med dob J e xiii 2 FRANCE PAPEŽ (ARGENTINA), ESCRIBIR (81); KAREL RAKOVEC (ARGENTINA), DREVO V MEGLI (83); VKLESANI GIB KOLENA (84) ; MANUEL MUJICA LAINEZ (ARGENTINA), MOJ LEPANT (85); FRANCE PAPEŽ, STRUKTURA POEZIJE VLADIMIRA KOSA (96); VLADIMIR KOS (JAPONSKA), DNEVNIK UGASLIH TRENUTKOV IZ FUDŽI (101); MILAN KOPUŠAR (ZDRUŽENE DRŽAVE), APPARUIT HUMANITAS (120) PROBLEMI: ALOJZIJ KUKOVICA (ARGENTINA), PRROBLEMI REVOLUCIJE V ETIČNEM POGLEDU (134) KRITIKE IN PRESOJE: VLADIMIR KOS, RUMENO PISMO IZ TOKIA - KRITIČNE PRIPOMBE H KNJIGI ALOJZA REBULE „SMER - NOVA ZEMLJA" (146) GLEDALIŠČNIKI: ALOJZ REBULA, PILATOVA ŽENA (160) SLIKOVNA PRILOGA: FOTOGRAFSKI POSNETKI S PREDSTAVE „PILATOVA ŽENA" V BUENOS AIRESU entresiglo m6dd0bje Splošnokulturnci revija Leto XIII 1 9 7 3 Št. 2 IZDAJA SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA. UREDNIK FRANCE PAPEŽ. ZUNANJA OPREMA FRANCE PAPEŽ. DIAGRAMACIJE IN PRILOGA ARH. MARJAN EILETZ. - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE RAMON L. FALCON 4158, BUENOS AIRES, ARGENTINA. Revija izhaja štirikrat na leto. Za podpisane prispevke odgovarja avtor. Spisi s psevdonimom se objavijo le, če je uredniku znano tudi pravo avtorjevo ime. Rokopisi se ne vračajo. Ta zvezek je 86. publikacija Slovenske kulturne akcije Tisk tiskarne Editorial Baraga SRL., Pedernera 3253, Buenos Aires Editor responsable: dr. Valentin Debeljak Registro Nacional de Propiedad Intelectual No. 1140352 Esta publicacion se termino de imprimir en septiembre de 1973 en los talleres graficos Editorial Baraga SRL, Pedernera 3253, Buenos Aires, Argentina CORREO ARGENTINO Suc 6 CONCESI R.P.I. -i > -n > ON 7806 1140352 m O C rt o > ESCRIBIR FRANCE PAPEŽ En su forma pura escribir es acercarse y llamar„ abrir la rosa y la piedra -es una poesia, no un escrito. Levantarse muy temprano y escribir, abrir un horizonte y trasladarse a las tierras deseonocidas -hasta el Valle de Chancay... E1 que escribe esta en un pais lejano y no puede olvidar a su patria. Escribir es retornar, enviar senales, escudrinar el cielo, explorar el mar. El que escribe es un hombre extraviado, dedicado a la soledad. Escribir es acercarse y alejarse a la vez -esperar muchos anos. Pero es un movimiento, una lucha y accion, itaques intensos. marchas nocturnas - incursiones hacia el fuego; es levantarse detr&s del žrbol en el bosque, donde hay una roca y la sangre - i oh, aquellos anos! - y todb por la ultima, decisiva libertad. Es un obrar para la union mas amplia, una comunion a traves de las distancias del pasado, cuando el pasado ya es un resto del naufragio y la lucha sigue en las orillas distantes. E1 escribir es aceptar la constitucion del silencio, explorar los momentos de felicidad en una subita iluminacion, que es como un morir en un pais lejano, donde escribir significa siempre retornar. DREVO V MEGLI KAREL RAKOVEC Hemos perdido todas las batdllas (Octavio Paz) Okrnjena silhueta razkrečenega evkalipta riše poraze v akvarelno meglo. Kot da bi poslušal evangelij, stoji ob brazgotinastem vznožju ranjen vojak. Po zasukanem deblu in vejah plezajo materina znamenja in vrtajo v brezmejno sivino. Scefran zvitek odluščenega lubja visi na oder„ nakaza vrvi. Megla se kobalt po operjanjenih rogovilah, ki se bodo (tako se zdi) zdaj zdaj odčesnile maši nebne vrzeli med šopi sklanjajočih se prstov, polzi po ozkih, dolgih, nalahno srpastih listih, posrkava jim spotoma zamolklozeleno resničnost, zgosti se na koničastem pomolu in na vetra ukaz rosi na rame, obraz. Naokrog megleni zid izgubljenih bitk. VKLESANI GIB KOLENA KAREL RAKOVEC Piema que de algun modo ya estas muerto (Jorge Lvis Borges) Preklade težki diadem dvoumno venca lase kariatidi ponosni. Nepremakljivih plošč pritisk neznosni kaznuje, zdi se, čelo ljubosumno. Kako kljubuje plemenita glava, odprto oko podobno snu vohuna! Okameneli dih pod jarmom bruna nabreka in ravnovesje izravnava. V goloto neranljivega temena bela čeljust začetnice vrezuje, kamen v uporni kamen. In zmaguje steber, dokler ga Arahne ne opne z mrežo in tovoru navrže časa težo. Znak za odhod: vklesani gib kolena. MOJ LEPANT MANUEL MUJICA LAINEZ odlomek iz romana BOMARZO Obvestili so nas, da je sovražnik pri Lepantu, in tako smo pluli tja. Galeoti so veslali, prepoteni kljub jutranjemu mrazu. Njih rezki vonj po zaprtih živalih se je dvigal do moje kajute, kjer sem drgetal pod kožuhovino. Vojvoda iz Naksosa mi je v okencu pokazal, kot brodolom v megleni nejasnosti, Itako - Odisejev otok. Mislil sem na messer Pandolfa, na učitelja Piera Valeriana, na svoje knjige, na Hipolita in Aleksandra de Medicis,, prestavljajoča besedo za besedo Homerjev tekst v toplem florentinskem soncu. Princi študenti smo računali, koliko nam manjka, da bomo odšli iz jefie študija v srefio lova, borilnice, Katarine de Medicis, Adrijane, nasmejanih hčera markize Gibo, tako majhnih in tako olikanih. Dvojamborica, ki je prišla iz Kandije, nam je prinesla slabe vesti. Padla je Famagusta, zadnja trdnjava na Cipru, in Mark-antonija Bragadina, mestnega poveljnika, ki se je pogojno predal, je kruti' turški poveljnik Lala Mustafa izdal: živega in pred seboj je ukazal odreti iz kože, jo nagačiti s slamo ter poslati tragičnega možiclja v Konstantinopel. Bralec si bo predstavljal, kako so te novice vplivale na nas, posebna na našega Bragadina. Leta pozneje je brat žrtve odkupil za veliko vsoto njegove ostanke ter jih položil v marmornato žaro v cerkvi svetega Janeza in Pavla v Benetkah, kjer leži moj stric grof Pitigliano. To je bilo, kar nas je dokončno vžgalo. Člani sveta so se prav-dali o možnosti, da bi oblegali Sopoto, Castelnovo„ Svetega Mavra. Po vsem tem in ko se je že bližal čas neviht, ki so grozile spremeniti ogromno podjetje v nekoristno, je zmagal navdihnjeni pogum Don Juana. Šli naj bi naprej in preprečili sovračniku, da bi se zatekel v Bospor. Ko so se po bitki razčistila vsa štetja,, smo videli, da so bile sile enake; dvesto osem otomanskih galej, dvesto devet krščanskih galej in veCjih ladij. Naše so imele utrjene zaščitne ograje, medtem ko so bile sultanove odprte; naši vojaki so se pokrivali s čeladami in šlemi, z naprsniki in ščiti, nasprotnikovi so si pokrili glave s turbani in s kakšno razkošno čelado, kot je bila Alipaševa, ki jo je krasilo šestintrideset rubinov, ki so padali ob ušesih, pomešani z diamanti in turkizi; uporabljali so tudi oklepe iz jekla, inkrustiranega z zlatom in srebrom in olepšanega z religioznimi napisi. A dokler se ni polegel bojni hrup, ni imel nihče - ne oni, ne mi - pravega pojma o nasprotnikovi moči. V nedeljo 7. oktobra v zgodnjem jutru sta se obe floti odkrili. Najprej nismo bili prepričani, če niso ribiške ladje, tako slabo so se razločila jadra v megli. Prve nasprotnikove galeje - dve sta bili - sem videl v kristalu daljnogleda Nikolaja Orsinija; bilo je,, kot da bi gledal čudovito miniaturo vdelano v brončeni obroček, a kmalu se je prizor napolnil z belimi madeži, kakor če v dalji frfotaio leteči albatrosi. V Lenantu nas je pričakovala celotna nevernikova eskadra. Tedaj nam ie Don Juan Avstriiski nudil čudovit nrizor, eno tistih iger, ki jih ie renesansa tako razsirmo pri nravi i al a ob določenih priložnostih, z hreznrimernim smislom za teatralnost Prevzelo nas ie do moz^a in celo naiholi zakrknjpne grešnike in skentike narvolnilo z žamo rnist:*no p-o^riostio V mladem vorlii Rmo SPomnli TIP parno R'riq pekarsko s+^aati. vit.keera Marsa z doleimi, od bodlih zlata riev iVrpTiinnimi nocami Tvy>oliieera kot Benvemitovi drafrulii. amnak tivW Kristusovega noslanca. izbranca. ki ie izvabil naop^n znani vzklik: ,.Bil je človek, od Bora poslan, ime mu je bilo Janez." Na svoji jadrači se je vozil mimo ladij ob desnem krilu bro-dovja, medtem ko mu je veliki komendator kastiljski sledil ob levem. Don Juan ni nosil orožja - v reki je držal velik križ iz slonovine. Priplul je pred Veniera, ki je naglo ustavil in ga prijateljsko pozdravil. Vozil se je mimo Spinolove galeje, kjer je bil vojvoda iz Parme, vnuk Karla petega in Piera Luigija Farneseja; mimo ladje, na kateri je bil Gil de Andrada; zavozil ob ladji vojvode Bracciana. S seboj je nosil, kot menih vojščak, škapulirje, rožne vence in svetinjice. Poveljniki in mornarji so se trli ob ladijskih robovih in se trgali za posvečene predmete. Še klobuk in rokavice je izgubil. Ko se je vračal, sem ga opazoval od blizu, kajti Samuel Luna me je pripeljal na stolu prav do ograje na krnu. Triindvajset Don Juanovih let se je vžigalo in zgoščalo, kot da bi bil mnogo starejši od ras. Bolestna resnoba in odgovornost sta ležali na njegovem obrazu; oči so se mu iskrile, ko da bi videle,, kdo bo umrl in kdo živel, da bo jokal za mrtvimi. Gledal nas je za trenutek, ko da bi nas. skrivnostni sodnik, izbiral ;n zaznamoval za življenje ali za smrt. Njegove blede roke so se zlivale s slonovino križa. Glasno in moško je vzpodbujal, a je bilo opazno, kako je drhtel od ganjenosti. »Zavedajte se, da se boste borili za vero -noben strahopetnež ne bo videl nebes," je poudarjal. Vojvoda iz Naksosa mi je dal enega svojih rožnih vencev; bil je črn, surovo izdelan. Ovil sem si ga okrog zapestja na roki, kjer sem imel že od mladega Cellinijev prstan. Od takrat sem ga vedno nosil kot zapestnico; pri vsakem koraku in vzgibu se je zalesketal križ, udarjal po mizi, ob stene. Nato je princ pregledal svoj oklep in se pojavil vihrajoč na »Kraljevski". Tam so dvignili prapor Lige. Svila se je razpotegnila nad figurami iz bajeslovja, ki so bile naslikane in vdolbene na krnu, in pokazala podobo razpela med apostoloma Petrom in Pavlom;. Pod križem se je Kristus čudežno nagnil, prav ko bi naj ga zadela krogla v prsi, in razprl lesene, mnogobarvne roke. Don Juan je pokleknil in molil. Vsi so ga posnemali. Tudi jaz, čeprav me je še bolela rana. V istem trenutku se je papež Pij V. v Rimu dvignil in vzkliknil svojemu upravniku zakladnice: „Pojdite in zahvalite se Bogu, kajti naše brodovje se bo bojevalo proti Turkom in Bog mu bo naklonil zmago." Po samostanih in cerkvah sirom Evrope se je bdelo in molilo za nas. Morda so molili v kapeli Julije Farnese, v Bomarzu, kjer je Kle-rija Clementini odgovarjala frančiškanom češ'eenemarije. Na ladji Alipaše se je dvignila bela zastava Prerokova, obšita z verzi iz korana, medtem ko je po vsem nevernikovem ladjevju izbruhnil direndaj in so muslimani peli in plesali po mostiščih. Na naši strani je bila silna tišina, samo duhovniki so blagoslavljali po ladjah in delili odvezo. Slikarji so krasili zmago pri Lepantu z razvlečenimi !alegorija-mi. Dejanje je potekalo kot v homerskih bitkah na dveh ravneh: medtem ko so se spodaj ljudje razkosavali, so se na nebu,, ki so ga obkrožala jadra, bili ramo ob rami nebeški vojščaki, angeli in muslimanski demoni. Opazovala jih je negibna Trojica, gotova zmage. Velikaši sveta - papež, kralj Filip, dož - so iz udobne barke prisostvovali besni bitvi. A jaz sem videl bitko takšno, kot je bila: divjo, nečloveško; čeprav priznam, da imajo sijajne baročne predstave tudi svojo vrednost. Nisem videl krilatih konj, ne ognjenih kerubov - moji nad!angeli so bili Horacij, Nikolaj, Markantonij Colonna,, vojvoda urbinski, vojvoda iz Naksosa, vojvoda Bracciano, vojvoda Moiidragone, Aleksander Farnese, markiz iz Santa Cruz, žid Samuel Luna, paž Antone! - moj togotni nebeški sel pa je bil Don Juan Avstrijski. Horacij je naročil Samuelu, naj me zaradi varnosti zapre v oklep; a ko je suženj to poskušal, sem se uprl s takšna silo, da je odnehal. Ostal je pri mojem stolu in me branil. Tam je bil tudi Antonel s svojim deviškim mečem. Spopad je dobival grozotne dimenzije. Še danes, ko to pišem v tišini svoje knjižnice, mi odmevajo v ušesih divji kriki Turkov, stoki,, povelja, hrušč zadevajočih se galer, pokanje vesel, ki so na tisoče kosov zlomljena letela po zraku kot ogromen mrčes. Levo krilo je prišlo v stik z mohamedaJici in prvi poveljnik, ki je padel na naši strani, je bil Barbarigo - puščica mu je predrla glavo. Takoj ga je nadomestil nečak Contarini. Turki so se umaknili. Videl sem, kako so se potopili in plavali v begu proti obali. Podkralj aleksandrijski, ki je vodil tisto krilo operacij, jih je pozival med strahovitim preklinjanjem, medtem ko sta se spoprijemala Don Juan in Alipaša, oba admirala. Krn galere Alipaše se je s tako silo zadri v špansko »Kraljevsko"^ da se je zapeljal do četrtih klopi galeotov - o stali sta sprijeti in z obeh so grmeli topovi. PotoKene in pretresene ladje so sestavljale en sam sklop pod raztrganimi jadri. Vsa neizmerna procesija ladij, ki se na slikah zvrstijo strumno kot pri pregledu ali kot v prikazu bitke n!a odriip je bila speta v gruče, ki so se od mostiča do mostiča, od jadra na jadro okužile z ognjem. Ce so svetniki opazovali našo bitko, se jim je zdela, kot da se ogromen zmaj, naježen s kopji, previja v zalivu in da mu iz vžganih lusk šviga plamen in dim, ki zastruplja zrak. Najemniške čete sardinskega regimenta pod poveljstvom Don Julana so se postavile proti janičarjem in Alijevim lokostrelcem. Njegovo veličanstvo je stalo na sprednjem delu ladje pod Prerokovim praporom. Na naši strani so si sledila junaštva, nekaj metrov od mojega sedeža so se bili Markantonij Colonna, Pompej Mondragone, Be-nelli Gentile, Lelio dei Massimi, grof Castelarp Malaspina... Horacij se je odlikoval med vsemi po svetlem oklepu, na plašču je imel križ svetega Štefana, okrog njega pa je kot nora plesala senca Nikolaja Orsinija. Zavzeli smo barko bega iz Negroponta in hiteli na pomoč Don Juanu. Naša poveljniška ladja se je sklenila z njegovo, ki je škripala ob Alipaševi in Mehmedbegovi. V trenutku smo strgali Prerokove insignije z galere Alipaše in poraz je bil zanj tako očiten, da si je porinil bodalo v grlo iz strahu, da ga ne bi ujeli. Odsekali so mu glavo, jo nataknili na sulico in poklonili Avstrijcu, ki jo je z gnusom ukazal vreči v vodovje Korintskega morja. A s tem se še ni končalo. Bitka se je začela opoldne in končala ob mraku. Treba je bilo odstraniti še znamenitega stratega Uluh Alija, ki je od jeze jokajoč nosil zastavo Malte,, katero je sultan snel s svoda mošeje Svete Zofije. Ure grozot so bile še pred nami... Zvoki trobent in divje bobnanje se je družilo s truščem oklepov,, razbijajoCih se ob naskokih. Galeoti so preklinjali, junaški Benečani so umirali, med njimi tudi očarljivi Janez Krstnik Benedetti s Cipra, s katerim sem v Mesini pokušal maloazijska vina. Kara Jusufa, očeta nasilja, je zabodlo spremstvo Honorata Gaetanija, generala papeških čet; monsinjor de Ligny, savojski poveljnik, se je ranjen zvijal od bolečin. Pavel Ghislierip nečak Pij a petega,, se je spopadel s korzarjem Karabaivelom, intimnim prijateljem nekega reisa, čigar suženj je bil nekoč Ghislieri, in mu končal dneve s strelom iz pištole; Don Juanu iz Cardone je rešil življenje oklep, ki mu ga je podaril veliki vojvoda toskanski: za nekaj le služi darežljivost vladarjev. Moj bratranec iz Bracciana, Pavel Orsini, je ostal zla vedno šepav, ko je z dvignjenim mečem skočil na galejo Pertevpaše in ga je zadela puščica. Malo je manjkalo tudi, da bi Don Kihot ne bil nikdar napisan... Kaj bi našteval - vsepovsod, kamor si pogledal, so ležala okrnjena telesa, železne rokavice, naprsniki in cunje, kot da bi bilo vse to železje in telesje vrženo v velikanski kotel. Okrasna lepota vojska epskih pesnikov in avliških slikarjev, s poudarjenimi estetskimi učinki, slavnimi izreki, sijajnimi kapitani, ki so nosili jeklo kot sveče, se je umaknila grozljivemu klanju, razmetanemu drobovju, zlomljenim veslom in mečem; tu je bilo težko ločiti zaveznika od sovražnika. Pošast železja, ognja in vode je požirala, kar ji je prišlo na pot„ in bruhala iz sebe kose rez-ljanega srebra, zlata in slonovine, ki jo je kri, obsedeno živa sredi hropenja smrti, rdeče obarvala, dokler se ni vse pomešalo s škrlatno jasnino sončnega zahoda. Na našem mostu je mrgolelo sovragov. Prihajali so iz Alijevih ladij in z onih iz negropontskega sandžaka, vihteči kratke handžar-je. Nekaj, ki jih je s kijem pokončal Samuel, se jih je zvalilo blizu mojega zavetja. Celo Antonel je zavihtel svoj meč, a se v strahu zavaroval za korpulentnim Židom. Jaz sem se žareč od veselja dvignil, ko je padla bela zastava Prerokova in so na njenem mestu zaplapolale barve Lige. Vzkrik je zadonel med ladjevjem, se razširil kot požar in oznanil zmago. Tudi jas sem se pridružil in se zlil v tradicionalni zanos slavnih Orsinijev. Vpil sem brezmiselno; na misel mi je prišlo, da bi dal vklesati v kip Horacija Orsinija, v kraljevskem oklepu, in tisti kip bi bil tudi moj spomenik. Zadnja razpoložljiva skala v Bomarzu mu je bila namenjena. Najina posvetovanja bi se proslavljala v senci neustrašenega lika. V tistem trenutku pa se je približal Samuelu velik janičar, iz katerega je curkoma lila kri. Bitka je bila zanj izgubljena, a je računal, da mu je raj zagotovljen, če ubije enega sovražnika več. Dvignil sem meč,, da bi pomagal sužnju. Horacij je to opazil in nama prihitel na pomoč. Težki oklep ga je oviral; janičar, od obeh strani obkoljen, se je naglo obrnil in mu z enim samim udarcem meča zdrobil čelado ter ga podrl na kolena. Oslepljen je Horacij mahal z mečem po zraku, brez uspeha. Ko se je Samuel zavedel, je bilo že prepozno. Turek je oberoč dvignil simitar kot sekiro in udaril z vso močjo po glavi. Spomnim se, da je tudi janičar padel mrtev - Nikolaj ga je podrl. Spomnim se, da sem se zavlekel do nevernikovega trupla in zabodel vanj svoj meč ter ga sukal sem in tja. Čutil sem, kako se je trgalo meso pod rezilom. Spomnim se, da se je Antonelu posrečilo spraviti Horacija iz čelade in da smo videli njegov lepi okrvavljeni obraz, motno steklene, odprte oči. Videl sem še, oprt na Samuela, strto krščansko galero, ki je kot fantastična prikazen drsela po valovih; na glavnem jamboru je vihral Dorijev prapor, na krovu se je zibal grozovit tovor negibnih teles. Nato se mi je zameglilo pred očmi, kolena so se mi zašibila,, stokajoč sem padel na tragično Horacijevo ostalino; oklepa sta zazvenela, v večernem soncu se je zablisnilo okovje, ki ga je kovač v Bomarzu skoval za moje grbasto telo. Spomnim se priokusa tople krvi, ki> mi je kanila v usta. «' .'i'";" Konec podjetja je v mojem spominu zavit v siv oblak. Bilo je, ko da bi s Horacijevo smrtjo zvenela ves sijaj in barvitost. Orožje in obleka,, okrašena jadra, pozlačeni krni, vse, kar je doslej prispevalo, da smo se čutili obdani z nekakšnim čudovitim obstre-tom, je zbledelo, kot da bi se črv priglodal v srce našega sijaja. Nikdar do tistega trenutka nisem mislil, da mi je Horacij toliko pomenil. Ali pa je njegov pomen zrasel z njegovo smrtjo? Smrt junaka, mladostna inkarnacija Garcilasa, je rasla v mojih očeh kot smrt nečesa, kar je živelo v meni samem. Moje upanje, da bi se odrešil po njem, da bi se rešil iz nekoristnosti in nepravičnosti svojega življenja v njegovem - kajti njegovo življenje, kronano pri Lepantu, bi naj bilo tako, kot sem o njem sanjal v svoji daljni mladosti - se je zrušilo in me vnovič pustilo v moji neutolažni stvarnosti. Nikogar ni bilo več,, ki bi se nanj mogel opreti na tej poti. Drug za drugim so odšli vsi, ki so se pojavili na moji poti in me osvetlili s svojimi dušami ali telesi ter mi pomagali, da sem za trenutek pozabil nase, ali se vsaj prenašal, nadomeščajoč z njihovimi podobami svojo lastno. Ljubezen mi v moji tesnobnosti ni pomenila odkritje drugega, ampak pozabo samega sebe. Zdaj, ko sem ostajal sam, zapuščen, se je prvi znak te očitosti kazal fizično, v čudni zbledelosti vsega, kar je bilo okrog mene; imel sem vtis, da se gibljem med prosojnimi prikaznimi. Vojak, poln svetlobe,, se je razkadil in na njegovo mesto je stopil vojak senc. Nikolaj, ki je posnemal svojega bratranca - brez barvitosti - celo v takih trivialnostih, kot so obleke, je zgovorneje kot vsaka pogrebna retorika simboliziral osnovno spremembo, ki jo je prinesla moja izguba. Nisem jaz izgubil Horacija Orsinija - Hcracij je pri Lepantu pogubil mene. In občutek praznosti, ki me je navdajal ter mi neprestano povzročal nekakšen gnus, me je obsojal gledati vase, v mojo notranjost, kot v skrivnostno jamo, kjer prebivajo divje in žalostne pošasti. To je bil razjedajoč občutek. Do takrat me je trda lupina samoljubja in nezaupanja varovala pred tem občutkom, a Horacijeva smrt je porušila te branike. Bil sem star, utrujen. Teža drugih izginotij, drugih smrti, daljnih in bližnjih - smrt Adrijane, Abula, Maerbala, smrt Julije, Zanobbija - se je zgoščeno nakopičila na mojih ramah. Stiskala me je in nenadoma sem okušal, česar nisem občutil v polni globini, ko so si sledile tiste stvari, kajti takrat sem vsakokrat gledal naprej. Zdaj ni bilo več kam gledati. In vse - orožje, obleke, okrašene ladje, pozlačeni krni, zmagoslavna radost življenja - se mi je drobilo v pepel. Zaman so me tolažili Don Juan„ Markantonij, vojvoda iz Nakso-sa, Ignacij Zuniga. Niso mogli dojeti globočine moje žalosti, ker niso vedeli, da je s Horacijem odšel od mene več kot sin, več kot poslednja spodbuda nemirnih čustev, ki so me pretresala v zmedeni bojazni - poslednja možnost speljati moje življenje v strugo in mu dati smisel. Tudi se niso utegnili ukvarjati z menoj; klicale so jih mnoge skrbi. Dosti ljudi je umrlo pri Lepantu; pravijq, da je odšlo sedem tisoč petsto kristjanov in petindvajset tisoč Turkov v slavo in pozabo. Samo Benetke so videle pasti sedemnajst poveljnikov in dvanajst plemičev, Malta šestdeset vitezov; Italijani in Španci so bili najštevilnejši. Toliko, kar se tiče plemenitašev. Kar pa je bilo drugih... na primer skoraj vsi mornarji in vsa drhal malteškega reda so poginili. Od petsto Špancev iz sicilskega regimenta se jih je vrnilo komaj petdeset. A čeprav so se seznami neprestano večali, medtem ko so poveljniki dobivali poročila o novih izgubah, je bil zame edini mrtvi pri Lepantu Horacij Orsini. Drugi Orsini, Virginij, iz veje Vicovarov, je tudi plačal svojo drznost z življenjem; Nikolaj me je vodil tja, da bi se poklonil njegovim ostankom kot najvišji član družine. Šel sem z vojvodo Braccianom, kot bi bil mesečen. Oba sva šepala. Vsako truplo v mrtvaški prt zavito, pred katerim sem se moral pokloniti - Barbarigo, Quirmi, Maupiero„ markiz iz Santo Eremo, Frančišek Savojski... - se je spremenilo v mojih očeh v Horacija. Na oklepih mrtvih so se ponavljale mišičaste oblike Horacijevega naprsnika; morda zato, ker sem jih gledal v solzah, ali pa, kot rečeno, ker je vse pošastno zbledelo in so bila zlatarska dela podobna izdelkom steklarjev. Junaki iz stekla, krhki in zlomljivi, so počivali v svojih razdrtih ladjah. Nad njimi je plavala megla, vlažna in potrpežljiva, ki je prepajaia vse - goste slavnostne pojedine na poveljniški ladji Janeza Anareja Dorije, edini nepoškodovani,, in tiste, ki so piuii s Pompejem Colonno, da bi naznanili zmago papežu, ki je že čudežno veaiei zanjo. Megla je ovijala stoštirideset zajetih ladij, ki smo jih vlekli s seooj natrpane z ujetniki in osvobojenimi kristjani; in delo pri odstranitvi artilerije, ki jo je bilo mogoče rešiti s potapljajočih sei galer pod poveljstvom markiza iz Santa Cruz, in celo bogati plen, ki smo si ga razdelili takoj po bitki na ladji „Santa Maura" in ki je dvignil toliko pritožb, ker se je mrmralo, da je bil deiež španskih vojlakov večji, kakor oni, ki so ga prejeli vojaki presvetle repuDiike. Don Juanu je pripadlo šest galer in sedemstodvajset suzujev. Sultan mu je pozneje poslal še različne darove; oblačila^ podsita s sobolje-vino in risovino, plašče iz kunine, preproge, dva dlucata damaščank z vdelanimi dragimi kamni, šest pozlačenih sedel, loke, puščice in stremena... Meni so pripadli, vštevši Horacijev delež, trije turški sužnji. Markiz avilski, vojvoda Mondragone in Diego mendoški so imeli vsak po dva. Dvignili so se,, kot sem rekel, hudi ugovori; nihče ni bil zadovoljen. Jaz sem se omejil na molk,, čeprav sta me Nikolaj in vojvoda iz Naksosa ščuvala in silila, naj se pritožim. Svinčena, melanholična megla je zavijala ves kraj in ljudi in nisem imel niti moči, da bi govoril. Počasi smo se vračali v Mesino; za seboj smo vlekli na močnih verigah priče turške katastrofe. Oba sinova Alipaše sta jokala kot otroka; eden je imel trinajst let in Don Juan ga je poklonil papežu. Ladje so se počasi pomikale med! mrtvimi. Gotovo je bilo med njimi, plavajočimi med ostanki brodoloma, mnogo ranjenih in umirajočih, a kdo bi se ustavljal in jih reševal. Na krovu poveljniške ladje Colonnove, oprt na Samuela in Antonela sem jih videl, kako so se obračali proti nam z brezupnimi pogledi in s krčevito zvijajočimi se rokami. Nekatere smo pobrali, ko da bi tjavdan ribarili s harpunami in mrežami. Na Krfu so se vladarji razšli, Urbinski se je vrnil v svoj kraj čez Abruce,, odšla sta tudi grof iz Santo Fiore in vojvoda iz Parme. Pozneje sem zvedel, da so bile svečanosti v Benetkah edinstvene; da je Justinijanova ladja, ki je prinašala zmagoslavno novico, priplula v pristanišče Svetega Marka kot razkošna gospa, vlečočia za seboj zastave nevernikov kot pisan rep, obrobljen s polmesci in pozlačenimi zvezdiami; in da ko je dux z blagorodno gospo hotel v baziliko, da bi se zahvalil Bogu, si skoraj ni mogel utreti poti med prerivajočo se in rjovečo množico. Jaz sem moral zamenjati ladjo> v Mesini in nadaljevati pot s tisto, ki je vozila posmrtne ostanke vitezov svetega Štefana v Pizo, kjer je pokopališče reda. Ukazal sem odvzeti Horaciju ščit, okrašen s prizorom iz Petrarkovih Zmagoslavij ljubezni - hotel sem ga shraniti v Bomarzu - pustil pa sem mu njegov sijajni oklep. To sem odločil mehanično in slišal svoje besede, kot da bi prihajale iz drugih ust,, iz megle, ki so jo videle moje oči, kako je zagrinjala brodovje. Od časa do časa sem se stresel v plašču iz medvedje kože, čeprav ni bilo hladno. Pesem in smeh sta se mešala med ritmičnim udarjanjem vesel, jaz pa sem na suhih licih svojega obraza otipaval gube dokončne starosti. V Mesini se je pridružil mojemu spremstvu Samuelov oče. Tisti starček, na čigar obrazu so se bolj kot na sinovem izražale značilne poteze rodu, bi bil lahko njegov ded. Imel je oblike tradicionalnega Žida - kljukast nos, skopa brada, črne in radovedne oči, vejnate roke, na drobnem telesu dolga temna halja. Imenoval se je Salomon Luna in prihajal je iz Tiberiade, kjer je slučajno zvedel o nesreči svojega potomca, šel je na pot, da bi ga poiskal, ker ga je nadvse ljubil. Čim sem ga spoznal, sem kljub okoliščinam,, ki so mi zastirale razumevanje in me oddaljevale od vsega, kar se je dogajalo, razumel, da se nahajam pred Človekom izredne jasnosti. Govoril je malo in si gladil brado, kot bi molzel. Samuel mi je povedal, da se njegov oče med učenjaki svete kabale, ki so doma v modrosti Knjige sijaja, odlikuje poleg Elije Chelma, ki je s pomočjo knjige Jezirah stvoril Golema, umetnega človeka, in poleg Izaka Luryja in njegovih učencev Mojzesa kordtovskega, Hagiza, Vitala in Jožefa Cara, ki je napisal obredni kodeks skrivnostnih videnj. Iz Safeda,, središča kabalistov, je šel v Tiberiado; tam je sredi manuskriptov, v premišljevanju in molitvi, pričakoval Samuela. Ko pa je ta padel v roke Horaciju, potem ko so malteški vitezi potopili ladjo, s katero se je peljal v Palestino, rabi Salomon ni miroval, dokler ni zvedel, kakšna je bila njegova usoda, in se je kljub nevarnostim potovanja po morju, kjer je mrgolelo piratov, napotil za sinom v Italijo. Če je Bog odločil, da bo Samuel suženj,, bo tudi on suženj, hodil bo za njim in beračil, kot zahteva Gospod. Ob tej čudni in ganljivi zgodbi sem bil v začetku brezbrižen. Dovolil sem, da je starec prišel na krov in nas spremljal v Pizo in tudi da bi šel morebiti z nami do Bomarza. Med potjo sem govoril z njim pri dveh priložnostih. Številke in črke niso skrivale njegovi jasnovidnosti ničesar. Katerakoli beseda, katerikoli znak mu je s svojo zgradbo izdajal novo besedo, drugo znamenje. Takrat sem spoznal, da bi bil morda Salomon Luna edini zmožen rešiti skrivnost Dasty-novih pisem kardinalu Orsiniju. Samuel je medtem modeliral kipec Horacija, oblečenega v grškorimski oklep. Umetnina je bila lepa in preprosta, drugačna v svoji ljudski enostavnosti. Sklenil sem, da bom poslednjo skalo v Bomarzu uporabil za izvedbo tiste podobe, a sem se pozneje prepričal, da je bil zadnji kamen določen, da sprejme podobo hudiča - podobo, ki sem jo videl v ogledalu in ki ni, mogla manjkati v moji gigantski galeriji. Bog in hudič sta me vznemirjala hkrati. Nenehno sem se obračal k njima v svojih neprimernih razmišljanjih, medtem ko so nas ga-leoti gnali proti pizanskemu pokopališču, kjer naj bi Horacij za večno počival pod plaščem križa, med svojimi redovniškimi sobrati svetega Štefana. Prikazen pošasti v ogledalu, slika Don Juana, klečečega na »Kraljevski" in smrt Horacija Orsinija - povzetek velikih smrti, ki sem jih jaz povzročil - vse to se je nagrmadilo name, poleg drugih znamenj, in me opominjalo, naj se pripravim. Škoda, ki sem jo povzročil na oltarju svoje ničemurnosti, je izstopala pred mojimi očmi polno in izrazito,, ko da bi mi iztrgali obvezo z oči. Srednjeveški človek, stari in tehtni Orsini, kristjan, obtežen s krivdo, je izpodrival renesančnega človeka in njegovo pogansko, brezbrižno ošabnost. Stoletja, v katerih se je utrjevala moja moč in ki so hranila mojo ošabnost, so mi končno naložila plačilo. Biti popoln renesančni človek, je pomenilo živeti v svetu brez drugega bogastva, kot voljo. Moje bogastvo je bilo, nasprotno,, bogastvo njih, ki so živeli pred menoj. Hotel sem se mu upreti, ne da bi ga nehal uživati, a to je bilo nemogoče. Iznajditelj simboličnih pošasti v parku Bomarza sem se zavedel, da sem se spremenil v pošast, ko sem skušal izvesti drzno sintezo nasprotij. In zdaj mi je življenje uhajalo z usten; nisem imel več časa, da bi se rešil in dosegel svoj pristni izraz. Niti nisem vedel v tistem trenutku, vržen med nasprotujoče si sile, kdo sem in kaj pomenim. Ko mi je bilo nekoč obljubljeno, da bom živel večno, sem drhtel od neumne prevzetnosti - kot da bi ponudili neprecenljivo orodje moji zmago-valski strasti, mojemu povprečnemu, nesmiselnemu čudaštvu, ki se ni umikalo niti pred krvjo drugih. Na tej stopnji razvoja, dihajoč kužnost smrti,, sem razumel, da če je potrebno podaljšati pot preko tega sveta - vsaj zame - in se podati v temine neskončne prihodnosti, je to zato, ker tako zahteva pokora za grehe. Vojvoda Orsini ni smel delati stvari napol. Kolikor se ga je tikalo - ko sem tako premišljal, nisem opazil, kako nedotaknjeno je ostajalo prekletstvo mojega napuha - je bil postavljen pred' ekstremne, edinstvene odločitve. Bledlo se mi je v bolestnih prividih. Bil sem obdan od grešnikov, brodil sem po nečistem zraku, ki je prepajal moj čas. Kompleksi, za katere sem mislil, da sem jih že premagal, so me dušili v samoti. Tlačili so mojo grbo, mojo pokvarjenost,, moj ne-skonCno zapuščeni obup. Globok strah je zasajal vame svoje prste. Gledal sem neprestano udarjanje valov ob boke tresoče se ladje -to je bil moj emblem. Ponavljal sem desetke rožnega venca, ki mi ga je dal vojvoda iz Naksosa, in se priporočal svetnikom svojega rodu, papežem Boveschi. Nenadoma sta bili moja prihodnost in moja večnost odvisni od dveh Židov - Salomon Luna bi mi naj preskrbel formulo nesmrtnosti, Samuel Luna pa zgradil v skalo vdolbljeno puščavniško zavetje, ki bj me spominjalo na grozote pekla. Grad bi izročil Marci ju, baronu Paganiki, Vitelliju... komurkoli in se zaprl, izbrisan iz spomina vseh, odet v raševino, z rožnim vencem v rokah, proseč za izgubljeno milost. Tako sem premišljal in si umišljal,, romantično in prinčevsko pretirano, ko sem se vračal iz Lepanta v Bomarzo po poteh mile Toskane. Poslovenil FRANCE PAPEŽ MANUEL MUJ1CA LAINEZ (roj. 1910), pisatelj, kritik, esejist, je v vrhu sodobne argentinske književnosti. Svetovno znan je posebej po romanu BOMARZO, ki služi za osnovo istoimenski operi argentinskega sodobnega skladatelja Alberta Ginastere. Roman Bomarzo (1965) je preveden v glavne evropske jezike. STRUKTURA POEZIJE VLADIMIRA KOSA FRANCE PAPEŽ Kačji pastir, pa srečno! K svatbi se pelješ v sapic kočiji.. . VLADIMIR KOS, Dnevnik ugaslih trenutkov iz Fudži Pesnik VLADIMIR KOS iz Tokia je Meddobju dovolil natis svoje rokopisne pesniške zbirke DNEVNIK UGASLIH TRENUTKOV IZ FUDZI (tri pesmi iz te zbirke smo v Meddobju natisnili že v zadnjem lanskem zvezku,, leto XII, 4). Pred seboj imamo torej knjigo poezije, v kateri je viden premik pesnikovega ustvarjalnega občutja v izredno prečiščene predele idilične poetične stvarnosti. Naj mi bo dovoljeno - kot skromen uvod v bogato pesniško žetev -ponoviti nekaj misli o Kosovi poetiki, ki sem jih skušal izraziti že na gledališkem literarno-muzikalnem večeru, posvečenem poeziji tega plodnega rednega člana Slovenske kulturne akcije, ob sklepu 19. sezone kulturnih večerov SKA v Buenos Airesu. Prvi krog realnega, valujočega sveta Kosove poezije je neizčrpen prostor lirično občutenih stvari narave. Tu se porajajo pesniku intimne meditacije o življenju, lepoti in silnosti božje narave - pravim božje, ker je v vsakem verzu 'čutiti prisotnost nadstvarnosti in lepote. Pesniku se kaže narava neprestano v novih podobah in skrivnostih. Poglejmo samo pesem Makova simfonija - čustveno vibrira v omamnem bogastvu tihožitnega sveta, kot ga poznajo naši najboljši impresionisti in romantiki. Pesnik se pripogne k zemlji in vidi čudovite stvari: „rdedi hrošči se plazijo k bilbaon. / Mravlja vlači brvmi. / čebele molijo. / Mak pa rdeč gorti." Poetična vizija poustvarja bogastvo tistega neizčrpnega sveta majhnih in velikih stvari narave. To je Kosova najbolj estetska, pa tudi najbolj osebna poetična stran. Notranja zbranost mu odpira neznane razsežnosti poetičnega kozmosa,, romantično razpoloženje mu odkriva nove pokrajine, misel se upogiba pred navadnimi, vsakdanjimi stvarmi narave in v njih odkriva misterij in poezijo. Poetična intuicija čutnega sveta je prisotna v vsem Kosovem delu - Makova simfonija je bila objavljena v Meddobju leta 1954, najnovejša in še neobjavljena zbirka Jesen otoške postojanke 81 pa je prava zakladnica teh „,spodnjih", čustvenih prvin - zgrajena je skoraj povsem iz njih. Tu sta prisotna narava in svet v svojih najbolj doživetih in pristnih videnjih, npr. „S kom si šla, jesen, z mostu, / da šal pustiila s kljuk si vej viseti / luknjasto puisto?" Pesnik Vladimir Kos je izredno tankočuten opazovalec narave in sveta idile,, a ga ne gleda naivno in preprosto - vidi ga v estetski občutenosti, a še rajši z zvitim, nekoliko zatisnjenim očesom in fino ironijo: „V zastavljalnici pri soncu / čuka stara leščerba kamina / in vsak večer / - za ceno dneva — / mesec vzorne jo via pot / skoz svet / zaljubljencev in revežev in pesnikov / ilm v noč umirw-jo&h." V svojem lirično bukoličnem dojemanju narave se Kos včasih približa Balantiču, pesniku sveže zemlje: „Že črvom 'nabrekle so žile / od vonja prsti..." ali pa: „Tmve z drobnim srcem..." V poeziji te ravni nam sporoča pesnik japonske motive: „Tempelj v gorah, in / mah na kamnih, in / krilci, kriki aikade" (prevod! japonske haiku). V zbirki Dnevnik ugaslih trehnrutkov iz F v/13 i je zapisana pesem, ki je nekaka balada tistega sveta - Vergil se je ne bi sramoval: „Neko borova usta res črna / od vina poljubljanja za plotom, / kjer se pfasejo oblaki ves, dam.... / in - ali res poljub je del morja, / ko kane z ust angela?" Visoka čustva, ki so na tej stopnji znak pristne lirike, kažejo sprostitev pesnikove nadzirane in nenadzirane prvinske sle po življenju. Pa tudi skuša Kos odkriti misterij tistega življenja, na katerega je, kot je dejal pesnik Nerval, ljubezen edini možni odgovor. In Kos je kot pesnik, kot človek in kot duhovnik vržen v ta misterij. V prej navedeni zbirki v rokopisu pravi: „Domišijam si,, / teto hočem Uiti trem ženam / nebo." Čas je tretja vseobsegajoča tema v sferah Kosove poetike. Se pravi,, čas - ali brezčasje, kajti mnogi motivi Kosove poezije niso postavljeni v perspektivo časa, ampak v neko idealno večno zda-njost, ki se ne rojeva in ne mineva. V tej zdanjosti postane človek veliko vprašanje, tu se približa pesnik zgodovini na poseben način: iz neke prvinske, svete oddaljenosti. Verzi so spočeti pod pritiskom neke transcendentne zdanjosti - vse je tu in zdaj. Stvari so v svoji mirni poetični resničnosti, pesnik jih samo odkriva. V pesmi Kakor karta v ubogi robi iz zbirke Ljubezen trn ismrt. In še nekaj (drage kameli je) pravi: „Čolni so odšli na dolgi lov, / kjer je smrt kakor karta, / v ubogi roki, / (a dan je bil le povmtek / v spomine rodov, / - bori ob morju." Zadnji verz „bori ob morju" ustvarja idejo statičnosti časa. Vse je mirno, nekdanje, zdanje in prihodnje obenem. Čas je idealen; pesnik ga piše z veliko začetnico: „Februar, govorim na skrivaj, / o. Februar, izstopi! / Toda Čas, kot zaslužen sprevodnik, / spi." (V zbirki Ljubezen, in smrt, str. 75) In vendar je pesnik v najbolj prisotnem, ostrem času - v času velikega sveta in v slovenskem času. Iz apoliničnosti idiličnega verza vstopa nenehno v realnost zdanjosti in preteklosti. Rezkost zda-njega časa doživlja Kos navadno ob velikomestni stvarnosti spodnjega Tokia. Zadnja pesem zbirke Ljubezen in smrt. In še nekaj (drage kamelije) je nabita z verzi drhteCe zdanjosti: „ToMo, lahko noč! / Prižgal si Meče lučke / ob posteljah turbo-avionov... / Popravil z zelenim svinčnikom si trud / v očeh kabaretov, .j. / 5 slušalkami čez racGar, Tokio, / lahko noč! / Zavil se bom v plašč za pot / med kanale in zmeraj ožje t ulice, / v večrU rob... / Stojnice, lahko noč!" Ampak pesnik-duhovnik se sosredi nazadnje ob socialni stvarnosti svojega sveta: „V star m zašit kimono J stiska žena še nerojeno dete..." Osnovna tema pesnitve Opera v zelenem, ki je ena najvažnejših Rosovih pesnitev, je socialna. V pesem vpleta Vladimir Kos kraje in čas »republike SKA", kjer „umirajoč / živimo v mit, / po šegi mučenikov. / Strasti in tožb in zmot in solz / prenašajoč obetrete. / Za tisto revolucijo, ki stre / duha okove." (Iz zbirke Ljubezen i/n, smrt. In še nekaj (druge kamelije j , str. 76) Ali pa se vrača v našo polpreteklost kot npr. v pesmi Za hudiča, iz zbirke Dnevnik ugaslih trenutkov iz Fudžii, kjer pravi: „Cesta se zvije m vzpne v Kočevski Rog, / 4» omahne v strojnic rvpot / skozi toliko zadnjih poletij. / O,