imenika velikib po- seatnikov vae, kar se narodno zaveda, in še več, na pr. grofico Bianko pl. Adamovich, roj. Wickenburg, trg Velenjski itd. Pred dnevou volitve zastopnikov iz velikega poaestva, napoti se skrbni g. Negri iz avojega nemčurskegi Celja v Noviklošter, k tamošnjemu lastniku za potrebno pooblastilo k volitvi in pfiroma oi tam po nekej zapušceni in torej slabi občinski cesti Celjskega okraja, dasiravno je mogel konja in voz na mnogib krajih prenašati, v Velenje, Tamkaj bi bil še rad svoje privržence pridobil Na dan volitve sili v gostilničarja g. Bizjaka koji bi rad z obema strankama glasoval, naj voli nasprotnike; ker pa njegov trud ne izda pristopi mu v pomoč znani naš nasprotnik, slo venske matere sin, g. Pavlinc in bajdi vai trijt na volišče! Pa groza in joj; na volišči najdejo večiuo narodno, žalostno ogledujejo od strani, popibajo iz volišča in sklenejo pogumno deloj vati pri drugib skupinab, kar poročamo v priboduje. v Iz Cadrama. (Letina. Društvo.) [Ko nec.] Vsled tega ae je tudi poročilo g. pred stojnika našega društva za pozidanje nove farne cerkve zadnjo kvat. nedeljo, dne 22. aeptembra nekako otožno zopet glasilo v oziru na doneskf domačib faranov in povedalo se je, da je v zad njih kvatrab društveno premoženje sicer na rastlo za 639 fl. 47 kr., pa le po daru 300 fl načelnika, po vplačanih. obrestih 176 fl. in pc darovib tujih dobrotnikov; med njimi je tudi 16 novib udov v goratej Solčavi, ki so za vsei darovali do 100 fl., nied tem, ko so domači fa rani v zadnjib kvatrab le 65 fl. 27 kr. daro vali. Društvo ima zdaj 8573 fl, po 6 %, 1900 fl vzdržavnih obligacijab in 1000 v posojilnici p(| 5 % na obresti vloženih in 275 fl. s pismonj pismom zagotovljenih in glešta tedaj okoli 11.750 fl. gotovine. Predstojništvo in drugi vneti društveniki si veliko za napredek njegoi prizadevajo, pa veliko faranov je še mrzlih, zi, to početje, čeravno bi lebko veliko darovali posebno oni v. Oplotnici, ali pri teb dr. Weit lof ali njegov tako imenovani namestni ško nemškega šolskega društva, dr. Wolfbart vei nabral za liberalne namene, morebiti v enen dnevu, kakor domači g. župnik za božjo čaal in oliko domačib in tujib ljudi v celem letu Da pa za danes več ne omenjam o abodu, ki se je pri nas obbajal 25. avguata v gostilni g Kunaja po možeb nemškega šulvereina, došlil iz Studenic, Poličan, Loč in Konjic, med ka terimi pa razun dr. Wolfhart-a ni bilo 5 trdil Nemcev, rečem samo: Obilna je žetev tudi pri nas, pa za katoliško reč, ki Bogu v čast služi, je le malo gorečib delavcev, ker ne pomislijo, kaj da njim v pravo čaat in blagor služi! Od Drave. (Povodenj.) Prebivalstvo kraj Drave zna, kako budo zopet njena povodenj ol obalib razsaja; pa naj še drugi evet izve: Dravi v avojem celem teku sem doli do Ptuja more biti ne povzroči toliko straba in škode, kakor nižje Ptuja do hrvatake meje — 2 milji daleč. Dne 11. in 12. je voda naraščala in v nedeljo, dne 13. t. m. je tako prihrula in pri av. Marku levo obrežje tako trgala, da smo hiae podirali in z brunami v varnost bežali. Naj bo tukaj omenjeno, da amo predlani morali pred ravno tako povodnjo bežati že a 13imi hrami. To nedeljo, ko so ljudje k popoldanski božji službi šli, morali ao možje bežati k vodi; eni so šli mlinov varovat; drugi stanovališč podirat; kakib 20 mož šlo je pa lepib drevea podirat in proc vozit, da le kaj rešijo! Nižje Ptuja— eno uro — od sv. Marka tje prek do sv. Vida — zopet eno uro sirine — je eno inorje! Dnes v ponedeljek, 14. oktobra prišla- še je bujša in večja za 2 pednja. Čez Borlski moat ae nikdo ne upa. Cez Ptujaki most nikdo ne ame. V trgatev je peljal g. A. proti Halozom okoli 20 delavcev, pa dnea ni smel v Ptuji čez most; šel je proait na železaico, naj bi po železnem moatu smel iti, pa ne, še vlaki niso smeli voziti! Ti strašna voda! Danea proti večeru je že nekaj začela padati. lz Cirkovec. (Nemila smrt) nam je pokosila jednega izmed najboljšib, najzavednejših in najodličnejšib narodnih učiteljev na apodnjem Štajerskem. Našega neustrašnega, ne na desno, ne na levo, ni na zgoraj, ui na spodaj se ozirajočega Vidoviča ni več med živimi. Bolehal je že od nekdaj na želodcu, tarnal in tožil, da mu noče nič kaj kubati in prebavati; a z ozirom na njegovo zdravo lice in krepko naravo se ni bilo bati nič budega. Toda jeza, sovraštvo in prepir položili ao že marsikoga v prezgodnji grob, in tako je bilo tudi, žal, z našim Vidovičem. Smrtni udarec mu je priletel od atrani, od katere bi ae bili najraanj nadejali! Tako dolgo ae je rulo in rilo proti njemu, da mu je vsled nagle jeze in skrajne razburjenosti žolč vskipel, in bilo je po njera! V torek, dne 24. septembra, ob četrt na tri popoldne je izdihnil blago avojo dušo, 47 let atar, v najboljši moški dobi avoji. Na prerauem grobu njegovem joče in plače žalujoča in zapuščena udova a šesterimi otročiči, izmed katerih je najmlajai komaj pet tednov atar. Porojen je bil rajni 1. 1842 v Št. Vidu pod Ptujem, šolal ae je v Ptuji in Mariboru, učiteljeval pri 8v. Trojici v Halozab, Št. Vidu, Veliki Nedelji, v Središči, pri sv. Ropertu, sv. Urbauu, sv. Lenartu in sv. Beuediktu v Slov. Gor., od jeseni 1. 1878 pa kot nadučitelj na trirazrednici v Cirkovcab. Bil je na glasu kot marljiv in temeljit učitelj, vzgleden odgojevatelj, z glavo in srcem naroden učenik in v tem pogledu neomahljiv in neomajljiv, v svojem jedru iakreno vdan tovariš in učiteljako društvo Ptujsko ni imelo zvestejšega in zanesljivejšega uda od njega. Da-si je bil pokojnik zelo plemenitega in rahločutnega srca, vendar je na zunaj razodeval ne glede na njegovo veliko postavo in njegov osoren in breščeč glaa, ueko brezobzirnoat, s katerim svojstvom ae je ljudem prej zameril, kakor prikupil. Vse njegovo dejanje in nebanje je bilo dobro premišIjeno, samo v izvrševanji svojih želj in nameDOV bil je nagel in odločen. Krivico in laž je aovražil iz dna avoje duše, po krivici napaden in obrekovan, branil ae je srdito. V četrtek dne 26. aeptembra ob 11. uri dopoldae izročili amo njegovo truplo materi zemlji. Spremili so ga k zadnjemu počitku štirje dubovniki, oba domača goapoda, č. g. župnik Rath iz Št. Lovrenca in č. g. župnik Antolič a Ptujske gore, osemnajst učiteljev tovariaev, ki ao mu zapeli v cerkvi ganljivo pesem: ,,Nad zvezdami", pri odprtem grobu pa tolažilno in srce pretreaujočo žalostinko: ,,Na grobčb". Cirkovški ognjegasci pod poveljem g. trgovca Laba so ga nosili. Vdeležba pa od strani Ijudstva ni bila nikakor taka, kakor bi jo človek pričakoval. Blagi gospod pa naj počiva v miru in obdržimo mu blag apomin!