LETO XLIII, ŠT. 30 Ptuj, 2. avgusta 1990; CENA 5 DINARJEV NAŠE VASI POD DROBNOGLEDOM: Destrnik — vas, ki veliko obeta (STRAN 5) To je pravo poletje! Za nami je eden najbolj vročih in soparnih vikendov, zato ni čudno, da so biia kopališča nabito polna. V Kidričevem, v Ptujskih toplicah in v Or- možu ... skoraj povsod je bilo enako. Gneča in komaj dovolj prostora za kopanje ali bolje rečeno namakanje Foto: M. Ozmec Panorama bo zgradila oskrbni center Ptujska obrtna cona kljub nekaj zidovom še ne živi pravega življenja. Mnogi so prepričani, da ji bo življenjski sok »vli!« Panoramin oskrbni cen- ter. Direktor zadruge Anton Čoki napoveduje, da ga bodo zgradili že do oktobra. V prvi etapi bodo postavili 800 m' prodajnega prostora, za jeklene konjičke pa uredili 1200 m' parkirnih prostorov. Polovico denarja za novo naložbo so že zagotovili, drugo polovico naj bi zbrali s pomočjo vrednost- nih papirjev, četrtina sredstev pa bodo delnice za- poslenih v Panorami na račun izdvojenih sredstev za osebne dohodke po zaključnem računu za prejšnje leto, ki pa jih niso izplačali. Oskrbni center bodo pričeli graditi brž ko bodo pridobili potrebna soglasja. Računajo, da ne bo dodatnih težav in da se bo to zgodilo že v štirinaj- stih dneh. Kot poudarja Anton Čoki, bodo poslovali na principu dohodkovnih odnosov. Stavba bo v celoti Panoramina last, oprema in drugo, kar bodo po- trebovali za poslovanje, pa od tistih, ki bodo v njej prodajali. Center, v katerem se bodo oskrbovali obrtniki in občani, gradi Panorama tudi zato, ker zaradi nenehnega pomajkanja dela ter uvedbe računalni- ške obdelave podatkov grozi odpust nekaterim de- lavcem. Ugotavljajo namreč, da postaja presežek delavcev realnost. S postavitvijo centra pa jim bo- do zagotovili socialno varnost. MG Janez Lah in odprti telefon Tudi predsednik ptujske občinske vlade se je odločil za odprti telefon in to vsako sredo med 12. in 13. uro. Občani ga lahko v tem času pokličejo na telefonsko številko 771-651. Prvič se bo z njimi pogovarjal v sredo, 8. avgusta. Novi zneski participacij veljajo od 4. avgusta 27. julija je bil v Uradnem listu Republike Slovenije (št. 29) obja- vljen sklep o plačevanju participacije za zdravstveno varstvo. Kot je Znano je republiški izvršni svet 12. julija sprejel sklep o povišanju od- plačil k cenam zdravstvenih storitev. Participacije so se nazadnje po- višale decembra lani. Pri zdajšnjem povišanju ne moremo govoriti o odstotkih, saj se Zneski ne povišujejo linearno. Nekatera doplačila pa se uvajajo na "ovo. Tokratno zvišanje participacije še ne povečuje oziroma širi krog plačnikov. Po sedanjem sistemu, ki bo veljal tudi v bodoče, plačuje Participacijo le okrog 40 odstotkov občanov. Vedno manj družin zmore stanarine z več kot enkratnim poveča- njem stanarin, ki pa še vedno ne dosega ekonomske cene, se je v ptujski občini povečalo tudi šte- vilo tistih družin, ki ne morejo plačevati stanarine. I. aprila je prejemalo subvencije za stanari- ne kot eno od oblik socialne po- moči 369 upravičencev. Za izra- čun subvencije obstaja zapletena formula, višina pa je odvisna od dohodka družine, znosne stana- rine za posamezno družino in površine stanovanja. Od prvega julija prejema subvencije že 524 upravičencev ali 155 več kot aprila. Pristojna komisija pa ima še nekaj vlog, tako da se bo števi- lo še povečalo. Najvišja subven- cija za stanarino je ta hip 681,70 dinarjev. N. V. ŽETEV JE ZAKUUČENA V silosih 14.420 ton pšenice Lepo, predvsem pa suho vre- me je botrovalo tudi lepšemu za- ključku letošnje žetve na ptuj- skem območju. Tako so kombaj- ni v glavnem zaključili svoje delo že v soboto, 28. julija, saj so v ne- deljo prevzeli le še nekaj manjših količin zrnja. Letošnji pridelek je dober, saj so na treh prevzemnih mestih spravili v silose 14.420 ton zrnja. Kmetijski kombinat je s 1.602 hektarja požel 11.054 ton pšeni- ce, kar kaže na razmeroma dober pridelek (okoli 6.900 kg/ha). V Kmetijski zadrugi so spravili v silose 1.374 ton zrnja, v mlinu Korošec 1.200 ton, v Kmetijski zadrugi Lovrenc 553 ton, ostalo pa so manjše količine iz Rač, Hoč, Vojne pošte, ipd. Kvaliteta zrnja je dobra, saj je odstotek vlage razmeroma nizek (giblje se od 13 do 16 odstotkov), analize pa so pokazale, da gre v glavnem za drugi in delno prvi razred kvalitete, saj tretjega ra- zreda v bistvu letos ni bilo. Tako so kmetijci z letošnjo žetvijo lah- ko več kot zadovoljni, vprašanje je le kako bodo zadovoljni s pla- čilom, saj dokončna cena pšeni- ce do zaključka redakcije še ni bila znana. -OM UVODNIK Ob letu na zdravje . . . . . . s kozarcem čiste vode! Ja. kaj pa je čista voda? Neopore- čna po našem pravilniku o higienski neoporečnosti. S podobnim pravilnikom si Italijani dovoljujejo uporabljati veliko bolje onesna- ženo vodo, Avstrijci pa veliko manj. Za povrh pa smo pred kratkim še slišali, da zvezni upravni organ pripravlja pravilnik, po katerem bi lahko pili tudi Krupo, ko je bila najbolj onesnažena s PCB-jem. Plodnih tal za nejevero je torej več kot dovolj. Tudi ob tem, ko smo z velikimi naslovi ponovno opozorjeni na nevarnost prekomer- nega onesnaženja pitne vode v črpališču Skorba, tokrat z nitrati. Novinarska raca? Morda, saj je znan strokovnjak za zdravstveno varstvo pred dnevi dejal, da je panika odveč. Ali pa zgolj-želja, da bi še pravi čas kaj ukrenili. Ali ni dovolj alarmanten podatek že to, da mladim materam povedo, naj dojenčki te Vode ne uživajo, in da je te dni v trgovinah velika gneča okoli Mirala in Radina. Smo pač navadni smrtniki, ki ne vemo kaj preveč o nitratih, nitritih, cianidih in pesticidih, s vsemi strahovi za svoje zdravje . . . Te dni sem se velikokrat vprašala, zakaj strokovnjaki ali pa upravljalec vodovoda ne čutijo dolžnosti sproti in nazorno prikazo- vati analiz vode, zakaj ljudi nihče ne pouči katere koncentracije snovi so škodljive in kaj lahko naredimo, da njihov vpliv omejimo. To ni dvom v njihovo strokovnost, bolj je želja po moralni odgovor- nosti. Panike med ljudmi ni mogoče zaustaviti s tem, da zamahne- mo z roko, češ kaj delate paniko. Vsaj kanček zaupanja sije mogo- če pridobiti prej s tem. da redno javno posreduješ analize vode, jih komentiraš in ljudem svetuješ, kako naj ravnajo. Morda bi to mo- ral storiti predvsem tisti, ki od vode živi, torej upravljalec vodovoda. Pa smo spet tam. Strokovnjaka, ki bi to lahko počel, najbrž nimajo, novinarji se jim zdijo prepanični, da bi jim strokovnjaki, če bi jih že imeli, zaupali, inšpektorji so .samo zato, da kontrolirajo . . . Nezau- panje, ugibanja, dvomi. . . Zares — le kaj je čista voda? Darja Lukman ^--;_—-—r; 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 2. avgust 1990 — četrta ptujska poletna noč Turistično zabavna prireditev, ki si je v prejšnjih letih pridobila precej obiskovalcev, bo letos 11. avgusta. Te- ga dne bo tudi slavnostno zasedanje skupščine ob letoš- njem občinskem prazniku. Organizatorji četrte ptujske poletne noči (Turistično društvo Ptuj, Gostinstvo Halo- ški biser ter zasebna lokala Gril bar Rimljan in Kava bar Orfej) obljubljajo veliko zabave, smeha, modno re- vijo, izbrane jedi in pijače. Prireditev se bo pričela ob 19. uri na Trgu mladinskih delovnih brigad in na Slovenskem trgu. Poleg že ome- njene ponudbe pripravljajo organizatorji skupaj s To- netom Fornezzijem Tofom Moped Show. Igrala pa bo- sta znana ansambla in to 777 ter Jožeta Šeruge. MG PODJETJE HIKO OLGA MEGLIC Težavam ni videti konca Trenutno dela v tej ptujski ko- vinski organizaciji, ki bije bitko za preživetje, okrog 80 odstotkov vseh zaposlenih. Načrtujejo pa, da bodo število še zmanjšali, predvsem v režiji. Nekateri kori- stijo letni dopust, tisti, ki so na prisilnem dopustu, prejemajo 70 odstotno plačo, vsi drugi pa so 27. julija po sedemdnevni zamu- di prejeli 100 odstotno plačo. Kot je povedal Rado Kosta- njevec, vodja komerciale, ki v ča- su dopusta zamenjuje direktorja, so se dobre tri tedne trudili, da so uspeli zbrati dovolj denarja za izplačilo osebnega dohodka. Sta- nje je bilo negotovo skoraj do zadnjih minut, saj jim je na iz- plačilni dan še ob 9,30 uri manj- kalo 150 tisoč dinarjev. Zaradi zamude pri izplačilu osebnega dohodka so v Dolanah dvakrat prekinili delo. Na petko- vem zboru delavcev, trajal je šest ur, je bil tudi predsednik občin- skega izvršnega sveta Janez Lah. Delavcem so na dolgo in široko razlagali o kritičnosti sedanjega stanja in da so sedaj odvisni le od tega, kar naredijo, prekinitve pa lahko samo škodujejo. Tako se lahko zgodi, da bo prihodnji mesec še težje zbrati denar za osebne dohodke, če bo nezado- voljstvo naraščalo. Trenutno imajo osnovno eksi- stenco (material in plače) zagoto- vljeno, delajo na izpolnjevanju pogodb, delno pa tudi že na no- vih. Najbolj pomembno pa je, da se disciplinirajo, spremenijo od- nos do dela, pa tudi obveznosti za izvoz prek Metalne je treba iz- polniti v rokih in kvaliteti. Vsaka nova težava ob že znanih zmanj- šuje upanje na prisilno poravna- vo. Pri tem pa v podjetju še ved- no čakajo, da se pojavi prisilni upravitelj. Firme v težavah so že od ne- kdaj »nepriljubljene« za sposob- ne kadre. Razpis za direktorja je bil neuspešen, javil se ni nobe- den. Mimo razpisa pa se pred- stavniki pogovarjajo z znanim gospodarstvenikom, speciali- stom za tuja vlaganja. Ne glede na to pa bodo razpis za prvega moža firme ponovili. Pribaltiške dežele so Mosl(y predlagale, da bi pogajanja o njj' hovem statusu v Sovjetski zve^j potekala skupaj za vse tri dežeij. ce. Formula 3:1 je za te pribalij] ške dežele, ki so ustanovile sku! pen svet, ugodna, saj nakazuje možnost, da bi se njihov statuj uredil skupaj, na enak način, trj dežele pa imajo tudi večjo težo v mednarodnem kontekstu. S tem te dežele ne želijo vplivati le na Moskvo, temveč tudi na zahodne dežele, ki so v »prvem krogu« iskanja njihove samostojnosti pokazale več naklonjenosti Gor. bačovu, kot pa njim. • • • Kot kaže se je svet dodobra otresel rasnih predsodkov. Tako je na peruanskih volitvah zmagal sin japonskega priseljenca Alber- to Fujimori in postal predsednik te države. V nedeljo, natanko na svoj 52. rojstni dan, je prevzel predsedniške dolžnosti od svoje- ga predhodnika Alana Garcie. Težav, ki ga čakajo, je ogromno. Inflacija v tej deželi je v zadnjih petih letih dosegla dva milijona dvesto tisoč odstotkov, dolg te dežele znaša dvajset milijard do- larjev, povrhu pa bo imel veliko težav z narkomafijo in gverilo. • • • 1 Razveseljivi podatki prihajajo te dni o razorožitvenih premikih v Zahodni Evroi. Američani so namreč v belgijskih Združenih tovarnah eksploziva in streliva odpustili okoli 1300 delavcev. Seveda se njihov sindikat prito- žuje, da toliko delavcev ne bi smelo biti pred dejstvo postavlje- no na tak način, namreč preko javnih medijev in s kuvertiranimi obvestili, da so njihovi delovni odnosi prekinjeni. Belgijski vlad- ni krogi pojasnjujejo, da jo to pač cena razorožitve in da tega procesa ni več mogoče zaustavi- ti. Slovenci v tujini in v zamejstvu so zelo dejavni, kar je moč soditi po njihovih vabilih slovenskim vladnim predstavnikom. Kaže, da je sprava pripomogla tudi k temu, da tisti, ki so svojo deželo zapustili, z večjim upanjem spre- jemajo sedanje spremembe. Tudi bolj samozavestni so in dejavni. Štajerski so pred dnevi pokazali da jih je še nekaj, ki bi zavest in kulturo Slovencev radi ohranili. 350 predstavnikov Slovencev iz treh avstralskih držav je ustano- vilo Avstralsko slovensko konfe- renco. K temu jim je čestital tudi predsednik slovenskega izvršne- ga sveta Lojze Peterle. V Ribčevem lazu v Bohinju so se srečali Zeleni Alpe-Adrie. Do- govorili so se, da bodo v jeseni v Zagrebu pripravili okroglo mizo o jedrski elektrarni Krško. Av- strijski Zeleni so povedali, da ta- ko oni, kot prebivalci, niso bili seznanjeni z možnimi negativni- mi posledicami hidroelektrarne Golica-Koralpe. S tem se bodo v prihodnjem tednu seznanili in poskušali po- zornost avstrijske javnosti opo; zoriti na ta problem. O tem naj bi še avgusta pripravili skupaj s slovenskimi Zelenimi tiskovno konferenco na Dunaju. • • • Egejski Makedonci so iz ne- deljskega tradicionalnega sreča- nja v Bitoli štirim balkanskim dr; žavam ostali deklaracijo, v kateri so izrazili nezadovoljstvo zaradi nerešenega makedonskega vpra; sanja in od svetovne skupnosti zahtevali, naj prepreči novo ko- lonizacijo v Egejski Makedoniji Zahtevali so, naj generalni sekre- tar OZN De Cuellar obišče Ma- kedonijo. Umrl je dr. Bruno Kreiskv. Za- radi težav s srcem v 80-tem letU' Zagotovo je eden najbolj pozna' nih in priljubljenih avstrijskih p"' litikov, prepričan socialist in bra; nitelj avstrijske nevtralnosti. kot deset let je bil prvi mo/ A»' strije in bleščeče nastopal v mei' narodni javnosti. pripravila: d. '■ STALIŠČA ODBORA ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ČASOPISOV IN REVIJ PRI SEKCIJI ZA TISK GZS, SPREJETA NA SEJI ODBORA 24. JULIJA Na svoji 1. redni seji je Odbor Združenja slovenskih časopisov in revij pri Sekciji za tisk GZS obravnaval spremembo oz. predlog Izvršnega sveta o prenosu ustanoviteljskih pravic za sredstva javnega obveščanja na Izvr- šne svete oz. na Skupščine družbeno političnih skupnosti in v zvezi s tem sprejel naslednja stališča: 1. Način oblikovanja in sprejemanja zakona o javnem obveščanju je bil nesprejemljiv glede na dosedanjo prakso sodelovanja z vsemi »prizade- timi«, organiziranimi v GZS, in glede na pomembnost področja, ki ga za- kon ureja. 2. Iz predlogov sprememb zakona, predloženih na sejo zadnje skupščine, ugotavljamo, da gre za težnjo po politični prevladi nad mediji in kadri v njih, kar je v popolnem nasprotju z volilnimi obljubami in programi strank, ki so se tedaj zavzemale za neodvisnost obveščanja in večjo trž- nost tudi na tem področju. 3. Zakon o javnem obveščanju oz. njegove spremembe morajo omogočati vse možne oblike ustanoviteljstva in lastnine organiziranja in delovanja časopisnih podjetij. Spremembe naj težijo k večji liberalizaciji in manjše- mu normativizmu tudi na tem področju. 4. Vprašanje družbene lastnine v medijih naj se ne rešuje preko prenosa ustanoviteljskih pravic na DPS, temveč v okviru splošnih procesov preo- brazbe družbene lastnine. Zato naj se ne zavira prehod časopisnih or- ganizacij v družbena podjetja (v skladu z Zakonom o podjetjih) in njiho- vega prilagajanja pogojem poslovanju na trgu. Predsednik Strokovnega združenja slovenskih časopisov in revij: Andrej Lesjak POGOVOR S PETROM VESENJAKOM, PTUJSKIM MINISTROM ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM »Zagovarjam profesionalno in resno delo!« Peter Vesenjak je najmlajši član ptujske občinske vlade. Gotovo pa sodi tudi med najmlajše, če že ni najmlajši, slovenske ministre. Četudi po letih mlad, pa v turizmu ni med zelenci. Da želi ptujskemu turizmu in gostinstvu pomagati s kakovostno injekcijo, vsaj v prireditvenem smislu, smo spoznali še preden se je »vsedel« na ministrski stolček. Večno zele- ni plesni večeri so povzdignili otožne ptujske sobotne večere: ljudem so pokazali, da kjer je profesionalnost in resnost, uspeh ne uide. Gostinstvo in turizem sta vsaj po govoricah že dolgo naša pri- ložnost. Slovenija vidi v turizmu možnost prestrukturiranja celot- nega gospodarstva. Na ptujskih občinskih papirjih je turizem raz- vojna priložnost, ki je ne kaže iz- pustiti. Doslej se nam je »uspe- šno« izmikala, drugače bi dajal veliko več kot dva odstotka v družbenem proizvodu občine. Peter Vesenjak pravi, da je v občinsko vlado prišel bolj nepri- čakovano kot pričakovano. Ved- no je mislil, da bo v tej dejavnos- sti sicer delal, vendar v drugi obliki, ne pa kot sekretar za turi- zem. Na koncu so se stvari tako iztekle, da je sprejel kandidatu- ro, in bil tudi izvoljen. Resor za gostinstvo in turizem je v občinski vladi nov, zato si je Peter Vesenjak lahko delo sam nastavil. Turizem je bil doslej »razdeljen« med več resorjev oziroma komitejev. Prve infor- macije je dobil, potrebne bodo analize, osvežitve z novimi ideja- mi in vizijami . . ., na teh osno- vah bo »zrasel« program dela novega ministra. Ptujski turizem potrebuje raz- vojno strategijo. Jo bomo sedaj, ko imamo resor za gostinstvo in turizem, dobili? »Prav gotovo je strateški plan pred neko akcijo ena najpo- membnejših stvari. Dosedaj sem se pogovarjal že z mnogimi ljud- mi, med drugim tudi s študijem Marteting - Jernejem Repov- žem, ki je že bil v Ptuju, ko smo oraanizirali javno tribuno o ptuj- skc) n turizmu. Ta studio je izred- no ka.''ovosten na področju izde- lav turističnih strateških študij in planov. Obstajajo seveda tudi drugi strokovnjaki, ki se spozna- jo na planiranje strategije na po- dročju gostinstva in turizma ter splošnega razvoja nekaterih ob- močij. V sodelovanju z njimi, če bodo sredstva dopuščala (če bo- mo našli denar), bomo oblikovali dolgoročno strategijo. Peter Vesenjak je prepričan, da bo v ptujskem turizmu v bodoče le bolje (Posnetek: M. Ozmec) Nekatere vizije že obstajajo, tudi jaz jih imam. V Ptuju obstajajo nekateri pro- jekti, ki so uresničljivi, za katere ima Ptuj možnost in na teh naj bi temeljila glavna strategija. Po moje je to integralna pove- zanost vseh posameznih ponudni- kov ^ turizmu: da ponudniki turi- stičnih storitev v Ptuju nastopajo skupno in so tako močnejši. Ptuj- ske toplice bi se same zelo težko kosale s Radenci, Rogaško Slati- no, Čatežem. Če pa zraven doda- mo še veliko kulturno-zgodovin- sko bogastvo, naravno zaledje, ali pa vse druge naše komparati- vne prednosti, smo v veliki pred- nosti pred drugimi zdravilišči. Zato mislim, da je glavna usmeri- tev te strategije v integralni pove- zanosti vseh. Skupaj moramo na- stopati doma, v tujini, skratka, povsod in si prizadevati za ustvarjanje imidža Ptuja kot turi- stičnega mesta, mesta, kamor se splača priti. Koliko je uporabna razvojna strategija, ki jo je za Ptuj naroči- la Mercator Investa iz Ljubljane, ki je tudi investitor gradnje hotela Zlati noj? »Ta študija je v bistvu posne- tek nekega razmišljanja strokov- njaka — ob spoznavanju vseh komparativnih prednosti naše občine. Na strokoven način nare- jena študija, v kateri so zbrani podatki, predstavljeni v zapored- ju, v kakršnem naj bi se odvijali. Moram pa povedati, da je 95 od- stotkov teh idej, ki jih je gospod Becherd, avtor študije naštel »že v naših ljudeh«, nekaj pa smo jih tudi že uresničili. Mislim, da ne prinaša nekaj presenetljivo nove- ga. V njej je zelo dobra informa- cija o možnostih navezovanja sti- kov z mediji v tujini, z investicij- skimi hišami in podobno. Usmerja možne vlagatelje, po- budnike nekaterih projektov k čisto določenim ciljem. Drugače pa je ta študija tako in tako miš- ljena kot razmišljanje gospoda Becherda, in ni neka velika štu- dija. Bolj gre za hitro razmišlja- nje, zato tudi ni nekaj takega, kar bi lahko rešilo Ptuj. O študijah imam posebno mnenje. V Ptuju jih imamo že kar nekaj, naštevajo komparati- vne prednosti, obdelujejo stati- stične podatke in podobno. Na- redili smo jih za predale. Sedaj, ko je gospodarstvo obu- božalo, ko so minili časi spora- zumov in združevanj, je najpo- membnejšo to, da tisti, ki naredi neko študijo, tudi sam najde vla- gatelja, projekt izpelje do konca. Mislim, da si Ptuj ne sme več pri- voščiti nobene študije.« Prejšnja vlada je začela aktiv- nosti za ustanovitev ptujske turi- stične organizacije tudi zato, da bi dobili celostno podobo (ponudbo) ptujskega turizma. Jih boste na- daljevali? »V določenem smislu kot je bilo dosedaj ne. Če predvideni štirje vlagatelji menijo, da bo nji- hov projekt uspel, da se bodo potrdili na trgu turističnih stori- tev, nimam ničesar proti. Če bo- do iskali pomoč, jim bom poma- gal. Vlada pa pri tem ne bo pose- bej posegala ali nekoga prisilje- vala v združevanje.« Kaj lahko stori občinska vlada za razvoj gostinstva in turizma oziroma vi kot občinski minister, saj denarja nimate? »Svoj program dela sem si za- stavil tako, da v začetku uresni- čim oziroma pričnem z nekateri- mi aktivnostmi, ki ne zahtevajo denarja. Lahko pa v mnogočem prispevajo k izboljšanju imidža našega turizma. Tu gre za dejav- nosti, ki zahtevajo samo določe- no povezavo in usklajevanje ozi- roma spodbujanje. Jasno pa je tudi, da bom denar poskušal pridobiti, morda iz na- slova novih taks in podobno. Moje osnovno prepričanje je, da je potrebno maksimalno obremenje- vati tiste, ki hočejo z nekakovost- jo priti na hiter način do denarja, in v največji meri podpirati tiste, ki gledajo dolgoročno, ki želijo kakovost, prav tako pa prispevati k boljši turistični ponudbi našega mesta, in seveda k svojemu imid- žu. Delo tega resorja je tudi, da poskuša lajšati pristop ponudni- kov na trg turističnih storitev, in to s pametno davčno politiko, spremljanjem te politike, s sode- lovanjem z republiškim turisti- čnim resorjem. Moje delo je tudi v navezovanju stikov z možnimi sovlagatelji, koordinaciji nasto- pov občinskega turizma doma in v tujini, na sejmih. Prav sedaj se pripravljamo na sodelovanje na graškem velesejmu. Trenutno je ptujski turizem dobesedno na psu. V samem me- stu je brez hotela le 84 ležišč. Gostje pri nas bivajo v povprečju le 2,9 dneva. Povsod so imeli v prvem polletju manj gostov. Do boljših rezultatov bomo poskušali priti tudi s pomočjo prireditev, teh je poleti pri nas veliko. Že letos bom poskušal povsod sodelovati. Pri vsem delu pa zagovarjam profesionalnost in resnost.« Pogovarjala se je Majda Goznik SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 » 2. avgust 1990 fCDNIK |.epo in manj lepo v Ptuju Sprehod po Ptuju razkrije marsikaj: lepih in manj lepih razgled- veliko. Danes dajemo v premislek dve. Ureditev pešpoti z mostička z avtobusne postaje do Trstenjakove y|ice jc potnikom, ki se v Ptuj pripeljejo z avtobusi, skrajšala pot do ^estnega središča. Ob njej so sicer uredili nekaj cvetličnih gred, za utrujene postavili klopi, vendar bo potrebno na tej poti še marsikaj ure- Gotovo pa bo potrebno dati prednost ureditvi potoka Grajene. Do- ^(janji klici (opozarjali so v krajevnih skupnostih, glasni so bili občani) 00 imeli odziva. Grajena postaja vse bolj odlagališče... Človek niti P^niisliti ne upa, kaj se lahko zgodi, če odgovorni ne bodo končno le ukrepali. Tudi pot do edine ptujske restavracije ob Dravi vodi mimo neureje- nega okolja. Komentar ni potreben. Tekst: MG Fotografiji: M. Ozmec Prva zaprisega . . . Ptujska vlada v slikah Ptujsko vlado smo dobili po obrokih: prva zaprisega je bila 19. junija. Takrat so pred predsednikom skupščine občine Ptuj zaprisegli Franc Ivanuša, Slavko Vamberger, Metka Slanic, Janez Lah, Silva Čerček, Kristina Šamperl-Purg in Peter Vesenjak. 16. julija pa so zaprisegli Franc Bezjak, Boris Horvat, Lizika Vi- dovič in Branko Brumen. Poleg tega pa še predstojnik geodetske uprave Boris Premzl in predstojnik oddelka za ljudsko obrambo Ja- nez Mere. Stanislav Zavec, predstojnik uprave za družbene prihodke, pa je zaprisegel 30. julija. Ptujska občinska vlada šteje s predsednikom 11 članov. Dvanaj- sti član pa bo minister za trgovino, promet in zveze. Tega še iščejo. MG Druga zaprisega ... (Posnetka: KOSI) Želim ^m en lepi dober den. Toto pismo vam pisen v soboto 28. ju- lija, se provi ne repi poletnega vročega mesca, ki bode nas zdaj prek av- gusta tak pomalen v jesen zapela. Joj, kak se cajt hitro suče. Zdi .se mi, da je kumer včeraj bilo silvestrovo, gnes pa že proti jeseni pluvlemo. Na našem Suhem bregi zdaj že drgoč za dež prosimo, saj je vse tak suho, z mojim grlom in vinskim polovjokom vred, ke bi še voda začela goreti, če nebi mokra bila. Saj nam pravzaprav nikol ne paše: če gre dež predugo i se jezimo, če je predugo lepo vremen nam neje prav, pozimi nas zebe, po- j leti nam je vroče in tak dale naprej. Menije zlo na kožo napisana tista ' lepa narodna pesmica: »Takšni smo Slovenci, poleti smo v .senci pozimi \ pa na peč.« Ja, senca je resen ena fajn zadeva. Zdaj smo dobili celo vlo- do v senci, saj je pre tista, ki je na sunci že preveč zmontrana in opeče- j na ... To ovi den sen tudi jaz malo v senci doj počepna. pa je že Mica tu- > lila: »Frdamani ded, spravi se nazaj na njivo, drgačik te bode senčarica tresnola. Navsezodjo pa je sunce resen ena fajn zadeva. Brezplačno nam dovle svetlobo, toploto in je nasploh vir živleja. Zaenkrat je sunčna ener- gija še najbolj poceni, če glih se jaz zlo bojim, da bomo v krotkem začeli plačevati še dovek na sunčne žarke. »Jebem ti sunce,« provijo naši južni bratje. Tudi jaz sen včosik prava moji Miciki, seveda hoj v mlodih letih: »Moj zloti sonček, ti si kak bombonček, cele dneve bi te boža, saj si kak najlepša roža . . .« Vete, kak pa ji gnešji den provim: »Zgledaš kak sun- čni mrk . . .!« Krotko in jedrnato mi Mica nazaj pove: »Včosik si bija moj meseček srebrni, zdaj pa si marsovček puklasti. . .!« Evo, milo za žajfo. Nekaj družinske folklore pač more biti. Dergačik pa se mija z Mico zlo lubima in se kak pes in močka po dvorišči pregojama. Te pa srečno. Vaš naprej leteči LUJZEK. Denar je sveta vladar Kaj vse je mogoče kupiti za denar: poslušnost, ljubezen, vrstni red v vrsti za avtomobil, službo, naklonjenost zakonskega druga ali otrok, pa seveda drage kamne, hišo ... in leta. Se še spomnite kako nenavadno, že kar pregrešno je bilo včasih, ko so kupovali leta dekletom, ki se jim je zalomilo od prezgodnje ra- dovednosti kako se gre intimne ljubezni, pa mladoletne niso mogle pred oltar. Danes seje ob menjavi oblasti tudi marsikomu zalomilo. Stolčki so se zamajali, nekateri so ostali kar brez njih. Kako preprosto in ele- gantno, če imaš denar, se ti ob nekaterih drugih pogojih, odprejo vra- ta v »penzion«. Kupiš manjkajoča leta službe in že ti zjutraj ni treba vstajati na klic budilke, čakati na proste dneve kot pes na kost ali se izmikati tečnemu šefu z bolniško. Ali prav je ali ne, razmišljajo gotovo predvsem tisti, ki so odsluži- li polna leta in še kakšno več na delovnem mestu. Razmišljajo tisti, ki so tehnološki višek, pa bi še delali, pa jim delodajalec kupi leta in sa- njajo tisti, ki ne izpolnjujejo prav nobenega pogoja za kaj takega, ra- zen velike želje, živeti v brezdelju s primerno penzijo ... Razmišljanje ob vsem tem o pomanjkanju znanja, ki muči našo družbo, o dragocenih izkušnjah tistih v zrelih letih, o tretji univerzi ob gledanju čez plot v razvite dežele, o vedno večjem pokojninskem skla- du ob vedno več tistih, ki prejemajo najnižji osebni dohodek je zgolj naključje kot je zgolj naključje misel, da so si lahko kupili leta službe tisti, ki so imeli denar. . . Res zgolj naključje? Tržno gospodarstvo zahteva sodobnega računovodje Prehod na tržno gospodarstvo je sprožil proces preobrazbe strukture pspodarskih subjektov. Na eni strani se veliki gospodarski sistemi preoblikujejo v številna manj- [ia podjetja po načelu novih program- ikiti jeder, na drugi strani pa nastaja možica novih, zlasti privatnih in me- šanih podjetij. Direktor podjetij in privatni podje- iniki se pogosto obračajo na društvo, da jim pomagamo priskrbeti dobrega računovodjo. Težko jim pomagamo, kr tega kadra ob obilici novo nasta- lih podjetij in odhodu v pokoj občut- no primanjkuje. V društvu smo zato ob pomoči stro- bvnjakov iz Ekonomske poslovne faicultete iz Maribora pripravili pri- meren program dopolnilnega specia- lističnega izobraževanja. Program, ki je sestavljen iz seminarskega in prak- tičnega dela, je prilagojen za manjša firužbena in privatna podjetja — družbe z omejenim jamstvom, kjer delitev dela po poslovnih funkcijah ni posebej razčlenjena. Računovodja v majhnem podjetju opravlja tudi fi- nančna, komercialna, pravna in dru- ga sorodna opravila; zato pa mora bi- ti usposobljen kot širši profil strokov- njaka. Pogoj za takšno izobraževanje bi bila višja, izjemoma tudi srednja izobrazba ekonomsko — komercialne smeri z nekaj let praktičnih izkušenj v knjigovodstvu ali financah, da ga pri- poroča podjetje — delodajalec, lahko tudi Skupnost za zaposlovanje, ki bi bila pripravljena nositi stroške pre- kvalifikacije. Te dni smo poslali v podjetja posebno ponudbo za takšno izobraževanje in vprašalnik. V program usposabljanja pa se lah- ko prijavijo tudi interesenti mimo podjetja, če se želijo tako usposobiti za samostojno delo računovodje. Pre- davanja za prvo skupino bi bila pred- vidoma novembra in decembra. Šola bi potekala v popoldanskem času in sobotah v prostorih društva. Na kon- cu pa je predviden izpit. Z natančnejšim programom in dru- gimi zadevami bi društvo takšne inte- resente seznanilo na posebnem se- stanku, predvidoma v začetku sep- tembra, ko bi dobili tudi program usposabljanja. F. LUKMAN Govori se... . . . da tudi raj ni več kar je bil, o čemer priča okrepčevalnica Raj sredi cestnega križišča ob Potrčevi cesti. . . ... da bi tudi krajani Ptujske- ga polja radi videli, da hi kdo ana- liziral podtalnico pod njihovimi polji. Posebej v okolici Sobetinc, kjer je nastal velik namakalni si- stem — z gnojnico. Da bi bili ni- trati v vodi skoraj ni mogoče. Najbrž so samo tam. kjer gnojijo zasebni kmetje . . . ... da bo ptujska bolnišnica zagotovo rešena finančnih težav, saj je na izpraznjeno mesto diplo- miranega ekonomista nastavila administratorko (hodite pozorni na ženski spol), ki bo imela celo svojo tajnico. Naj živita znanje in napredek, oprostite, napredova- nje . . . . . . da je včasih za imenovanje notranjega ministra bilo pomemb- no, da je delal pri udhi, sedaj pa je nepomembno če je tam nekdo, ki te izkušnje ima. Saj pripadnost staremu ali novemu sistemu pri osebnih izkaznicah in pasoših ni pomembna . . . ... da ptujski prvi vladni mož kreira vizijo za naslednjih petdeset let. Veliko, veliko več kot petdeset pa jih je. ki živijo danes, tu in jih prav nič ne briga, kaj bo čez pol stoletja, ko tudi njih več ne ho . . . . . . da se poleg industrijske co- ne, pripravlja tudi zabaviščna, saj gre stanovalcem okrog gostilni- ških vrtov vedno bolj skozi ušesa glasba in veseljaški glasovi, zlasti tistih, ki bolj globoko pogledajo v kozarec. Daje tudi to turizem, pa se ne govori. . . . . . da ptujski krščanski demo- krati niso več najbolj zadovoljni z Demosovo marelo . . . RAZSTAVA V LJUDSKI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI V PTUJU Z vodičem in popotno malho Vodič ima knjižnica, popotno mal- ho boste vzeli sami. pravijo v ptujski knjižnici, kjer so v ponedeljek odprli razstavo vodičev, zemljevidov, načr- tov in monografij dežel in mest v an- gleščini in nemščini. Ce boste potova- li v Španijo, Rim. Moskvo in še kam, imate v Ptuju možnost izposoditi si zemljevid ali monografijo dežele ali mesta v katerega potujete. Knjižnica prvič predstavlja to zvrst literature, najprej na razstavi, da lahko obisko- valci spoznajo kaj vse lahko dobijo, seveda pa si je mogoče vse to tudi iz- posoditi. Razstava in ponudba kot nalašč za te počitniške in dopustniške dni, ideja in njena izvedba pa sta vredni vse po- hvale. NaV pismo »od daleč« Markovič vrača udarec, bi lahko naslovili odlo- čitev zveznega premiera, ki je z napovedjo o usta- novitvi reformskih sil najbolj podoben kakšnemu vojskovodji velikega formata, saj je pravzaprav iz nemogočega položaja ali bolje že skoraj objema smrti vsaj za nekaj časa rešil sebe in svoje mini- stre. Kljub navidez posrečeni toleranci med volkovi Oz. jastrebi na juga politični sceni je oh dejstvu, da Markovič ogroža čredni avtoritet, prišlo do odprte- ga spopada med Srbijo in zvezno vlado, saj mu je le-la kot že rečeno napovedala spopad. Markovič je tako oh obotavljanju, da ho nastopil na vsejugo- slovanskih volitvah s svojo stranko oziroma ob podpori zveze reformskih sil. očitno poiskal zavez- "'Ae, da hi se lažje prebil skozi »jugo zimo« in do- čakal pomlad, saj ob zaostrovanju krize hrane za ^se ne ho dovolj. Spoznal je, da brez svojega tropa Volkov oh neusmiljenih okoliščinah ne ho vzdržal v kombinacijah, kar pa vsaj za nekaj časa rešuje ^veza reformskih sil. Zanimivo je. daje idejo o for- miranju stranke v posebni anketi o priljubljenosti vlade podprlo samo 41 odstotkov anketirancev, ob '^fn pa seveda ni naključje, da je kar 65 odstotkov ^'Prašanih v Bosni in Hercegovini, medtem ko so v 'Ostalih republikah bili proti temu. Predsednik zve- •^ne vlade je seveda odličen igralec in ve kdaj je po- '''ehrto poseči z adutom oz. igrati na vse ali nič. Ideja o vodji Markoviču seveda ne zveni niti tako ^laho oh vsesplošni krizi, skoraj lakoti in ob resno 'začetih vrednotah o skupni državi. Toda ne smemo 'Ofej pozabiti, da je zvezda, kije nad jugoslovan- skim nebom zasijala lansko leto. rojena v kriznih ^asih in da ji ni težko komunicirati z ljudmi na že "dobro poznan način«. Toda zdi se mi. da tako Markovič in kompanija kot ostali politiki in pred- vsem javnost ne razmišlja v kakšnih globalnih oko- 'ščinah oziroma na kakšnem prostoru in v kate- '"^m času delujejo. To je po mojem tudi vzrok za "^0 sranja. ki smo jih že požrli v Jugi. Skratka po- zabljajo, da so na Balkanu, na ločnici med dvema svetovoma in dvema religijama, med katolicizmom in pravoslavjem. Upam. da mi spoštovani kolega Boštjan M. Zupančič, prodekan slovenske univer- ze, sicer profesor prava ne bo zameril, če navedem tezo do katere sicer vse bolj sam prihajam, toda primat na njej je vsekakor njegov. Gre za tezo »o potresnem območju« Balkanu oziroma Jugoslaviji, kjer se pravzaprav dogajajo tektonski premiki ob trku dveh svetov, ki sta .skozi celotno zgodovino an- tagonislična. Markovič hi namreč ob poudarjanju trga in vrednot kapitalizma moral vedeti, da je le- ta v nasprotju s samo naravo recimo pravoslavne religije in da pravzaprav izvira iz krščanstva. Nihče v Jugoslaviji enostavno noče razumeti, da smo pač na žalost tudi Slovani ali če hočete Jugoslovani kot anliopološka kategorija enaki, da imamo vsi iste vrednote, podobni pogled na svet in da je mogoče vse različnosti strpati v bosanski »talilni« lonec ju- goslovanstva in vse bo zopet kot nekoč. Temu je nasedel tudi Markovič. kar je sicer velika škoda za razplet jugoslovanske krize, saj bo agonija trajala še nekaj let. preden bomo spoznali, da smo si razli- čni, kar pa nujno še ne pomeni, da ne moremo ži- veti v isti državi, temveč da bi Jugoslavija kot go- spodarska zveza z izredno geografsko različnostjo ter razvitostjo lahko uspešno funkcionirala po vzo- ru Evropske gospodarske skupnosti ali pa italijan- skega političnega sistema, kjer je ekonomska moč združena na severu, vlada je v Rimu. jug pa odloča pač v skladu s »svojo ekonomsko močjo«, torej ma- lo. Ob Markoviču me torej bega reinkarnacija ide- je bratstva in enotnosti ter jugoslovanstva. ki se je enkrat že pokazala kot pulila retorika. Zvezni pre- mier bi pravzaprav moral poudariti jugoslovansko različnost ob zavedanju, da z ideologijami ni mo- goče dolgo »fopat«, oprostite hranit ljudi, da je po- trebno, da bo vsak v Jugi odgovoren najprej za la- stni razvoj, kar je edino lahko povezovalni faktor te države. Vladimir Vodušek 4 - MORDA VAS ZANIMA . . . 2. avgust 1990 ~ V vrtu v SADNEM VRTU pričnemo s pripravami na cepljenje sadnega drevja. Cepljenje na suho oko po načinu okulacije lahko opravimo le v muževnem stanju drevesa, to pa je pri nekaterih sadnih vrstah le ne- kaj dni. Predno pristopimo k cepljenju moramo poznati namen ce- pljenja in vegetativnega razmnoževanja rastlin. Zakaj je to potrebno in kakšni pogoji morajo biti zagotovljeni za to nadvse zanimivo stro- kovno opravilo? Nove sadne sorte dobimo s križanjem različnih dednih značilno- sti matičnih raslin, s čimer se ukvarjajo strokovnjaki žlahtnitelji v zato posebnih institutih in semenogojskih postajah. Rastline, vzgojene iz semena, kar zlasti velja za večino sadnih vrst trajnic in drevnin, imajo leredkokdaj povsem enake biološke in botanične lastnosti kot so jih imeli njihovi starši. Zanesljivo prenesemo vse dobre lastnosti žlahtnih na spolni način vzgojenih raslin, če jih razmnožujemo na nespolni ali vegetativni način. Znanih je mnogo načinov razmnoževanja rastlin na vegetativni način, vsi pa so si v bistvu podobni, saj se lahko izvedejo le z deli rast- line, kot so korenine, steblo, poganjek ali list; pri cepljenju pa z vce- pljanjem očes, v nobenem primeru pa s semenom ali plodom. Tako razmnožujemo s koreninskimi izrastki, grebenicami, vlačenkami, pod- taknjenci in mnogimi načini cepljenja. S cepljenjem prenašamo del žlahtnega drevesa na divjak ali podlago in tako združimo dve rastlini; podlago, ki je odporna in čvrsta ter svojim koreninskim sistemom sposobna črpati hrano iz zemlje, in žlahtno sorto, ki smo si jo izbrali, da nam bo rodila sad kakršnega si želimo. O tehniki cepljenja na način okulacije ali očesljanja na suho oko pa več prihodnjič. V OKRASNEM VRTU sredi poletja opravljamo redna opravila pri negi cvetnic, da sproti odstranjujemo odcvetele dele rastlin, da preprečujemo zapleveljanje, plitvo rahlamo tla, uničujemo škodljivce in ob večji suši skrbimo za vlago. Odcveteli deli rastlino za tvorbo ploda in semena izčrpavajo. Asmilati bodo koristneje služili za tvorbo novega cvetnega nastavka in za krepitev rastline, zato rastlinam, kot so cvetnice, ki jih ne gojimo za pridelovanje plodu ali semena, odcvetele dele sproti izrezujemo in odstranjujemo. V okrasnem vrtu neprestano odstranjujemo plevele, ker nadležni, ki se še posebno bohotijo v takšnih letih in vremenskih razmerah kot so letos, ne samo da gojenim rastlinam odvzemajo hrano, da se zaradi njih bolj širijo glivične bolezni, temveč so mnogo nevarnejši za vrt in okolje, ko se semenijo, saj za prihodnja leta ta nadloga dobi takšne razsežnosti škodljivih vplivov, da tako zanemarjen vrt propade. Plitvo rahlanje tal je poleti v okrasnem in zelenjavnem vrtu po- trebno opravilo, ker z okopavanjem preprečujemo rast plevelov, kore- ninam omogočimo večjo zračnost in še zlasti, da se s plitvo obdelavo lal prepreči premočno izhlapevanje vode iz tal. Bolezni in škodljivci okrasnih rastlin več ne ogrožajo v takšnem obsegu kot je to bilo spomladi in še v zgodnjem poletju. Bolj ko list, les in plodovi dozorevajo, manj so izpostavljeni boleznim in škodljiv- cem, oz. so odpornejši. V avgustu smo še pozorni na pojav listnih uši, saj se te kaj hitro pojavijo na mladih rastnih vršičkih, kjer pa ne nare- dijo več tolikšne škode s sesanjem rastlinskih sokov kot pa s tem, da te pozne generacije uši naredijo zalego za naslednje leto. V ZELENJAVNEM VRTU še tudi v avgustu posejana vrtna red- kev da obilen pridelek, primeren za vzimljanje. Vrtna redkev je v pre- hrani cenjena vrtnina, ki jo kot korenovko že v navadni kleti ali zasip- nici ohranimo svežo vse do pomladi. Čeprav ni izrazita zdravilna rast- lina, pa ji pripisujejo pomembno zdravilno vrednost, saj zdravilno de- luje pri obolenjih žolčevodov in nastajanju žolčnih kamnov. Sejemo jo za vrtninami, ki so bile gnojene s hlevskim gnojem. Ustrezajo ji hu- mozna in rahla tla na sončnih legah, saj je v takšnih razmerah pridela- na vrtna redkev ostrejša in trša. Setev opravimo prosto ali v vrste ta- ko, da bodo rasline po prvem okopavanju in redčenju ostale med se- boj razvrščene v razdalji 20 cm. Najpogostejši škodljivci so bolhači, ki lahko mlade pravkar kaleče razstline povsem uničijo, starejšim pa preluknjujejo liste. Po biokoledarju se priporoča sejati in saditi rasline, ki jih pride- lujemo za list 2. in od 9. do 12. avgusta, rastline za plod od 2. do 4. av- gusta, za korenino ali gomolj 6., 7., 13. in 4. avgusta, ter rastline, ki jih gojimo za cvet, 8. in 9. avgusta. Miran Glušič, ing. agr. NASVETI ZA VSAK DAN TEDNIK Preživimo prosti čas v naravi Jedi iz mletega mesa Jedi iz mletega mesa sodijo med »železni« repertoar pečenja na žaru. Pri nas so najbolj po- znani čevapčiči in pleskavica. Zato sem za vas izbral nekaj manj znanih receptov za pripra- vo jedi iz mletega mesa za peče- nje na žaru. Nasveti za pripravo mletega mesa: — za uporabo moramo vzeti vedno sveže zmleto meso. Najbolje je, da ga kupimo ti- sti dan, ko ga bomo uporabili (mleto meso lahko stoji naj- več 24 ur v hladilniku); — od mesarja zahtevajte, da zmelje meso pred vami; — svežega mletega mesa na za- mrzujte; — kadar sami meljete meso, ga zmeljite dvakrat, ker se po- tem lepše veže; — beli kruh ali drobtine naredi- jo mleto meso bolj rahlo, na 25 dag mesa računamo 5 dag kruha ali drobtin; — masi za hamburger kruha ne dajemo; — z mokrimi rokami mleto me- so lažje oblikujemo — testo se ne oprijema rok; — steake iz mletega govejega ali ovčjega mesa moramo zunaj lepo zapečti; v sredini mora- jo ostati rahlo roza, ko jih vzamemo iz žara; — jedi iz drugih vrst mletega mesa pa moramo prepečti. Pisana nabodalca iz mletega mesa Iz ožete zemlje, čebule, mlete- ga mesa in jajc zgnetemo mesno testo. Začinimo z gorčico, soljo, papriko in curryem. Z mokrimi rokami oblikujemo krogle s pre- merom 3 cm, premažemo z oljem in pečemo na namaščenem žaru 4 minute. Med pečenjem jih več- krat obrnemo. Pečene na pol ohladimo. Ananas odcedimo in nareže- mo na 4 dele, papriko očistimo in narežemo na kvadrate, velike kot znamke, čebulo olupimo in narežemo na 4 dele, paradižnik operemo in narežemo na debe- lejše rezine. Izmenoma nabodemo na štiri nabodalca (lesene ali kovinske spile) mesne kroglice, ananas, papriko, čebulo in paradižnik. Premažemo z oljem in pečemo na pravilno razžarjenem žaru 8 do 10 minut. Med pečenjem jih obračamo in premažemo z oljem. Zraven ponudimo ketcup in kuhan riž. Za pripravo potrebujemo: 1 žernljo (suho) 1 naribano čebulo 50 dag mletega junečjega stegna ali plečeta 2 jajci 2 čajni žlički gorčice I čajno žličko soli 1 čajno žličko mlete ostre papri- ke 1 ščepec curry-a 3 jedilne žlice olja za premazati Nabodalca iz mletega mesa Za nabodalca: 4 kolobarčke ananasa (iz konzer- ve) 1 zeleno svežo papriko 1 rdečo svežo papriko 2 srednje veliki čebuli 2 manjša paradižnika 4 jedilne žlice olja za mazanje Nabodalca iz mletega mesa s šampinjoni Mleto meso s česnom, čebulo, jajci, poprom, soljo in kruhovimi drobtinami zgnetemo v mesno testo. Z mokrimi rokami oblikujemo iz testa kroglice. Kumarice olupi- mo, odstranimo peške, narežemo na 2 cm velike kocke in solimo ter popramo. Šampinjone operemo in osuši- mo. Izmenoma nabodemo mesne kroglice, kumarice in šampinjo- ne na 4 nabodalca. Na kocke na- rezane kumarice, tik preden jih nabodemo, s servieto obrišemo. Nabodalca premažemo z oljem in pečemo na pomašče- nem in pravilno razžarjenem ža- ru okrog 14—18 minut. Med pe- čenjem jih obrnemo in večkrat premažemo z oljem. Po okusu solimo in popramo ter ponudimo s pikantno omako za jedi na žaru ali paradižnikov ketchup in svežo solato. Za pripravo smo porabili: 40 dag mešanega mletega mesa (60 % govejega in 40 % svinjske- ga) 2 čajni žlički naribane čebule 1 strok česna 1 jajce mleti poper sol 1 jedilno žlico drobim 1 svežo kumaro mleti beli poper sol 20 dag srednje velikih šampinjo- nov 3—4 jedilne žlice olja Nabodalca iz mletega mesa z olivami Iz mletega mesa, jajca, sira in limoninega soka naredimo testo in ga začinimo s soljo, poprom, muškatnim oreščkom in ostro mleto papriko. Mesnemu testu primešamo 12 drobno naseklja- nih oliv. Iz testa oblikujemo 16 kroglic in jih izmenično nabodemo s preostalimi olivami. Premažemo z oljem in pečemo na pomašče- nem žaru 14—16 minut. Med pe- čenjem jih obrnemo in premaže mo z oljem. Serviramo in ponudimo jih ^ francoskim belim kruhom in radižnikovo solato. Naredili in nabodli smo jih iz; 40 dag junečjega stegna (plečetaj 1 jajca 5 jedilnih žlic naribanega trdega sira (parmezana) soka 1/2 limone sveže mletega popra soli 1 ščepca naribanega muškatnega oreščka 1/2 čajne žličke ostre mlete pa. prike 24 polnjenih oliv 3 — 4 jedilnih žlic olja Nabodalca iz mletega mesa z melancani (jajčevci) Mleto meso, čebulo, jajce, po- per, sol in drobtine zgnetemo v testo. Z mokrimi rokami iz testa oblikujemo 16 mesnih kroglic. Melancane operemo in nareže- mo na rezine, papriko narežemo na kvadrate. Mesne kroglice, rezine melan- canov in papriko izmenično na- bodemo na 4 nabodala. Prema- žemo z oljem in pečemo okrog 12—16 minut na dobro namaza- nem žaru. Med pečenjem jih več- krat obrnemo in premažemo z oljem. Solimo, popramo in po- nudimo. Za pripravo potrebujemo: 40 dag mešanega mletega mesa (svinjsko — junečje) 2 čajni žlički naribane čebule 1 jajce zeleni poper ji sol n 1 jedilno žlico kruhovin drobtin 1 melancan (okrog 20 dag) 2 rdeči sveži papriki 3—4 jedilne žlice olja Želim vam dober tek ter dosti uspehov, veselja in zadovoljstva ob pečenju. V naslednji številki Tednika boste lahko spoznali nekaj no- vih, manj znanih receptov za pri- pravo jedi iz mletega mesa pod geslom »PREŽIVIMO PROSTI CAS V NARAVI«. Dušan Bombek, Tehnolog iz Kmetijskega kombinata, Haloški biser Ptuj Obnovitev cerkve pri Arehu na Pohorju 20. julija so se na Šmartnem na Pohorju zbrali domačini na ustanovni seji »pododbora za izvedbo obnove podružni- čne cerkve svetega Areha na Pohorju«. Sejo je sklicala ZKO občine Slovenska Bistrica. Namen je bil, da že sedaj zadolžijo ljudi za posamezne naloge, kot so organizacija poseke primer- nega lesa za strešno konstrukcijo in kritino (cerkev bo dobila leseno), spravilo in skladiščenje lesa ter obdelava. Šmarčani, veseli pobude so se odločili, da bodo pri tem cerkvenem biseru Pohorja aktivno sodelovali. Žal pa so ugo- tovili, da se osrednjega odbora, ki je bil skoraj deset dni prej, niso udeležili predstavniki občin Maribor in Ruše, saj stoji cerkev sredi njihovega zimsko-letnega rekreacijskega centra in brez njihovega sodelovanja do obnove verjetno ne bo mo- glo priti. Ker imajo Šmarčani trenutno bolehnega in starega župni- ka, ki je pri ljudeh zelo priljubljen, bo cerkev do prihoda no- vega župnika zastopal slovenjebistriški dekan Jože But. Vida Topolovec Gremo v avtošolo Po zadnjih uradnih podatkih je v ptujski občini trenutno registri- rano pet zasebnih avtošol, ki poslujejo kot podjetja, katerih glavna dejavnost je poučevanje cestnoprometnih predpisov in praktične vož- nje. Verjetno bo v kratkem času odprta še kakšna avtošola. Za lažjo odločitev pred odhodom v avtošolo smo vam pripravili primerjavo cen ure praktične vožnje in tečaja cestnoprometnih pred- pisov v zasebnih in družbenih avtošolah: POGOVOR S PROF. DR. SLAViCO ŠIKOVEC Klepet o vinu in vinski kulturi Aleš Gačnik (4. nadaljevanje) A. G. V svoji knjigi »za vsakogar nekaj o vinu« ste govorili o pe- nečih vinih in o tem, da je kultu- ra penečih vin pri nas premalo razvita. Bolj kot to dejstvo nas zanima anekdota, v kateri ste go- vorili o šampanjcu kot zdravilu, ki je blagodejno vplivalo na fazo prebolevanja vaše bolezni (gri- pe). S. Š. Ja. Če ne bi tega testirala na sebi, ne bi nikomur verjela, če bi mi kdo pripovedoval. Ker sem redni potrošnik vina, imam ma- lokdaj gripo, ampak vsake toliko časa ima vsak pravico, da jo en- krat dobi, ker je vedno kakšen vi- rus, na katerega nisi imun. Ne- koč sem imela gripo in mislila sem, da me bo konec. Vročino sem imela vedno okoli 38 do 39. Vse me je bolelo, vse kosti — skratka vse. Potem mi je tempe- ratura padla, toda izredno slabo sem se počutila. No, in drugi dan je bla podelitev Jesenkovih na- grad; tudi sama sem bila med nagrajenci. Vprašala sem se, ka- ko bom lahko jutri šla tja, saj ko- maj hodim. Dejansko sem bila tako slaba, da nisem mogla iti. Potem pa sem se odločila, da bom spila kozarec penečega vi- na. Razmišljala sem, ali naj samo zase odprem steklenico vina, ker bi popila le kozarček. Pa sem si rekla: »Ja, imej se rada!«. Ko sem odprla steklenico in popila kozarec penečega vina — rečem vam, zdelo se mi je, kot da bi si dala injekcijo. Ker nisem nič jed- la, je bila resorpcija CO2 takoj- šnja. Učinek je bil zelo hiter. Spi- la sem še en kozarec, in povem vam: bila sem zdrava, lahko bi premikala omare. A. G. Če bi takrat pili vino, bi bi- la resorpcija počasnejša. S. Š. Ja, počasnejša, to je jasno. Ker sem pila na prazen želodec, ker nisem nič jedla, le pila čaje itn., so ti mehurčki (CO2) šli praktično direktno v kri. A. G. V primeru katerih bolezni bi priporočali pitje vina kot zdra- vila? S. Š. Vsekakor lahko štejemo vi- no kot zdravilo pri starejših lju- deh. Prvič, starejši človek se manj giblje, ima slabšo prebavo, psihološko je majčkeno nejevo- ljen, odveč sebi ter morda še ko- mu drugemu. In zaradi tega po- meni kozarec vina ali dva ob jedi resnično zdravilo. Ne vem, kak- šne bolezni bi človek moral ime- ti, da bi mu vino škodilo; recimo ledvične, akutne, jetrne, pankre- as ali kaj takega. To so bolezni, kamor vino ne spada. Dobro lek- cijo sem dobila v tujini, ko sem bila na obisku v bolnišnici pri profesorju, ki je bil takrat bolan. Imel je sobo in kot viden znan- stvenik neki poseben status. Pri- šla sem ravno takrat, ko so delili večerjo in ko so' ga vprašali: »Gospod profesor, boste belo ali rdeče vino?«. Takrat sem si re- kla: »Jezus Kristus, saj je že či- sto na koncu, saj mu dajo že či- sto vse piti.« Potem sem pogle- dala skozi vrata in videla vozi- ček, obložen s steklenicami. Saj niso na smrt bolni, sem si rekla. Šla sem ven in hodila za sestro, da bi videla, komu deli to vino. Hodila je po sobah ter spraševa- la, kaj kdo želi, rdeče ali belo vi- no. Seveda vsem ni smela dati vi- no, zato je bil na voljo tudi sok. Potem sem se vrnila k profe- sorju in vprašal me je, kje sem ta- ko dolgo hodila. Rekla sem mu, da sem mislila, da ima on tukaj neki poseben status, ker je profe- sor, in da samo njemu ponujajo vino, nato pa sem videla, da so vino delili tudi drugim. Razburil se je, češ kakšen odnos imam do (foto: Aleš Gačnik) vina in kako lahko sploh kaj takšnega vprašam. V sobi vstopi zdravnik; profesor me predstavi ter mu pove, kako sem bila začu- dena ob tem, da so pacientom delili vino. Zdravnik odgovori: Zakaj ga pa ne bi delili? Resni- čno sem bila obremenjena z od- nosom naše medicine do vina, ker se kaj takega v naši medicini ne bi moglo zgoditi. Zdravnik je povedal, koliko tablet na ta na- čin prihranijo in da je človek, ki redno uživa vino ter nato pride v bolnišnico, že s tem najprej izlo- čen iz svojega okolja. Zato je že psihološko prizadet. In zdaj naj mu vzamejo še vino? Zjutraj po- rabim na ta račun tabletko manj za poživitev ter zvečer tabletko manj za pomiritev. Tako lahko dobi pacient, če hoče, svojega 2 del in pol — seveda, če mu bo- lezen to dopušča. A. G. Ali ste kaj takega predlaga- li slovenskim medicinskim velja- kom? S. Š Ti naši medicinski veljaki.. • Jaz se z njimi sicer pogovarjam in moram reči, da sem Ruglja ne- koč že malo omehčala, toda .. ■ Žaljivo je, ker menijo, da je naš človek tako neinteligenten, tako primitiven, češ da če bi mu dovo- lili kozarec vina, bi popil liter. Rekla sem, da to ni res in zakaj nimajo v našega človeka večjega zaupanja. Pravijo, da bi po so- bah naredili bare in pivnice. To ni res, in če jim boste povedali, da sta kozarec ali dva plus, trije pa minus, vas bodo poslušali- Učinek je seveda slabši, če popi- jete namesto dveh kozarcev liter. Enkrat smo za vinski sejem pri- pravili panoje, na katere smo za- pisali, kaj je kateri zdravnik re- kel o vinu. Še mesec dni potem so se menda ravno v bolnišnici Petra Držaja ob malici zgražali, kdo si to sploh upa napisati. Ko so pri skupini otrok delali posku; se, so ugotovili, da so otroci, ki so popili pol kozarca vode, v ka; terem je bila žlička vina, postali dosti bolj živahni. Dejali so, da bo potem, ko bo to prebral naš primitivni človek, dal piti svoje- mu otroku cel kozarec vina, da bo ta še bolj inteligenten. Ne, smete imeti takega nezaupanja do človeka, ampak ga morate o tem poučiti. Nadaljevanje priho tCDNIK — 2. avgust 1990 NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 5 NAŠE VASI POD DROBNOGLEDOM Destrnik — vas, ki veliko obeta Tokrat smo se napotili v Destrnik. pa je kraju ime Destrnik, piše v leksi- lionih, napisi ob cesti, napisi na hiš- ijjli številkah in še kjer pa nas ob obi- jliU vztrajno prepričujejo, da smo pri- šli v DESTERNIK. Le na sedežu kra- jevne skupnosti najdemo znova pravi napis in tako smo končno prepričani, (Ja smo prišli v DESTRNIK. Destrnik je idilično naselje, ki nas opozori nase, če se peljemo po cesti iz Ptuja proti Trnovski vasi. Lepo in va- beče je to naselje na vrhu hriba in kar mika nas, da bi zavili tja. Mi smo to seveda tudi storili in se takoj ustrašili nevarno razpokane ceste, sicer le v dolžini nekaj deset metrov. Naprej je šlo po lepem asfaltu, žal obraščenem z visokim grmovjem in skoraj prav ta- ko visokimi koprivami. Pa smo meni- li, da je to pač podoba ceste izven na- selja, in se zmotili. Trave in kopriv najdete v izobilju tudi v naselju sa- mem. Treba je odkrito priznati, da nas je Destrnik zelo razočaral, saj ni- smo doživeli nič, kar je obetal pogled iz doline. Destrnik je sicer vasica, kombinaci- ja starih in manj starih domačij in ne- kaj vikendov. V vasi je precej razpa- dajočih hiš, precej pa tudi novih s ta- ko urejeno okolico, da se pred njimi zaradi razlikovanja od okolice skoraj- da prikloniš. Razen novih hiš je nase- lje razmetano, v glavnem pa so hiše »nabite« k cesti, nekaj kmetij ima tu- di gnojišča obrnjena k cesti in iz teh se ob deževju ali na pomlad, ko kopni sneg, menda kar po cesti cedi »diše- ča« gnojnica. Nič kaj turistična podo- ba. Najbolj smo bili razočarani nad za- nemarjenostjo kraja. Pri tem so nas motili preštevilni papirčki, papirnate in plastične vrečke. Ležale so takore- koč ob vsej dolžini vaške ceste, še naj- več pa jih je ležalo okoli in na asfaltni ploščadi pred gasilskim domom. Tam smo videli tudi ostanke veselic, ali če- mu so pač bile namenjene lesene kon- strukcije, pokrite s sedaj že suhimi ve- jami. Pred trgovino smo sicer opazili koš, ki pa je bil bolj prazen, papirčki od lučk pa kar okoli njega, seveda kot že omenjeno ne samo pred trgovino. Za preštevilne smeti bomo mirno ob- tožili mlade prebivalce Destrnika, saj lučk, kometov, žvečilnih gumijev, smokijev in ostalih dobrot odrasli ne uživajo. Menda med šolskim letom prav otroci tedensko čistijo svoj kraj in tako si jemljejo tudi pravico, da ga onesnažujejo. Žal je do šolskega leta še daleč, smeti pa se kopičijo. V vsakem kraju si ogledamo tudi pokopališče, kraj, ki ga ljudje najbolj spuštujemo in negujemo. V Destrniku pa je tudi ta prostor pravo razočara- nje za obiskovalca. Že od daleč opazi- mo ograjo, ki razpada, pred vhodom nametani železni križi. Pokopališče je zaraščeno z visoko travo, poznali so se sicer tudi majhni sledovi kose. Grobovi so razmetani, eni obrnjeni tja, drugi sem. Smeti mečejo kar čez ograjo, nekaj nagrobnih spomenikov leži na tleh, nekaj jih nevarno visi. Mrtvašnica, ali kaj je že objekt sredi pokopališča, razpada, najbolj je nače- ta streha. Pokopališče kaže na veliko utesnjenost in slišali smo, daje njego- va širitev nemogoča zaradi nesoglasja z okoliškimi sosedi. Vmes je verjetno tudi pomanjkanje denarja, toda splo- šna zanemarjenost kaže še na nekaj drugega. Naše mnenje je, da bi lahko bil De- strnik lepa, turistično zanimiva vas, sredi vinorodnih gričev. Zgledov, ka- ko vas urediti, je v samem kraju do- volj. V našem točkovnem sistemu od ena do deset smo se na pretege trudi- li, da smo Destrniku prisodili oceno 3,5 (tri in pol), pa še za to oceno ima- jo največ zaslug posamezne lepo ure- jene domačije. Marija Samec Jože Bračič Precej navlake pred gasilskim domom Vas, ki od daleč precej obeta Vhod na pokopališče ... Nekaj novega in urejenega tudi v Destrniku Odpadke pa kar čez ograjo in razpadajoča hiša na njem V. R. 1941 — 1943 TI (4L nadaljevanje) Dr. Metod Spindler je peti iz skupine boriskih zapornikov, ki so jih Nemci ustrelili v Mariboru 30. okto- bra 1941. Rodil seje leta 1906 v Celju. Bil je sin publicista Vekoslava Spindlerja. V družini je bilo osem otrok. Gimnazijo je obi- skoval v Celju in Mariboru. Medicino je pričel študirati v Ljubljani in dokončal v Zagre- bu. V Ljubljani je pripadal le- vemu krilu akademskega dru- štva Triglav. Po študiju je bil zdravnik v Juršincih. Tesno po- vezan s študentom Francem Toplakom v sosednji vasi Mostje je pridobival zanesljive domačine za upor proti okupa- torju. Povezan je bil z organi- zatorji vstaje v drugih predelih Slovenskih goric, z Jožetom Kerenčičem s Koga, z Vinkom Meglom od Tomaža pri Ormo- žu, z Jožetom Lackom iz Nove vasi pri Ptuju, s svojim bratom Bogdanom v Mali Nedelji, ki je bil pred nemškim vdorom častnik jugoslovanske vojske, in drugimi. Vinko Megla je poslal k nje- mu svojo kurirko Mileno Bok- sa iz Koračic pri Ormožu, 14-letno bivšo ptujsko gimna- zijko. Dr. Spindler naj bi omo- gočil priti k partizanom na Do- lenjsko Mileninemu bratu Branku. Dr. Spindler je pove- dal za javko v Poljčanah, kjer bi Branku odprli pot naprej. Toda Branko v Poljčanah ni dobil zveze za naprej, zato je uporabil naslov javke, ki mu jo je za vsak primer povedal Vin- ko Megla in je bila v kraju Lju- bljana—Polje. Branko se je iz Poljčan sam podal do italijan- ske okupacijske meje in čeznjo ter se srečno znašel na omenje- ni javki, kjer so mu omogočili pot k partizanom. Branko bi raje odšel k partizanom na Po- horje, a tedaj organizatorji v Slovenskih goricah niso imeli urejenih stikov z njimi, tudi ne dr. Spindler. To omenjam na tem mestu, ker so bili znani po- datki napačni. (Po izjavi Mile- ne Bokša-Bac, op. VR.) Gestapo je prišel po dr. Spindlerja v Juršince 27. ali 28. avgusta 1941. Pred njim so v Mostju aretirali njegovega pri- jatelja Franca Toplaka. Skupaj so ju odpeljali v ptujski zapor, kjer je dr. Spindler vpisan v in- deks zapornikov s štev. 339, Toplak pa s 338. Iz ptujskega zapora so ga vodili na zasliše- vanje na sedež gestapa, enako tudi Franca Toplaka. Med za- sliševanjem so ju mučili. Zasli- ševal ju je sam Josef Kouba. Pričel je z lepimi besedami in velikimi obljubami, da jima bo pomagal. Prepričal ju je, da ne bosta ustreljena, pač pa posla- na v taborišče. Da bi se njuni sodelavci ne zbali aretacije, sta sporočila iz zapora, da naj se ne bojijo, ker okupator ne bo ničesar izvedel od njiju. Tiste dni, v prvi polovici septembra, je žena Pepca obiskala dr. Spindlerja v zaporu s tremi hčerkami, ki jih je ljubkoval. Vse je bodril, da se ne bo z njim nič hudega zgodilo. Ko ga je nekoč z ženo obiskala tudi sestrična Zora Jagodic, ji je še- petaje povedal, da je v garaži v Juršincih skrita pištola. Zora je poslala po pištolo Metodovega brata Cirila iz Male Nedelje. 9. oktobra so dr. Spindlerja odpeljali iz ptujskega zapora na Bori. Od tu je poslal na skri- vaj prijatelju Radu Kavčiču, gostilničarju v Juršincih, pismo za ženo. Pismo sq glasi takole: »Draga Pepca! Bori, 10. 10. 1941 Popolnoma prerojenega sem se čutil včeraj — po parurnem bivanju na Borlu ... Po šestte- denskem trpljenju se mi je pravzaprav zdelo nemogoče, da bodo takšne spremembe! Si- cer so naju sprejeli hladno, ne- prijazno, pa je zato v celoti ži- vljenje toliko boljše, da na te šikane končno pozabiš . .. Sta- novanje v lepih dvorskih dvo- ranah, z zastori na oknih, prost razgled z okna po okolici, kjer vidim preko Drave celo Most- je, vse to se mi zdi, da le sa- njam in samo čakam trenutka, ko mi bode to zopet odvzeto! Frančeka (Toplaka, op. V. R.) so namreč danes že zopet od^ peljali nazaj v Ptuj, kam name- ravajo z njim ne vem; če kaj iz- veš, mi sporoči! Včeraj sva biia ves dan skupaj, prvotno so na- ma celo ležišče odredili skupaj. Ker pa so mene — čeprav je v logoru še en zdravnik iz Šošta- nja — odredili za logorskega zdravnika, sem se preselil v or- dinacijsko sobo, kjer imam le- po posteljo in sem torej današ- njo noč prvič zopet spal kot človek. Tudi hrana je tukaj pre- cej boljša. V P. smo imeli dne- vno le prežgano župo za zajtrk, za obed krompirjev zos ali ze- lje, le ob nedeljah govejo juho, salato in košček mesa, za večer- jo pa kruh in vodo! Tukaj sem danes po 43 dnevih zopet dobil kavo, sicer samo črno, pač pa sem si lahko dokupil za 1 Din mleka. Za obed smo n. pr. ime- li danes krompir in golaž, dobi- mo pa tudi večerjo! Danes sem imel že pet pacientov, pa se po- čutim kar boljše, ko lahko zo- pet vsaj delno opravljam svoj poklic... Tu sem našel precej starih znancev, tako da mi bo- de čas pri šahiranju le nekam potekal ... Če Ti je mogoče poizkusi priti v nedeljo po- poldne sem; vsi mi pravijo, da bodo gotovo dovolili razgovor! Tukaj bodi okrog druge ure; pridi s kolesom! Rad bi se kon- čno že razgovori I s Teboj brez straže! Za jesti imam zaenkrat dovolj in mi tokrat ni treba ni- česar prinesti s seboj! O vsem se bova pa bolj podrobno po- menila ustmeno! Kaj delajo dečica? Navadne reči mi lahko pišeš na naslov Arnhaltelager Ankenstein. Na svidenje! Sr- čno poljubljam Tebe in dečico Tvoj Metod.« Na drugi strani pisma je na- pisal naslovljencu: »Dragi Ra- do! Ker se bojim, da mojo po- što še vedno kontrolirajo, bom tudi odslej — če dovoliš, spo- roči ženi — pisal na, Tvoj na- slov! Kakor vidiš, sem avanzi- ral in prišel nekoliko višje! Upam, da ne bo dolgo traja- lo ... Pozdrave Tebi in gospej Tvoj Metod.« Se nadaljuje Dr. Metod Spindler, ustreljen 30. 10. 1941. Tomaš Meško, rojen 12. 12. 1910 v Dornavi pri Ptuju, boriski zapor- nik, ustreljen 4. 9. 1941 v Celju. (Fotografijo objavljamo žal z zamu- do. Življenjepis je objavljen v 36. nadaljevanju Spominov na Bori.) 6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE 2. avgust 1990 — TEDNIK PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO Spoznajmo facelijo v francoski pokrajini Bretaniji je postala vse bolj zanimiva in cenjena medovita rastlina »faceli- ja«. Ne samo za čebelarje, ampak tudi za farmarje — poljedelce, ki jim popravlja strukturo tal. Čebe- larji ugotavljajo, da je to ena od najpomembnejših rastlin francoske flore, ko gre za pridelek mediči- ne in cvetnega prahu. Medovita rastlina facilija izvira po poreklu iz Kalifornije, od tam je bila prenesena v Evropo in je med čebelarji v Sloveniji in Jugoslaviji dobro znana. O njeni kakovosti, vrednosti za čebeljo pašo, ob- staja pri nas protislovna miselnost, izkušnje in praksa pa jo dopolnjujejo v pozitivnem smislu, v smeri nad znano biološko, alternativno teorijo — bioagriokulturo. Pred tremi leti seje nekaj francoskih kmetov — farmarjev iz mesta Leonaiš v okolici Bresta odloči- lo, da bodo posejali nekaj hektarjev njiv s facelijo zaradi zelenega gnojenja. Ti farmerji se v glavnem ukvarjajo s pridelovanjem vrtnin, zelenjave, kjer sta karfiola in artičoka glavna zelenjadarska pri- delka. Ohrabreni z dobrimi izkušnjami z zelenja- darskimi zadrugami in rejci živine so že naslednjo leto posejali nad 200 ha njivskih površin. Predvi- devali so, da se bodo v naslednjih letih površine, posejane s facelijo, podvojile. Čebelarji Bretanije se zato v resnici lahko vese- lijo »mane« svojega čebelarstva. Zakaj je prišlo do tako presenetljivega zasuka k zelenemu gnojenju s facelijo? Ker je zelenjadarstvo in celotno kmetijstvo Bre- tanije zelo intenzivno, setev s facelijo prestavlja pravilno prekinitev kolobarja, kar ima izredni vpliv na popravljanje strukture tal in zatiranje ple- velov, ker facelija hitro raste in že po enem mese- cu cveti. Facelijo se podorava po francoskih po- datkih po 8—10 tednih, ko so zacveteli prvi cveti. Podoranje se lahko opravi v kateremkoli času, ra- zen pozimi. Ta rastlina ima zelo razvit koreninski sistem, doseže tudi do 1,5 m globine v zemljo, kjer je vlaga, ostanke umetnih gnojil, ki jih absorbira, vpije in pretvarja v zeleno maso. Na ta način se zemljišča pripravljajo na prihodnjo kulturo. , Kakovost, vrednost facelije kot zelenega gnoja Vrednost facelije kot zelenega gnoja, če ga zaor- jemo proti koncu cvetenja, je v tem, da zemljišče dobi enako količino hranilnih snovi v 70 dt zelene mase, v primerjavi oskrbe s 30 dt hlevskega gnoja, kar predstavlja 50 enot čistega dušika. Preprečevanje onesnaževanja človekovega okolja Facelija v času svojega razvoja, rasti, iskorišča iz globljih plasti zemlje nitrate in s tem preprečuje onesnaževanje podzemnih voda, ko gredo ostanki gnojil z deževnico v potoke in rečne toke. V primerjavi z nekaterimi drugimi rastlinami, ki se koristijo za zeleno gnojenje, je facelija revna na hranilnih snoveh, katere potrebujejo zemeljski črvi ali nematode pri pridelovanju sladkorne pese, s tem pa se pretrga krog razmnoževanja teh škod- ljivcev. To bi bilo lahko posebnega pomena za pri- delovanje sladkorne pese, če facelijo posejemo za zeleno gnojenje za strniščnimi žiti (ječmen, pšeni- ca in rž), za zelenim gnojenjem pa pride spomladi setev sladkorne pese. Po nemških podatkih faceli- ja, posejana med vrstami sladkorne pese, skoraj popolnoma odpravi problem zemeljskih črvov — nematod. Takrat se je namreč mislilo, da facelija izloča snovi, ki vplivajo negativno na te škodljivce. Francoske izkušnje kažejo, da se je število ne- matod v zemlji po zelenem gnojenju zmanjšalo vsaj za 20 %. Bretanci trdijo, da dobijo bogato če- beljo pašo in da v relativno dobrih vremenskih po- gojih pridelajo na ha facelije 500—600 kg medu, zelo dobre kakovosti z izredno aromo in okusom. Prav tako čebele naberejo velike količine modrega cvetnega prahu, nujnega za jesenski razvoj čebe, Ijih družin in za dobro prezimitev do spomladi. Pq bretonskih izkušnjah čebele letijo na paj^ 3—4 km, ko gre za facelijino medičino — nektac oz. cvetni prah. Facelijo lahko kosimo pred cvetenjem za krrn, Ijenje živini, jo lahko siliramo in posušimo za s«, no. Po košnji ponovno zraste, cveti in jo uporabi, mo za semensko blago. Lahko jo pokosimo proj koncu cvetenja, jo siliramo, v tem času pa jo čeb^ le popolnoma izkoristijo za pašo. Izkoristimo jo lahko najraznovrstneje, najpopolneje v mešanica!) z metuljnicami, za zrnje in drugimi krmnimi rastli. nami. V tem primeru je ni potrebno izdvajati, kot čisti posevek na posebne površine, zemljišča, ra- zen ko jo mislimo pridelati za seme, v obratnem primeru ostvarimo velike površine za čebeljo pašo. V Bretaniji facelijo sejejo od 15. aprila do 15, avgusta. Pri nas jo lahko sejemo za strniščnimi žiti oljno repico, grahorico, torej od maja in tja do av gusta. Za širjenje, setev medovite rastline facelije bi s( morali zainteresirati ekologi in ekološka društva če vemo, da facelija uničuje nematode v zemlji 'n je to razlog, da zmanjšamo porabo insekticidov hebicidov, da razkraja ostanke dušičnih gnoji (uničuje oz. koristi nitrate in nitrite, kot kareinog« ne substance). V naši občini bi že zaradi pomanjkanja humosi in zemlje na desnem bregu Drave, zaradi preveli kega spiranja umetnih gnojil in zaščitnih sredstc v podtalnico, to moral biti zadosten vzrok za ukre panje, za ohranitev čistega človekovega okolja ii zdravja. Kmetijska zemljišča na območju ptujske občin in Slovenske Bistrice, ki ležijo severozahodno, bi tem, ko bi bile posejane z medovito rastlino faceli jo, pridobile na večji plasti huniosa in pomenu, k ga zdaj nimajo zaradi izgube vlage v poletnih me secih, še posebno zato, ker je celo Dravsko polj odprto severozahodnim vetrovom, ki še pospešuj« jo izgubo vlage zaradi pomanjkanja zaščitnih dre vesnih pasov. Zaščitni pasovi bi bili lahko ovira in preprečevali sušo v poletnem obdobju, čebelam pa bi nudili kakovnostno pašo. Kmetijski kombinati, v kolikor ne bi proizvedli dovolj organskih gnojil, bi z zaoravanjem legominoze, medovite rastline fa- celije z zelenim gnojenjem nadomestili manjkajo- če hranilne snovi v zemlji in dobro pripravili zem- ljo za spomladansko setev kultur, predvsem slad- korne pese. "* V skrajnem primeru pa bi se zelena maša upora- bila kot dodatek k siliranju ostankov krmnih rast- lin. Manjše kmetije, ki jim zaradi gospodarskih te- žav primanjkuje živine, bi si tako lahko izboljšale plodnost zemlje, s prostrniščno setvijo facelije. Kdor bo iz teh nekaj vrstic spoznal ekonomi- čnost facelije, tehnologijo pridelovanja, nujnost ekoloških ukrepov pomembnih za sedanji čas na območju Dravskega in Ptujskega polja in tudi dru- god, zaradi onesnaženja človekovega okolja, lah- ko naroči oz. nabavi seme »FACELIJE« pri Se- menarskem kombinatu »SEMENARNA«, Gospo- svetska c. 5, 61000 Ljubljana, po maloprodajni ce- ni 82,00 din/kg, in po velikoprodajni ceni 66,00 din/kg. Za ha zemljišča potrebujemo 10—14 kg semena facelije. Naročila za seme facelije bo zbirala tudi zveza čebelarskih društev Ptuj, Boris Kraigherja 21, 62250 Ptuj. Naročila bomo sprejemali do 8. avgu- sta. Zraven pa obvezno pošljite podatke za kako veliko površino boste naročili seme (v a, ha). Po- šiljke bodo poslane na naslov naročnika po pošti, po povzetju. Srečko Rupnik Tudi letos bogata izletniška dejavnost v ptujskem društvu za boj proti sladkorni bole- zni posvečajo izredno skrb dobremu počutju svojih članov. To je pri zdravljenju sladkorne bo- lezni izredno pomembno. Zato vsako leto pripravijo vsaj pet izletov ter več družabnih srečanj. Poleg tega se povezujejo in sre- čujejo s sotrpini iz drugih občin in republik. 11. avgusta vabijo svoje člane v Avstrijo (Lipnico) in na ogled kmečkega tu- rizma v Vidmu ob Ščavni- ci. 16. in 17. septembra bodo obiskali Benetke in Gorenjsko, 20. oktobra pa Zagorje, Lepoglavo in Opeko. Med jesenske aktivnosti sodi tudi zdravstveno pre- davanje. Poleg tega bodo pripravili nekaj drugih Aktivnosti, s katerimi bo- do delovno proslavili te- den, oziroma mesec boja proti sladkorni bolezni. MG Spoštovani! Vedno več nas je, ki ne verjamemo obljubam o lepši bodočnosti, danih v borbi za oblast. Vsaka stranka, pa naj bo na oblasti, ali v opo- ziciji, teži k absolutni vladavini. V tem boju pa ne izbira sredstev. Vsi govorijo o »interesih naroda« ali »delavskega razreda«, največkrat pa žrtvujejo prav tega za izpolnitev svojih sebičnih ciljev. V tej igri so na žalost žrtve tudi sindikati. Od treh sindikatov v Sloveniji, ki deluje- jo na republiškem nivoju, smo edino mi tisti, ki se lahko pohvalimo z resnično neodvisnostjo, saj so Svobodni sindikati Slovenije naslednik starih (4ahko bi rekli komunističnih) sindikatov in so pod vplivom da- našnje slovenske opozicije (SDP— bivše KPS), kar kaže tudi stran- karska opredeljenost njihovega vodstva, v Neodvisnih pa je večina vodstva članov DEMOS-a, zato delujejo v njegovem interesu. Tako se politične igre prenašajo v delavsko okolje, kjer se energija, ki bi jo lahko porabili za skupno dobro, trosi v medsebojnih sporih. Modrost takšnega vladanja je stara, kot je staro človeštvo. Princip: »Deli in vladaj« pomeni ravno to, posledica pa se kaže v starem reku »Psi la- jajo, karavana gre dalje«. Ali ni žalostno, da vrednote kot so znanje, delovni uspehi in osebne vrline posameznika niso pomenile toliko kot rdeča izkaznica? Ali naj nastopi čas, ko jih bo zamenjal križ? In, ali naj bo posameznik v strahu za svoje delovno mesto samo zaradi sve- tovnega nadzora? Vse ideologije temeljijo na idejah velikih ljudi, ki v osnovi govo- rijo isto. Ali ni Kristus rekel: »Ljubi svojega bližnjega«, zakaj potem mržnja proti drugače mislečim? Ali je bistvena razlika med stavkoma »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagai,« ter »Srečo si človek lahko ustvari samo sam«? Skoraj nihče se ne zaveda, da bi vsi skupaj lahko predstavljali Ic prebivalstvo kakšnega srednje velikega velemesta, zakaj potem priča- kovati pri vsakih volitvah boleče posege v to nežno tkivo? Neodvisni sindikati Slovenije smo strankarsko neopredeljeni in zato tudi neobčutljivi na politične spremembe v naši družbi. Zato bo- mo v vsakem sistemu ščitili naše člane in se borili za njihove pravice ne glede na to, kdo bo na oblasti. Želimo močne in dobro organizira; ne sindikalne enote v vseh delovnih okoljih, zato tudi puščamo precej več denarja v sindikalnih blagajnah delovnih kolektivov, za potrebe delovanja celotnega sindikata pa gre le 0,2 % neto OD članstva. 1^ dneva v dan imamo več članov. Vprašajte delavce Litostroja, Uniorja, Cinkarne Celje, Hidromontaže in