ŠT. 1-2 I :/ 0¥ICE ► GLASILO SZDL OKRAJA KOČEVJE LETO II. Izdaja okrajni odbor SZDL K o ' ,e v j e --ast0 * Lisi ji" Cena 10 din V KOČEVJU, DNE 1. JANUARJA 1957 KONFERENCA SZDL KOČEVSKE OBČINE Socialistična zveza - ljudska tribuna Kakor smo že na kratko poročali, je bila 20. t. m. občinska konferenca SZDL za kočevsko občino. Po izčrpnih poročilih predsednika in blagajnika občinskega odbora, v katerih je bila podrobno zajeta vsa problematika dela občinskega odbora, var ških in terenskih organizacij. Tudi o splošnem političnem in gospodarskem položaju doma in v svetu so obširno govorili. Delegati so govorili o delu va- do 10.000 din mesečnih dohodkov ških organizacij. Posebno pozor- zmorejo enkratno plačilo za elek-nost 'pa so vsi prisotni posvetili trični števec in montažo, kar zne-delu občinskega ljudskega odbora se okroglo 10.000 din. Tudi stano-in krajevnih odborov, podjetij in vanjskemu vprašanju se po mne-kmetijskih zadrug. Močno so kri- nju delegatov posveča več skrbi v tizirali počasno delo, pravzaprav časopisju kakor pa v resničnem popoln zastoj pri delih za elektri- življenju. Podobno je s cestami, saj fikacijo nekaterih predelov v ob- so nekatere res izredno zanemar-čini. Pomanjkanje osnovnih šol, jene. oziroma oddaljenost nekaterih va- Organizacije SZDL na vasi preši od obstoječih šol grozi, da bo malo sodelujejo s krajevnimi od-mladina ponekod ostala nepisme- bori. V samih organizacijah pa so na. Ponekod je veliko pomanjka- premalo upoštevane žene, ker je še nje zdrave pitne vode, za gradnjo vse preveč zakoreninjeno mnenje, vodnjakov ali vodovodov pa marsikje ni pravega zanimanja ali pa ni na razpolago denarja. Močno so prisotni kritizirali tudi nesorazmer- da spada žena bolj v kuhinjo kot pa v javno življenje. To je gotovo nepravilno, saj je skoraj polovica članov SZDL žensk. Premalo sti- da ne znajo pritegniti k delu večjega števila ljudi in delo organizacij sloni na ramah redkih posameznikov. Kakor so nekatere organizacije SZDL delavne, tako so druge čisto zaspale, saj sta bili celo dve ali tri organizacije, ki do občinske konference niso pobrale niti dinarja članarine za leto 1956. Precejšnje nerazpoloženje med državljani povzroča tudi preslabo obveščanje ljudi o raznih oblastnih ukrepih. Kultumo-prosvetno delo je sicer v občini precej živahno, vendar pa manjka zborov volivcev, na katerih bi predstavniki oblasti pojasnjevali volivcem, zakaj so potrebni taki ali drugačni ukrepi in zakaj se ne izvršijo določena dela ali ukrepi, ki so jih že obljubili, ponekod pa tudi že začeli. Na podlagi poročil in diskusije so na konferenci sklenili sledeče: Pri občinskem odboru SZDL se ustanovi komisija, sestavljena iz no obremenitev kmečkih gospodar- ka imajo z organizacijami SZDL članov odbora in odgovornih pred- -- - - - stavmkov podjetij ah ustanov, ki bi morale izvršiti določena dela ali ukrep po želji državljanov (n. pr. okrajna pošta, podjetje »Avto«, štev z davki in taksami ter raz- in z volivci sploh, izvoljeni zastop-lične postopke in stališča raznih niki ljudstva, najsi bodo to člani občin pri izterjavi taks in davkov, okrajnih odborov, republiške ali Nekateri kraji že dalj časa brez- zvezne skupščine. Mladinske orga- , . ^ ,. .. uspešno moledujejo za avtobusno nizacije so ponekod zelo delavne, t^fu1sJv0 OLO> podjetje zvLo s Kočevjem. Tudi pošto do- drugje pa premalo. Na splošno ^lektro« itd.). Naloga konus,je bivajo nekateri kraji v naši občini mladina premalo sodeluje v delu trch^nreMvaNtva 1 kn" "la v um. ” s’a rss s ss ss ne pritegniti k delu. Slabost nekaterih organizacij je ravno v tem, Lepote naših krajev zelo neredno in so pogosto po teden brez zveze s svetom. Ljudje tudi ne morejo razumeti, kako naj delavske družine z 8000 Konferenca Socialistične zveze v Predgradu V Predgradu je dne 16. decem- voljenega odbora SZDL, da vklju- na. Predavatelji bodo prišli iz hra 1956 v Zadružnem domu bila čijo na svojem terenu čim več ljudi Okrajne zadružne zveze. Delegati lferenca SZDL. v organizacijo SZDL. V to organi- naj skrbijo zato, da bo udeležba nih del Ima pa tudi nalogo da ob- Poleg delegatov sta tej konfe- zacijo naj se vključi predvsem mla- čim večja. Kdor bo obiskoval to vesti prebivalstvo česa ni 'mogoče renči prisostvovala člana Okrajne- dina- Kot je razvidno, je mladina šolo, mora biti točen, reden in di- napraviti m pojasniti vzroke, za- Med najvažnejše dogodke minu- Tudi na Kitajskem je veliko za- lega tedna upravičeno štejemo nimanje za govor našega maršala beti zu članstvv. a odbora SZDL iz Kočevja tov. le delno vključena v tej organiza-Klarič Jože in Šercer Tone. Pred- ctiL Nadalje je predsednik v svo-sednik Občinskega odbora SZDL jem poročilu dejal, da imamo mno-tov. Mirko Rauh je poročal o delu go ljudi na vodilnih mestih, ki ni-občinskega odbora SZDL. so člani SZDL. V KZ Predgrad imamo v upravnem odboru in v 1047 volivcev od tesra 162 odsekih, w obstojajo pri KZ, 31 Odbori SZDL morajo stalno skr- ,^nov SZDL ali 35 ’odst., s§ čimer člaMV odbora. od katerih 10 čla" kaj ne. Seveda bo morala ta komisija biti v tesni povezavi z občinskim ljudskim odborom in drugimi oblastnimi forumi in biti bo morala njihov posvetovalni organ in signalizator problemov s terena. V poročilu je dejal, občini nikakor ne smemo zadovo- obisk indijskega predsednika Neh- Tita, ki ga je imel v Puli. Kitaj-ruja v Združenih državah Amerike ski časopisi so objavili celoten tekst in njegovo kasnejšo pot v Kanado govora, napad sovjetskega lista in Anglijo. Toda to obravnavamo Pravda na ta igovor in naš odgovor na ta napad. Na Kitajskem pa je tudi zelo veliko zanimanje za danes šele na drugem mestu. Umik napadalcev z egiptovske- nov ni v organizaciji, v SZDL, V KZ Stari trg pa od 20 članov upravnega odbora In odsekov šest odbornikov ni včlanjenih v SZDL. Prav tako tudi nekateri odborniki ObLO, člani svetov ter člani šol-tev petletnega piana. Tako stališče skih in drugih scipliniran. Ta šola bo zelo koristna, mladinec dobi vsaj neko osnovno izobrazbo, obenem pa dobi tudi znanje o kmetijstvu. Zelo pametno bj bilo ustanoviti kultumo-prosvetno in vzgojno društvo. Mladina bi se lahko udejstvovala v teh društvih in tako bi jo odtegnili od škodljivih zabav. Nadaljevanje na 2. strani Ijiti. Zato je pozival člane novoiz- Nehru na obisku v ZDA Pretekle dni sta se sestala pred- tev petletnega plana. Tako stališče sednik indijske vlade in predsednik Indije, ki je bilo popolnoma v skla- SZDL. Nemogoče je, da bi ti od- kov, še posebej pa je za novolet- ZNIŽANE CENE MESU Zaradi vedno nižjih cen klavne živine tudi mesarji znižujejo cene. odborov niso člani Znižane so cene vseh mesnih izdel- i----- - --- crmrzi n i 5 tz- i •. • -----------j-u. ^ju jv, i/uu v crua lx ciiiugvjuc JC, Uu vi Ul UU' ga ozemlja ni nikogar več preše- »°™r avansa Kardelja, ki ga je ZDA Eisenhower. Ves svetovni du z njenim protiblokovskim odno- borniki dobro delali, če niso člani netil, v Egiptu pa je zato nastopilo veliko olajšanje. Preklicane so vse vojne mere —• zatemnitev in podobno — ponovno so odprli šole in univerze. Posebno ministrstvo pa bo upravljalo sredstva za ponov- imel v Ljudski skupščini. V Moskvi se je sestal Plenum Centralnega komiteja KP Sovjetske zveze, vendar pa do redakcije tega poročila še ni bil objavljen niti dnevni red tega zasedanja niti tisk in radijske postaje vseh dežel som, je pri Amerikancih ponovno te ljudske organizacije. Ml rezultat. Zasedanje je =£» vzhodu v času velikega pre- že prejšnji četrtek. je v -borbah za vstop v Sueški pre- za-elo kop močno trpelo. Ob vhodu v prekop nameravajo postaviti velik y Alžiru, kot to stalno poroča-kip Svobode v spomin na hrabre mo divjajo nenehno boji, ki pa so borce za suverenost nad tem sve- v zadnjem tednu postali še prav tovno važnim prekopom. posebno ostri in zahtevali na obeh Jugoslovanski odred zadnje dni vojskujočih se straneh mnogo žr-odločno napreduje preko Sinajske- tev. Alžirski uporniki prenašajo tega polotoka proti starim izraelsko žišče svojih napadov vedno bolj in so spremljale razgovore in za- naletelo na nerazumevanje in poki jučno poročilo o njih z velikim vzročilo val hudih člankov in izjav, zanimanjem pa tudi z velikim upa- Prav zaradl tega je tudl sedaj njem, saj je prišlo do tega sestan- jsjehru dolgo odlašal svoj odhod v ka neposredno po vojni na Bliž- ZDA, ker nikakor ni hotel, da bi bil v Združenih državah slabo ali Ameriško stališče v sueškem sporu in še posebej sta-se ponovno začeli urejati kgge Amerikancev v zvezi z napaja porajati^ novo^ razumeva- dom na Egipt, je omogočilo Indiji, da zavzame drugačen odnos do ZDA ter obratno. Po poročilu je bila živahna diskusija, pri kateri so delegati imeli dobre in pametne predloge. tresa mednarodne vesti, prebujene- napagno sprejet ga mednarodnega mnenja in v času, ko so ~~ -------- —J-1'' odnosi nje med narodi. Ta sestanek lahko mirno označimo kot popoln rezultat zmagovite poti Združenih narodov v zvezi s Sueškim sporom. Nehru je prvič obiskal Združe- ne praznike znižalo cene obrtno podjetje »Mesar« (poslovodja šp> letič). Od sobote 29. dec. do ponedeljka 31. dec. bo prodajalo meso po naslednjih cenah: Goveje meso 200 din, telečje 240, svinjsko V začetku leta 1957 se bo v Sta- 280, kranjske klobase po 55, cene rem trgu odprla kmetijska nada- ostalih mesnih izdelkov pa je pod-ljevalna šola. Ta šola bo brezplač- jetje znižalo povprečno za 10 odst. Naročnikom in bralcem NEKAJ SE JE SPREMENILO -egiptovskim mejam. Pot skozi hri- b?'-i na mesta, kjer v majhnih sku- ne države pred sedmimi leti, zatem bovito puščavo je zelo naporna in nevarna. Poseben odred iz Kolumbije bo sedaj sodeloval z našim odredom, da bi čimprej prišli na meje Izraela. pinah napadajo pripadnike francoske vojske. pa je na indijsko-ameriške odnose legel plašč hladnega prijateljstva, čeprav Amerika ostaja na blokov- V zadnjem času se je v ameriški politiki le nekaj spremenilo, S to številko prehajamo v drugo prav eni, kakor drugi. Po svoje je leto obstoja prvega povojnega ča- Uradni vestnik suhoparen, ker so sopisa v okraju Kočevje. Potreba — ----- ■- ■ ■ • po svojem časopisu, ki so ga imeli že vsi ostali okraji, je bila že Na Madžarskem je, sodeč po zadnjih vesteh, postalo vendarle vse mirno in sovjetske oklopne Čiščenje Sueškega prekopa se je enote varujejo le najvažnejše javne zgradbe. Počasi se zopet vzpo- že začelo, vendar pa brez sodelo- vanja anglo-francoskih strokov- stavlja nova socialistična stranka n jako v, ker Egipt ni na to pristal. Celo 450 angleških strokovnjakov, ki so bili po pogodbi iz leta 1954 na Sueškem prekopu zaposleni na letališčih in drugih oporiščih, ki naj bi jih Angleži takoj zasedli, če bi Sovjetska zveza napadla Turčijo, je sedaj moralo oditi iz Egipta. Ker je Egipt zaplenil vsa ta oporišča in vse anglo-francoske družbe v deželi, lahko trdimo, da v svoji novejši zgodovini še nikoli ni dosegel take neodvisnosti kakor ravno ‘z dnem, ko so sile držav napadalk zapustile egiptovsko ozemlje. Generalna skupščina je končala prvi del svojega zasedanja in moramo posebej reči, da ga je zelo uspešno zaključila. Drugi del začenja v popolnoma drugačnih razmerah in vzdušju in zato mnogi upajo, da bo prav tako uspešen. Vprašanje Cipra, Alžira in Bližnjega vzhoda čaka še vedno na rešitev. Združeni narodi so dokazali, da znajo ščititi mednarodne pravice in da tudi velike sile ne smejo več delati krivice. Obisk dveh jugoslovanskih delegacij, ene na Poljskem in druge v Italiji, je ves teden potekalo v vzdušju in okoliščinah, ki nas res lahko zadovoljijo. Jugoslovanska državna in partijska politika je ponovno dokazala svojo moč in svojo veliko ubranost s časom in željami miroljubnega sveta. in madžarska vojska. O odhodu sovjetske vojske zaenkrat še ne govorijo. Amerikanci so pisali o indijski politiki mirnega sožitja kot o nezdravi in za Ameriko nevarni politiki. 1. marca 1954 je bil Nehru povabljen, da sprejme ameriško vojaško pomoč Indiji na enaki podlagi, kot jo je sprejemal Pakistan. Nehru jo je korektno odbil brez vsakega premišljanja, medtem ko je še naprej sprejemal gospodarsko pomoč ZDA, da bi zagotovil Indiji izvrši- skih samo £jJSh£’ kajti blokovska ta želja se je lahko uresničila šele J T O Irror Irn cm r» >rm> »lil; nnirn Clol-nn politika zahteva vedno dve strani. Prvi jasen dokaz take spremenje- dclgotrajna želja naših političnih in gospodarskih organizacij, toda v njem le uradna obvestila in odločbe ter velikokrat zavzema tudi prevelik obseg; za dobre gospodarje, kmete, obrtnike in delavce pa je potreben. Težko bi bili vedno seznanjeni z vsemi ukrepi obia- takrat, ko so zgradili novo tiskar- s ti, predvsem občine in okraja, če no. V prvem letu je naš list moral ne bi imeli Uradnega Vestnika. Pone politike je dala delegacija" ZDA Pre,,roditi marsikatero težavo, ka- vedati Vam moramo, da Uradni kor je pomanjkanje denarnih sred- vestnik predstavlja tudi lep vir do-stev, preobremnjenost tiskarne in hodkov za list, zato ga bomo še o Takojšnjem Brniku ‘napadalnih uredništva. Vse to je marsikdaj v naprej obdržali in bo priložen vplivalo na vsebino m obliko ksta vsaki drugi številki. Vsem pa pri-in časopis ni bil vselej tak, kot poročamo, da ga včasih le prebe-ste si ga želeli Vi in mi. Mnogo- rete in videli boste, da vam bo v Združenih narodih, ko so azijsko -afriške dežele predložile resolucijo čet iz luke Port Said. Amerikanci so to resolucijo thkoj in brez vsakega pridržka podprli in uspela je. Vsem prebivalcem našega okraja žele srečno in uspefia polno novo leto 1957 Okrajni ljudski odbor Kočevje Okrajni komite ZK Okrajni Okrajni Okrajni odbor SZDL komite LMS odbor ZB Okrajni sindikalni svet Uprava za ceste pri OLO Uprava za gozdarstvo pri OLO krat ste nam pomagali z nasveti, pa tudi s kritiko. Posebno koristni nam bodo odgovori v razpisani anketi. Vse odgovore proučujemo in bomo po danih možnostih Vaše nasvete tudi upoštevali. V odgovorih na anketo je 95 odst. bralcev zelo zadovoljnih z vsebino in obliko Novic, vsi so zadovoljni z lepim tiskom in lepimi ter jasnimi fotografijami. Mlajšim, pa tudi starejšim, je še najbolj všeč slikanica »Jurij Kozjak« in lahko zelo koristen. O vseh ostalih željah pa bomo spregovorili v eni izmed prihodnjih številk. Konec leta je in je prav, da smo tudi z računi na čistem. Med našimi naročniki je še nekaj takih, ki niso poravnali naročnine za preteklo leto. Te prosimo, da to takoj store, ker mora tudi list poravnati vse obveznosti do tiskarne in ostalih, če omenimo samo to, da naročniki plačajo samo eno četrtino dejanskih stroškov lista, vse vesti »Iz naših krajev«. 98 odst. drugo pa prispevajo podjetja in anketiranih bralcev si želi tedensko izdajo in več vesti ter člankov iz svojega kraja. Splošni želji in seveda tudi potrebi po tedenski izdaji, pa smo ustregli že s to številko in če ne bo večjih zaprek, ustanove, res ni lepo, da še tega ne poravnajo pravočasno. V imenu lista in vseh naročnikov pa se najlepše zahvaljujemo za izdatno denarno pomoč naših podjetij in zadrug, saj je bilo le z predvsem glede denarnih sredstev, njihovo pomočjo mogoče redno izborno s tedensko izdajo nadaljevali, dajati list. Pričakujemo, da nam Da bo več vesti iz Vaših krajev, bodo naše gospodarske organizaci- pa zavisi od naših dopisnikov in od Vas samih, dragi bralci. Prepričani smo, da se pri Vas zgodi marsikaj, kar bi bilo vredno, da pride v časopis. Tako kot povsod, tudi tu ni mogoče vsem ustreči. Nekateri bralci si žele eno, medtem ko je drugim prav to v napoto. Tako je z našo prilogo Uradni vestnik. Nekaterim je tudi v tem letu nudile denarno pomoč, kajti izdatki za list se bodo s tedensko izdajo podvojili. Zaradi novoletnih praznikov tiskarski delavci v teh dneh ne bodo delali, zato naslednja številka izide v soboto 12. jan. V upanju, da nam bodo naročniki ostali zvesti tudi v tem letu in da se bo njihovo število še po- je povsem odveč, medtem ko ga večalo, želimo vsem SREČNO NO-drugi radi prebirajo. Gotovo imajo VO LETO 1957! RAZPRAVA O STANJU PROMETA V NAŠEM OKRAJU Družbeno upravljanje v prometu Nizka realizacija proračunskih dohodkov o družbenem upravljanju cest pa bodo ti odbori prevzeli odgovorne naloge cestno-prometne službe. Pri Z razvojem socialističnega gospodarstva se vedno hitreje razvija tudi promet. Kolčina prevoza v tonah nenehno raste, zmogljivost prevoznih sredstev in urejenost cest in železnic pa zaostaja. Da seznanimo naše bralce s stanjem prometa v našem okraju, bomo v tej in nadaljnjih številkah našega lista objavili več člankov, ki bodo obravnavali prometne težave in njihove izboljša- Uredništvo Da bi že vnaprej pripravljali "'Jt' upoštevana in družbeno upravljanje v cestni služ- . navadno tretirana na zadnje mesto bi, smo predlagali občinskim ljud- etne službe. Cestne odbore gospodarske dejavnosti. Odgovor- skim odborom, naj , imenujejo fmenova]1 tudi občMd ljudski odbori. Po sprejetju predvidenega zakona Nadaljevanje prihodnjič (Nadaljevanje in konec) proračunskih Realizacija bodico v: do- do konca leta realiziran. Dohodnina uradov in plan 1,000.000 — do Pri dohodnini kmečkih gospodar- realiziran. Lokalne takse: plan 3,000.000 bo 50-odst. del dobička trgovin, gostiln in obrti ne bo dosežen; plan je ustanov: bil previsoko postavljen. Za dopol-konca leta bo nilno dohodnino od prodaje lesa znaša plan 96,000.000, a realizaci- okrajni "cestni upravi bi že od leta štev je od planiranih 44,000.000 Davek na dediščino in darila: ja v devetih mesecih je 16,000.000. 1953 moral obstojati cestni odbor, realiziranih 26,364.000 din. Raču- plan ni bil postavljen, realiziran Verjetno bo ve letos in v prihodnjih letih. Prometna služba je bila do nedavnega premalo ni faktorji so do danes posvečali cestne odbore zaenkrat kot posve-premalo pozornosti prometni služ- tovalne organe upravnega organa. vendar je bil izvoljen šele na zadnjem zasedanju skupščine dne 8. oktobra 1956. Tudi ta odbor je posvetovalni organ cestne uprave, zakon pa predvideva velike zirano 7,928.000; plan je že kompetence in odgovorno nalogo sežem so plan dosežen. Tudi na se, da bo do konca leta 1956 pa bo v znesku 34.000 din. plan obresti na osnovna sredstva dosežen. Ostali dohodki: plan 12,000.000, komunalnih in obrtnih podjetij bo Obvezna doklada na kmečko do- realizacija 2,270.000; plan do kon- dosežen. Predvideva se, da bodo hodnino: plan 5,000.000 — reali- ca leta ne bo realiziran zaradi pre- pre- visokih postavk. Zemljarina: plan 15,000.000, rea-Dohodnina od ostalih poklicev: lizacija 14,267.000; do konca leta anuitete, katerih plan znaša 14 mili j., realizirane do konca leta. Davek na plače v tekočem letu ne bo dosežen. Plan je bil nerealno plan 48,000.000 realizacija se predvideva presežek realizacije, postavljen. Skupaj so bili prora- Obisk pri veterinarjih bi. Pravzaprav so mnogi razumeli pod pojmom »promet« le cestno vprašanje. PTT in železnica se glede na njihove specifičnosti rešujejo ločeno in ta delitev se posebno odraža oni dan sem šel mimo veteri- je veterinarstvo tako napredovalo, v našem okraju in naših občinah, narske bolnice v Kočevju. Pri dvo- da z operacijskim posegom lahko PTT in železnice so zaradi svojih ri§čnih vratih je stal tov. Ernest, reši marsikatero žival. S tov. Duri irekcij neodvisne od kraja in ob- -kj je kil nekoč učenec v veterinar- kancem smo se pogovorili o raz- 40,709.000; plan bo dosežen. Taksa za delovno živino in pse: Doklade na dohodnine od ostalih plan 2,600.000, realizacija 2 milij.; poklicev in premoženj: plan 4 mi- realizacija bo nekoliko pod lij.; realizacija 374.000; plan ne bo norm dosežen, ker je bil previsoko po- Taksa za kmečke vozove: stavljen. 4,000.000, realizacija 7,379.000, Prometni davek od dav. vred. plan je že presežen zaradi preniz-je prekoračen v devetih mesecih ke postavke. Taksa na živinske pot- čunski dohodki planirani v višini 675,758.000; v devetih mesecih je pla- bilo realiziranih 430,807.000 ali 64 odst. Celotna realizacija se računa plan na 648,850.000. Če pregledamo proračunske dohodke, vidimo, da je ta realizacija nizka. Pri izvrševanju proračuna bomo že za '500.000. Do konca leta bo ne liste ne bo dosežena, medtem ko imeli do konca leta težkoče, ker plan prekoračen še za ca1. 300.000. bo plan takse na kmetijske stroje Prometni davek od privatnikov: prekoračen, nih problemih. Mnogo mi je govo- planirano 40,000.000 — realizacija Taksa na hibridne vinograde bo se dohodki ne stekajo tako, kot bi se morali. Primankljaj se predvideva v čin, vezane so na svoje direkcije skj šoli Kočevje. direktno v Ljubljano. Do danes pa Kot vedno, me je tudi sedaj za ril ° ustanovitvi kmetijsko gospo- 17,654.000. Plan ne bo dosežen, ker dal$č pod planom. Tudi taksa na zdravstvu v znesku 7,000.000. Print bilo organa, ki bi v okraju ko- trenutek ustavil, da bi se pozdra- darskih šol, kjer bi se mladi kme- je previsoko postavljen. Prometni mletje žita ne bo realizirana. manjkljaj je nastal pri nekaterih ordiniral delo prometne službe. Ta- vlla ^ pogovorila. In tedaj mi re- tovalci lahko seznanili z vsem, kar davek od vina in žganja: plan ne Stanovanjski skladi bodo v glav- občinah za plačilo bolniških stroko rahle vezi kot so do nedavnega -e; »Tov. upravnik, imate vsaj ne- Je potrebno vsakemu gospodarju in bo dosežen, ker je tudi previsoko nem do konca leta realiziram. Tu- škov. Skupni plan je 26,700.000, rvi od tnrvil Qfl - - - - . v VIT Tl n nroio oro " Uo tvottov* nwr a 1 r ATT a n v\An4-ATrl4Av* a4- v, I 4 ^ 1 -X ^ V- 1*a4- ji; : v, a /dn a In rrAf rACTlIQ TT O ta rz O * obstojale med temi dejavnostmi, so nam mnogokrat škodovale že dalj časa se javlja potreba vstopim "v bolnico, po uvedbi in pravni ureditvi družbenega upravljanja v cestni službi. kaj časa da bi si ogledali naše živinorejcem. Pogovor smo konča-paciente?« Ni se mi mudilo in ®e topel pozdrav in odšel sem že na samem iz veterinarske bolnice, vesel vsega, postavljen. Promet ni takšen, kot di pri dobičku trgovin na drobno in potrošnja pa je že 33,700.000. Pred-je bil predviden. gostiln ter komunalnih podjetij bo vsem se to javlja pri ObLO Velike Lokalni prometni davek: plan plan do konca leta realiziran. Del Lašče in Dobrepolje. Plan investi- dvorišču vzoren red in čistoča. Vsto- kar sem videl in slišal. Med potjo 30,000.000, do konca leta bo ver- dobička za proračun pa bo do kon- cij znaša 19,000.000 in bo do kon-pila sva v hlev. Zopet vse zelo nisem mogel pozabiti na veterinar- jetno realizirano le 17,500.000. Do- ca leta verjetno presežen. Toda del ca leta predvidoma realiziran. Ne- S tem vprašanjem se že bavijo lepo in čisto. Kot v šali je, ki neumorno, ponoči in podnevi, sedanja realizacija je 10,500.000. prometnega davka državnega in plačane obveznosti bodo v znesku , , j j- -•--t-’ ’ " v' — " na maloprodajni promet: zadružnega sektorja bo daleč pod 33,000.000, kar bo preneseno v na- slednje leto; računa se, da bo razni organi, vendar do izdelane- smo tudi mi razpravljali o predlogu omenjenih zakonov. V repu- nega posestva, staro 22 mesecev, brejo 4 mesece, rodovniško operi- do konca leta do 1,500.000. Vzrok predvideva je iskati v prekasno sprejetih odlokih ter v premajhni brigi uprav za dohodke pri ObLO. Državne takse: plan ne bo dosežen. 147,000.000 din. Toda - . „ . sem dejal: »Ernest, sedaj vidim, P° dežju in snegu na klic živino- Davek „ ga kompleksnega predloga še m- da lgi popolnoma zaslužil tisto pe- rejcev hitijo, da bi pomagali živini, plan 3,000.000; do sedaj ni bilo planom. Pri gozdnem skladu se bo so prišli. Pri diskusiji sta bila pred tico jz higiene, ki si jo dobil še kot da bi rešili gospodarstvo pred ško- realizacije, vendar se predvideva realizacija približala planu, ki kratkim dva predloga zakona^ in učenec veterinarske šole.« Ernest do. Zato so naši kmetje lahko po- ' " sicer: Osnutek zakona o družbe- pa se je vesej0 nasmejal, ker se je polnoma prepričani, da bo njihova nem upravljanju cest in zakona o spornnil na tiste nepozabne čase. živina rešena, kadar bo v nevar- javnih cestah. Na širšem posvetu y Mevu mj je Ernest pokazal nji- nosti in lahko popolnoma zaupajo tovarišev, ki rešujejo to vprašanje, hovQ paciente: Telico, last držav- v naše veterinarje in veterinarsko . „ --------■,J-M " ' ’ ustanovo v Kočevju. I. Z. da bo poravnano v I. polletju 1957. D. Debeljak Uspeh „Zidarja“ na Reki bliškem merilu je bilo prejšnji me- rano (na tuje telo) dne 11. decem- sec širše posvetovanje o tozadevnih zakonskih predlogih. Novi predlogi predvidevajo družbeno upravljanje v cestni službi tako v bra 1956. Poleg te živali leži druga telica, ki je tudi operirana. Vsaka od njih je imela v kapici zabodenih več nevarnih žebljev, kose Kratke vesti iz Kočevja okrajnem kakor v občinskem me- stekia jtd. Na zadnjem ležišču pa rilu. Po predlogu naj bi se pn je blla okrajnem, kot pri občinskem od- racy0. vidi boru ustanovili cestni odbori, ki bi bolečin, bili sestavljeni iz članov delavskega kolektiva cestne uprave korist- je bila krava, ki je čakala na ope-se ji, da trpi zaradi Zapustila sva hlev in spet sva ga KoieKuva uesme - -- na dvorišču. Obujala sva spomine nikov cest ter predstav ■ - na 5a1a in na učence bivše veteri- , ., . , Ono, nr.„arv m šolo in na učence bivše veteri- kovmh združenj družbenih organi ke šol iz Kočevja. Ernest se zacij ter državljanov, ki se . zanimajo za javno cestno službo. Po enega zastopnika naj bi izvolili . koristnega naučm.« Med najinim ta odbor tudi pristojni ljudski od- ;pogovor*m pride tudl tov. Lukanc, zamisli in pravi: »Lepo je bilo v veterinarski šoli in mnogo smo se upravnik veterinarske bolnice. Ved-splošno no nasmejan in vesel me je vprašal, če sem si ogledal njihove paciente v hlevu. »Da videl sem živali, ki ste jim rešili življenje, bori. Cestni odbori bi imeli nadzorstvo oziroma vodstvo cestne uprave. Odločali bi o mejah predvidenih finančnih sredstev in o vseh načelnih vprašanjih, ki so po- skupnosti pa veliko koristili!« sem membna za cestno službo. Na mu odgovoril. On pa se je le na-okraju naj bi še nadalje obstojala smejal In dejal: »Da, to je res.« cestna uprava kot upravni organ Spomnil sem se na stare čase, na te službe, dočim predvideva zakon živino, ki je bila obsojena na smrt, ustanovitev cestne uprave tudi pri če je dobila vase železne predmete, Kemična tovarna v Kočevju je pri izdelavi poizkusnih izdelkov dosegla lepe uspehe. Med drugim so izdelali iz meiaminske mase tudi trde ploščice ■— v poljubni barvi — ki jih bo mogoče uporabljati kot nov gradbeni mater rial, predvsem za oblaganje sanitarnih prostorov pa tudi javnih prostorov in dvoran. Izdelki so zelo lepi in bodo vzbudili splošno pozornost, ko bodo postali stalen izdelek te tovarne, ki zaenkrat še vedno dela le po- ratu tov. Kardelja' v Zvezni ljudski skupščini in sklenila, da bo v prihodnjih mesecih razvila široko aktivnost, da bi koldktiv čim resneje razmislil dvigu storilnosti v podjetju. Kočevsko gradbeno podjetje »Zi- jetje moderne, opečne montažne ele-dar« je v zadnjem času doseglo na mente tipa SAT za gradnjo stro-Reki dva res lepa uspeha, ki si jih pcv, ki omogočajo hitrejši napre-kolektiv tega podjetja lahko šteje dek del in cenejšo gradnjo. Upo- v čast. Strokovno dobro zastavljeno delo je omogočilo kolektivu, da je v raba teh montažnih elementov je vzbudila na Reki veliko zanimanje v strokovnih in drugih krogih, tako, da so o tem pisali lokalni ča- tako ves štirih mesecih spravil pod streho o veliko petnadstropno stanovanjsko sopisi in je poročala celo radijska stavbo. Pri tem je uporabilo pod- postaja. Kje so vzroki šušmarstva? V eni zadnjih številk smo razpravljali o problemih obrtništva in rečeno je bilo, da je pri nas v okraju precej šuš-inarjev in zato je prav, da pregledamo, kje so vzroki temu. šušmarstvo v zadnjih, letih se je po redni poti. Seda.j, ko Zadnji mesec je podjetje Zidar na Reki skušalo razširiti svoj delokrog, ker vse kaže, da bo letos zgodnja zima in da bo delo v naših krajih kmalu v celoti pojenjalo. Podjetje sicer gradi dve veliki devetnadstropni stanovanjski stavbi, vendar pa je to premalo, da bi preko zime moglo na njih zaposliti izvajamo vgQ dek)vno sii0, ki bo ostala ne- izkuse in pripravlja proizvodnjo. __________________ „ . vov ^ Po zagotovilih Splošno gradoe- ge tako razširilo, da predstavlja vrsto ukrepov za izboljšanje živ zaposlena preko zimskih mesecev, nega podjetja Zidar bo »Samski resnejši problem in da bo nujno ljenjskega standarda pa ne sme- zadnji licitaciji pa je podjetje julijir p0tr6kno o tem tudi razpravljati, mo tudi tega problema prezretr uspešno jzlicitiralo kljub konkuren-Kljub temu, da je precej zakon- Vedeti^ pa je treba, da^ dokler w ^ delniških in karlovških blok« v Kočevju vseljiv v ali avgustu prihodnjega leta. občinskih ljudskih odborih. steklo ali kaj podobnega. Danes pa Nadaljevanje s 1. strani tudi v okviru SZDL. Sprejem mla- SZDL" ima ,pravico, da pove svoje dine v vrste SZDL naj bi bil sve-rnnenje in predloge o katerem koli čan dogodek, ki bi tudi na zunaj ukrepu ali dogodku. Dolžnost od- poudaril važnost vstopa mladine v bomikov pa je, da na taka mne- vrste odraslih. * Na predlog Sveta za komunal- skdl predpisov in ukrepov, ki zati- primanjkovalo obrtnih uslug, vse gradhenih podjetij dve trinadstropna in stanovanjska vprašanja, raj0 šušmarstvo, je šušmarjev še dotlej bodo^ potrošniki prisiljeni ^ stanovanjski stavbi na Sušaku, naj bi po projektu arhitekta inž. vedno dovolj. Praksa pri preganja- iskati in podpirati šušmarje. Meni- j-ako da trna preko zime dovolj Bižala začeli ob Rinži, pri glav- ,nju teh je pokazala, da se z admi- mo, da bo borba proti šušmarstvu - ’ - - ................ nem mostu v Kočevju posi.opo- nistrativnimi ukrepi ne da doseči pri nas uspešna šele tedaj, ko borna graditi tržnico in javno stra- tistega, kar bi pričakovali, ker je mo okrepili obrt v socialističnem nišče, pred »Samskim domom« šušmarstvo v nekaterih strokah po- sektorju, ki ima vse pogoje za raz- ^ .... ...j. _____________ pa naj hi uredili nasad m tako stalo tako rekoč nujna potreba, voj. Dalje pa moramo posvetiti več podw^e vse priznanje, saj je na aIatvaaii 4*0 ri oi qo4 o in_ to Vi i i i • __ i_r „i L n4-vi oi ^ o ttq^ttto 79 177 ero i n nacjamfiTTiili onrt- ^ n^cin omogočilo mnogim delo, v ~ cem, da ostanejo tudi pozimi zaposleni in jim ne bo treba izkoriščati brezplačnih dopustov ali pa životariti ob 50 odst. plači, kakor druga leta. dela in da bo v zimskem času lahko zaposlilo vso razpoložljivo delovno silo. Posebno za zadnji uspeh zasluži —. . . i v. i i l tj v ■ olepšali ta del mesta, ki- je bil ker je v nekaterih obrtnih strokah pažnje za vzgojo posameznih obrt SkleDI občinske konference V Kočevju do sedaj zelo zanemarjen. Dela precejšnje pomanjkanje obrtnikov, niških kadrov. Zavedati se mora- * za. ureditev nrednrostora ori ob- ir vi steio ca. mo da je obrtništvo tudi ena izmec za ureditev predprostora pri občini jn gradnja tržnice naj bi se začela že prihodnje leto. Pri Pijavi gorici nadaljujejo s pripravami za dela na rekon- strukciji republiške ceste Ljub- ti Po vaseh Kočevske občine ni nja odgovorijo. Prav tako je nji- SZDL mora sodelovati z vsemi Ijana—Kočevje, ki jih namera- nikjer krojača, čevljarja in ostalih V velikolaški občini ki šteje ca. mo da je obrtništvo tudi ena izmed 6000 prebivalcev, ni nobenega obrt- gospodarskih panog, ki lahko pn-nika pleskarja in zato ni nič čud- speva k izboljšanju našega živ-nega, da so tam ugodna tla za ljenjskega standarda, tista dva šušmarja pleskarske obr- hova dolžnost, da sporočajo želje, ostalimi organizacijami, skrbeti za predloge in zahteve članov odgo- njihovo živahno delo in jih povezo-vomim političnim ali gospodarskim vati med seboj, organom. Da bi lahko prenesli vajo spomladi nadaljevati. Sko- obrtn.ikov, ki jih delovni ljudje Brez določenih denarnih sredstev __ __ prakso ne more uspešno delati nobena or- goraja dva sklepa, je potrebno, da gamizacija. Zato se mora članarina imajo odbori in organizacije SZDL redno zbirati in odvajati občinske- zi to vas bodo cesto razširili in vsak dan potrebujejo. Prebivalci-poiušili nekaj objektov, -ki pre- potrošmki iščejo ljudi, ki bi jim prečujejo varno vožnjo. Potreb- storili tako ali slično uslugo iz te ali one obrti.. Ge ni obrtnika, so pač prisiljeni poiskati šušmarja. Tudi v mnogih podjetjih je raz- ne meritve so v glavnem končane. Po mnenju mnogih je v Kočevju redne in pogoste sestanke, ki pa mu oziroma okrajnemu odboru. potrebna mladinska ali^ mlečna vi(-0 šušmarstvo in so delavnice, ki morajo biti skrbno pripravljeni. Za Zaradi lažjega dela v krajih, ki ‘ 'T! obravnavanje perečih zadev ni tre- so precej oddaljeni od Kočevja, so ha čakati na navodila od zgoraj, niti ne računati s tem, da bo sestanek vsebinsko vodil delegat višjega foruma. število članov SZDL je treba udeleženci ^conference predlagali, da se ustanovijo krajevni politični aktivi v Osilnici, Fari, Banja Loki in Kočevski reki. Takoj po konferenci se je sestal restavracija. Ni še določeno, ali jo bodo uredili v novem Samskem domu, ko bo ta gotov, ali dopuščajo, da se s stroji in orodjem, kj je last obrata, izdelujejo razni izdelki po delovnih urah. Ti pa v dopoldanskih in zgodnjih ;zdelki so za posameznika mnogo popoldanskih urah v sedanji ka- cenejši, kot bi jih izdelalo podjetje varni; po tem predlogu bi ka- _____________ varna delovala kot kavarna le še v večernih urah. številni kvar- SEJA UPRAVNEGA ODBORA ZD v RIBNICI Zdravstvena služba v Ribnici Dne 10. decembra 1956 je bil v Ribnici pomemben sestanek. SkUcana je bila seja Upravnega odbora Zdravstvenega doma v Ribnici, kateri so prisostvovali predstavniki Sveta za zdravstvo: Predsednica Sveta za zdravstvo OLO Kočevje tov. Bradač Pavla, načelnik Sveta za zdravstvo Rauh Alojz in okrajni zdravnik dr. Hibscher Franc. Navzoč je bil tudi upravnik^ podružnice Zavoda za soc. zavarovanje Ribnica, predstavniki obč. lj. odbora in vse medicinsko osebje Zdravstvenega doma. Cilj sestanka je bil preusmeriti tere spremembe in ustanovi nekaj iravstveno dejavnost v preventiv- prepotrebnih oddelkov. Omenil je ------ zdravstveno službo. Tov. dr. tudi, da se predvideva v najkraj- Ima Vaš sosed že naročene No- Hibscher je podal obširno pojasnilo nrehiv^tvo in sr*s«kzlzr>tsnrrsrs wa-js». livcev izven njenih vrst. Posebno je treba skrbeti za redno vključeva- predsednika tov. Janka Velikonjo, nje mladine. Mladini se mora dati za sekretarja pa tov. Marka Osred-možnost za družabno izživljanje kar ja. Osnovna organizacija Zveze ko- pri Vas, mu svetujte, da si za 400 bodočih nalogah ter predlagal, naj ° precej slabo munistov pri podjetju Zidar v --- ----------- «**“ — - ^mniarre- nye je precej Kočevju je razpravljala o refe- di nar jev letno zagotovi redno prejemanje lista na svoj naslov. se izvšijo v cilju pospeševanja preventivne zdravstvene službe neka- Peter Vovk V domačem gozdu pozimi na podmladku in mladovju ter osta- v gozdu, ki so vrata za različne Tako sta se pogovarjala in bolem stoječem sosednjem drevju bolezni.« In tako sta podirala, ob- dila v gozd 14 dni. Ko je bilo vse obilo škode. Veš kaj, spravi se na- sekovala ter razžagovala bukovo gotovo,_ sta zvozila prage na po- Prišel je čas, da Zobec in nje- mladovje, ki ni imelo opore v SO' gov sin izvlečeta s konji hlodovino sednjem debelejšem stoječem drev- „ njo in poreži onele veje.« iglavcev, ki sta jo že v jeseni zvlekla skupaj, iz gozda na posta- ju. Glej tam je edina smreka, v katero je udarila strela in ji od- jo. Sneg je pokrival zemljo 40 cm bila vrh, ki pa se je znova oblina debelo. Podmladek je bil skrit koval. Te smreke ne bova posekala, pod njim. Pritisnil je mraz in hlo- ker bo uspešno rastla naprej.« di so lepo drseli po zmrzli zemlji Da bi očuvala podmladek, sta iz- Ko sta v drugo nakladala voz, je dejal Zobec: »Pojutrišnjem zač- vlekla vso hlodovino po gozdni poti. neva s posekom bukovine za pro-Izvlačenje jima ni delalo težav, ker dajo, ker že imam sečno dovoljenje se je les v poletnih mesecih dobro od okrajne uprave za gozdarstvo, osušil in kubični meter ni tehtal Logar mi je že odkazal potrebno več kot 550 kg. Kot sta zvlekla na hlodovino za sečnjo. Dogovorila sva otnril i n nrmako Zelo žalostna ker ca ie iz dneva vdan masni, po- nekoliko višje mesto dovolj lesa, se kaj naj gre ven. Opozoril me Sin se je povzpel na bukev in o - nepravilnega gospodarjenja je vpraševanje po njem pa je vsak sta začela nakladati. Z naloženimi je, naj stešem nekaj pragov za že- stranil rogovile ki bi P™ Pranju ” In končno, zakaj - ~ leznico, ker imam pripravno buko- povlekle za seboi orecej jelk. Ko LO- uunuvl J J J Martuljkova skupina v Stojni drevje Ko sta posekano bukovino stajo, hlodovino na žago in drva predelala v hlode in drva, sta se domov. Plačala sta ustrezen prispe-lotila tesanja pragov iz debelih vej vek v sklad za obnovo gozdov in in iz slabše bukovine, ki ni za na za davek od prodanega lesa, ostala žago. Ko sta se malo oddahnila, pa jima je še lepa vsota denarja nadaljuje oče Zobec: »Bukovino bo- za domače potrebe, va koristno vnovčila. Opozoriti pa Ko sta drva zvozila domov, ju te moram na Miheličevo parcelo, da jih še prdbereta za celulozo, kjer je rastla lepo rejena bukovi- je poučil logar: »Glejta, bolje je, na, ostali pa so le suharji. Kot zdo- Grče nekaterih polen ohsekajta in mar je hodil Mihelič v sosednjo bo zopet nekaj, kar bi sicer zgo-Avstrijo, kjer je videl nekega kme- relo v peči, ko se lahko nadomesti ta, kako je podbelil debelo buko- z drvmi slabše kvalitete. Varčevati vino in podsadil smreko, sam je je treba zlasti s tehničnim lesom, sanmi sta nato krenila proti postaji, kjer sta razložila in se znova vino vrnila v gozd. Po poti grede je dejal oče sinu "V"V %ik Ko t°- Debeli bukovi suharji štrlijo v dan večje, m -Končno, zakaj ne ui za to. Obljubil sem mu, da Se je spustil z drovesa, sta ugoto- nebo kot žalostni spomeniki slabe- pr^ela- nekaj vec^enarja za celu-bova stesala nekaj pragov iz de- vila, kam bi morala pasti bukev, ga gospodarjenja z gozdom Ko se lomi les kot za drva.« . napravila čim manj škode, je gospodar lotil podiranja teh sto- Ko sta delo opravila v svojem belih vej od petih košarastih bu- da bi »Kljub temu, da je zapadlo precej kev in debel.« _ Ko sta določila smer padca sta ’ dolž ^ pogez da od njih ^ apravi kjer sta se v gozdnem desnega, ni nastala škoda v mojem čez dva dni sta začela sekati začela z zasekovanjem in podzago- P To ie nreživel na- iu nrav dobro izkazala. Vozila sta gozdu, ker sem stalno prebiral in bukovino. V gozd sta vzela potreb- vanjem, prej pa sta si se očistila ‘ cOSr,odarienia z hlode na nostaio ali pa jih vlačila seka! le toliko, kolikor mi je letno no orodje, ki sta si ga dobro pri- prostor, da sta lahko zagala_._žaga- “mS— cest Dela prirastlo. Ker imam v gozdu drevje pravila, da je šlo delo lepo od rok. la vsake starosti in vseh debelin, ni- Lotila sta se košaraste bukve, ki tisto smer, sta tako, da je bukev padla v . J . ... ki sta jo predvidela. timent v industriji. Z njo je treba v gozdu iima ni zmajkalo; kako bi vsake starosti m vsen aeoeun, m- ““»“““J™ “ ^Nn “ vMiš^'Te^To'sva^io' wdrla gospodariti pravilno in je prebiral- tudi, saj sta bila okrog in okrog ’ 3 - j * * • »Če ne bova prej odstranila onih- manj škode na deblu pri padcu, na potrebna, ker poleg ostalega obilno vsakdanji kruh. Tako bo zima mile debelih vej, nam bo napravila podmladku in da je čim manj ran gnoji tla.« nila, spomladi pa čaka novo delo. povezano. V gozdu, kjer je sosed preveč sekal, pa je sneg polomil Tov. Bradačeva je govorila o samoupravljanju zdravstvenih zavodov in poudarila, da morajo člani Upravnega odbora podpirati težnje preventivne zdravstvene službe, ki je edino pravi temelj zdravstva in sredstva, vložena v to službo, se bodo visoko obrestovala v bližnji prihodnosti. Načelnik Rauh je govoril o zdravstveni prosveti. Nujno je treba organizirati razna predavanja in po možnosti prikazovati zdravstvene filme. Za oboje je med prebivalstvom veliko zanimanje, posebno na vasi. Mladini je treba predavati o njihovem dozorevanju, posebno ženski mladini. Mladoporočencem je treba dajati zdravstvene napotke za zakonsko življenje in jih odvračati, da hodijo po take napotke k ljudem brez strokovne kvalifikacije (n. pr. religiozni običaji pred poroko). Dr. Koštal je predlagal, da se ustanovijo naslednji oddelki: Dispanzer za bolne otroke, otroška posvetovalnica, posvetovalnica za noseče žene ter splošna ambulanta pa naj se dopolni s patronažno službo. Sklenjeno je, da se takoj osnujejo predlagane službe, istočasno pa so razporedili osebje za delo v njih in določili delovni čas. Nadaljevanje prihodnjič Vsem naročnikom, bralcem, dopisnikom in sodelavcem, delovnim kolektivom, množičnim organizacijam in vsem delovnim ljudem želi srečno in uspehov polno NOVO LETO 1957 JANUAR ITN. leto © 2 S Makarij 3 G Mirna 4 P Angela 5 S Simeon 6 N Mojmir / 7 P Zdravko 8 T Maksim 9 S Julija T 10 C Dobroslav 11 P Gregor 12 S Tatjana 13 N Veronika FEBRUAR 1 P Ignacij 2 S Svečnica MAREC 1 P Albin • 2 S Neža APRIL 1 P Boško 2 T Frančišek 3 S žarko 4 C Izidor 5 P Vinko 6 S Ivo 7 N Radlvoj Ji 8 P Viljenka 9 T Ljubomir 10 S Sreča 11 G Rada 12 P Lazar 13 S Ida MAJ 1 S Prazn. dela 2 C Živana 3 P Aleksand. 4 S Florijan 5 N Miran 6 P Janez 7 T Stanislav 3 8 S Viktor 9 C Gregor 10 P Izidor 11 S Žiga 12 N Pankracij 13 P Servacij ® 14 T Bonifacij 15 S D. zmage 16 C Janez 17 P Mojca 18 S Srečko 19 N Vitoslava 20 P Bernard 21 T D. J. v. 1. £ 22 S Milan 23 C Željko 24 P Cvetka 25 S R. d. m. Tita 26 N Dragica 27 P Janez 28 T Gojko 29 S Majda 0 30 C Milica 31 P Angela JUNIJ 1 S Radovan 2 N Velimir 3 P Milojka 4 T Frančišek 5 S Ferdo 3 6 C Miiutin 7 P Zorica 8 S Medard 3 N Blaž 4 P Bojana 5 T Agata 6 S Dora 7 C Ksenija 8 P Janez 3) 9 S Polona 3 N Milena 4 P Kazimir 5 T Pust 6 S Danica 7 č Tomaž 8 P Bojanka 9 S Franč. 3' 9 N Primož 10 P Marjeta 11 T Feliks 12 S Čedomlr ® 13 G Anton P. 14 P Metod 15 S Vid 10 N Dušana 11 P Zvezdica 12 T Damijan 13 S Katarina 10 N 40 muč. 11 P Krištof 12 T Gregor 13 S Kristina 14 C Matilda 15 P Klemen 16 S Velislav ® 14 P Srečko 15 T Pavel 16 S Tomislav ® 17 C Anton P. 18 P Vera 19 S Hranimir 20 N Fab. i. Seb. 21 P Neža 22 T Viktor £ 23 S Rajko 24 C Felicijan 25 P Trpim ir 26 S Pavla 27 N Janez Z. 28 P Peter 29 T Franč. S. 30 S Martina © 31 C Vanja 14 C Valentin ® 15 P Vesela 16 S Danilo 14 N Valerij. © 15 P Helena 16 T Božislava 17 S Rudolf 18 Č Mirt 19 P Tihorad 20 S Božidar 21 N Velika noč 22 P Leonida £ 23 T Vojko 24 S Jurij 25 C Marko 26 P Zdeslav 27 S Ust. OF 28 N Živan 29 P Marina 30 T Katar. 0 16 N Beno 17 P Gorazd 18 T Bogdan 19 S Iskra 20 C Nenad C 21 P Alojzij 22 S Gostimir 17 N Silvin 18 P Dragoslav 19 T Miroslav 20 S Leon 21 č Irena £ 22 P Marjeta 23 S Marta 17 N Ljubislava 18 P Edvard 19 T Jožef 20 S Igor 21 C Benedikt 22 P Vasilij 23 S Slava £ 23 N Kresnica 24 P Janez K. 25 T Jaroslav 26 S Gruda 27 C Rado 0 28 P Zorana 29 S Peter In P. 24 N Matija 25 P Saša 26 T Andrej 27 S Gabrijel 28 C Roman 24 N Simon 25 P Minka 26 T Predrag 27 S Rupert 28 C Janez 29 P Ciril 30 S Branimir 31 N Benjamin © 30 N Emilija JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER 1 P Bogo 1 C Ljubičica 1 N Mladen 3 1 T Julija IPD. mrtvih 1 N Marijan 2 T Marija 2 P Bojan ' J 2 P Maksima 2 S Miran 2 S Dušanka 2 P Blanka 3 S Nada 3 S Lidija 3 T Doroteja 3 C Vitomir 3 N Silva 3 T Frančišek 4 č D. bore. $ 4 N Dominik 4 S Ida 4 P Fr ančišek 4 P Drago 4 S Barbara 5 P Ciril in M. 5 P Marija 5 C Lovrenc 5 S Dunja 5 T Savina 5 C Stojan 6 S Dušica 6 T Vlasta 6 P Ljubka 6 N Dalibor 6 S Lenart 6 P Miklavž 7 N Manica 7 S Kajetan 7 S Marko 7 P Marija 7 G Zdenka ® 7 S Urban ® 8 P Milojka 8 G Miran 8 N Marija 8 T Brigita » 8 P Bogomir 8 N Marija 9 T Veronika 9 P Janez 9 P Peter ® 9 S Abraham 9 S Nevenka 9 P Savica 10 S Ljubica 10 S Lovrenc ® 10 T Nikolaj 10 G Daniel 10 N Andrej 10 T Smiljana 11 C Olga ® 11 N Veseljko 11 S Milan 11 P Samo 11 P Martin 11 S Danijel 12 P Moh. in F. 12 PJilara 1 12 <5 Gvido 12 S Maks 12 T Emil 12 C Aljoša 13 S Dragan 13 I^Lijana 13 P Filip 13 N Rosica 13 S Stanislav 13 P Lucija 14 N Franc 14 S Demetrij 14 S Jelenko 14 P Nedeljko 14 C Borislav £ 14 S Vojmir ( 15 P Vladimir 15 G Marija 15 N Nikodem 15 T Terezija 15 P Leopold 13 N Ljubica 16 T D. t. JLA 16 P Rok 16 P Ljudmila 16 S Jadviga £ 16 S Jelica 16 P Albin 17 S Aleš 17 S Radigoj 17 T Franč. £ 17 C Marjeta 17 N Ljuba 17 T Lazar 18 C Miroslav 18 N Bronisi. £ 18 S Irena 18 P Luka 18 P Mil jko 18 S Rastoje 19 P Vincenc 1Š P Ljudevit 19 C Vitodrag 19 S Etbin 19 T Liza 19 <2 Urban 20 S Marjeta £ 20 T Bernard 20 P Brane 20 N Felicijan 20 S Srečko 20 P Svetozar 21 N Zorka 21 S Ivana 21 S Matej 21 P Urška 21 C Marija 0 21 S Tomaž © 22 P Dan vstaje. 22 C Timotej 22 N Mavricij 22 T Zorislava 22 P Cilka 22 N Dan JLA 23 T Branislav 23 P Zdenka 23 P Slavoj. 0 23 S Severin 0 23 S Milivoj 23 P Vlasta 24 S Kristina 24 S Jernej 24 T Nadja 24 C Rafael 24 N Janez 24 T Eva 25 C Jakob 25 N Ludvik • 25 S Uroš 25 P Zlatica 25 P Katarina 25 S Božič 26 P Ana 26 P Peruša 26 C Justa 26 S Demetrij 26 T Januša 26 C Štefan 27 S Natalija © 27 T Zlatko 27 P Radomila 27 N Svetopolk 27 S Bernard 27 P Janez 28 N Zmagoslav 28 S Avguštin 28 S Venceslav 28 P Simon i. J. 28 C Jakob 28 S Tepežni d. 29 P Marta 29 č Boleslav 29 N Mihael 29 T Ida 29 P U. n. Jug. ) 29 N Tomaž ) 30 T Krllan 30 P Maša 30 P Jelka 3 30 S Sonja 3 30 S Andraž 30 P Branimir 31 S Ignac 31 S Borivoj 31 Č Gorazd 31 T Silvester , 15 minut na posebni aažnji od Jjicfaka da JCoCpe Posebno poročilo našega dopisnika V tako kratkem času videti to- avto bi morda prenesel, toda mi liko sveta! No, takih problemov v njem? Nemogoče! Cestarji sicer danes ni več! Od Turjaka do Kol- zelo lepo skrbe za ceste, toda pri-pe je samo nekaj desetin kilome- znajmo, ceste so slabe in skrb ce-trov in avion jih preleti za šalo. star jev je podobna trudu damske-Toda sam prelet ni namen posebne ga frizerja, da bi iz priletne in od- vožnje. Kaj bi bilo posebnega v četrt ure trajajočem letu letala vi- cvetele dame napravil mladostno lepotico. Ves trud je zaman! Avto s oko nad gozdovi, prepredenimi z bi se tresel, tresli bi se potniki v belimi cestami, ki bi izgledale dol- njem jn koristi take stresene vož-ge in tanke kot svilene niti pajče- nje bi bile majhne. Morda bi se vine! Z letalom torej ni nič! Z av- pridružile še težave v želodcih... Ali ni bolje, da si tako vožnjo ogledamo na filmskem platnu tom po cesti? Morda bi šlo, toda kaj bi videl v četrt ure od Turjaka do Kolpe! ? Hiteti bi morali, Dokumentarni film „Od Turjaka do Kolpe" Scenarij in režija: France Kosmač posneta, gledala v zrcalu. Filmska ekipa, ki je film snemala, je še Kamera: France Cerar Glasba: Dane Škerl Organizacija: Vilar Lado Filmski avtobus na Turjaku Filmski atelje v Šeškovem domu Na lovski razstavi smo videli ce- potem je sodelovala še najožja lo vrsto lovskih trofej. Škoda, da filmska ekipa: režiser, snemalec, je bila razstava prirejena samo za njegov asistent in vodja snemanja, film in smo si jo ogledali samo toda ti se kaj malo razumejo na potniki posebne vožnje. Pravza- lov. Kljub vsem težavam je razprav ni tako enostavno prirediti stava zažarela v luči filmskih re-razstavo, posebno še lovsko. Ve- flektorjev. Ekipa jo je posnela in liki medved se je moral iz kabi- razstava je bila končana. 'Nagače-neta kočevske gimnazije preseliti ne živali in trofeje so se vrnile z na razstavo, prispevali so tudi lov- lovci na njihove domove, medved ci. Rogovja in nagačene Živah so je šel spet v gimnazijski kabinet, nosili in vozil; iz lovskih domov v ekipa pa v gozd na lov s kamero skromen filmski atelje, ki je na- za divjadjo. Ekipi so se pridružili stal v kratki noči pred razstavo lovci. Filmarji so se začeli učiti v stranski dvorani šeškovega do- prvih lovskih korakov, lovci so žarna. Kdo je sodeloval v tem ate- čeli spoznavati film. Kar dobro so Ijeju? Arhitekt Bižal, asistent re- se razumeli filmski ljudje in lov-žije za lovska vprašanja, gardero- ci, vendar je včasih tudi zapletlo, ber in še kaj je bil Janez Lavrič, Lovec in snemalec v skupni akciji hotela, da bi vsak izmed gledalcev videl v filmu nekaj novega, nekaj, kar še ni videl. Ta želja se mi je . _ , „ . _1 v - zdela domišljava. Kot da bi samo |y[Q CJSOmlKU, Dol©njl VOSI Irt OOCraŽICI Proizvodnja: VIBA FILM, Ljublj. filmarji hodili z odprtimi očmi po ti Snemanje filma omogočil Okrajni SSh se^dT^jim^im z De^alf^rtno p“Lčje S^Kj^S^Ž ctflz-zi Hoi Q-7T11 n/~! Hrti 71 a l an P- - - -I i • - -_• ■ __:_1 „ X »vin-iVinom n m n m n o T mrr\r% -n o TV-1 "izv "V*O J Nesrečni lovec in snemalec njači, samo da bi pred snemalče-„ , . . , ..... ,, .- vo kamero pripeljali, s silo ali Zgoda] zjutraj je bilo V precejs- z]cpa_ nekaj teh čudovltih živali. ljudski odbor Kočevje Snemalna ekipa novinarsko beležnico. Oni naj sne- za večer med klinčarji. Osvetljači obvisele na čedni igrački, majhnem uuuuaaa .. . Lovec nam je razlo- gmQ ge VTačall v veaemem mraku majo, jaz bom pisal ... in na kon- so postavili cel kup reflektorjev, lesenem kolovratu. Strašno rad žil, da je čas najmočnejšega jele- jz lovišča Pot se ie vila po do]ini cu bomo videli, kdo ima_več! Pri- veiikih filmskih luči v sobo. Klin- predem. Vzel sem kolovrat in ga njega ruka. Jelen je v tem času ob toeku na desni ln Ievi so se družil sem se ekipi. V začetku sem garji na Osolniku že vedo, da je nesel v avto. Potem so prišli za najbolj neumen. Samo na košute VZDcniala ’ pobočia Izza prvih se skrival, da bi neopažen napisal potrebno za snemanje veliko luči, menoj in mi dejali, da jim je ko- misli in prevejan lovec se mu v obronkov so vzdigovale vratove sr- nekaj vtisov. Saj veste, kakšni so več kot za rezanje klincev. Šče- lovrat, zadnji, ki jim je še ostal, tem času najlaže približa. Naš lo- ne jn ge nam kazale brez sramu in ljudje, ko pride kdo od časopisa in melo jih je v c^eh> pa s0 se kyub Vedel sem, kaj moram. Rad sem vec nas je zares mojstrsko vodil. strahu Ne ena ne samo dve se predstavi. . . Takoj jim zrase temu vsi potrudili, tudi najmlajši, ga vrnil in vzel za tolažbo tobač- Oponašal je jelena in glas košute. Komaj smo jih prešteii Snemalec glas in besede postanejo premišlje- M so moray biti v napoto starej- no dozo. Lepa tolažba, ker sem za- Auuuuuuuaaa. Jelen se je oglašal • zalotitno meril svetlobo s svetlo-ne. Zato nisem nič povedal, kdo šim v življenju je tako, naj bo še krknjen nekadilec! ' bliže in bliže. Lovcu je žarel obraz. mei!om streSal °-a ie Nič' Prešern, pomešal sem se med mladino v filmu. Kako je bilo med vojno, ’ j ... ■ s kočevske gimnazije, jaz, ki bi j@ pripovedovala stara mama mla- _____________________________________________________________________ jim lahko bil razrednik, toliko sem d;m Malce nerodno ji je bilo, star, in smo statirali, to je igrali kako je bilo šele ekipi, ki je vedri- IZJAVA TOV JANEZA PIRNATA PREDSEDNIKA OLO v množičnih scenah in takih, kjer la pod tujo streho! Seveda ekipa o fiLMTT »OD TTTRTAKA DO KOT PF« Film je dolg 425 metrov. Povem ni potrebno posebnega igralskega je tega navajena, klinčarji pa ne ° ** MU OU AL)K,JAK OLPE< vam še, da traja ta dolžina filma v talenta! Dobro je bilo! Vozili smo morejo biti navajeni filmarjev kar kinu točno 15 minut, 32 sekund se z avtobusom, izstopali in ogle- takoj, kajti z njimi pride pod strehi ... No, mislim, da za nas pre- davali Turjak, Rašico, Osolnik, Ve- ho vl-sta kabi0v velikih reflektor-proste športnike, ki letamo vsak like Lašče, Sodražico, Kot, Pod- jev> ki sevaj0 malce premočno in dan na delo in domov, v trafiko po smreko, Retje . .. Da, kopali smo kamera, ki ropoče . Kdo bo ob tobak in Novice, v trgovino ali k se v umazani Rinži in plesali ob vsem ge delal zobotrebce! mesarju, ni potreben točnejši čas. čisti Kolpi. Vse za film! Izmučili Dolenji vasi pri lončarjih Olimpiada je za nami m tam so smo se vsi, ki smo sodelovali, m J močna domača obrt merili še desetinke in stotinke se- ko se je vodja snemanja Lado sa- ^ zamjra Samo še redki Se kunde. Nam je dovolj, da rečemo: mozadovoljno nasmehnil ob zad- uk z ačnimi statVami, z četrt ure! Za nas preproste ljudi, njem posnetku seSel J žeP lončarstvom in tudi izdelovanje su- najvec nas je, je vazno, da film m se zdVzml. Belezmce m bilo m- hg rQbe ge . ... tovarne o svojem okraju zares Imamo in kjer! Kako bo zdaj z reportažo za k R 6 smo3ujeli moistra za stat’ da vsebina filma ni i^ena. Saj Novice?! V splošni fUmski naghci ^ ^ ste ze kdaj gledali film, ki je no- sem vse izgubil, ostali so samo vedal nam - Jda je gUne šeJ vedno sil napis: vsaka podobnost s kra- spomini v glavi m nekaj fotogra- dovolj_ ,e kimanje med mladimi Moje mnenje o kratkometražnem filmu, ki nosi naslov »Od Turjaka do Kolpe« je, da je ta film na visoki tehnični stopnji. Film je zajel skoro vse naše kraje, od znamenitega turjaškega gradu in Turjaka tja do Starega trga ob Kolpi. Nekateri so mnenja, da je v filmu picmalo zajeta gospodarska dejavnost naših krajev. Pri tem pa pozabljajo, da je imel film prvenstveno to nalogo, da pokaže turistične znamenitosti in lepote Kočevske, bogastvo naših gozdov in lovišč, bogato folkloro ljudi iz krajev ob Kolpi; skratka podjetje Viba film je posnelo film, ki bo širom Jugoslavije govoril o lepotah in bogastvu naše Kočevske. In v tem je film popolnoma dosegel svoj namen. Film je dokument naše Kočevske in je pokazal, da ni več tako razvpita, kamor bi pošiljali po kazni razne uslužbence, temveč je kraj z izrednimi naravnimi lepotami in delavnimi ljudmi. pozno je! Srne so še vedno stale in gledale našo ekipo. Zdaj je bilo tudi meni dovolj vsega. Požugal sem jim. Še premaknile se niso. Sklonil sem glavo jn odšel za ostalimi. Prijateljice noči — srne so ostale same in morda niso razumele, zakaj gremo. Lovec kot snemalec Snemalčevo opravilo pri snemanju je tudi točna izbira snemalnega mesta. Kje bo stala kamera... Lovec Grajš je vodil ekipo na zajca, lovec Ivančič pa je vodil Bistro, da bi vzdignila zajca in ga prigonila do kamere. Lovec s psom je šel naprej, lovec pri ekipi se je razgledoval po terenu. Pomikal se ji, časom in ljudmi je samo slučaj na. To je včasih v filmih, ki jim pravijo, da so umetniški. Naš film fij. Zaželel sem vsaj kratek razgovor z režiserjem. Nagovoril sem za tako delo pada. Toda zanimanja za lončene izdelke je med mla- J. dokumentaren in , „,om J, vse ^ tako, kot bi se dežela, ki je bila natipkanih listov z napisom: svoj lacun najmlajsi potniki nase posebne vožnje. Kamera je posnela lončarja in mladi rod, ki ga je Qnomnlnn Lrniinn tokrat gledal z zanimanjem. Seve- «JIICIIIUIIIU itnjiyw da so bili vsi sami potniki iz film- ... . skega avtobusa, toda vem, da niso Priznam, da knjiga na zunaj m katerem kraju je snemanje, veli- vs; samo jgrai;, ampak da jih je bila nič lepa in da je bila sploh kost posnetka, kaj se v njem zgo- zares zan;mai0 Nataša in Alenka kaj malo podobna knjigi. Ce bi jo dl, njegova dolžina m se marsikaj. sta se kar težko ločlll od prenapol-videl nekje ob cesti zavrženo, je Potemtakem mora biti snemanje rdene mize lončenib konjičkov ie-še pobral ne bi. Nekaj takega sem zelo enostavno, ko je vse zapisa- lenov peteijnčkov srn in’ še dobil v dar. No, vedno so me uči- no, boste dejali. Jaz bi tudi tako marsjčesa Na ceati smo' sreeaii li, da tudi skromnega daru ne sme- mislil, če ne bi bil vseskozi z eki- dva prava Ribničana. Vsa oblože- Anda Košir, dijakinja Bila sem poleg, ko so snemali film o Kočevski. Ker. sem bila prvič pri snemanju fihna, sem videla, s kakšnimi težavami se bore filmski delavci, preden nastane film. Bilo je treba mnogo časa, truda in denarja, da je nastal kratek film o nepoznani Kočevski. Vendar pa je prav ta film napravljen zato, da bodo vsi ljudje v naši domovini spoznali tudi ta del Jugoslavije, ki je mnogo pretrpel med NOV in se danes iz dneva v dan dviga iz ruševin. Film nam lepo prikazuje lepote naše Kočevske in tudi njena bogastva. Vsekakor ml je bil film všeč, čeprav je bil kratek in ni bilo mogoče videti vsega. V Velikih Laščah Rački in Grajš v filmu je naprej in nazaj, gledal z enim očesom, kot snemalec, ko izbira prostor za kamero, Potem se je ustavil in dejal zadovoljno: Jaz bi Snemalec je meril korake za njim. postavil kamero tu! Snemalec ga ISSnll ~ “lil WMMš. EHiSSS WSMMM knjigi so, vs; posnetki, urejeni v tej vožnji. Bilo jih je precej, ki so so° še" vedno nožnimi no "svetu kor tudi uživa Vso pozornost na tlobe in žalostno majal z glavo. J° Je primahal po stezi proti ka-zaporedju, oštevilčeni in opisani ta- pomagali ekipi, da bi film uspel. . • 5 h razstavi. Vsi so gledali samo ži- Svetlomer sploh ni reagiral. Lovec meri, tu je zavil na bližnjo vzpe- ko. kot ie treba za snemanie. V Vsi so se trudili. P %_____________x,...-A.P_____ /ino. tekmovala ie nrav tako same je v lovski vnemi rinil naprej, mi tmo, se postavil na noge... Ne bi ko, kot je treba za snemanje. V Vsi so se trudili. Potniki na posebni vožnji toda danes razširjajo sloves naše rino, tekmovala je prav tako same zivma m na koncu so delih meda- je v lovski vnemi rinil naprej, v pričakovanju za njim. Nenadoma uiogli želeti kaj več! suhe robe nove tovarne. V Sodražici so nas obdarili Tu delajo lesne izdelke za do- kravi itd J Filmska kamera ni oce- Pred nami je iz grmovja pomolil lje samo živini. Seveda, ne vsej! je lovec obstal, pomignil snemalcu Samo najboljšemu biku, najboljši in nestrpno dejal: Snemaj, snemaj! Na živega medveda Bilo je spet jutro, pravzaprav ... ....... , , .. . mačl in tuji trg. Potem, ko je eki- nieva;a n;y razlikovala nosnela ie glavo jelen in gledal lovca z ekipo, jutranja tema. Zastonj smo v lov- pravi skrivarili zanšca NOB, bolnišnice pa posnela delo in izdelke, je vsak l živino in nas in avtohus Snemalec je žalostno zmajal zgla- ski koči. Kjer smo prespali, čakali je žalostno zmajal z gla- _ vo. Glavo je obrnil tudi jelen in v lovca, s katerim smo se dogovo-skokih izginil v šikari. Zakaj ni- rlU- Kkipa mora vseeno na delo. si snemal? je bilo prvo lovčevo Vodil ans je kar lovec, ki je bil v poSTmV—pSs *“■ «*>11 ~ «■ voznino, če bi potovali kot turisti Kamera je zajela le del vsega, Je- tel. Mnogo je bilo izbire, saj po- v K . . od Turjaka do Kolpe, ampak film- lenov žleb s spomenikom. Zdaj via- Znate drobno kuhinjsko robo iz le- ’ vu 1UIVC(„ _ . _______, _____ . ski igralci-amaterji, ki so .sodelova- da tu mir in tišina. Sem zaide le sa Krožnike, valjar za testo, ku- sedežu okraja, je. porabila filmska vprašanje z nestrpnostjo obžalo- bližini in je razumel, da smo v stili v vožnji s filmskim avtobusom, noga logarja m lovca in moti div- halnice in še kaj... Na kuhinjo se ekipa največ časa in skozi kame- vanjem ^ obtožbo v naglasu Pre- ^ Kai bi brez lovca v gozdu! t ==■■• jad. malo spoznam. Zato sem ga tudi vo je steklo precej filmskega tra- malo svetiobe, prekmalu je še! je š,i sm<> na jelena in iskali divjad. edini polomil. Medtem, ko so ostali ku. Mesto je znano že v zgodovi- ni. Ohranjena je slika Kočevja, ko Lahko bi naštel imena, toda saj jih poznate in videli ste jih. Fantje, mlada dekleta, ki jih je Pavliha zaradi filma vtaknil v Popotno torbo, starejši izkušeni možje in žene ter najmlajši. Smeh in veselje je vladalo v avtobusu, tudi šofer se je vživel v smejanje in vozil naprej in nazaj, kakor je bilo potrebno za film. Včasih je smeh zamenjala tesnoba. Ruševine gradu na Turjaku so nema in vendar zgovorna priča naše zgodovine. Bližnje in daljne. Od stare zradbe iz starih časov so ostali samo razbiti zidovi. Gradovi so že od nekdaj pomenili suženjstvo, zato so jih puntarji že od nekdaj rušili. In ker je Turjak v zadnji vojni sprejel in ščitil zadnje potomce hlapčevstva na Slovenskem, je moral pasti. Stari uporni duh puntarjev se je preselil v partizanske brigade in orjaški zidovi niso mogli zaščititi zadnjih hlapcev, ki so se zatekli v grad. Ruševine so opomin, da se taki časi in ljudje k nam ne vrnejo več. Lepi in prostrani so vsenaokrog gozdovi. Partizani se jih spominjajo z ljubeznijo, dajali so jim zavetje v najtežjih trenutkih. S strahom in mržnjo pa so jih gledali fašisti in njihovi hlapci. Gozdovi so REPORTAŽO JE NAPISAL S. M. FOTOGRAFIJE C. F. ' IN C. M. je bilo samo obzidan grad. Potem je zraslo mesto' okrog gradu in tako je bilo do zadnje vojne. Tudi v Kočevju je vzplamtela borba,. Zrušilo se je vse, kar je pripadalo staremu svetu in povojni čas je dal mestu podobo nove dobe. Iz ruševin je vzraslo novo, svetlo in moderno Kočevje. Na mestu, kjer je stal nekoč grad — simbol stare dobe -— stoji veličasten spomenik Plesalke pred kamero Ko smo se vrnili v lovsko kočo, nas je čakal lovec, katerega smo zjutraj zastonj čakali. Nasmehnil se je: »Da ste bili z menoj! V jutranjem soncu sem videl medveda v krošnji jablane v gozdu!« žal mi je bilo, da nismo tudi mi zamudili! Ko smo se drugič dogovorili za lov na medveda, sem zamudil jaz. Ob Kolpi se je končala vožnja s kamero po našem okraju. Ob tej prelepi reki je posnela še ribiča. Ni bil čisto z napisom: Narod si bo pisal sod- „ . , . , ,, , , bo sam! To je dejal naš Cankar samo z obžalovanjem odgovoril Pravi ribič, vendar je naš Kori do- narodu krojili snemalec in mu kazal svetlomer. kro zaigral pred kamero ribiča, če- Lovec je obstal, gledal kamero in Prav 3e bil brez dovolilnice za ribo- svetlomer v snemalčevih rokah. ^ov- ^a konec smo na bregu Kol- Vzdihnil je in zamahnil z roko: Pe ae plesali. Pravzaprav smo sa- ^pa tak aparat!« mo gledali, plesali so folkloristi iz Predgrada in Starega trga. Hudi Prijateljice noči konkurenti so, saj ni nič čudnega, Srne 'smo podnevi zaman iskali, ko ene vodi moški, druge ženska. Kdo bi tajil, da jih ima rad! Vit- Filmski avtobus se je vrnil v ke so, nežne, plašijive, brzonoge, bazo Avtoprevozništva Kočevje, Letali smo po gozdu, vzpenjali se potniki smo se razšli zmešanih Na dnevnem kopu zajema bager na lovske preže, bili smo tudi go- pojmov, s svojo orjaško roko premog kar s površine zemlje. Filmska ekipa je zmotila kar dve izmeni. Tokrat niso rudarji delali samo zase, ampak tudi za film. Kamera je po- se v času, ko so usodo drugi. Ljudje v Kočevju se selijo v nova stanovanja, mladina polni igrišča in kopališče:. Grade se nove tovarne, obrati se širijo. Tudi v rudniku rjavega premoga se je zavrtelo novo življenje. Srečanje z rudarji In končno - premiera v Kočevju Ekipa se je s posnetim trakom hvalil niti grajal. Prijatelj ekipe snela minerje pri delu, bager, lo- vrnila v Ljubljano in ni pozabila sem postal, zato sem raje opazo- komotivo in naložene vagončke. Še na nogometni tekmi smo se Ribničan z rešeti filma. Razvili so trak in kopirali, val ljudit ki so se vračali s prepetem se je začela filmska mon- miere. Osmošolka mi je priznala, srečali z rudarji, na domačem der- taža. Rezah so trak, lepili, gle- da ni nobene zmešnjave v filmu, biju med Partizanom in Svobodo, dali in spet rezali in lepili. Posneli Potem sem še videl in slišal pobi-Svobodaši-rudarji so se še enkrat so glasbo in napovedovalca in pri- ča, kako je sunil bradatega očeta izkazali pred kamero in občinstvom šli s filmom na premiero. v koleno, više ni segel, in dejal: in prepričljivo zmagali. Dobri ru- Na premiero so povabili vas in »Ali m dober film!« dar ji, dobri igralci, dobri športniki! mene. Videl sem film. Nič ne bom Novoletni razgovori z našimi bralci Vaše in naše novoletne želje r(Kaovtetnv weieLfie tttslilt oitmk Jože Gačnik Velike Lašče Naša občina je pretežno kmetijskega značaja. Glavna panoga gospodarstva je pri nas poljedelstvo in živinoreja. Industrije pri nas ni. V Robu se gradi delavnica za finalne lesne proizvode. Tudi v Kar-lovici je delavnica za lesne proizvode, vendar do sedaj ni obrodila pravih sadov. Želel bi, da bi kmetijske zadruge na vasi prevzele na svoja ramena vse dejavnosti, oziroma bile iniciator napredka na vasi. KZ imajo premalo kreditov za nabavo kmetijskih strojev, zato v zadrugah manjka strojnega parka. Umetna gnojila so predraga. Zadruga v Velikih Laščah bi nujno rabila nov avtomobil. Dosedanji je že dotrajal. Kmetje -želijo, da se reši vprašanje taks lesa za domačo uporabo. Vaški odbori so premalo samostojni pri delu in bodo morali v -bodoče bolj delati. V Rutah bi radi od nekod dobili sredstva za gradnjo ceste, ki bi jih vezala s Krvavo pečjo. V načrtu je tudi gradnja šole v Robu. Vsem občanom želim v novem letu kar največ uspehov. Lesar Franc izdelovalec suhe robe Moje želj za novo leto! Da se v Ribniški dolini čimprej zgradi večji tovarniški objekt, kjer bomo našli zaposlitev tudi mi, večni potniki, v bližini svojih domov. Sedaj moramo še vedno izdelovati suho robo in rešetariti po svetu, ker nam pač kmetije ne nesejo toliko, da bi nas preživele. Dokler pa se to ne uresniči, želim, da bi gospodinje pri svojem delu zlomile čimveč žlic in kuhalnic, krhale ribežne, porazgubile čimveč ščipalk, gospodarji potrgali ob času mlačve čimveč rešet, gospodinje pa sit, da bo tako tekla kupčija v Vaše in naše zadovoljstvo. Pa še nekaj resnih besed. Nekateri rešetarji se pritožujejo, da je davek na njihov prihod previsok. Torej želimo, da se po možnosti davek zniža. In ob koncu? Vsem rešetarjem in potrošnikom suhe robe, srčno novo leto! Ivan Lapajne predsednik DS LIP Ribnica Meja poglavitna želja ob Novem letu je, da bi se dvignila življenjska raven našega delovnega človeka. Da bi pa to dosegli, je treba predvsem povečati storilnost dela ter izboljšati kakovost lesnih proizvodov. Kakšne težave imamo pri nas? Našim žagam v Goriči vasi in Ribnici primanjkuje surovin. Bojim se, da bo treba ustaviti žagarski obrat v Goriči vasi, ker gre tu za 40 ljudi, ki bi tako prišli ob kruh. želim, da bi se v prihodnjem letu uresničili vsi naši načrti, in da bi začeli z gradnjo novih obratov za lesne finalne proizvode, za katere imamo že pripravljene elaborate. Ribnica je tradicionalno središče suhe robe in ta naj se nadaljuje v proizvodnji lesnih finalnih izdelkov. Moja želja je, da bi bila med delavskim svetom in člani kolektiva večja povezava. Našemu kolektivu želim v novem letu obilo uspehov pri delu in osebnega zadovoljstva. Ludvik Blatnik upravnik KZ Videm-Dobrepolje Najprej vsem zadružnikom naše zadruge novoletne čestitke! Kaj želim v novem letu? Izboljšanje odnosov med delavcem in kmetom, več političnega dela na vasi, povezovanje krajevnih odborov z občinskim odborom. Ne smemo ločiti politike in gospodarstva, kjer sta nujno povezana ter se dopolnjujeta. Po mojem mnenju je treba nujno koordinirati delo zadrug v mejah ene občine. Treba je gledati, da se krepijo osnovna sredstva zadruge. Kmetje naj vidijo v zadrugi res svojo organizac.io, ki ima odgovorne naloge za razvoj kmetijstva in gospodarstva na vasi. Zadruga pa se mora truditi, da dobro reši svojo vlogo na vseh toriščih dela za napredek. Naj omenim še to, da morajo kmetijski stroji res služiti za kmetijske namene, ne pa da jih izkoriščajo za kaj drugega, pri čemer igre le za dobiček. To je popolnoma zgrešeno. Vsem zadružnikom želim, da bi kar najbolje gospodarili in imeli' uspehe v novem letu. Jože Stritar predsednik živinor. odbora pri KZ Velike Lašče Za izboljšanje živinoreje je pri nas velikega pomena to, da ima-juo dobre plemenjake. Krmska baza se je v zadnjem času precej izboljšala, vzporedno s tem pa tudi živinoreja. Letos se je precej dvignila molznost rodovniške živine. Pripominjam, da je edina slaba stran pri hitrejšem razvoju živinoreje ta, da mleko nima prave cene. če bi bila cena mleka realna, bi se dvignila molznost do 500 1 letno. Odkupi rodovniške in klavne živine so letos dobro potekali. Naj omenim samo primer,ko je kmet dobil za eno samo kravo 200.000 din. Pri razvoju živinoreje v našem kraju ima brez dvoma velike zasluge tudi živinorejski odbor pri KZ, ki je vložil za to veliko truda. V novem letu bi rad, da bi šli živinorejci po dosedanji poti ter jim ob tej priliki želim kar največ uspehov pri vsakdanjem delu in pri napredku živinoreje. Med pripravami za novoletno jelko in dedka Mraza je Društvo prijateljev mladine Kočevje dne 5. decembra sklicalo sestanek predstavnikov občine, množičnih organizacij in delovnih kolektivov podjetij, da bi se te priprave izvedle široko in koordinirano. Na tem sestanku so sestavili okvirni program novoletnega otroškega praznovanja, ki so ga s sodelovanjem velikega števila članov društva izpopolnili in izvedli. V ta namen je društvo prejelo bogate darove. Občinski ljudski odbor je dal 150.000 din. (Nadaljnjih 50.000 din je obč. LO nakazal organizaciji ZB NOV, da bi bile še posebej obdarovane sirote naših borcev.) Delovni kolektivi pa so poslali društvu: KGP 40.000 din, Rudnik 30.000 din, SGP Zidar 15.000 din, Ključavničarstvo 10.000 din, Trgopromet 6000 din in Tek-stilana 50 m tekstila (ta tekstil bo razdeljen otrokom kočevske osnovne šole). Tudi trgovine so obljubile svoje prispevke in podjetje Avto bo materialno pomagalo pri sprevodu dedka Mraza. Glavno breme tega sprevoda pa je prevzela Stanovanjska uprava občine Ko- Jesenov vrt ima vodovod Mala vas Jesenov vrt se stiska ob vznožju Stružniških gozdov. To je bila vas partizanov. Gotovo se še danes marsikdo, ki je hodil po teh 'krajih kot partizan, aktivist ali kurir, z veseljem spomni na kos kruha, kozarec pristnega hruško vca ali česa drugega, s čimer se je okrepčal v tej vasici. Spomni se morda tudi prijetne noči, ko je lahko brez skrbi zatisnil oči v topli hiši. Ko je bilo vojne konec so sledila leta obnove. Gradile so se ceste, železnice, tovarne, požgane vasi in mesta. Na ljudi, kot so bili in so na Jesenovem vrtu, ni bilo časa misliti. Tega smo. se tudi sami zavedali. Najprej obnova, nato se bo pa tudi na nas kdo spomnil. Danes vam lahko z veselim srcem povemo, da se nismo zmotili. Uresničila se nam je dolgoletna želja po zdravi, pitni vodi, ki naj bi jo imeli v vasi. Voda, ki smo jo do sedaj uporabljali, ni ustrezala zdravstvenim zahtevam, a ženska, ki je šla s škafom na glavi po vo- Uničevemje prirodnih lepot v Kolpski dolini Na novi cesti med Faro in Kr-kovim pri Grbcu, je zgrajen betonski most čez prifarski jarek že leta 1938, ko se je gradila nova cesta. Inženirji in tehniki so že pri graditvi ceste uvideli, da je glede na predor, ki je v neposredni bližini in na slap ter vso okolico, ki tako ugaja očesu, potrebno vse tako urediti, da se ne uničijo prirod- ne lepote, ki jih je napravila sama narava. Ves okoliš od izvira prifarskega jarka, zvanega »Pri Nežici«, pa do mlina pri Grbcu, je poln večjih in manjših kraških jam z mnogimi lepimi kapniki. Vse to je bilo ob graditvi ceste očuvano in most je zgrajen tako, da niso s tem uničene naravne lepote tega kraja. Slap nad Faro In kaj se dogaja sedaj ? Znano je, da je voda kalcificirala, to je poapnila mah ob potoku, listje in razno vejevje, ki je prišlo v potok. V teku let je iz tega kalcija nastal kamen lehnjak, ki ga domačini imenujejo »lahki kamen« in ki se uporablja kot zelo dober gradbeni material namesto opeke pri gradnji hiš. Precej hiš v kostelskih vaseh je zgrajenih iz tega odličnega materiala, ker je ta kamen luknjičav, lahek, drži toploto, ne vlaži in se ga lahko obdeluje. Domačini iz Tišenpolja so pravi mojstri v sekanju in lomljenju tega kamna in ga prodajajo po »klaftrih« ne samo Kostelcem, temveč tudi v Kočevje, kjer že stoji nekaj hiš, ki so zgrajene iz tega kamna. Pa tudi v sosednjo Hrvaško so ga že precej odpeljali. Nimamo nič proti temu, da se ta kamen lomi in izkorišča za gradnjo hiš, toda odločno moramo protestirati proti uničevanju naravnih lepot in rušenju lepih slapov tik ob cesti pri mostu. Marsikateri domačin in tujec se je rad ustavil tukaj in občudoval lep slap, bistro vodo in vso okolico, a od tega je danes že toliko uničenega in razdejanega, da preti nevarnost, da se uniči še preostala voda in se razlije po škrapah .. . Ljubitelj narave do, je 'potrebovala 20 minut, da je po poti premagovala ilovnato blato, ki si ga lahko predstavlja samo tisti, ki ga je že kdaj videl. Pljunili smo v roke in začeli z delom. Najprej smo uredili pot, nato so sledile ostale priprave. Ko je bilo vse pripravljeno, je začel Kočevski mestni vodovod z gradnjo vodovoda. V nekaj tednih je bilo zajetje dograjeno. Položiti je bilo treba še okoli 300 metrov cevi in ■ko je bilo tudi to delo končano, je skozi dve pipi voda tako brizgnila, da je bilo veselje pogledati. Ta dan smo proslavili kot praznik. Povabili smo tudi vise one, ki so pri gradnji pomagali. Z veseljem je povabilo sprejel tudi tov. sekretar ZK v Kočevju, Klarič Jože, ki predobro pozna te ljudi še iz NOV in vesel je bil, da je lahko nekaj veselih ur preživel med nami. Delo še ni končano. Prehitela nas je zima in zato bomo korito za napajanje živine dogradili šele spomladi. Toda naše gospodinje so že rešene težkega dela. Na tem mestu se toplo zahvaljujemo ljudski oblasti, ki je odobrila kredite za gradnjo, še posebno zahvalo pa zasluži tov. Šilc in tov. Bradačeva, ki sta storila vse, da se je gradnja v glavnem končala že letos. še enkrat v imenu vseh vaščanov najlepša hvala vsem, ki so na kakršen koli način sodelovali pri gradnji našega vodovoda. čevje, ki bo s sodelovanjem učiteljic kočevske osnovne šole, s pomočjo strokovnjaka za krasitve In godbenikov izvedla 28. decembra popoldne sprevod dedka Mraza v spremstvu snežink, palčkov in drugih pravljičnih oseb. Pekarija Kočevje je v svoji slaščičarni znižala cene svojim slaščicam in podprla tudi društvo s tem, da bo ceneje izdelala slaščice za pogostitev otrok. Teršič Nikola iz šalke vasi je tudi daroval 6000 din. Društvo je s sodelovanjem obč. ljudskega odbora, predstavnikov organizacij in vzgojnih ustanov, razdelilo zbrana sredstva tako, da so dobile šole izven Kočevja 145 tisoč din (pri čemer so šole, kjer so edinice KGP, dobile nekaj več zaradi visokega prispevka KGP), osnovni šoli Kočevje in željne 47 tisoč din, vrtec Kočevje 14.000 din, vrtec Rudnik 10.000 din, nižji razredi kočevske gimnazije 25.000 din in vajenci 15.000 din. Tako bo- do vse šole v občini s temi sredstvi in še s sredstvi, ki so jih dobile brez sodelovanja društva od podjetij in zadrug, lahko priredile s sodelovanjem šolskih odborov prav lepe novoletne družabne prireditve za otroke. Več delovnih kolektivov bo še posebej obdarilo otroke svojih članov. V prvi vrsti pa bodo starši sami — največji prijatelji svojih otrok — poskrbeli, da bo dedek Mraz na domovih bogato obdaroval vse cicibane in pionirje. MKUD kočevske gimnazije »Matej Bor«, je 26. in 27. decembra v šeškovem domu imel več predstav pravljične igre Janko in Metka za kočevske šolske in predšolske otroke. V imenu obdarjenih otrok želi Društvo prijateljev mladine Kočevje izraziti na tem mestu vso hvaležnost občinskemu ljudskemu odboru, delovnim kolektivom in vsem drugim, ki so podprji to akcijo ali sodelovali pri njej. Po kongresu vojnih invalidov V novembru je bil v Sarajevu IV. kongres Zveze vojaških vojnih invalidov Jugoslavije. To je bil za vse organizacije invalidov velik dogodek, saj je kongres pregledal dosedanje delo in nanizal nove naloge, ki jih bo v bodoče treba opraviti. Po poročilih, ki jih je kongresu predložil centralni odbor je bila živahna razprava v komisiji za mednarodne zveze, za organizacijska vprašanja in komisiji za socialno-zdravstvena vprašanja. Izraženo je bilo mnenje, da je invalidska organizacija dosegla pri svojem delu za mir in enakopravne odnose med narodi velike uspehe tako doma kot tudi v okviru Svetovne federacije bivših borcev. Invalidi danes že povsod sodelujejo v organih družbenega upravljanja, pomagajo pri reševanju invalidskih in socialnih vprašanj osebnih invalidov, vojnih vdov in otrok padlih borcev. Prav tako so se invalidi vključili v politično delo v okviru SZDLJ. Odprta je torej široka pot družbenemu in političnemu udejstvovanju članov ZVVI, zato bodo morale osnovne organizacije in Občinski odbori svoje delo še poglobiti. živahna razprava v komisiji za eocialno-zdravstvena vprašanja je potrdila, da je bilo za invalide veliko storjenega1. Družba daje velika sredstva za invalidnine, dodatke, štipendije, prekvalifikacijo invalidov itd. Poudarjeno pa je tudi bilo, (5a je sedanji zakon o vojaških vojnih invalidih že nekoliko zastarel in da v celoti ne ustreza več sedanjim pogojem. Zvezni izvršni svet in centralni odbor že pripravljata nov osnutek invalidskega zakona, kj naj bi skupaj s pokojninskim zakonom predstav- Srečno novo leto 1957 želi vsem rudarjem in delovnim kolektivom upravni odbor PREMOGU mm ljal neko reformo invalidskih in pokojninskih vprašanj. Naj navedem samo nekatera vprašanja, ki so bila v tej komisiji postavljena. Vprašanje, o katerem je bilo največ diskusije, je bilo povečanje invalidskih prejemkov v skladu s povečanimi plačami in drugimi dajatvami. Medtem ko so se dohodki vseh zaposlenih ljudi v zadnjih letih povečali, so invalidnine ostale nespremenjene. Dalje bo treba urediti vprašanje upokojitve osebnih invalidov, ki tudi v osnutku novega zakona ni zadovoljivo rešeno, vprašanje zdravstvene zaščite vseh invalidskih upravičencev ne glede na premoženjsko stanje in še mnoga druga vprašanja, ki zadevajo zaposlitev in prekvalifikacijo invalidov. Dejstvo je, da je veliko invalidov nepravilno zaposlenih. Večinoma so vratarji, nočni čuvaji, telefonisti, torej pri nočnih delih, ki preveč izčrpavajo njihove fizične moči. Z zakonom bo treba podjetja pripraviti do tega, da zaposlijo invalide, in to na primerna mesta. Kritiziranj so bili tudi postopki invalidskih komisij pri pregledih invalidov, ki nimajo stalnega odstotka delanezmožnosti. Ti invalidi, ne samo da z vsakoletnimi pregledi izgubljajo čas, trpijo tudi duševna zaradi stalnih pregledov in zniževanja odstotka delanezmožnosti, čeravno se njihovo stanje ne popravlja. Važen problem, posebno za večja mesta, so tudi stanovanja. Invalidi žive v neprimernih in nezdravih stanovanjih, kar škoduje njihovemu zdravju in zdravju cele družine. Podjetja sicer zidajo stanovanja, vendar najprej za bolj produktivne ljudi (inženirje, nameščence itd.). Kdaj bodo pa vratarji, nočni čuvaji in telefonisti — invalidi prišli na vrsto ? Veliko diskusije je bilo tudi o otrocih padlih borcev, njihovem usposabljanju za življenje, štipendiranju itd., za kar mora skrbeti prvenstveno invalidska organizacija. Skratka, da ne naštevam več: invalidskemu vprašanju bo treba posvetiti več pozornosti, ublažiti kriterije, ki danes znatno bijejo revnejše invalide, invalide brez poklica in invalide, ki še niso invalidsko priznani, a so upravičeni. Da bo delo invalidske organizacije pri tem uspešno, bomo morali usposobiti osnovne organizacije ZVVI, predvsem pa občinske odbore, da bodo o konkretnih vprašanjih razpravljali in jih postavljali pred odgovorne oblastne forume. Dalje bomo morali bolj skrbeti za otroke padlih borcev, za njihovo učenje, delo in vzgojo. Anton smalc Denarno varčevanje zadružnikov (Nadaljevanje in konec) Obračunska knjižica je po svoji zunanjosti podobna hranilni knjižici. Namen obračunske knjižice je razviden iz besedila, ki je natisnjeno na prvi notranji strani. »Z obračunsko knjižico uvajajo kmetijske zadruge obračunsko ali brezgotovinsko poslovanje, katerega se posluži lahko vsakdo, zlasti pri odkupih, če prodamo kmetijski zadrugi pridelke, živino, les ali kar koli, nam lahko to zadruga vpiše kot naložbo na obračunsko knjižico ali pa izplača v gotovini. Namesto da dvigamo naložbe v gotovini, kupujemo lahko z obračunsko knjižico v trgovini kmetijske zadruge, plačamo pa z odpisom iz naložbe, ki jo imamo na obračunski knjižici. Hranilni in kreditni odseki ter hranilnice in posojlnice kmetijskih zadrug bodo odobrile zadružnikom na obračunske knjižice predvsem v okviru lastnih sredstev tudi kredite tako, da imajo na obračunskih knjižicah lahko naložbe ali pa odprt kredit v tekočem računu. Poslovanje z obračunskimi knjižicami je zlasti za kmetovalce zelo koristno. Zato se poslužujmo obračunske knjižice in pospešujmo varčevanje! S tem pa omogočimo odobritev kreditov, ki naj služijo predvsem za zboljšanje kmetijstva. Naj ne bo zadružnika brez obračunske knjižice! Na zadnjih dveh straneh obračunske knjižice so natisnjena še splošna določila naslednje vsebine: »Obračunske knjižice izdajajo kmetijske Zadruge, naložbe ali odobreni krediti pa se vodijo na tekočih računih pri hranilnih in kreditnih odsekih ali pri hranilnicah in posojilnicah kmetijskih zadrug, pri katerih lahko tudi neposredno vlagamo ali dvigamo. Vsaka obračunska knjižica mora biti ob izdaji opremljena s štampiljko in podpisi pooblaščenih oseb, ki so opravičene podpisovati za zadrugo. V obračunsko knjžico lahko vpisujejo vse tiste enote kmetijske zadruge, ki jih .pooblasti upravni odbor zadruge. Zato lastnik obračunske knjižice lahko naloži izkupičke pri odkupih ali kupuje v trgovini kmetijske zadruge, ne da bi moral oibenem predložiti knjižico v pisarni zadruge ali pri hranilnem in kreditnem odseku oziroma hranilnici in posojilnici kmetijske zadruge. V obračunsko knjižico se vpisuje na podlagi ustreznih dokumentov in sicer mora biti zabeleženo na vsaki temljnici bodisi za dobropis ali obremenitev, če se vpis opravi izven hranilnega in kreditnega odseka ali hranilnice in posojilnice kmetijske zadruge, tudi prejšnje in sedanje stanje obračunske knjižice. V obračunsko knjižico vpisujemo s črnilom. Vsak vpis potrdi pooblaščeni uslužbenec zadruge s svojim podpisom v navzočnosti lastnika obračunske knjižice ali njegovega pooblaščenca. Obračunska knjižica se zaključuje polletno in sicer 30. junija in 31. decembra. Obrestno mero za naložbe kakor tudi za kredite določi upravni odbor kmetijske zadruge po zakonitih predpisih. Z obračunsko knjižico je upravičen razpolagati lastnik knjižice ali pa tisti, ki ga lastnik za to pismeno pooblasti. Pooblastila je treba zabeležiti v obračunski knjižici. V primeru smrti lastnika obračunske knjižice so upravičeni razpolagati z dobroimetjem le zakoniti dediči. Naložbe na obračunskih knjižicah so vsak dan izplačljive v ne-omejnih zneskih. Podatki o naložbah so tajni in jih lahko dobi le lastnik knjižice. Brez predložitve obračunske knjižice izplačila ali odpisi naložb, na primer za nakupe, niso dovoljeni. »Morebitne naknadno ugotovljene pomote v obračunski knjižici sme popravit le hranilni in kreditni odsek ali hranilnica in posojilnica kmetijske zadruge.« "Vsem kmetijskim zadrugam na našem področju smo razdelili primerno količino 'obračunskih knjižic z ostalimi obrazci, ki so potrebni za obračunsko poslovanje. Pri okrajni zadružni zvezi je bil organiziran poseben seminar, ki so se ga udeležili računovodje in hranilni referentje kmetijskih zadrug. Na tem seminarju so se temelji- to preštudirala navodila za poslovanje z obračunskimi knjižicami pri KZ, ki so bila objavljena tudi v 10. številki Svetovalca — priloge Gospodarskega vestnika. Razen tega se je vršil tudi pouk pri samih zadrugah. Vodil ga je uslužbenec okrajne zadružne zveze in zadružne hranilnice. Priprave so bile temeljito izvršene, vendar od strani nekaterih upravnih odborov kmetijskih zadrug ni bilo nikakega zanimanja, da bi pričeli z uvajanjem obračunskih knjižic v svojih zadrugah. Meseca avgusta in septembra ni bilo skoraj še prav nikakega uspeha. Večji porast je bil zabeležen šele v mesecu oktobru, ko je spričo pravilnega tolmačenja kmetijska zadruga v Ribnici izdala skoraj 200 obračunskih knjižic, na katere smo dobili nad 6 milijonov dinarjev vplačil in znaša končno stanje na teh vlogah okoli dva milijona dinarjev. Relativno dober uspeh pri uvajanju obračunskih knjižic je dosegla tudi kmetijska zadruga Rob na Dolenjskem. Upravni odbor zadružne hranilnice in posojilnice v Ribnici je na svoji zadnji seji sprejel sklep, da se blagajnika kmetijske zadruge Rib- nica in Rob za dosežne lepe uspehe pri izpolnjevanju te naloge nagradita. Grajati je pa treba odnos nekaterih večjih kmetijskih zadrug v okraju. Te bi imele vse pogoje, da bi sedaj v jesenski sezoni odkupov kmetijskih pridelkov po vsej republiki dosegle velike uspehe pri uvajanju obračunskih knjižic. Saj se ravno one borijo za dosego večjih kreditov, do katerih pa nikakor niso upravičene. Sredstva imajo na dlani, saj izplačujejo milijonske zneske za odkupe svojim članom in nečlanom, do njih pa ne morejo, a ne zato, ker ne znajo, ampak nočejo. S pravilnim tolmačenjem o vrednosti in koristnosti obračunskega poslovanja med zadružniki kot med nezadružniki bomo prav gotovo uspeli odstraniti tudi take negativne pojave v zadružnih organizacijah ter usposobiti kadre, da bo obračunska služba po vseh kmetijskih zadrugah, imela tisto mesto, ki ji po njenem pomenu pripada. Uspehi bodo še večji, če bomo še naprej sistematično tudi na ta način razširjali in utrjevali denarno varčevanje. TRGOVINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ KOČEVJE želi srečno in uspefia polno novo leto 195 7 Vsem prebivalcem Stare cerkve in potrošnikom želi srečno novo leto 1957 Trgovina z mešanim blagom STARA CERKEV TRGOVINA „POTROŠNIK“ KOČEVJE želi srečno novo leto 1957 in se še nadalje priporoča. Srečno novo leto želi vsem zadružnim organizacijam in denarnim vlagateljem Z a d r užn et hranilnica RIBNICA Trgovsko podjetje JELKA" RIBNICA s poslovalnicami: Preskrbo in Galanterijo v Ribnici in trgovino v Prigorici želi vsem potrošnikom srečno novo leto 1957 Otroški vrtec, Kočevje želi srečno in uspehov polno novo leto 195 7 Vsem poiroimkm t.b.č- Tr9OVSl"> PO^etj* nih izdelkov želi srečno ^ j " KOČEVJE novo leto 1957 Srečno novo leto žele vsem občanom občine "Dobrepolje Občinski LO Dobrepolje Kmetijska zadruga Videm Kmetijska zadruga Kompolje in ostale organizacije Kmetijska zadruga Banja Loka Vam želi srečno in uspehov polno novo leto TE K S TIL A NA TOVARNA! SUKNA Kočevje želi vsem kolektivom, poslovnim prijateljem in potrošnikom tekstilnega blaga srečno in veselo novo leto Vsem obiskovalcem kina, želi srečno novo leto 1957 Kino »Jadran« - Kočevje Trgovina Pceskc&a KOČEVJE s poslovalnico Zelenjava in poslovalnico v Livoldu želi vsem odjemalcem srečno novo leto Trgovina Galanterija Kočevje želi vsem potrošnikom srečno in veselo novo leto I KNJIGARNA IN PAPIRNICA ! KOČEVJE želi srečno novo novo leto in se priporoča • Srečno novo leto 1957 želi vsem potrošniBom TRGOVINA OBUTEV - Kočevje Osem pvtrošnifiom želi srečno novo leto 195? Kolektiv trgovskega podjetja KLAS KOČEVJE želi srečno in uspehov polno novo leto vsem potrošnikom in poslovnim prijateljem Knjigovodski center - Kočevje želi srečno novo leto 1957 Trgovina Oskrba KOČEVJE čestita vsem potrošnikom k novemu letu 1957 in se nadalje priporoča Trgovina Srečno novo leto 19 5 7 želi vsem potrošnikom in PRES K R B A ostalim odjemalcem A RUDARJEV Rudnik - Kočevje VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO Kmetijsko-gozdarsko posestvo Kočevje s kmetijskimi upravami: Cvišlerji, Koprivnik, Knežna lipa, Livold, Mlaka, Stara cerkev, Stari log. Z gozdnimi upravami: Kočevje, Mozelj, Stara cerkev, Grčarice, Podpreska, Velike Lašče, - Špedicije: Kočevje, Ribnica, - Lesno industrijski obrat Kočevje - Delavnice: Breg, Gradbeništvo in Vrtnarija v Kočevju. ■F ©ir©iL im m KOČEVJE želi vsem prebivalcem srečno novo leto 1957 in se priporoča za vsa fotografska dela. Vsem potrošnikom in dobaviteljem srečno novo leto 1957 JKANINA" KOČEVJE Trgovina s tekstilnim blagom STOLARNA, STRUGARSTVO IN STROJNO MIZARSTVO S o d r a ž i c a želi vsem občanom in delovnim kolektivom srečo in uspeh v letu 1957. Priporočamo se za nadaljna naročila. ★ Srečno in uspefiov polno leto /957 žele vsem občanom občine Kočevje Občinski ljudski odbor Kočevje Občinski odbor SZDL Občinski komite ZK Občinski odbor ZB Občinski komite LMS in ostale organizacije Srečno novo leto želi vsem delovnim ljudem SPLOŠNO AVTOPREVOZNIŠTVO Kočevje Srečno novo leto želi vsem prebivalcenv Slemen KMETIJSKA ZADRUGA NA SLEMENIH GRADBENIKl \ ro Z želi vsem delavcem in Investitorjem srečno in uspehov polno novo leto 1957 n > Vsem občanom občine Sodražica in poslovnim prijateljem želi srečno in uspeha polno novo leto 1957 Kmetijska zadruga Sodražica Upravni odbor KMETIJSKE ZADRUGE DOLENJA VAS želi vsem svojim članom in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto Vsem članom naše zadruge in prebivalstvu občine Velike Lašče želi srečno in uspešno novo leto 1957 Kmetijska zadruga VELIKE LAŠČE 0 BRTNA ZBORNICA KOČEVJE želi srečno novo leto 1957 Kmetijska zadruga Ponikve 0 želi srečno in uspešno novo leto vsem občanom in zadružnikom Ponikev Vsem delovnim ljudem želi srečno in uspešno novo leto mestnega ovil o vodu Kočevje Izvršujemo vsa v stroko spadaj eča dela Vsem potrošnikom želijo srečno in uspefiov polno novo leto 1957 Železnina Velike Lašče Trgovina z mešanim blagom Vel. Lašče Trgovina z mešanim blagom Podgorica Knjigovodski center Vel. Lašče Trgovsko podjetje MESAR KOČEVJE želi srečno novo leto 1957 Vsem potrošnikom mesa in mesnih izdelkov sporočamo, da bodo za novoletne praznike znižane cene Srečno novo leto 1957 želi gospodarska ustanova SNAGA KOČEVJE Vsem našim gostom želimo srečno in uspešno novo leto 1957 in se nadalje priporočamo GOSTINSKO PODJETJE ROG KOČEVJE S KAVARNO JELKO" KOLEKTIV PODJETJA »MIZAR" Kočevje želi srečno in uspehov polno leto 1957 Priporočamo se za vsa mizarska dela Srečno in uspehov polno novo leto 1957 želi vsem kolektivom in marljivim zbiralcem odpadkov PROMET Kočevje C ■o ■0 70 O O > 70 O O < tz> 7Š O ■v O o O t- O m > g U > * 7 s> DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA želi srečno in uspešno novo leto odjemalcem električnega toka člektcoiJiocevje DELOVNI KOLEKTIV želi srečno in PEKARNA IN uspešno novo leto vsem od- SLAŠČIČARNA jemalcem in se KOČEVJE priporoča S PODRUŽNICO V SODRAŽICI r(ttatwletuiv utig^vajdittL Umkatrhn F H S 6 s «? fo u \b B si H tS B M H is B >9 lo K n u H tv iS u K if Js 2? S« B Si Ti ii B a Sf si si to if •a h ii s/l % ' is Bi V/a Hf () O L V/ V* ' B fo Sf B Si B 1 1 49 51 r \ s> sv ■nr ss « B ff it 7T~ u i> tv tf B 6i 1 O u W~ m 70 7f Ti B 13 Ti K n H n Vf tf B ii t* fr E SS S* // rt r U Športne vesti Mnogoletni državni prvak v umetnem drsanju Tuma je ponudil, da pride za 5 dni brezplačno učiti kočevsko mladino drsanja. Partizan je seveda z veseljem sprejel to ponudbo. Pred kratkim je bila ustanovljena Dolenjska smučarska podzve-za. Za predsednika je bil izvoljen tov. Tone Čuk, za tajnika pa tov. Rupnik. Podzveza bo predvsem skrbela za koordinacijo med dolenjskimi društvi in bo prirejala pokrajinska tekmovanja. Zanimivo je, da bodo tudi sankači zastopani v tem forumu in je njihov referent tov. Janežič. Partizan je popolnoma preuredil smučarsko skakalnico na širokem lazu, ki bo sedaj dovoljevala skoke preko 25 metrov. Okrajna zveza Partizan bo skušala preskrbeti naše pionirje s smučkami po znižanih cenah. NAMIZNI TENIS Turnir v Ribnici V počastitev 15-letnice JLA je priredila Okrajna zveza Partizan namiznoteniški turnir v Ribnici. Prvič je Ribnica videla turnir na štirih mizah. Ni pa to zadnjič, ker je Komanda ribniškega garnizona podarila zelo lep prehodni pokal za moštvenega zmagovalca. Na turnirju je nastopilo 6 moštev iz kočevskega okraja in sicer JLA Ribnica ter partizanska društva Ribnica, Sodražica, Dobrepolje in Kočevje. To pot so bili najboljši igralci iz Kočevja, ki so si priborili prehodni pokal brez poraza. Kot zelo močno se je predstavilo moštvo ribniškega garnizona. Najzanimivejša pa je bila borba za tretje mesto med Sodražico in Dobrepoljem. Dobrepolje! so vodili že 3:1 in 4:3, vendar so na koncu Fajdiga, Vesel in Ogrinc slavili zmago 5:4. Ta turnir je ponovno pokazal, da imamo v našem okraju dosti talen- tov za namizni tenis in tudi veliko zanimanje mladine. Prav posebno je treba pohvaliti Sodražico in Dobrepolje, ki se udeležujeta vseh okrajnih prireditev v tej panogi in ki sta si s tem že zagotovili mesto takoj za Kočevjem. Zelo uspešen je bil na tem turnirju tudi nastop ekipe JLA, ki je zasedla drugo mesto. Kvaliteto teh igralcev bi lahko izkoristili Ribničani pri vadbi svojih članov. Turnir posameznikov, ki se pa zaradi pomanjkanja časa ni končal, nam je prinesel dve zanimivi presenečenji: Nande Fajdiga je po lepi igri premagal zelo dobrega vojaka čopa, Anton Hren iz Dobrepolja pa nerazpoloženega Marinča iz Kočevja. Vrstni red: 1 .Partizan, Kočevje, 2. Garnizon Ribnica, 3. Partizan, Sodražica, 4. Partizan Dobrepolje, 5. Partizan Ribnica. -žem OBVESTILA Vodoravno: 1. in 89. novoletna želja uredništva in uprave; 14. darilo, poklon; 15. stara oblika veznika; 16. števnik; 17. pesniška oblika veznika; 19. zgoden; 21. zlodeji, hudiči; 23. velika, nestrupena kača, ki živi v Južni Ameriki in Madagaskarju; 24. okrajšan podredni veznik; 25. krvoločna zver; 27. svojilni zaimek; 29. trden, odporen; 31. moško ime; 32. snop slame; 34. legendama oseba, ki se je za novoletno jelko veselijo predvsem otroci; 38. tovorna žival; 39. vrsta maščobe; 41. tiho govorjenje; 42. žensko ime; 43. pisatelj klasične literature; 45. kurirji; 46. začetnici ameriškega predsednika; 47. milo (v stalnem reklu); 48. vstaje, punti; 50. znamka težkih avtomobilov; 52. ime prve slovenske filmske igralke; 53. država v Severni Ameriki; 55. virus, bacil; 57. slovensko mesto; 63. hunski poglavar; 65. masa, ki jo izbruha ognjenik; 66. moško ime; 68. nekdanji prebivalec na naših tleh; 69. okrajšano žensko ime; 70. grška črka (Elizabeta); 71. očrt, oris; 73. počiva, spi, po otroško; 74. tuja kratica za približno; 75. gora v Julijskih Alpah; 76. glas pri treska-nju; 80. poželenja; 82. začetek abecede; 83. hudobija; 85. vrsta zemlje; 87. naplačilo. Navpično: 1. Vrsta smučarske tehnike; 2. samoglasnik in soglasnik; 3. milina, ljubkost; 4. etika, morala; 5. kratica za »Nogometni klub«; 6. izvir; 7. osebni zaimek; 8. gozdni park; 9. naš zabavni tednik; 10. vrsta plina (modema razsvetljava); 11. žensko ime; 12. egipčanski sončni bog; 13. sladka jed iz kakaovega prahu; 18. propagandno sredstvo; 20. predlog; 21. znanosti; 22. ribje jajce; 23. brez (srbohrvatsko); 24. glavno mesto sosednje države; 26. pripomoček pri veslanju (dvojina); 28. priimek narodnega heroja (Šeškov dom); 30. industrijska rastlina; 31. žuželka; 33. zimsko športno središče v Sloveniji; 35. junaška pesnitev; 36. začetnici priimka in imena podpredsednika vlade FLRJ; 37. začetnici imena in priimka ameriškega humorističnega. pisatelja; 38. onemogočati, zavirali; 40. bodičasta kot osat; 42. žensko ime; 44. le- tovišče pri Qpatiji; 45. svetovno znano kopališče v Belgiji; 47a pozvan, povabljen; 48. postopek; 49. slika iz preprostega življenja; 51. ne stara; 54. muslimansko moško ime; 56. vrsta vrbe; 57. bajeslovje, mitologija; 58. orodje (srbohrvatsko); 59. začetnici priimka in imena hrvaškega kiparja realističnih portretov; 60. dva različna samoglasnika; 61. začetnici priimka in imena slov. graditelja športnih objektov (skakalnica v Planici); 62. del kopnega, obdano z morjem; 64. prebivalec arabskega polotoka; 66. spanje; 67. zver iz družine mačk; 70. kemični element; 72. začinjen; 75. kratica za »Krajevni ljudski odbor«; 77. druga, enaindvajseta in osemindvajseta črka pod 1 in 89 vodoravno; 78. žensko ime; 79. začimba; 81. oseba iz Gotovčeve opere »Ero z onega sveta«; 83. kratica naše politične organizacije; 84. oznaka za neznanca; 86. simbol za berzilij; 88. vzklik bolečine. Križanko sestavil Vinko Košmrl. KOČEVJE Rodile so: Fine Frančiška, gospodinja iz Petrine — dečka Marjana; Strle Frančiška, natakarica iz Kočevske Reke — hčerko Nevenko; Perš Milka, gospodinja iz Novih Lazov —• dečka Antona; Petek Marija, gospodinja iz Stare- O B 3AVE KINO JADRAŠ, Kočevje: od 27. do 30. dec. ameriški film »Tarzanova jeza«; od 1. do 3. jan. ameriški barvni film »Poslednjič sem videl Pariz«; 1. jan. ob 10. uri se predvaja mladinski program, od 4. do 6. jan. ameriški barvni film »Dolina maščevanja«; 9. in 10. jan. ameriški barvni film »Peter Pan«; od 11. do 13. jan. ruski barvni film »Pedagoška poema«. SVOBODA, Rudnik: 29. in 30. dec. švedski film »Samo mati«. RIBNICA: 29. in 30. dec. ameriški film »Strah«, kratki film »Povest starega Barbe«. SOSRZŽICA: 29. in 30. dec. francoski film »Imel sem 7 hčera«. LOŠKI POTOK: 29. in 30. dec. finski film »Bela košuta«; 31. NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Objavljamo nagradno križanko, za katero je nagrade prispevalo znano trgovsko podjetje »Prehrana« iz Kočevja. Podjetje, M ga že več let uspešno vodi Alojz Sken-der, je vedno založeno z vsemi pre-hranbenimi artikli, pa tudi z zelenjavo in sadjem. Cene vseh artiklov so tu najnižje. Vsi nameščenci skr be, da je vsak hitro in vljudno postrežen. Med reševalce, ki nam bodo poslali pravilno rešitev križanke do 12. januarja 1957, bomo na podlagi javnega žrebanja, ki bo istega dne ob 10. uri v prostorih uredništva, razdelili 20 nagrad. 1. nagrada: 20 kg sladkorja 2. nagrada: 20 kg o. g. moke 3. nagrada: 15 kg riža 4. nagrada: 10 kg testenin 5. nagrada: 2 steklenici jed. olja 6. nagrada: 2 kg dom. masti 7. nagrada: 2 kg rozin 8. nagrada: 1 liter vanili lik. 9. nagrada: 1 liter nuna 10. nagrada: 1 doza bonbonov »Vesna« 11. nagrada: 1 kg boljše salame Vsem cenjenim odjemalcem in delovnim kolektivom želi srečno in uspehov polno novo leto 1957 kolektiv TRGOVSKEGA PODJETJA REHRANA KOČEVJE Postrežba hitra in solidna, nizke cene! 12. nagrada: 1 I stare slivovke 13. nagrada: 1 zavoj napolitank 14. nagrada: 2 kg pomaranč 15. nagrada: 1 liter konjaka 16. nagrada: 1 bonbonjera 17. nagrada: 2 dozi fig. džema 18. nagrada: 1 liter fruškogor-skega bisera 19. nagrada: 2 zavoja sira 20. nagrada: 100 cig. (Morava) Rešitve pošljite na naslov: Uredništvo »Novic«, Kočevje, Ljubljanska cesta 14a, poštni predal 39. Na spodnji levi del ovitka napišite: Nagradna križanka. Nerazločno pisanih in popravljenih rešitev ne bomo upoštevali. Rešitve (brez znamke) lahko vržete v nabiralnik uredništva, ki se nahaja na Ljubljanski cesti, nasproti okrajne pošte. Premalo frankiranih pisem ne bomo sprejemali. Izid žrebanja bomo objavili v številki, ki izide 19-januarja 1957. Pridno na delo in veliko uspeha! DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto 29. dec. od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure v Kočevju trgovina »Oskrba« Kočevje, v Ribnici pa Trgovina z meš. blagom Kmetijske zadruge. V soboto 5. januarja 1957 do 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure v Kočevju trgovina »Potrošnik« Kočevje, v Ribnici pa trgovina »Prehrana« Ribnica. dec. in 1. jan. nemški film »Maja v tenčici«, 5. in 6. jan. ameriški film »čez noč rojena«; 12. in 13. jan. ameriški film »Zgodbe iz predmestja«. DOBREPOLJE: 29; in 30. dec. francoski film »Plačilo za strah« ZAHVALA Ob težki izgubi ljubljenega moža Jožeta žagar uslužbenca ObLO Kočevje se zahvaljujem vsem, ki so pokojnega spremili ob zadnji poti. Posebno ^se zahvaljujem vsem množičnim organizacijam občine Kočevje ter krajevnim odborom, za darovane vence in izražena sožalja. Posebna zahvala še godbi iz Kočevja, tov. Zgoncu, štbncu in Mavroviču za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoča žena Julka OBJAVA Po naročilu fotografiram in izdelujem slike za izkaznice, potna dovoljenja, razglednice itd. Fotografirat pridem tudi na dom in na razne prireditve. Dela izvršujem takoj in po nizki ceni. Ugodno prodam fotoaparat znamke »Zeiss« in aparat »Retina« (sinhronizirana) . Prodam tudi radio aparat znamke »Philips«. Vsem poslovnim strankam želim srečno novo leto 1957 in se nadalje priporočam. Foto Albin Božič ČESTITKA ZA AMERIKO Matiji Glad iz R. D. 2 Cortland Ohio ZDA, želi srečno in veselo novo leto, Anton Briški iz Vasi št. 22 in vsi domači. Hkrati mu sporoča, da je za njega naročil Novice in plačal naročnino. PREKLICA Podpisana Oberstar Ana iz Rakitnice št. 62 p. Dolenja vas, preklicujem žaljivke, ki sem jih izrekla proti Lovšin Angelci, kmečki delavki iz Rakitnice št. 49, za neresnične in se ji zahvaljujem, da je odstopila od zasebne tožbe. —• Oberstar Ana. * Preklicujem vse vesti, s katerimi sem žalil tov. poslovodjo KZ Ponikve, Lohkar Franceta ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Lenarčič Janez, Ponikve. ga Loga — dečka Slavka; Plot Jožefa, natakarica iz Ratja — dečka Romana; Novak Stanislava, gospodinja iz Kočevja — dečka Zdravkota. Srečnim mamicam čestitamo! Umrli so: Žagar Jože, uslužbenec iz Sela — star 60 let, Žagar Milenka, otrok iz Padove — stara 2 meseca. RIBNICA Rodile so: Gorše Ivana, gospodinja iz Travnika — deklico; Tr-dan Karolina, gospodinja iz šušja — dečka; Vrstovšek Ivanka, gospodinja iz Ribnice — deklico; Jakopič Veronika, delavka iz Ribnice — dečka Janeza; štipič Rozalija, gospodinja iz Ljubljane, dečka Miroslava. Srečnim mamicam čestitamo! Umrl je: Kozina Jože, kmet iz šušja, star 66 let. SODRAŽICA Rodile so: Lovšin Marija iz Sodražice — deklico Marijo; Vesel Marija jz žimaric — dečka Antona; Modic Milka iz Brinovščice — dečka Jerneja; Lovšin Ljudmila iz žimaric — deklico Anico. Srečnim mamicam čestitamo! Poročili so se: Lazarevič Vlasti- mir, oficir JLA iz Brežic in Marolt Ivana, poštna uslužbenka iz Jesenic na Dol. čestitamo! Umrl je: Košir Ignac, preužit-kar iz Globeli, star 89 let. DRAGA-LOŠKI POTOK Umrla je: Knavs Marija iz Malega Loga, stara 86 let. PREDGRAD Umrl je: Barec Peter, mlinar iz Dola star 63 let. DOBREPOLJE Rodila je: Francelj Marija, gospodinja iz Male vasi — deklico Mileno. Srečni mamici čestitamo! Umrl je: Glač Franc, kmetovalec iz Bruhanje vasi, star 76 let. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14a. Telef. 3-89. Tek. račun pri podružnici NB Kočevje št. 617-T-388. — Letna naročnina znaša 400 din, poletna 200 din in je plačljiva vnaprej. Za inozemstvo 800 din. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisi se ne vračajo. Tiska tiskarna »Urška« Kočevje Srečno in uspehov polno novo leto 1957 želi vsem odjemalcem TRGOVINA MANUFAKTURA KOČEVJE Podjetje Ključavničarstvo Kočevje Trgovina Zdravstveni dom Kočevje želi srečno novo leto 1957 TEKSTIL Kočevje želi vsem svojim potrošnikom srečno in uspehov polno leto 1957 obvešča, da bo od 1. januarja 1957 vršilo vsa popravila električnih štedilnikov, kuhalnikov, peči in likalnikov Okrajni zavod za socialno zavarovanje Kočevje želi vsem zavarovancem srečno in zdravja polno novo leto 1957 ,s:5hi w Trgovsko podjetje Železnina - Kočevje ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM VELIKO SREČE IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1957 Iz naših krajev Občni zbor sindikalne podružnice v Grčaricah Dne 9. dec. so imeli člani sindikalne podružnice v Grčaricah redni letni občni zbor. Občnega zbora se je udeležilo precejšnje število članov. Malo je bilo le članov iz Rakitnice, Dolenje vasi in okolice. Občnemu zboru so prisostvovali zastopniki iz KGP Kočevje, tajnik Okrajnega sindikalnega sveta in okrajni inšpektor. LJUDSKA UNIVERZA V LAŠČAH KUD Primož Trubar je ob sodelovanju množičnih organizacij in Sveta za kulturo in prosveto organiziralo v nedeljo 16. dec. 1956 prvo predavanje Ljudske univerze. V veliki dvorani kulturnega do-, ma se je zbralo blizu 150 ljudi, ki malo ve o delu sindikalne organi- go z 2Janlmanjem spremljali besede m o delu delavskega sveta. de predavatel^ iz Ljubljane. O pro-Zato se bo moralo v bodoče temu vlJogi afWega Sredo- nuditi vec pozornosti delovni clo- spregovoril tovariš Le- vek pa bo moral nuditi vec svoji ban Vladimir, direktor geograf-orgamzaciji. ’ ° ° Upokojenci bodo razvili prapor Iz poročila tov. tajnika sindikalne podružnice je bilo razvidno dosedanje delo podružnice, člani po- kar so govorili, bi človek zaključil, da delavci v privatnem življenju veliko bolj kritično spremljajo dogod- Kočevje skega muzeja. Ob koncu Občnega zbora je za- p0 končanem predavanju bi bilo stopnik sindikalne podružnice KGP prav> da bi se pogovorili, kakšnih želel novo izvoljenemu predavanj si ljudje v bodoče želijo. družnice so na občnem zboru iz- ke, na občnem zboru pa so tiho. upravnemu odboru veliko uspehov Nekateri so bili za zdravstveno volili nov upravni in nadzorni odbor. Predlagali so tudi proračun za Napaka sindikalne organizacije v prihodnjem letu, vsemu delovne- predavanje, nekateri pa so se na- je v tem, ker ima premalo stika mu kolektivu pa več leto 1957, ki je bil soglasno spre- z delovnim človekom. Delavec pre- športne razgibanosti, jet. Diskusija in kratki govori tovarišev iz Kočevja, so člane sindikalne organizacije seznanili z delom sindikalnih organizacij doma in v kulturne in (č-e) V Retjah bodo gradili Takoj po vojni, ko je privatna ' Zadružniki so načrt pozdravili z svetu. Važno je, da sindikalne or- trgovina prešla v roke zadružnih in veseljem, saj je njihova največja je hkrati želja, da bi imeli trgovino in Lopo novih, ški potok bo lahko ponosen na nemodernih ali vsaj higiensko dobro vo pridobitev, s katero se bo lah- ganizacije stvari pravilno pojmujejo državnih sektorjev, se in nato pravilno prikažejo delov- pokazala tudi potreba nim ljudem. Delavci morajo pro- bleme natančno preštudirati, v svo- urejenih trgovskih lokalih. Zaradi ko kosal z mnogimi drugimi kraji jih pravicah morajo biti včasih celo revolucionarni in ne smejo kloniti. Pri tem se je ugotovilo, da sindikalne organizacije premalo skrbijo za delovno disciplino, saj so izostanki od dela v tem letu po- finančnih in drugih težav pa se je v okraju čedalje bolj odlašalo s takimi ureditvami. Tak primer imamo tudi v Retjah pri Loškem potoku. Poslovalnica KZ na Hribu je bila. v neprimer- A. K. vduševali za predavanje o atomski energiji. Ne bi bilo slabo, če bi za spremembo bilo predavanje o vzgojnih problemih. Ljudje si želijo pri predavanjih tudi skioptič-ne slike, diafilme in podobno, kar vso stvar zelo poživi. Vsekakor je bilo prvo predavanje dokaz, da se ljudje na deželi zanimajo tudi za to vrsto izobraževanja, le temeljita priprava je za to potrebna in seveda tudi dobra organizacija. vzročili gospodarsko škodo preko nem lokalu, kar je seveda popol-7,000.000 din. Zato moramo v na- noma razumljivo, ker primernejšem delavcu vzgojiti pravilen od- šega prostora ni bilo na razpolago. nos do dela. Delavec ne sme videti le svojih pravic, ampak tudi svoje Na ta račun so zadružniki rekli marsikatero pikro besedo, konec dolžnosti. Skrbeti moramo za čim temu pa je naredila sanitarna in- boljšo in večjo produkcijo, kajti le tako bomo založili trg s proizvodi, našemu delovnemu človeku pa omogočili boljše življenje. Sindikalne organizacije premalo skrbijo za preprečevanje nesreč in socialno špekcija, ki je od uprave zahtevala, da naj se trgovina zapre, ali pa zgradi nova trgovska hiša. V ta namen so pred dnevi sklicali sestanek, na katerem so obravnavah, kje naj bi stalo novo po- zavarovanje je za nesreče izplačalo slopje. Preskrbljeni so vsi potreb-že 12,000.000 din. .... ................. V zadnjem času so člani Društva upokojencev v Kočevju sklenili, da si nabavijo svoj društveni prapor. Zaradi tega je upravni odbor društva sklicah članski sestanek, ki se ga je udeležilo 108 članov. Predsednik društva tov. Josip Rankel je navzočim članom pojasnil potrebo po društvenem praporu in priporočal, da se člani zavzamejo za to, da se prapor nabavi. Poudaril je, da nekatere organizacije v Kočevju že imajo svoje prapore, upokojenci pa so brez njega, čeprav imajo svoje društvo, ki šteje preko 400 članov. Navzoči člani so bili načelno za nabavo prapora, vendar so izrazih pomisleke glede denarnih serdstev, kajti prapor stane okrog 40.000 din, društvo pa nima v svoji blagajni nobene denarne rezerve. Upokojenci sami pa tudi ne morejo iz lastnih sredstev prispevati za prapor, ker se sami borijo s težkimi življenjskimi prilikami.. Na te pomisleke se je oglasil tov. Mihelič Karl, ki je izjavil, da upokojencem ne bo treba ničesar prispevati, ker bo šel on in še par drugih tovarišev po podjetjih nabirat prostovoljne prispevke za nabavo prapora. Tajništvo društva je na podlagi tega sklepa zaprosilo OLO Kočevje za dovoljenje, da smejo nabirati prostovoljne prispevke. OLO Ko- čevje je tej prošnji ugodil. Nato so šli nabiralci prostovoljnih prispevkov po podjetjih z nabiralno polo. Na podjetjih pa so jim rekli, naj vložijo pismeno prošnjo, ker morajo imeti pismeno opravičilo, če izdajo denar iz blagajne. Na to opozorilo so dostavili pismene prošnje na vsa podjetja, OLO, občinski ljudski odbor, OZSZ in Okrajni sindikalni svet v Kočevju. Tem prošnjam so do sedaj pozitivno odgovorila podjetja Promet, ki je dalo 2000 din, Zidar 2000 din, Elektro 1000 in Mizarska delavnica v Kočevju 1000, dočim je Ključavničarstvo obljubilo, da bo okrasilo drog prapora s kovinskimi deli, Okrajni sindikalni svet pa je dal 5000 din podpore. Vsem tem darovalcem se upravni odbor v imenu vseh članov iskreno zahvaljuje za naklonjenost in podporo. Rudnik rjavega premoga, Kmetijsko gozdarsko posestvo in Pekama v Kočevju pa so društvo z dopisi obvestili, da prošnji ne morejo ugoditi, ker nimajo v skladu za prosto razpolaganje nobenega denarja. Ostala podjetja in ustanove se do sedaj še niso odzvala našim prošnjam. vendar upamo, da bodo sledila plemenitemu zgledu darovalcev in nam tovariško priskočila na pomoč v stiski, v kateri se nahajamo. J. D. TO IN ONO IZ NAŠIH KRAJEV ni načrti, prav tako tudi finančna sredstva. Zadružniki vasi Retje so V nadaljni diskusiji se je reše- obljubili vsestransko pomoč, tako za dovažanje kamenja, peska itd. Poslopje bo stalo na primernem kraju, edine težkoče so pri zame- Retje — Loški potok valo vprašanje odpovedi ženske delovne sile na tej Gozdni upravi. To je pereče vprašanje verjetno Krotke vesti iz Store cerkve tudi za ostale delavce na drugih n ja vi gradbenega prostora, ki je Ta Tmvoeon-io -in tnvl/A lnr<4 OJ, TA POTUJOČI KINO V sredo dne 19. t. m. so Cerkve posejala večjo površino z bih ječmenom, čez to površino vodi upravah. To vprašanje je težko re- last privatnika. Načrt je narejen prebivalci Stare Cerkve in okolice poljska pot od glavne ceste blizu šiti, ker je ta delovna sila oprav- v skladu z zemljiščem in bo zlasti obveščeni, da bo v njihovem kraju vasi Breg, ki se odcepi v Staro ljala delo sezonskega značaja — negovala in vzgajala je gozdove. Ravno iz teh razlogov bo treba v bodoče napraviti delovne pogodbe, ki pa morajo biti registrirane. Delavci so veliko govorih o svojih težavah pri delu in o plačah. Osta- lep dostop do skladišč. Prav tako je tudi notranjost hiše predvidena po sodobnih predpisih in potrebah. MOZELJ Odbor SZDL Mozelj je organizi-lo je odprto vprašanje o terenskem raf predavanje o kraškem podzem-dodatku za gozdne delavce in o lju, katerega se je udeležilo lepo otroškem dodatku v času slabega število ljudi. Predavanje je bilo ze- početje potujočega kina je vredno filmska predstava, ki jo bo orga- Cerkev. Po tej poti hodijo dnevno niziral potujoči kino iz Kočevja, ljudje in jo uporabljajo kot redno Ljudje, ki nimajo možnosti obisko- pot. Mnogim pa še ni dovolj ta pot, vati kina v Kočevju, so se zbrali temveč gredo kar čez posejano po-v Stari Cerkvi in pričakovali ve- vršino ječmena in delajo s tem Černe predstave. Zbralo se je pre- veliko gospodarsko škodo. Kljub ko 100 ljudi. Nekaj časa so čakali temu, da je uprava ljudi zaradi in močno godrnjali, ko so končno tega že večkrat opozorila, tega ne ugotovili, da predstave ne bo. Tako upoštevajo in pred dnevi, ko sem vremena, čeprav da je to opravi- lo zanimivo, saj so mnogi prvikrat čen delovni izostanek. Iz vsega, shšali tako predavanje. SILVESTROVANJE V VEM DOMU ŠEŠKO- obsojanja in morda ne bi bilo napak, če bi ga vodih ljudje, ki bi bili boljši za to delo. Ljudje so se še bolj razburjali, ko so zvedeli, da je bil kinoreporter T. M. ta dan po privatnih opravkih v Koprivni- šel mimo, sem z začudenjem ugotovil, da vodi preko precejšnjega predela posejane površine več vzporednih stez. KARAMBOL PRI STARI CERKVI Minulo soboto se je v večernih prostorih TVD Partizana. Čisti dobiček je namenjen za vzdrževanje ku s kinoaparaturo vred. Od neke- urah na cesti Kočevje—Stara Cer- Za letošnje silvestrovanje v Še- godbenega odseka ter popravila ga prebivalca iz Strug sem nasled- kev pripetila prometna nesreča, škovem domu vlada med kočev- godbenih instrumentov, zato prosi- njega dne tudi zvedel, da so pre- Osebni avtomobil, ki ga je uprav- skim prebivalstvom izredno zani- nio, da bi to akcijo jpodprle vse bivalci Strug ravno tako čakali na ljal poklicni voznik M. š. je vozil deloval tudi priljubljeni trio. Pridite in se še enkrat razveselite v tem letu. NA CESTI STA SE IGRALA potujoči kino in sicer dne 20. t. m. proti Stari Cerkvi in je pri nase-in so se morali prav tako razoča- lju Breg zadel v voz s konjsko rani raziti. K. O. vprego. Čez njive hodijo Kmetijsko gozdarsko posestvo Dne 22. decembra v popoldanskih Kočevje je s svojimi kmetijskimi man je. Nedvomno je razlog za to masovne organizacije. Pri priredit-nastop kvinteta bratov Avsenik, ki viagra godbama razvedrilo bo ^soje menda najpopularnejši ansam- "" ........ bel ljubljanskega radia, saj ni radijskega poslušalca, ki bi ga ne poznal. Partizan je postavljen pred veliko organizatorsko nalogo, ker bo urab sta se na cesti pri podjetju izredno dosti dela, preden se bo ure- »Avto« Kočevje igrala D. J. iz dilo vehko in stransko dvorano, p)0]ge vasi in S. U. iz Rudnika uspehe pri kmetijstvu in živinoreji, oder in bar pod odrom tako, da pid Kočevju, oba vajenca pri »Av- Lahko trdim, da je vzor privatne- bodo lahko sprejeli številne goste. ^0<< podjetju. Tedaj pa je po cesti __ privozil osebni avtomobil, ki ga je ZA SILVESTROVANJE upravljal Kolenc Vili. Vozač ni V SODRAŽICI mogel vozila ustaviti in avtomobil Godbeni odsek občinske gasilske je zadel D. J. Ta nesreča ponovno zveze Sodražica, priredi v ponede- opozarja, da je igranje na cesti ne-ljek dne 31. dec. silvestrovanje v varno pi še prepovedano. DEDEK MRAZ BO PRIŠEL v Kočevje že v petek, 28. decembra, kmalu po 16. uri. Pripeljal se bo z vsem svojim spremstvom od železniške postaje po Ljubljanski cesti. Pri spomeniku se bo ustavil in tam bodo snežinke in palčki zaplesali. Potem pa bo dedek Mraz nadaljeval pot do Šalite vasi. V soboto, 29. decembra ob 10. uri, bo dedek (Mraz posebej obiskal cicibane vrtca Kočevje, ob 12. uri vrtec Rudnik in ob 14. uri osnovno šolo željne. V nedeljo 30. decembra bo obiskal pionirje osnovne šole Kočevje in sicer ob 8. uri tiste, Id imajo dopoldanski pouk, ob 10. uri pa tiste, ki imajo popoldanski pouk. DAN JLA V PREDGRADU Dne 22. dec. 1956 je bila proslava v Zadružnem domu v Pred-gradu. Tej proslavi so prisostvovali mladinci predvojaške vzgoje. Sekretar obč. komiteja ZKS In rezervni oficir Lovrenčič Jože, je govoril o pomenu »Dneva JLA«. Po svojem govoru je trem najboljšim mladincem predvojaške vzgoje izročil odlikovanja in sicer: Mihelič Markotu in Gregorič Jožetu iz Starega trga ter Jonke Jožetu iz Predgrada. Nato so se gojencem predvojaške vzgoje razdehli predvojaške knjižice. PROSLAVA JLA V SODRAŽICI Občinski odbor rezervnih oficirjev v Sodražici je priredil v soboto dne 22. decembra dopoldne v dvorani »TVD Partizana« lepo uspelo akademijo v čast proslave 15-let-nice JLA. Na akademiji so poleg rezervnih oficirjev prisostvovali tudi predstavniki masovnih organizacij, šolska mladina, odred predvojaške vzgoje in številno občinstvo, tako da je bila dvorana prenapolnjena. Pri lepo izbranem sporedu je sodelovala šolska mladina, pionirji, mladinski pevski zbor in godba občinske gasilse zveze. Rezervni oficir tov. Drobnič Vence je imel slavnostni govor o pomenu proslave. Govoru so sledile razne deklamacije, skupinski in rajalni nastopi, katere so lepo izvedli s spremi je-vanjem godbe. V pionirsko, organizacijo je pristopilo večje število novih članov, ki so položili zaobljubo. Predsednik občine tov. Samsa je s primernim nagovorom razdehl šestim članom predvojaške vzgoje odlikovanja, katera so si zaslužili tovariši: Kovačič Drago iz Žima-ric, Čampa Franc — Zapotok. Zaradi preobremenjenosti tiskarne nismo mogli objaviti vseh pri-sjvclih člankov. Objavili jih bomo v prihodnji številki. upravami na Kočevskem v svojega delovanja doseglo času lepe mu sektorju v našem okraju. Vodstvo posestva in delavci res skrbno urejujejo obdelovalne površine. Pri tem pa mnogokrat nalete na razne težave in probleme, ki jih imajo z ljudmi. Na primer: KU na Mlaki je letošnjo jesen v bližini Stare $L0VZN$Kl ^AmČAR. H tANfckjAv GROSISTIČNO TRGOVSKO POOJiTM » KOČEVJE Obenem se zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost in se priporoča v bodoče želi vsem cenjenim odjemalcem in prebivalstvu največje uspehe in napredek v novem letu 1957 O M A E S T 29. Preteče zopet mesec dni. Nekega dne se oglasi na gradu Kozjak krošnjar, ki je vsakovrstno drobno robo prodajal od grada do grada, od hiše do hiše, pri tem pa prenašal novice kakor vsi kramarji. Ni trajalo dolgo, da je bila vsa služinčad zbrana na grajskem dvorišču okrog kramarja. 30. Družina izbira in izbira, kupuje in plačuje. Gredoč pa jim krošnjar razlaga novice. Pripoveduje, da je vojska pred Celjem, v kateri je tudi grajski gospod Marko, pregnala sovražne čete Vitovčeve in da se graščak kmalu povrne nazaj. Ta novica je vehko veselje zbudila, ko so se pa domislili, da gospod ljubljenega sina našel ne bode, ko se vrne, utihnilo je vse. 31. Krošnjar pobere svojo zbrav v visoki tovornik in že se poslovi, kar se spomni, da mora z gospodom Petrom govoriti. Peter pride in škilavo pogleda krošnjarja. Marsikoga je skrbelo, kaj h bode povedal tujec gospodu na skrivaj, ah že na Petrov pogled se umaknejo vsi. »Kaj hočete?« vpraša Peter krošnjarja 32. »Doh v dolu v hosti sem srečal cigana, ta mi je naročil naj vam povem, da pridite drevi dol pod skalo.« To sporočilo je Petra popolnoma spremenilo. Sama vljudnost ga je bila. Naglo poseže v žep in stisne možu dva zlata v roko, rote ga, naj ne spregovori nikomur nič o tem; kajti posnel je iz prodajalčevega govora. da ga kliče Samoi.