TOVALEC Gospodarski list s podobami. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodstva kranjskega. Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe. ^Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu, ter velja po pošti prejeman 2 gold. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. — Inserat (oznanilo) v „Kmetovaleu" stane enkrat objavljen na celi strani 16 gold., na '/s strani 8 gold., na '/„ strani 4 gold., na strani 2 gold. in na I/le strani 1 gold. Pri dvakratnem objavljenji 10°/o in pri trikratnem objavljenji 20°/0 eeneje, Za večje inserate in priloge plača se po dogovoru. — Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano. Salendrove ulice štev. 5. Stev. 22. V Ljubljani, 30. novembra 1887. Leto IV. Samokolnica. — Pomagajmo si sami. — Surovo ravnavnje z živino — Kako vzrejati žrebeta. — Razne reči. — Gospodarske novice. — Vprašanja in odgovori. — Tržne cene. — Inserati. Samokolnica. Samokolnica je kmetovalcu orodje, katero mu rabi o tolikih prilikah, da je smemo prištevati k najvažnej šemu kmetijskemu orodju. Vzlic temu ostala je pri nas oblika samokolnici tista, kakeršna je bila pred nekoliko stoletji. Popolnoma napačna je oblika naše samo-kolnice, kakeršno kaže podoba 60., zlasti takrat, kadar je posoda komaj 36 % visoka. S tako nizko samokol-nico ne more delavec ukoristiti vse svoje moči. Dalje so našim samokolnicam ročice prekratke, zato je teža preblizu moči, teža pa proti sebi zopet predaleč od osi, na kateri sloni vsa teža samokolnice. Delavec mora nositi vsled tega veči del vso težo, in ker sta posoda in kolo zelo nizki, mora potiskati sa-mokolnico prihuljeno se držeč. Kadar pa pride z veliko težavo na svoj kraj, zvrne le težko sicer le pičlo naloženo samo-kolnico, ker sta ročici v enaki višavi s posodo. Bolje sestavljena in rab-nejša je samokolnica, ki jo vidiš narisano v podobi 61. Pri taki samokolnici vzdigne delavec le tisto težo, ki je na tisti strani kolesa, kjer sta ročici. Kolikor več hodi teže na kolo, toliko širje mora biti to narejeno, da se ne udira pregloboko v zemljo. Ako so pa tla močvirna, potem pa tudi široko kolo ne more vsemu kaj; tedaj je bolje, če prenesemo veči del teže proti ročicam, da jo nosi delavec. Da moremo samokolnico tako prenarejati, imata nosilca samokolnice več lukenj, v katere pretikujemo kolesno ost, kadar hočemo težo prenesti bolj naprej ali pa nazaj. Pomagajmo si sami. Podoba 60. Podoba 61. Slabo stanje kmetovalčevo je prikipelo do vrhunca. Temu pa niso vzrok slabe letine, ampak časovne razmere. Kar prodaja kmetovalec, to je vse v ceno, kar kupuje, pa vse drago. Hektoliter pšenice stoji 5 gld., hektoliter ovsa 2 gld., dobra in lepa krava komaj 50 gld. i. t. d. In pri takih cenah naj kmetovalec izhaja? Kje naj jemlje denarja za davke, za obleko, za sol i. t. d. Srečen tisti, ki ima kaj prihranjenega, a malo, malo jih je. Naša kmetijska posestva so uže zadolžena skoraj do skrajne meje, in le neznaten je še kredit naših kmečkih gospodarjev. Ali se imamo nadejati katere pomoči? Imamo, a ne od države, ampak sami si moramo pomagati, in tudi tisto, kar moremo dobiti od države, priboriti si moramo sami. Bodimo odkritosrčni in priznajmo, koliko moremo več pridelati iz svoje zemlje, če kmetujemo umno; koliko se da še zboljšati naša zemlja, naše živinarstvo, naše sadjarstvo, vinarstvo i. t. d. Pa ne le z umnim kmetovanjem bodemo zboljšali svoje stanje, ampak tudi z umno porabo kupčijskih in drugih razmer, ki določujejo ves promet. Dandanes, ko imamo železnico in telegraf, menjavajo se razmere čudovito hitro. Le tisti, ki jim ve ob pra- vem času slediti, more imeti dobiček od njih ali se pa škode varovati. Kje naj pa dobiva kmetovalec pouka o vsem tem, kje naj dobiva piimernih svetov za razne slučaje? V dobrem gospodarskem listu. Dober gospodarski list je potreben dandanes vsakemu kmetovalcu ravno toliko, kolikor vsakdanji kruh. Tak list je pa gotovo „K m et o val ec"; vsak izmed gg. čita-teljev more vsaj posneti iz našega lista, da se c. kr. kmetijska družba trudi vzdržavati list, ki zadostuje vsem pravičnim zahtevam, ki se smejo staviti takemu listu. Od novega leta naprej je pa sklenila družba zboljšati list, podajati več berila in dajati posebno prilogo, ki se bode pečala izključno le s sadjarstvom in vrtnarstvom. Družba nima pri „Kmetovalcu" ne le nobenega dobička, ampak ogromno izgubo. Ako ona žrtvuje toliko kmetijstvu na korist, pravično je, da jo podpirajo tudi kmetovalci. Posamezen kmetovalec ne bode nikdar ničesar uspešnega učinil za stan svoj, le v družbi z drugimi more to storiti. Ako se zedinijo slovenski gospodarji in odločno zahtevajo, kar jim gre, gotovo tudi dosežejo kaj. Začetek je uže storjen. C. kr. kmetijska družba in njen list »Kmetovalec" naj bodeta središče, okoli katerega naj se zbirajo gospodarji slovenski. Družba bode krepko zastopala interese svojih udov, list »Kmetovalec" pa interese svojih čitateljev. To pa vse tem več, kolikor več udov bode imela družba, in kolikor več naročnikov bode imel „Kmetovalec". S številom udov in naročnikov raste veljava in krepkost teh podjetij. Bliža se konec leta; treba bode ponoviti letnino ali naročnino, ob tej priliki naj pa ne pogrešamo nobenega letošnjih prijateljev svojih, ampak vsak naj smatra za važno dolžnost svojo, pridobiti novega uda družbi ali novega naročnika listu. Priznati moramo, da se je razširil naš list nepričakovano, a kako malo ima še naročnikov proti številu tistih slovenskih gospodarjev, ki bi si lahko naročili list, a dosedaj ne berejo nobenega gospodarskega lista. »Kmetovalec" se bode držal tudi v novem letu dosedanjih načel: priobčeval bode članke iz vseh gospodarskih strok, učil bode, kako je postopati kmetovalcem v poedinih slučajih, z eno besedo, pisal bode o vsem, kar mora dandanes kmetovalec vedeti, če hoče izhajati. Kdor si naroči list, pomaga sam sebi in potem kmetijski reči sploh, ker s tem podpira podjetje, ki je zato ustanovljeno, da si kmetijstvo pomaga na noge in dežela pridobi blagostanje, ki je najtrdnejša podloga našemu narodnemu obstanku. Ako nam ostanejo dosedanji udje kmetijske družbe, oziroma naročniki „Kme-tovalčevi", zvesti tudi v prihodnjem letu ako izkuša vsak pridobiti enega novega uda, oziroma naročnika, uspeh bode velikanski, in tem bolj bode družba lahko zadostovala težki nalogi svoji. L« tedaj se bode naša reč obrnila na bolje, ako delujemo složno, ako si pomagamo sami. Surovo ravnanje z živino. Koder ni še vzobraženost oblažila ljudstvu nravi in omečila mu srca, tamkaj vidimo mej drugim tudi navadno, da ravnajo surovo z živino in da jo celo mučijo. Tudi pri nas je tako. Naši kmetovalci sprevidajo še vse premalo, kaj velja pošteno in pametno ravnanje z živino. Zato pa vidimo, kako jo še v nemar puščajo, kako ji slabo strežejo, kako jo protepajo in preklinajo, kako jo večkrat izstradajo in celo neusmiljeno trapijo! Da je tako ravnanje naravnost pregrešno in zelo škodljivo tistemu, ki ima živino, sprevidi vsak količkaj pameten človek. Ni čuda po tem takem, če taka žival ne uspeva dobro, če postane hudobna, če ne daje primernega užitka, če se pokvari ter ni za pravo rabo ! Kajti gotova resnica je, da nam daje najboljši užitek in sploh največ koristi le tista žival, katera je dobro krmljena in pametno oskrbovana, s ktero torej pametno ravnamo. Opustimo .zategadelj to pohujšljivo in škodljivo razvado, poboljšajmo se ter ravnajmo z živino po pameti, saj nam ni prirojeno divje ali kameneno srce. Uboga nedolžna živina naj se nam smili, kakor se nam mora smiliti naš bližnjik, kedar trpi; saj živina enako čuti vse težave in muke, naj bodo velike ali majhne. V tem se lahko ravnamo po Arabcih, ki delajo častno izjemo, akoravno so v naših očeh narod, ki je še precej divji. O njih je po vsem svetu znano, kako lepo in pametno ravnajo s svojimi konji. Ž njimi bivajo pod enn streho in jim strežejo, kakor bi pripadali k družini. Zato je pa tudi njih konjereja svetovno znana in imenitna. Arabski konji so zelo žlahtni in se za drag denar težko dobijo. Divja žival, ki živi popolnoma prosta, je sama svoj gospodar, in Bog je njen varuh. Tako si postreže sama in po svoje, kar je le moči dobro. Ona je zmeraj lepo očejena in snažna ter navadno dobro rejena. Udomačena žival pa, kakeršna je ravno naša živina, ni več sama sebi gospodar, ampak ž njo gospodari človek, ki jej ima biti ob enem neposredni varuh. Tako pa ne živi več po svoji volji in naravnem svojem nagonu, ampak po volji svojega gospodarja. In gorje jej, če je ta trdočutnež in malo razumen! Pri njem živi v pravi sužnjosti. Slabo ali celo nič očejena, bivati mora po zaduhlih in temnih hlevih in ležati v mokrem blatu. Použiti mora, kar dobi; večkrat mora ob sami pusti slami živeti, da ne trpi gladu. Kedar ji pokladajo krme, kedar jo malo osnažijo ali kedar izpodkidavajo, kako godrnjajo, vpijejo iu preklinajo, celo sujejo jo in pretepajo. Uboga živina je ta čas v vednem strahu; tolikaj nedolžna sama ne zna, kaj je vzrok tako surovemu ravnanju in kako bi se ga izognila. In kolikokrat se ne zgodi, da puščijo bre/rčni hlapci ubogo živino brez živeža, brez vode za prestopke, ki so jih pa sami zakrivili? In koliko mora trpeti živina šele, kedar je pretežko vprežena? To jo bije in pretepa hlapče, da je groza 1 Tu jo preklina in v nepoštenem srdu neusmiljeno suje in udriha po njej, kamor le prileti. Da bi znala nedolžna živina potožiti to gorje, koliko laže bi prenašala tako mučno stanje, in kolikrat bi pameten gospodar ne zavrnil surovega hlapca ali celo iz službe pognal? Tako grozovito, surovo ravnanje vidimo še večkrat pri nas — žalibog! To pa moreio delati in trpeti pač le ljudje, ki so do kraja surovi in čez vso mero zarobljeni, kateri nimajo nikakega usmiljenja in gotovo premalo razuma. Naša domača živina je za vse občutljiva, za dobro iu hudo. Kar se ji zgodi dobrega, povrača obilo z večjim užitkom, ki ga daje; hvaležna ti je za vse prejete dobrote. Zatorej pa tudi vidimo, kako lepo uspeva in raste mlada živina, kako dobro molzejo krave, kako krotka in privajena je živina, kako pošteno dela vprežna živina gospodarju, ki je umen živinorejec, kateri ravna pametno in pošteno z živino. Tako živino je veselje imeti, veselje jo gledati! Živina pa je zato tudi v njegovem hlevu postrežena, kakor le more biti. Tu vso živino takoj od mladih nog dobro snažijo in čedijo s česalom (štriglom) in s četjo. Kedar ji polagajo krme, strežejo ji mirno in prijazno ter jo tako na se privajajo. Med molžo ne kriče na kravo, ampak prijazno jo opominajo, če je treba; saj vemo, da z vpitjem le begamo in plašimo žival in da zategadelj krave pridržujejo mleko. Tako umno ravnanje dela, da je žival krotka in zaupljiva do svojega pastirja, kteremu se popolnoma uda. V hlevu vzornega živinorejca je tudi poskrbljeno, da uživa živina zdrav in čist zrak, da leži na suhem itd. Enako vestno ravna tak gospodar z vprežno živino zunaj pri delu. On je nikdar ne preoblaga z delom ne pretepa je niti ne preklina, ker vidi in ve, da se s takim surovim ravnanjem le spridi živina, njemu pa da se gotova škoda godi. Ravnajrro tudi mi tako pametno! Gotovo je, da nam bode potem živinoreja lepše cvela in boljši sad rodila, nego ga je do sedaj! Gg. duhovniki in učitelji po deželi pa imajo najlepšo priložnost in častno nalogo, da si prizadevajo omečiti srca otrokom in odraslim ljudem in da jih ostro svare, ne surovo ravnati z živino niti v hlevu niti pri delu. Storjen bode s tem velik korak v splošnem napredku kakor posebno še v umni živinoreji. Kako vzrejati žrebeta. Znano je sploh, da treba žrebetom prirediti ograjeno tekališče, koder se morejo prosto gibati in letati, kolikor hočejo in morejo. Tako se jim krepijo udi ter postajejo gibčni in prožni. Manj znano pa utegne biti, da jih moremo mlade privaditi rečem, katerih bi se sicer pozneje strašili in plašili konji, in to je lehko vzrok hudim nesrečam. Tega se je lehko ogniti uže pri žrebetih, kadar se sprehajajo po tekališčih. Na večih prostorih se nastavljajo predmeti, o katerih je znano, da se jih konj rad ustraši. Na primer se nastavijo beli listki na črnem dnu, ali črni predmeti na belem dnu, dalje predmeti, s katerimi se igra veter, majhne in večje cunje, z vožinci na drevesa privezane, in katere pritegujemo na nitki, da mahajo simotamo. Časi jih kaže tako nastaviti, da se vzdignejo naglo od tal in padejo zopet | k tlom. V to svrho služi primerno razpeljan drat Tudi stare konje privadimo dirjajočim vlakom železniškim. Vender ravnamo dobro, ako spravimo žrebe z materjo večkrat k železnici, da vidi, kako prihajajo in odhajajo vlaki, ter da je ob enem navadimo, kako padajo ali se vzdigujejo pregraje. Na tekališčih kaže prirediti jame, katere podaljšamo sčasoma. Stara debla položimo lehko tako, da morajo žrebeta čez nja skočiti, ako hočejo do hrane priti. Preskočne ograje morajo iz prva biti nizke in zatem zmeraj veče in više, toda vse naj se vrši previdno in polagoma. Tako navadimo žrebeta marsičemu, česar bi se sicer strašila pozneje. Konj pripada sploh k živalim, ki se jako rade učijo. Posestnik mora vsaj nekoliko potrpljenja in ljubezni do živali svojih imeti, ter tako jih nauči marsičesa. So li žrebeta v to sposobna ali ne, opaziti je itak kmalu. Razne reči. — Kakšen život naj ima dobra molzna krava? Krava mora biti od vrha glave do začetka repa štirikrat toliko dolga, kolikor je glava dolga. Obseg života ne breje krave ne sme nikdar biti manjši, nego štirikratna dolgost glave. Vime mora biti toliko dolgo, kolikor merita skupaj dolgost in širokost glave. — Ravnanje z usnjeno vprežno napravo. Vprežno napravo deni najprvo narazen, potem jo pa operi z vodo in milom. S terpentinom odstraniš vso smolo, katere ni spralo milo. Potem zgrej nekoliko usnje, in kadar je suho, namaži je z oljem. — Kako narediti, da drže iz vrb pletene posode vodo? Na Ruskem, v Kini in v Japanu namažejo iz vrb ali slame pletene posode, da drže vodo, tako le: Vzamejo apna, ki je razpadel na zraku v prah, in enoliko krvi, ki je na zraku tako stolčena, da je ostane le toliko, kolikor je tekoče. To zmešajo skupaj in pridenejo še nekoliko goluna. S to zmesjo namažejo posodo dvakrat do trikrat znotraj in zunaj. — Poraba kosti v kmetijstvu. Kosti je vredno lc tedaj zmleti v kostno moko, kadar jih imamo veliko in če imamo mlin v bližini. Drugače je pa veliko bolje, če sežgemo kosti ter njih oglje rabimo za gnojenje. Redilnih snovi se, kadar sežgemo kosti, izgubi neznatno malo. Gospodarske novice. * Gospod J. Pr. Seunig, podpredsednik c. kr. kmetijske družbe, praznoval je, kakor smo uže sporočali bili v zadnji številki, 19. t. m. petindvajsetletnico, odkar je član glavnega odbora kmetijske družbe. Ob tej priliki so se zbrali vsi družbeni odborniki v nedeljo 20. t. m. pri svojem predsedniku, gospodu grofu Thurnu, v deželnem dvoru ter so skupaj čestitali gospodu Seunigu in mu poklonili krasno izdelan album s fotografijami vseh odbornikov. Po tem slavnostnem opravku je bil pri predsedniku kmetijske družbe, gospodu grofu Thurnu, obed na čast gospodu Seunigu. * Gospod Jos. Fr. Seunig, podpredsednik c. kr. kmet. družbe kranjske, bil je povodom svoje petin-dvajsetletnice kot odbornik te družbe odlikovan z viteškim križem Ft anc-Josipovega reda. * Gospod Ivan Wild, c. kr. ritmajster kobilarske stroke, mnogoletni vodja žrebčarske postaje na Selu pri Ljubljani in člsn konjarskega odseka c. kr. kmetijske družbe kranjske, prestavljen je v Gradec za vodjo tamošnje žrebčarske postaje. Gospod Wild pridobil si je veliko zaslug za povzdigo konjarstva na Kranjskem in Primorskem ter se je vedno potezal, zlasti pri premovanjik, za našega kmeta. Da je bilo občevanje med kmetijsko družbo in c. kr. erarom glede konjarstva vedno tako prijazno, kakor v nobeni drugi deželi ne, gotovo je edino le zasluga gosp. Wilda. * Za popotnega učitelja za sadjarstvo na dolenjem Štajarskem je imenoval štajarski deželni odbor gospoda Fr. Matjašiča. Novo imenovanemu popotnemu j učitelju je učiti sadjarstvo v slovenskem jeziku in sicer največ s praktičnim razkazovanjem. * Cesarjevič Rudolfovo sadjarsko društvo za Spod. Štajar. bode na spomlad oddajalo društvenikom drevesa s svojih vrtov. Vsak ud, ki je odštel društvenino za to leto, lehko dobi dve požlahtnjeni drevesi, primerno število divjakov in cepičev brezplačno, ako se oglasi za to o pravem času — do novega leta. Oglasiti se je po svojem poverjeniku ali tudi posamezno. Če kedo želi več dreves, dobi jih tudi po primerni nizki ceni, dokler jih bo kaj. V prihodnji seji bode odbor iz nova nastavil društvene poverjenike; če bi kateri dosedanjih gg. poverjenikov ne mogel sprejeti tega posla, naj nam blagovoli nasvetovati druzega delavnega uda za ta posel. V Št. Jurji ob juž. železnici, 17. nov. 1887. Val. Jarc, tajnik. * Vinasko in vrtnarsko razstavo priredi tržaško kmetijsko društvo maja meseca 1888. Na razstavo bodo sprejemali iz vseh dežel takraj Litave vsakovrstno vino in žganje, cvetlice in druge rastline, kakeršne odgojujpjo po vrtih in rastlinjakih, sploh vrtne pridelke, trtno orodje, kletarsko in vrtnarsko opravo. Ker je Trst svetovno kupčijsko mesto, zato bo posebno vinarska razstava jako važna in vplivna glede vino-trštva. Z oglasi za udeležbo, pa tudi z vprašanji za pojasnila, programe itd, obračati se je do osnovnega odbora (Commissione ordinatrice della Fiera in Trieste) in do kupčijskih zbornic. Kedaj se začne razstava in kako dolgo bo odprta, to bode še s posebnimi oznanili razglašeno. * C. kr. kmetijskega društva v Gorici glavni odbor je imel 3. t. m. sejo. Iz zapisnika, priobčenega v »Gospodarskem listu", posnemamo naslednje ukrepe : Po predlogu posebnega odseka je sklenil odbor, da ima društvo moralno podpirati ustanovitev vzajemnih zavarovalnic za živino, samo da zarovanje ne sme biti obligatorno, in da se imajo taka društva praviloma ustanavljati za posamezne županovine. Trajno razstavo kmetijskih strojev in kmetijskega orodja, katera je zdaj v Gorici v Linassi-jevi hiši blizu prestolne cerkve, sklenil je odbor zapreti, ker je že zadostila namenu svojemu. Predsedništvo se je pooblastilo, da ustanovi poseben odsek za vinarsko in vrtnarsko razstavo, katera ima biti maja meseca 1888 1. v Trstu. Na prošnjo kupčijske in obrtne zkornice je glavni odbor privolil v tu, da bo podpiral ustanovitev sadnih in opresninskih sušilnic. V prihodnji seji se bo volil poseben odbor za priprave in uredbo deželne kmetijske razstave 1. 1890. v Gorici. * Službo kmetijskega popotnega učitelja za slovenske pokrajine na Primorskem razpisuje ravnokar c. kr, namestništvo v Trstu. Letne plače in pavšala za potne stroške je 1600 gld.; prošnje je vložiti do 31. decembra t. 1. pri namestništvu v Trstu * Na članek ,.Pomagajmo si sami' v današnjem listu opozarjamo svoje p. n. čitatelje. Vprašanja in odgovori. Odgovor na vprašanje 100: Najlepši želod za seme dobimo pri ravnateljstvu graščin v Munkacz-u na Ogerskem, 100 kgr. po 5 gld. (brez voznine). Naslov je: Domaine Direction in Munkacz, Ungarn. Pavel Raje, logar. Vprašanje 102. Imam še precej starega špelia, ki je pa tako žaltav ali žarek, da ni več užiten. Se li da kaj popraviti in kako? (J. R. v L) Odgovor: Vzemite na vsakih pet kilogramov žaltavega špeha 2 litra vode in zgrejte toliko oboje skupaj, da zavre voda. Potem prilivajte počasi na vsakih 5 kilogramov špeha po 30 gramov angleške žve-plene kisline in kuhajte to zmes še kakih 15 minut. Potem umorite kislino s stolčeno kredo in sicer vsakih 30 gr. kisline s 125 gr krede. Čisto mast kuhajte potem še nekaj časa z vodo. Vprašanje 103. Dobil sem nekaj več let starega fižola, ki ni več za prodaj, menim ga pa porabiti za konjsko krmo. Ali kaže s fižolom krmiti konje in kako ? (J. L. v Lj.) Odgovor: Fižol je dobra konjska krma, zlasti težkim konjem, kadar morajo mnogo voziti. S fižolom pa ne smete nikdar s samim za se krmiti, ampak primešati mu morate ovsa in vel ko rezanice. Tudi na makati ne smete fižola, ampak samo zdrobite ga. Vprašanje 104. V zadnjem listu sem bral o slad-nih kaleh za krmo. Jaz hočem narediti poskušnjo s to krmo in sicer hočem krmiti s kalmi, s slamo in senom vred. Koliko kali in sploh koliko krme naj po-kladam molznim kravam ? (P. S. v J.) Odgovor: 500 kg. težka krava potrebuje na dan, če jo hočemo dobro krmiti, 1-25 kgr. dušikovih snovi, 6*25 kgr. redilnih snovi brez dušika in 0.2 kgr. tol-ščobe. Toliko redilnih snovi, in sicer prebavnih, nahaja se v 17 kgr. dobrega sena. Ako pa damo kravi le po- lovico tega sena t. j 8*/a potem dobi s to množico sena le 0.63 kg. dušikovih snovi, 3-13 kg. snovi brez dušika in 01 kg. tolščobe. Primanjkuje torej kravi še polovico redilnih snovi, katere ji nadomestimo s snovmi, ki so v sladuih kaleh in v slami. Treba je po tem takem dajati kravi na dan preko 2'/a kg. kali in 5 kg. slame. 500 kg. težka krava dobiva naj torej na dan po 8'/2 kg. dobrega sena. 2'/,, „ sladnili kali in 5 „ slame. Toliko težkih krav je pa pri nas seveda malo, saj tehtajo naše najteže krave komaj po 400 kg. Kolikor je krava laža, toliko manj je treba krme. 400 kg. težka krava dobivala bode torej '/5 manj krme, nego 500 kg. teška. Vprcšanje 105. Gotovo veste, g. urednik, da letošnje vino ni kaj dobro. Jaz pa imam vinograd, ki je v najboljši legi, in mošt, ki sem ga pridelal, ni sicer tako dober, kakor je bil 1. 1885., vender še proti letini precej sladek. Ta mošt pa noče nič kaj vreti in še danes, t. j. po sv. Martinu, je nekoliko sladek in vre prav po malem. Kaj je vzrok temu, ali se je bati, da se bode spridilo vino? G. K. v K) Odgovor: Da vre Vaš mošt tako počasi, vzrok je mraz in nekoliko tudi malosladni mošt sam. Dolenjske zidanice imajo vsa svojstva slabih kleti; jeseni in po zimi so premrzle, po leti pa prevroče. Mošt vre