Gospodarske stvari. Kako dolgo se sme molzti krava, ki je za pleme. M. Ne le za zdra^je kra7e same je silne važnosti, da se ne molze dalj čaaa, ko šest mesece7 po no^i brejosti, ampak tudi za zdra^je teleta, kterega noai 7 sebi. Do šestega meseca brejosti je plod še majben ali od tega čaaa se pa silno naglo raz^ija in raste. Ce se sedaj breja kra^a se na dalje molze, je to na škodo na d7e strani. Kra7a postane, ker se pre^eč izdeluje, lahko tuherkulozna in pogostoma izvrže. Najvajši iz^ržejo krave 7 sedmem meaecu brejosti. Ce gre dobro, je tele slabo, malo za ži^ljenje aposobno, ki ima klico za bolehnost že 7 sebi. Treba je samo pokazati na krave, ki se z tropinami iz žganjaiij krmijo in na njiho^a teleta, da se prepričamo 0 resničnosti prej rečenega. Znano je namreč, da ni krme, ki bi toliko inleka dajala, ko ra7no žganje7e tropine. Pa tudi po nobeni drugi krmi ni toliko tuberkoloznih in sploh bolenih kra7 in tako malo za ži^ljenje spoaobnih telet. Zgodi se, da nobeno, če tudi popolnoma iznošenib telet dalje ko tri do štiri dni pri ži^ljenju ne ostane, akora^no pije mleko od druge krave, ki 8e ne krini z tropinami, ampak z drago popolnoma zdra70 klajo. Naj^eča škoda pa za plemensko čredo je to, da postanejo po predolgem molzenju ra7no najboljae mlekarice nezdra^e. Ne smelo bi se toraj nikdar dalje, ko po^edani čas, molzti, goto^o bi si bili dosti na boljaem, ko pa pri predolgem molzenju. Večjidel pi-ebi7a7ce7 muža^in ua severnem Nemškein ima le po 10—15 kra7. Pri teh pa gledajo na to, da kolikor mogoče 7se meseca februarja in marca teletijo, da imajo potem do jeseni, ko kra^e 7 ble7 posta^ijo, kolikor naj7eč mleka. Odtod pa pustijo 7se kra^e suho atati in jih nič 7eč ne molzejo. Da imajo za domače potrebe kaj mleka, puatijo kra^o na stari molži ali dojbi, ki se pa drugo leto opita in zakolje, Do tega časa molzejo samo to kra^o, dokler da druge kra^e niso na no^i dojbi. Teh se pa celo zimo ne dotaknejo. Ako krava de^et mesece7 molzena ne daje toliko mleka, kolikor bi ga po tirjatvah lastoikovib dati morala, ga gotovo tudi dosti 7eč ne bode dala, če se tudi skoz celo leto molze. Vrh tega pa daje mleko, ki se po šestem niesecu brejoati od kra^e namolze, pra7 slab puter. Če je rea, da je mleko od kra7 na stari dojbi t. j. od takib, ki niao breje, pra7 mastuo, tako je pa tudi neo^rglji^a skuanja, da je mleko od kra7, ki 80 že 7isoko breje, pra7 7odeno in sploh slabo, rekel bi brez 78e cene, ker toto mleko daje samo na sebi le malo putra, pa še tudi drugo mleko, kteremu se prilije, popači in skazi. Naj^eči dobiček pa, ako se breje kra^e delj čaaa sube stati pustijo, je gotovo ta, da vsa živina bolj zdrava ostane; kajti največkrat izvira tuberkuloza pii kra^ab iu neplodnost od predolgega inolzenja brejih kra7. Tudi iz7ržejo naj^ečkrat ra^no za^olj tega najrajši. M. Di^ja ali ptiCja grašica. Ta plevel se iz žita le prav težko da odpraviti, nič uianj težko kakor kokolj. Z pomočjo pra7 dobrega 7ejavnega mlina tako imenovanega triera se da iz semena spraviti in to 8e mora tudi na vsak način zgoditi, če se neče, da se 7se žito zapleveli. Ta ple^el se najbolj raziirja po semenu. V časih, ko grašica 7 ozimini prav močno naatopa, se mora vse skup žito iu ple^el, predno dozori, pokositi in ko seno porabiti. Drugo leto se prideluje na tisti njivi osipavni sadež ali zelena klaja, fura. Da bi grašica med pšenico pozebla, tega pričakovati ne smemo. Sejmo7i na Štajerskem. 9. dec. 87. Ilj 7 SI07. goricab, Dobo^a, Buče, Brenska gora; 13. dec. Jnrije7 klošter, 87. Dnh na Stari gori, 87. Križ na Murskem polju, 87. Peter pod 87. gorami, Ža^ec, Studenice; 14. dec. 87. Lorenc pri Celju; 15. dec. Slatina. Sejmo^i na Koroškem. 6. dec. Veliko^ec, Strassburg; 7. dec. Labod; 16. dec. Paternijon, 18. dec Milstadt, 27. dec. Eberstajn.