Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.



-MM
List slovenskih delavcev v e-Ameriki


The f*rst Slovenic Daily" in
the United States. Issued every" day except
Sundays and Holidays. & ^
M SmmA-OImi Matter, September «1, 1908, a* the Port Office at Haw York, X. Y., under the Act of OoacraM of March t. l«7t.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 126. — ŠTEV. 126.
NEW YORK, TUESDAY, MAY 29, 1906. — V TOREK, 29. VELIKEGA TRAVNA, 1906.
VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
Strajk premogarjev mehkega premoga.
LASTNIKI ROVOV IN ZASTOPNIKI PREMOGARJEV SE POSVETUJEJO, KAKO JE KONČATI ŠTRAJK
Delodajalci nameravajo privoliti v plačilno lestvico iz leta 1903.
SOGLASJE MED PREMOGARJI.
Chicago, HI-. 29. maja. Člani iz-
vrševalnegtt -CHlbora lastnikov rovov drŽav Illinois, Indiana in Ohio so včeraj tukaj zborovali, tla se j >o»vetu je j o o vprašanju, kako bi bilo mogoče končati št rajh premogarjev mehkega premoga. Po kratke j debati so sklenili opustiti prejšnji dogovor, j>o ktereiu bi ne bilo mogoče skleniti miru v imenovanih treh državah brez dovoljenja lastnikov rovov v drugih državah.
Nato so lastniki rovov iz Chieaga sklenili, da se premogarjem dovoli i*> njih zahtevana plačiltfti lestvica iz leta I'M):5. ta'ko da s*; v rovih države Illinois prične z delom že prihodnji teden.
Steubewville, Ohio, 20 .maja. United States Coal Company dobiva se-
da j svoje neunijske preiuoirarje iz bližnjih krajev. Po.ožaj ni nevaren.
NADZOROVANJE VOLITEV V PANAMI.
Liberalna stranka v Panami zahteva varstva od ameriške vlade.
<■,►11111. Panama* "J8. ni a.j iT"
ko n Vol nik Ar. Mo so < rali
Allianza, kteri je odplul v New oditotovali so tudi podpredsed-IMtfiamske republike, dr. Pablo -i iiu-ua, dr. Porras, dr. Eusebio m1i-> in tr»Mieral Domingo Diaz, k: lani komisije, ktera zastopa libe-[> stranko. Komisija se bode polivala v Washin$;tonu z vojnim ikoni Tat'tom, k terena bodo na-i!i /a vaistvo povodom tukajšnjih
Zopet zimsko vreme. Nesreča na železnici. Led in sneg na zapadu. Dvanajst usmrtenih.
V WISCONSINU JE SNEŽILO IN VODE SO PREKO NOČI DOBILE LEDENO SKORJO.
Tudi v Missouriju so ima1! sneg in toplota je padla za 39 stopinj.
V IOWI.
Appleton, Wis., 20. maja. Včerajšnja noč je bila najmrzlejša v letoš-njej pomladi. Na vodah je nastala p.d palca debela ledena skorja. Včeraj je tudi snežilo .
St. I»uis, Mo., 29. maja. Včeraj zjutraj je tukaj snežilo in temperatura je padla na 44 stopinj, oziroma za 39 stopinj tekom 24 ur. Tako mrzlega j>om.iadnega vremena se v St. Louisa še ne spominjajo.
Des Moines, Iowa, 29. maja. Iz vseh krajev dkolice prihajajo poročila o izrednem mrzlem vremenu. Povsodi je zavladala prava zima, ktera je zlasti na i>olju napravila izdatno škodo. V Burlingtunu je .padla temperatura na 31 stopinj in iz Waterloo, Boom in drugih krajev krajev prihajajo poročila o izrednem mrazu. Škode dose-daj še niso eemili.
Južne republike. Nemiri v Quatemali.
DRŽAVLJANI ZJEDINJENIH DRŽAV IN DRUGI INOZEMCI SO V STRAHU.
Revolucijonarne čete so prekoračile meje republik Guatemala in' Honduras.
ZA VOLITVE V PANAMI. -o-
L
ali v njihov prid, samo ako i t ve vršile pošteno.
Ubegli medved.
Mo., 2H. maja. Velik, 4<H>
funtov težek medved, star dve leti in ]m>! ušel je včeraj svojemu lastniku Mik.- Kanterju iz njegovega dvorišča, 14 Franklin Ave. Medved je tukaj dol.ro j n »znan. Ljudje so ga tako negovali, da >o ira končno v tolrko jx»kva-rili, da jedini c
.ti p t »d T"'!'1 T"'-1
\V.-wiiin$rton, 29. maja. V republiki '.it, v. Liberalci trdi- <; iaU:uali preti revo ueija. tako iia so ani, da bodo držav- taniošuje koristi Zjedinjeniii držav v velikcj nevarnosti. Tozadevno ]>oro-čilo dobil je danes državni oddelek . vlade od tamošnjega poslanika i.i oil tvrdke Schwartz »S: Company, vtera ima tam svojo železnico in pristanišče. Vstaja se ,ie pričela v severnih {»krajinah Guatemale, nedaleč i h l mebikanske meje. Vstaši zbirajo tamkaj svoje čete v tolikem številu, da so inozemci v vedno večjem straha.
Mexico Ciudad, Mexico, 29. maja. Vstaši republike Guatemale so prekorači i guatemalc&o mejo na severu. >i je jel domišljati, da je on j NV.(ere -ete so <Myle Uu\i v republiko rospodar na Franklin Ave. l)o San Salvador in angleški Ibmduras. .»dnj.-^a tedna je bival v Kanterjevej \-sta-;j so dobro oboroženi in z vsem ro tilni, toda potem so ga morali ra- pre*krbljeni.
va oblasti preseliti na dvorišče. (\don, Panama, 29. maja. Mestno .,!.. ua a>a ra lalie je bil medved |	Vo v Panami je sprejelo dne
n kiii ii ^prcinenjfu. Pred vsem , 24. t. m. resolucijo, .sledkiere se na-- d vedelo «1 ruščino, in tako je ( j>r,vla.Jo Zjedinjeniii držav, da skr-! .i j raztrgal svoje verige, odprl , za mjr jxvvodom predsedniških vo-ila ter odšel mirno na ulico. Ko je t jjtev dne 24. junija in 1. julija, i o korakal po trotoarju, je vse,' Ameriška križarka Columbia do-• je bilo na ulici .kričalo in bežalo. | M ,t.[a s 400 muruaričnimi voja'ki v vs.-h si rani >o prišli ua lice mesta fob m in križanka Marb ehead v Pa-
kai
i ji, toda nihče se ni upal priti medveda. Končno je prišla, ne videla medveda, neka zamorka -TO v o neposredno bližino. Medved takoj /grabil in jel premetavati, n j«' ona obupno kričala, toda i ni prišel na pomoč, nreči je prišel v tem trenotku na mesta tudi medvedov lastnik, red je zamorko hipoma i/.pustil /al na bližnji brzojavni drog. Ker »tel priti na zemljo, pričel je tudi lničar plezati na brzojavni drog. Medved se je pa gostilničarja tako u-•trašil, da je takoj pričel plezati navzdol, radi česar je gostilničar padel na zemljo. Ko je zopet vstal, je medveda kar na ulici pretepel in ga odve-del domov.
Sneg ▼ New Torku.
Glena Falls, N. Y., 28. maja. V severnih pokrajinah ©ountyja Warren je pedlo včeraj dva palca snega.
blizo da b
v nj« j" j''
dočir nihčt
K lice Medi in be ni hi IP^ti
Todi oko j« hiia, ▼ kterej prebivate, fte tako	j« v njej vedno dorolj
Sidro Pain Expelier proti oalabeioMtd in druge bo-
lamo.
Hio de Janeiro, Brazil, 20. maja. Delavci mesta liio de Janeiro sprejeli mi včeraj resolucijo, s ktero se po-ve vse tukajšnje delavstvo na splošni štrajk v znak sočutja s štrajkujo-: inii železničarji v Sao Paulo, kjer se je pričel generalni štrajk v nedeljo.
V LOUISVILLE, KY., JE SKOČIL O SOBNI VLAK LOUISVILLE & NASHVILLE ŽELEZNICE RAZ TIR.
Poleg usmrtenih je bi'o tndi 15 osob nevarno ranjenih.
RAZMESARJENA TRUPLA.
Louisville, Ky., 28. maja. Osobni vlak Ijouisville & Nashville železnice je pred prihodom na tukajšnji 'kolodvor na križpotju Hill in 7. ulice skočil raz tir. Več vagonov se je prevrnilo in so deloma razdejani.
Razva.ine so na mestu usmrtile 12 osob in 15 ljudi je bilo težko ranjenih. Večina potnikov, kteri so se mudili v kadilcem vagonu, je bilo usmrtenih, kajti vaa«on je popolnoma razdejan.
Vla'k je skočil raz tir, ker se je med vožnjo zdrobilo jedno kolo prvega vagona. Mnogo mrtvecev je tako razmesarjenih, da jih ni mogoče več pre-poznati in tudi imen nesrečnikov ni bilo mogoče dognati še.
Nezgoda na železnici.
Xa tiru Buffalo & Albany od Pennsylvania železnice je pri Monterey za-vozil nek tovorni vlak v neko lokomotivo. Jeden uslužbenec je usmrten, pet je ranjenih.
TRGOVINA Z AFRIKO.
V vrednosti $30,000.000.
Washington, 28. maja. Trgovinski oddelek naznanja, da je znašala vrednost trgovine med Zjed. državami in Afriko v letu 1005 $30,000.000. Od te svote odpade $11,000.000 na import, ostanek pa na eksport. Leta li>0.'i do-•vt'Lrla je pa trirovina 7. Afriko vrednost $51,000.000. Vrednost je nazadovala radi nazadovanja import ne trgovine Afrike. K nam se uvaža iz Afrike (Eiript) najfinejši bombaž, kakoršen pri nas ne raste. Tega bombaža se je lani uvozilo iz Kjripta k nam za osem milijonov dolarjev.
Denarje v staro domovino
pošiljam«:
za, $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
za $1020.00 ............ 6000 kron.
Poštarina je všteta pri tek vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačaj« brez vinarja odbitka.
Nafte denarne poftiljatve izplačuje eJcr. poštni hranilni ara4 v 11. de 12.
Denar)« mam poslati j« aajprlllč-aeje «o $28jM t fatorbrf ▼ priporsča-bosb ali refi*trova&«m plana, v«čj«
Osi« aH »a V«w Ink Baak Draft
m mnmwUk 0tz««l, M«w Tack.
Steklarno« po 60 in 25 oeotov. tTtt M. Olalz tt Clsrikni. OUa.
Rešeni mornarji.
Montreal, Canada. 28. maja. Kajii-tan Nunan od parnika Jouiana, kteri je <iospel semkaj iz Liverpoola, ]x>ro-ea, da je 21. maja rešil na ooeann kapitana in 14 mornarjev norveške ja-dranke Trio iz Tonsber»a. Rešene mornarje je izkrcal v Quebeeu. kjer jih je izročil norveškemu konzulu. Jadianka Trio je dne 12. maja v viharju zgubila jambore in vrhu tega zadobila tudi velike luknje.
Dež v San Franciscu.
Kan Francisco, Pal., 2H. maja. Mi-no|o soboto }»o iMn'i in v nedeljo je tukaj m v okolici nepopisno deževalo in laborišče. kjer stoje š<»tori za ljudi, kterim so hiše zgorele, so deloma preplavljena. Od 1. 1884 v San Franciscu še ni bilo takeira dežja kakor sedaj.
DRUGAČNE OKOLNOSTI, DRUGAČNI OBIČAJI.
Znano je, da je nemogoče, da bi vsi mi jednako živeli. Svetovno delo je razdeljeno med nas in mi moramo način življenja prilagoditi našemu soci-jalnemu stališču. Nekteri dosežejo uspehe v trgovini, v obrtu in javnosti. Zopet drugi najdejo srečo sredi svoje obitelji in nekteri imajo popolno moč in zdravje. Kteri izmed teh so najsrečnejši? Ako bi nam bilo na razpolago izbirati med navedenimi položaji, bi brezdvomno vsi izbrali popolno zdravje. V mnogih alučajih to tndi zamoremo doseči. Treba je le pomisliti, da je prve znake kake bolezni mnogo loŽje zdraviti, nego bolezen samo. Trinerjevo ameriško grenko vino vedno premaga take simptome, kot slab tek, slabotnost, neprebavnost, nervoznoet in drugo. Ono nam podeli zdravo in sveže spanje ter zmožnost za delo ter nas vzdržuje v zdravju. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HI.
Zopet linčanje
v North Garolini.
V WADESBORO, N. C., SO LIN-ČALI J. V. JOHNSONA. — OBESILI SO GA NA DREVESU.
Linčani Johnson je bil v ječi, ker je ustrelil svojega svaka.
STRELJANJE V NJEGOVO TRUPLO.
AVadesboro, N. C., 29. maja. Včeraj zjutraj ob 2. uri prišlo je nad 200 ljudi pred zapore tukajšnjega county-ja, kjer so pobili šerifa Boggana na tla, tako da se je onesvestil. Nato je množica udrla v ječe in oprostila J. V. Johnsona, kteri je nedavno ustrelil svojega sva'ka Quimi Johnsona. Jetnika so odvedli iz mesta na prosto, kjer so ga obesili na bližnje drevo. Po Irnčanju so streljali na njegovo truplo, tako da je na njem rana pri rani.
Johnson je ibil nedavno pred porotnim sodiščem radi imenovanega umora. toda porotniki se niso zjedinili in tako je moral čakati na drusro obravnavo.
GROZEN UMOR.
Dvajsetkrat zabodeno truplo Italijana.
Včeraj zjutraj so našli na nekem praznem stavbišču lia New York Ave. in President St., Brooklyn Borough v New Yorku, srrozno razmesarjeno truplo nekeira nepoznanega, kaeih 45 let stareira Italijana. Truplo je dvajsetkrat prebodeno, iz česar je sklepati, da je bil pokojnik od njegovih lastnih rojakov umorjen.
Hotel je Roosevelta umoriti.
Washington. 26. maja. V nekem hotelu na Pennsylvania Ave. in 7. u-Iici so danes aretovali P. Lewisa iz Ifawa.jskeira otočja, kteri je prišel sem. da umori predsednika Koosevel-ta. Pri njem so našli — navaden oreh. v k t ere m je bil listek z napisom: "S tem se umori predsednika Koosevelta brez prolivanja krvi." Sedaj bodo preiskali jetnikovo pamet. Policiji je naznanil, da je hotel zagnati Roosevelt u oreh na glavo.
Izgredi v Turinu.
St ra.f.vnjoči delavci ipod vodstvom anarhistov so priredili velike izgrede po mestu Turinu na Laškem ter napadali vojake s kamenjem. Mnogo vojakov je ranjenih v bolnici.
Žrtev avtomobila.
Trenton, N. J., 26. maja. Včeraj zvečer povozil je H. L. Harrison iz Newarka, X. J„ s svojim velikim av-tomobilon Italijana Sabei Petronija pri Staekwoodu. Avtomobil je hitro vozil, ko je zadel Italijana, kteremu so kolesa posnela skoraj vso- kožo. Lastnik avtomobila je svojo žrtev od-peljal z vso mogočo brzino v bolnico, kjer so pmnašli, da ima Petroni na trla vi osem palcev dolgo rano. Glava, pleča, vrat iti truplo je pokrito z ranami. Harrison je v bolnici ostavil svoj naslov in naročil, da se stori za Petronija vse, kar je mogoče.
Iz delavskih krogov.
Wilkesbarre, Pa., 28. maja. Inšpektor Roderick, kteri pregleduje premo-gove rove države Pennsylvanije, naznanja v svojem letnem poročilu, da je bilo 1. 1905 v tukajšnjih premogo-vih rovih usmrtenih 1143 delavcev, dočim znaša število ranjencev 2365. V okrajih trdega premoga je bilo 664 in v onih mehkega prr-moga 479 premoga r j ev usmrtenih. V rovih se je pridobilo 68,600.414 fofh trdega in 119,361.514 ton mehkega premoga.
Iz Avstro-Ogrske. Hohenlohe odstopil.
"RUDEČI PRINC" IN VES AVSTRIJSKI KABINET ODSTOPIL PO PAR TEDNIH OBSTANKA.
Sporazum radi carine med Avstrijo in t
Ogrsko je nemogoč.
ČEŠKI NAMESTNIK POSTANE MIN. PREDSEDNIK

ali pa
▼ Ameriko-^vset^
Dunaj, 28. maja. Novi avstrijski mi-nisterski predsednik, princ Konrad Hohenlohe Sehillingsfurst, kteri je šele pred par tedni postal avstrijski ministerski predsednik, se je hitijo naveličal te službe. On in vsi avstrijski ministri so odstopili, ker meti Avstrijo in Ogrsko ni moglo priti do sporazuma glede carinskega tarifa. Včerajšnje poročilo, da se je avstrijskemu in ogrskemu kabinetu posrečilo izpo-slovati tak sporazum, ni bilo resnično.
Cesar je pozval danes na Dunaj češkega namestnika, grofa Coudenliove-ja, da ustanovi nov kabinet.
Po včerajšnje j kabinetne j seji je cesar sprejel v avdijeneo ogrskega mi-nisterskega predsednika dr. "VVekerle-ja, kteremu je naročil, naj naznani ogrsko-lirvatskemu državnemu zboru, da se skupni carinski tarif v nadalje imenuje "avtonomni ogrski tarif". Ko je ministerski predsednik Hohenlohe o tem izvedel, je sklical vse ministre, kterim je o tem naznanil. Vsi ministri so nemudoma sklenili, da odstopijo.
Budimpešta, 28. maja. Fran Josip je pooblastil ogrsko vlado, da se imenuje skupni carinski tarif za Avstro O«rsko v nadalje lc avtonomni osrrski tarif". Slednji ostane nespremenjen, samo ime se mu spremeni, da se tako zadovolji Ogrska. Avstrijska vlada se je tej koncesiji na vse načine upirala in zahtevala, da postane tarif za obe državni polovici pravomočen.
Tekom zadnjih dni krožile so tukaj vesti, da Hohenlohe odstopi. Tako se je zatrjevalo, da se je ministerski predsednik prepričal, da mu je tudi volilne reforme radi nasprotovanja raznih političnih strank nemoijoče izvesti. Da pa zamore na lepši način odstopiti, se je skliceval na ogrski carinski tarif.
V Hohenlohe t a so spočetka vse avstrijske narodnosti mnogo zaupale, kajti on je pravi demokrat. Volilnim reformam so pa nasprotovali Poljaki, Malorusi, Slovenci in Italijani, tako da se je kmalo vsakdo prepričal, da so volilne reforme neizvedljiva stvar.
Dunaj, 29. maja. Skupni protesti avstrijskih slavjanskih narodov proti obisku in sijajnem sprejemu nemškega cesarja Viljema na Dunaju, so u-speli. Fran Josip je uvidel, da bi demonstrativni sprejem usiljujočega se Viljema škodoval njegovej vladi in radi tevra je določil, da bode cesarjev sprejem popolnoma zaseben in da se tem povodom ne vrši niti najmanjša vojaška parada. Tudi vsaka vojaška demonstracija odpade. Nemški cesar se pripelje rano zjutraj dne 6. junija na malo postajo Penzing, od kjer era odpeljejo kakor navadnega zasebnika v Sehoenbrunn. Dne 7. junija obišče Viljem grad poljskega grofa Wilcze-ka. Pri pojedinah ne sme priti do na-pitnie. Dne 8. junija se cesar odpelje v Nemčijo.
Dunaj. 29. maja. Radi odstopa mi-nisterskejra predsednika princa Hohenlohe je zavladalo med Slavjani veliko veselje, kajti Hohenlohe je bil naklonjen Nemcem.
Novi ministerski predsednik Cou-denhove je odločen prijatelj Slavja-nov, zlasti pa Čehov.
Vesti o Fran Josipovej bolezni so utihnile. Uradoma se naznanja, da ima cesar hemeroide.
Zemljišča za kmete. 25,000.000 oral.
V RUSIJI BODE VLADA RAZDELILA MED KMETE SVOJA VELIKANSKA ZEMLJIŠČA.
Dolenja zbornica gosudarstvene dume je pričela razmotrivati agrarno vprašanje.
ODGOVORNI MINISTRI.
Radi jutrajšnjega praznika (Decoration Day) izide prihodnja številka "Glasa Naroda" v četrtek dne 31. t. m.
UREDNIŠTVO.
Žitno skladišče v nevarnosti.
Fort William, Ont., 28. maja. Veliko žitno skladišče, ki je last Ogliwe Co., pričelo se je v svojih podstavah podirati v vodo in vsi poskusi, preprečiti podiranje, so bili zaman. Podstave so sfe brezdvomno premaknile iz svojega prvotnega stališča in to je tndi fx** fbdiimaju. V skladišču je 360 tisoč Mšljev žita, od kterega se zamore pftjle 75% rešiti. Škodo eenijo na
Petrograd, 29. maja. Ministerstvo izdeimje po vsem mimo svoj agrarni program, kterega bode tekom 14 dni predložili dolenjej zbornici. Takoj nato bodo med kmete v evropske j Rusiji razdelili 25,000,000 oral zemljišča. Ta zemljišča so last vlade in carja, deloma jih bodo pa tudi veleposestniki prostovoljno prodali, tako da se ibodo kmetje zadovoljili in da ni pričakovati nemirov.
Poljedelski minister Stičinskij naznanja, da bode razdelil 10,000,000 oral vladinega zemljišča ob Volgi: 6,250,000 oral gozda in S,750.000 oral zasebnih zemljišč med kmete'. Brezdvomno bode tudi na tisoče druzih veleposestnikov rado prodalo svoja o-gromna zemljišča, ktera bode potem kmetska banka za primerno ceno v obrokih razde.ila med kmete. Razun tega btnle vlada ustanovila v Sibiru in osrednjej Aziji velike kolonije.
Dolenja zliorniea je včeraj pričela razpravljati o agrarnem vprašanju in o zakonskem predlogu glede jednako-sti preti zokonom ter odgovornosti ministrov.
Novgorod, 29. maja. Tukaj-nji vi-borški pespol'k je odšel v Petrograd. kjer se nastani v vojašnici preobražen-skega ]H>lka b.izo parlamenta.
Odesa, 20. maja. Na jrlavnej ulici so revolncijonarji ustrelili nekega detektiva. Štrajk pobrežnih delavcev še traja.
Petrograd, 20. maja. Grof Witte in njegova soproga sta danes odj»oto-vala v inoz. nstvo. Naj preje obiščeta njuno hčer v Bruselj« in kasneje razna kopališča v Nemčiji. Pred svojim se je Witte o bodočnosti Rusije izrazil zelo pesimistično.
Položaj postaja od dne do dne vi I-no bolj zamotan in vlada ne ve. ktero pot naj nastopi. Car neče storiti < :i kar mu svetujejo reakeijonarni dvorni svetniki, toda kljub temu se tudi s parlamentom ne peča mnoir»»- <>n ved.no misli, da bode kak kompromis mogoč. Razna uradna naznanila naznanjajo. da vlada ne namerava ]>o-služiti se sile, 'kakor to nekteri trdijo. Car namerava ugoditi zahtevi jx>slan-cev in potrditi potom večine v dumi izvoljeno novo ministerstvo. Olw-eva-nje med carjem in dolenjo zbornico se je prenehalo.
Petrograd, 28. maja. Konservativni carjevi svetovalci so uasvetovali dva načina, po kteri h je mogoče rešiti vlado iz sedanjega položaja. Prvi način naj bi bil ta. da se dolenjej zbornici jednostavno dovoli nadaljevati z govori do konca junija, ko se prično {>o-letne j>očitniee parlamenta. Po drugem načrtu naj se pa parlament razpusti in razpišejo nove volitve. Toda ljudje, kterim je ] hi loža j dobro znan, so mnenja, da zamore vsled obeh načrtov priti do revolucije. Kmetje, kte-rih jedina nada je sedaj duma, bi bili gotovo do skrajnosti ogorčeni, ako ne pride do razdelitve vladinih jx>sesti in veleposesti. V tem slučaju je potem kmetska ustaja neizogibna. Vsi kmetje so fanatični pristaši parlamenta in ako bi se morali odločiti za carja ali pa za dumo. bi se brezdvomno odločili za slednjo. Od prepira med krono in parlamentom imajo sedaj največje koristi revolucijonarji v mestih in teroristični napadi so se že pričeli množiti. Jedina rešitev Rusije pred revolucijo je sedaj ta, da se ustanovi ministerstvo iz zastopnikov ustavnih demokratov, tako, da slednji prevzamejo potem odgovornost.
Razne novosti
iz inozemstva.
V KOREJI SE JE PRIČELA USTAJA. USTAŠI SO SI PRILA-STILI MESTO H O N G J U.
Papež Sarto je okreval, toda kljub temu je še zelo slab. — General Nogi za Šteslja.
NEMCI V AFRIKI ZOPET TE-PENI.
Tokio, 2!>. maja. V Koreji, v n.: i Hongjti, se je ljudstvo uprlo jap- -skeniu gospodarstvu in si priIa.-:!'<» mesto. Japonci so poslali proti me-tu, ki se nahaja 75 milj južno od Che-mulpa, vojaštvo.
Rim, 2S. maja. 1'ajH'/. Sarto je o-zdravel, toda izgleda jako slabo. Včeraj je bil v cerkvi sv. Petra, da je IG nun imenoval blaženim", ker so morale mnogo prestati za časa francoske revolucije.
Tokio, 28. maja. General Nogi je brzojavno vprašal rusko vlado, je li resnično, da je bil vieneral Steselj obsojen v smrt radi prepodaje Port Ar-turja. Po njegovem prepričanju je bila kapitulacija opravičena.
Berolin. 2!>. maja. Iz nemške jugo-zapadne Afrike prihaja zopet žalostno poročilo. V l>ojih z domačini, kteri so se vršili od 21. do 25. maja, so bili Nemci popolnoma tepeni. Domačini so postreljali dva častnika in 17 vojakov. Nad 20 Nemeev je ranjenih.
Rim, 29. maja. Bivši ministerski predsednik (iiovanna Gioletti ie ustanovil nov kabinet, v kterem je on ministerski predsednik. Ministerstvo je konservativno.
Hotel zgorel.
V Rome, Ga., gorelo je v tamošnjem hotelu Cherokee; 300 gostov je moralo bežati v nočnih oblekah na prosto. Tudi več dragih poslopij blizo hotela je zgorelo.	. .
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so:
Statendam 2f>. maja iz Rotterdam.?.
Despeti imajo:
Plin;' Oscar iz Genove. Vaderlaml iz Antwerpena. Main iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Kronprinz Friedrich iz Bremena. Carmania iz Liverpoola. Bovic iz Liverpoola. Trave iz Bremena. Kronprinz \Yi helm iz Bremena. Koenig Albert i/. Genove. Albana iz Hamburga. Baltic iz Liverpoola. Trave iz Bremena. Batavia iz Hamburga. Amerika iz Hamburga, l^i I^oraine iz Havre. Lueania iz Liverpoola. "I dietraoHern iz Genove. Philadelphia iz Southamptona. Carpatbia i/. Reke. Irene i/. Genove. Rnvnland iz Antwerpena. Knvonland iz Antwerpena. Victorian i/. Liverpoola. Rvndam iz Rotterdama. Barbarossa iz Bremena. Kaiser Wilhelm d«'i- Grosse iz Bremena. Astoria iz Glassrowa.
Odpluli ro: Friedrich der Grosse 20. maja v Bremen.
Pannonia 20. maja v Reko. Armenian 29. maja v Liverpool.
Odpluli bode:
Teutonic 30. maja v Liverpool. Nieuw Amsterdam 30. maja v Rotterdam.
Deutschland 31. maja v Hamburg. La Provence 31. maja v Havre. Gera 31. maja v Bremen. St. Louis 2. junija v Southampton. Etruria 2. junija v Liverpool. Vaderland 2. junija v Antvrerpen. Koenig Albert 2. junija v Genovo. Caledonia 2. junija v Glasgow. Pennsylvania 2. junija v Hamburga St. Laurent 2 .junija v Havre.


"GLAS NARODA*
Ust slovenskih d.lavcev v Ameriki.
•i'sednik:	Editor
ZMAGOSLAV VALJAVEC. &*»čjik:	Publishes
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City-
i* leto velja list za Ameriko . . . $3.00
* pol 1-ta............. 1.50
ta Evropo, za vse ieto.......4-50
" " pol leta.......2.50
w " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve ^ _	številki. _
•GLAS NA KO DA ,*haja vsaki dan iz-vzetnši nedelj in praznikov.
"GLAS NAROOA"
("Voice of the People")
«swed eve/> day, except Sundays and
Holidays.
Subscription yearly $3.00, Advertisement cn agreement.
Za oglase 3o de»et vrstic se plača X centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se le natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Honey Oraer.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivali, »če naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam natedUe fc-Vt- j
"Glas Naroda" ■09 Greenwich Street. New York Cite
Strah pred Ameriko.
Avstrijsko časopisje se v novejšem času 7>»i»et bavi s projektom gospodarske zveze vseh evropskih državic proti Zjedinjenim državam, ktere vedno lxdj uničujejo evropsko trgovino. Ideja o talit?j zvezi je že tako stara in tako fantastična, tla se nam pisanje avstrijskega časopisji v prid take zveze dozdeva uprav komičnim.
Kako zamorejo taruošnji "patrijo-ti'' samo j eden trenotek misliti na uresničenje ta'.vo nesmiselne gospodarske zveze, k t era naj obsega vso Evropo, je nam |H»j>olnoma nerazumljiva stvar. Dasiravno obstoji za Evropo takozvana '' ameriška nevarnost", ta-mo-nje odločilne države, kakoršnje sta Anglija in Francija, takoj trgov-skej zvezi pod "'vodstvom" Avstrije prav gotovo ne bodeta pristopili, 'kajti imenovani trgovski deželi so Zjedinje-ne države sedaj najboljši vir surovin in poleg tega tudi najboljši odjemalec.
Dokler je Kvropu. v gospodarskem j>ogle<lu od Amerike odvisna, ostane imenovana zveza jh> že ji Avstrije le navadna pojava bolne pameti nekterih tauiošnjih "trgovcev" ali !>olje pro-dajaleev, tuli ako se naša trgovina v Avstriji in drugod v Evropi še bolj udomači in izpodrine tamošno obrt, nego je to storila že dosedaj. Uresničuje nt->m i si l nega načrta bi bilo le tedaj mogoče, ako bi se tem utopi-jam pridružila Rusija in ako l>i ona nastopila z ogromnimi bogastvi Sibira. Toda ' -<♦ se j.ar desetletij ne hude
iiili. i i ib.tedaj zanmre pa nastali i.,.. ;-.:neri<io-ruska zveza v gospo-ila:-i;ini i1 političnem >inislu.
i i tičn.i se bodo morale evropske di.ice tudi v po itičm tn smislu zve-zati prtti naše j republiki, toda sed:i-nja ^eneiaeija tega še ne doživi.
Za^aj je padel avstrijski ministerski predsednik baron Gantscn?
O tem piše "1'rager Tagblatt", da je baron (iautsch le navidezno padel zaradi volilne reforme, v resnici so ga 1 mle < djube, ki jih je storil Cehi m, a jih ni mogel — ali hotel — izj .iluiti. Baron Gautseh je namreč f'ehem obljubil notranji uradni jezik, češiio vse uči išče na Moravskem in p>državljeuje nekterih železnic. Teh obljub se je hotel odkrižati s parlament arizo van jem ministerstva. Ko pa je »videl, da čeških posianev ne doibi za to ,dokler se jim ne izpolnijo i 'djube, je bil tudi že na ja^ut-m, da je »loigral. Da bi pa zbudil mnenje, da je [»ostal žrtva volilne reforme, je na ašč razžalil Poljake z očitanjem, da se dajo za uslug vladi plačevati. Barona Gatrtseha je vrgla njegova ne-odk ritosrčnost.
$114.000 škode.
Glavno poslopje Union Timbre Co. v Winoni, Minn., je zgorelo. Škoda znaša $114.000.
Iznajdljiva ljubosumnost.
Knjigovodja neUe dunajske trgovine se je zaročil s svojo lepo tovari-šieo v isti pisarni. Krnalo pa se mu je zdelo, da mu njegov šef dela konkurenco v ljubezni. Ni pa mogel dobiti dokazov, ker v njegovi navzočnosti sta se vedla hladno drug napram dm-gemu. Ljubosumnost pa je iznajdljiva in tako se je tudi knjigovvodja upomnil, da stoje pred okni fijalkarji, g kterih sedežev se vidi v pisarno. Brž se je dogovoril z jednixn fijakarjem, da mu je prepustil za dobro napitnino «voj sedež. In ni še sedel na voau četrt ure in že je zagledal svojo zaročenko v naročju svojega šefa. Zgrabi ga jeza, da z bičevnikom razbije šipe na oknu ter da pokaže, da je vse videl. Zaroka se je seveda razdrla.
Bodočnost Rusije.
Iz dosedanjih poročil iz Rusije, kar-tere smo v " Glasu Naroda" po možnosti natančno objavili, je na podlagi sedanjega tamošnjega političnega razvoja skrajno teško domnevati o bodočem razvoju največje največje slavjan-sJke dežele.
Ko so se pričele volitve v gosudar-stveno dumo, je petrogardska vlada brezdvomno upala, da postane duma njeno orodje, s ktrim bode lahko nastopila proti vstaji. Kadi tega je vlada tudi volilno pravico tako prikrojila, da je vsakdo mislil, da pride v Tavričesko palačo reakcijonarna duma. Kljub temu so se pa volit\'e za-'k'jučile za carsko vlado skrajno ne-ngodno in duma je nastopiia s zahte-\ami, ktere izdatno nadkriljujejo ono politično svobodo, s ktero so narodi zatpadne Evrope in Amerike popolnoma zadovoljni. Na razdelitev zemljišč v prid kmetov onstran ruskih mej nihče ne misli; o odstranitvi go renje zbornje in podelitvi volilne pravice ženskam se celo vAngliji malo go-vori in imenovanje ministrov iz večine ljudskega zastopstva je v "ustavnej Avstriji popolnoma nepoznana stvar.
Da bode carska vlada take zahteve odklonila, je bilo seveda pričakovati, toda ona je odklonila, kakor smo poročali, tudi vse druge zahteve: amnestijo, splošno volilno pravico, prora čunsko pravo dume itd. Potem je parlament z vsemi proti sedmim glasovom izrekel nezaupnico vladi ter sklenil in zahteval, da se 'kabinet ustanovi iz mož, kterim večina dume zaupa. To dejstvo je izvanrednega pomena in on oustvarja vprašanje: kaj sedaj? V.ada je v velikanskej zadregi. V minolih mesecih je dosegla vojaško zmago nad revolucijo in potem dobila državno posojilo. Toda vlada bode potrebovala še nadaljna državna posojila. kterih pa brez sporazuma z go-sndarstveno dumo ne more dobiti. Parlamenta že radi tega ne morejo razpustiti — in vrhu tega bi prišlo v tem slučaju končno tudi do revolucije. To se nanaša posebno na kmete, kteri bodo imeli končno odločiino besedo, kteri zahtevajo že sedaj, da se velika posestva razdele med nje. Ministri. kteri so naznanili dumi, da vlada v to ne privoli, radi tega tudi niso pri odgovoru na adreso zastopili izzivalno, pač pa z raznimi obljubami. Toda to bode le malo pomagalo, kajti v kolikor zamoresno tamošnje poslance soditi po njihovih dosedanjih de ih, oni niso taki, da bi se zadovoljili z obljubami.
Sedanjej vladi torej ne bode ostalo drugo, nego mlati se, ali pa š eenkrat poskusiti z orožjem, ktero bode zopet zadobilo svojo veljavo, ako se razpusti dumo.
Sedanji položaj Rusiji se čestokrat primerja onemu Francije za časa prve revolucije — in res je najti med linijo in Francijo mnogo paralel.
Kar je duma d o seda j storila, .je bilo iZiedno it .bro, kar pa še bode, je pa eveda zakrito s pajčo auom bodočnost i.
Iz Hrvatske.
Zagreb, 9. maja.
Danes je imel novi hrvatski sabor prvo sej it. Razume se, da je bil naval bčiustva na galeriji velikanski. Vse alerije so bile natlačeno polne. 1/. pokrajine je došlo mnogo gospnle, a mn go jih je moralo ostati zunaj sabora, -ier ui bilo več vstopnic. Oddanih je bilo nad 800 vstopnic. Tudi zunanji dnevniki so pis ali svoje zastopnike.
Ob 11. uri dopoldne so pričeli prihajati narodni zastopniki. Galerije jih navdušeno -pozdravljajo: "Živio Kulmer!", "Živio Grga!", "Živio Tomac!" Zastopnika Nikolič in grof Kulmer sta prišla v svečani gali. Fml. Tomičič v generalski uniformi. Dame so sipale cvetje na prihajajoče zastopnike.
Ker je bil ban zadržan udeležiti se otvoritve sabora, je predstojnik za pravosodje dr. Luka Marjanovič pozval najstarejšega poslanca dr. Bar-čiča, da prevzame predsedstvo.
Poslanec Erazmo Barčič prevzame predsedstvo. Z galerije leti cvetje. Barčič je v svojem nagovoru naglašal, da hoče stati kot predsednik nad strankami. Noče dati due. k a svojemu osobnemu prepričanju, ker tu ni mesta za to. "Narod pričakuje, gospoda moja, mnogo od nas, s složnimi silami moramo delovati, da suverena volja naroda zmaga v vseh naših javnih vprašanjih. Dalekosežen uspeh bodemo dosegli, a'ko tekom saborskega zasedanja sklenemo take zakone, ki bodo poristili narodu. Mi moramo •napraviti moderne in svobodne institucije: o splošni, tajni volilni pravici in o neodvisnosti sodnikov, o popolni svobodi tiska, zakon o poroti, zakon o svobodi shodov, zakon o nedotakljivosti imunitete saborskih članov in izpremembo nazadnjaškega poslovnika. Bodite uverjeni, da bode narod z nami. Mi hočemo postaviti temelj, na kterean bode uvidel narod, da nismo proti njegovi neodvisnosti Za
tem nam mora biti posebna, in častna naloga, da čiim preje zjedinimo dele raztrgane domovine. Ta sabor bode z zlatimi neizbrisanimi črkami zapisan v hrvatski zgodovini." Predsednik poziva poslane© na delo.
Lepe so bile te besede, vprašanje je le, v koliko bode Madjarom prav, da se tudi izvrže, saj je že te dni pisal neki list madjarske koalicije, da je sedaj Košutu, ko je prišel na vlado, prosto Hrvatom dano besedo tudi — požreti.
Koalirana opozicija se po teh besedah ni na nič druzega več spomnila, zastopnik Starčevičeve stranke prava je bil, ki je vstal in protestiral proti eni največjih Ikrivic, ki se je Hrvatom zgodila z Reko, ktero krivico je pa menda Košut zapovedal Supilu "pozabiti".
Poslanec Ivan Peršič je izjavil: Predno se odzovem kot Starčevicanec in zastopnik glavnega mesta Zagreba pozivu, predsednika, moram izjaviti: Kakor pozdra-vljam sina in pa-tricija hrvatskega mesta Reke, poslanca Barčiča, obžalujem, da to mesto ni zastopano z dvojico poslancev. Ta sabor ni popoln in bi se zato ni stud otvoriti. Tega kot Starčevičaftiec ne morem zamolčati ter vlagam protest z izrecnim naglasom, da se v bodoče kak molk stranke ne bi izrabljal.
Nato eita saborski zapisnikar kraljevski rescript. (Klici: Živio kralj ! Živio narod!)
Predsednik Barčič izjavlja, da se hoče držati starega običaja, da depu-tacija gre po bana Sabor pritrdi in deputacijo vseh strank vodi grof Kulmer. Ban pride in v kraljevem imenu otvori hrvats?ki sabor ter čita kraljev reskript, v kterem se omenja, da nori sabor čaka intenzivno delo. Mnogi zakoni in n are d be se bodo v modernem smislu preuredile. Neki novi zakoni, ki so neobhodno potrebni, kakor oni svobode tiska, volilne pre-osnove, razne reforme pri odvetniškem in notarskem redu bode tudi dal narodu ta sabor. Baj je konečno pozval poslance, naj gredo z njim v hram božji, da zaprosijo »božjo pomoč in blagoslov za svoje bodoče delo. Po '•Veni sanete" so korakali poslanci v spremstvu godbe 10. polka v zbornico. Ko je godba zasvirala: " Još Hrvatska ni propala", nastalo je ne-popisno navdušenje med občinstvom.
Ko so poslanci prišli v sabor, je pozval predsednik Barčič poslance, naj oddajo poverilna pisma. Ko zapisnikar čita imena posameznih po-dancev, kliče galerija pri imenih vla-linovcev hrupno: "Abcug!" Ko je bilo čitano ime Klmen-Hedervarvja, je nastal velik hrup in viharni klici: "Abcug! Pere at! so doneli po dvorani. Na galeriji so žvižgali in ropotali z nogami. Predsednik je zagrozil, la bode dal galerijo izprazniti. Nato so izvo.ili veritikacijski odsek. Na Markovem trgu je občinstvo zastopnikom 4< narodne stranke" (madja-ronske) klicalo "Abcug!"
Znanega velikega župana Rubida Zichvja je to tako pretreslo, da je vzel iz žepa bok ser in ga nataknil na roko. No, to je bilo brez potrebe, :er ga napasti nihče ne nameraval. Xt-'iteri ' *P«.k ret ovci" so zažvrgoleli '" Alizug'' tudi nadbiskupu Posilovi-ču. ki se je udeležil seje kot virilist. Ti ''svobtnlnjaki", ki se postavljajo za vpeljavo popo.ne svobode -na Hrvatskem, so ga napadli, 'ko je po seji stopil v svojo kočijo. Lepa svoboda !
* * *
Kaj bode, še ni jasno. Najjasnejše stoji ]*red nami StarčevičeVa stran'ka prava, z odločnim hrvatskim programom, kaj pa bode s hvalisao opozicijo in kako bode mogla obstojati kot "opozicija" in varovati Košut-Supi-lov dogovor, se bode k malo pokazalo. Gotovo i>a je, da liberalno strankarsko veselje nima prave podlage, ker koali-rane opozicije ne tvorijo močno libe-ralci, ampak frakcije, ki bi se lepo zahvalile — posebno poslanci stranke prava — atko bi jim 'kdo očital hvali->an liberalizem. Najlažje stališče in kakor se vidi tudi bodočnost, bode imela Starčevičeva stranka prava, ker je ostala povsem zvesta svojemu hrvatskemu programu in bode kot taka imela veliko agitarično silo in se od nje izvojevani mandati res opirajo na pravo narodno moč, brez koncesij iz Budimpešte.
Sedaj se vrši zakulisno delo. Prvi pogoj za liadaljno uspešno politiko Hrvatov je: združenje vseh poštenih elementov na podlagi pravaških načel. To edino more res priboriti Hrvatom moč in boljšo bodočnost. V tem oziru je gotovo zanimivo vest •'Hrvatstva", ki se kratko glasi: V pogovorih hrvatske stranke prava s hrvatskim "katoliškim tiskovnim društvom" se je šlo za to, da "Hrvat-stvo" postane službenim glavnim organom hrvatske stranke prava To je posebno neljubo "Obzoru", ki se je sam ponoidil hrvatski stranki prava, da ji hoče biti oi^anoro.
• * •
Kar se tiče bana Pejaieviča, še ni nič gotovega, ali ostane ali n«. Ne-kteri pravijo, da oetane, drogi pa govore, da je včerajšnja pot barona Raneha iz Zagrvba v Budimpešto v
Čast in hvala doktorju Leonardu Landesu!
V prisrčnih in laskavih besedah se sahvaljugejo Slovenci in Hrvati dan na dan doktorja Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna pisma so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Box 81, Mountain View, Cal.; Mat. C ambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivančie, 320 East Front St., Youngstown, Ohio.
Dm. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street,	New York, N. Y.,
zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljučah, prsih, želodca, Črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križa, hrbta, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni.
Rojaki Slovenci! Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov:
DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York.
Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop.
^lovensk j katoliško
0=
zvezi z odstopom Pejačevičevim in da postane ban baron Ranch.
"Dnevni fist" pa z vso odločnostjo izjavlja, da v merodajnih krogih v Budimpešti niso niti malo pripravljeni, da bi sprejeli kaiko PejaeeviČevo demisijo. Čudno to: Baron Pejacevie, glava prejšnje vladne stranke, naj bi imel zaupanje istih sedaj v Budimpešti merodajnih krogov, ki izražajo svoje veselje nad zmago njegovih •nasprotnikov! To razumi, kdor more. Za hrvatsko 'bi ne bilo nič čudnega, ako bi ostal na svojem mestu ban Pe-jačevič, pristaš manjšine, in bi združena koalicija s tem morala biti zadovoljna, Diktiralo se bode še dalje iz Budimpešte...
Na sledu.
(Po ruskem priredil F. K.)
Trgorvec Drobaškin je ravno dospel iz Tomska v Sibiriji v Moskvo ter opazoval skozi okno hotela Pluškov. kjer se je nastanil, moskovsko poulično življenje.
Kar potrka nefcdo na vrata. Ves presenečen je bil Drobaškin, ko je na njegov odziv vstopil general v po-|>olni Uniformi; sledil mu je bogato livriran sluga. Začuden in v nemali zadregi je pog.adil Drobaškin svojo dolgo brado staroruskega značaja in na kratek pozdrav vstopivšega z lahkim poCikvnom vprašal:
*(Izvolite sesti, ekselencaf S čem morem biti na uslugo vaši ekcelcn-ci?"
General, postaven mož s črnimi br-kami,, se vabilu, naj sede, ni odzval. Z t illočnim. strogim, skoro sovražnim glas m je odvrnil:
"Jaz sem general Ho van ski j; j»o-veilalo se mi je pravkar, da imate pri | sebi ponarejen denar ter ga nameravale tukaj v Moskvi zamenjati."
Osupe. in prestrašen mu odvrne | Drobaškin:
"Jaz, prevzvišenost ? — Toda nil mogoče, gotovo so vas napačno obve- j stili, eksceenea."
' • Obža 'ujem'ga zavrne general, j "Imam jx>pnlno verodostojna uradna poročila. Ali imate v Moskvi t ego v-| ske zveze?"
"Gotovo", mu brzo »nlgovori Drobaškin ter mu naved'e več uglednih tvrdk, s kterii je bil v zvezi.
4'No, že prav", de general nekoliko prijazneje; " to<la izročite mi denar!"
Trgovec je izvlekel iz žepa spodnje suknje denarnico ter vzel iz nje večje število bankovcev po tisoč rublje v.
"Radi varnosti nosim gotovino običajno seboj, ekscelenca."
"Ivan, povečevalno steklo!" je ukazal genera, ter začel s tem papirnati denar natančno pregledovati. Vkljub strogej preiskavi se ni mogel odločiti.
"Ekscelenca, bodite uverjeni, da je denar pravi", mu pripomni Drobaškin .
"Ne smatram vas sicer za goljufa in tudi niste naredili name takega vtisa", mn odvrne general; "toda sedaj se ne morem končno izreči, je-li denar res pravi ali ponarejen. Posvetovati se moram še glede tega z ne-kterimi uradniki ter zato vzeti papirje seboj. Zapreti vas sicer ne dam, toda pod policijskim nadzorstvom bode te vselkakor. Zapečatite mi sedaj bankovce! Ali imate pečatni vosek?"
Na odgovor prestrašenega trgovca, da nima voska, ukazal je general zazvoniti; strežaj je prinesel zavitek in pečatnik, trgovec je zapečatil ves papirnati denaj^— 48,000 rubljev je bilo — ter oddal zavitek generalu.
"Sicer pa", je dejal ta trgovcu, "ali se vam zdi varno nositi toliko svoto denarja s seboj T Ali se ne bojite, da bi vam kdo denar vzel, če bi se vam Se kaj hujšega ne pripetijo!"
"Gotovo, ekscelenca", mu je odgovoril Drobaškin, ves v strahu tudi iz tega vzroka.
"Torej le vedno in več previdnosti!" ga je posvaril general. "Kakor hitro bode stvar dognana, dobite obvestilo."
General je oddal nato zavoj svojemu slugi ter po kratkem pozdravu odšel.
Trgovec je še vedno ves prestrašen, ozrši se skozi okno videl, kako je vstopil general na sani, ki so čakale nanj pred hotelom; sluga je zavitek dobro shranil, se tudi vsedel na sani in od-drčali so v naglem diru.
"Dober dan, ljubi Štefan Dimitro-vič!" S tem pozdravom je vstopil trgovec Se.ičan, prijatelj Drobaškina. "Kaj pa sta imela z generalom Ho-vanskim ?''
"Čudna stvar!" mu pravi Drobaškin. "Še sedaj sem popolnoma iz sebe. General pravi, d aje poizvedel, da imam s seboj ponarejen denar; zato je prišel semkaj, preiskoval denar, pa ni mogel ničesar dognati, zato ga je vzel s seboj, da ga pokaže drugim uradnikom."
"Da je vzel denar s seboj?" je za-čudeiiM vprašal Seličan.
"No, da; saj je bil vendar general Hovanskij — ekscelenca!"
"Ali ga poznate?" vprašal je Seličan dalje.
"Seveda, gotovo; in ves denar je vzel seboj."
"Koliko ga je pa bilo?"
'' Osemi n.š t i rideset t isoč rubljev'' — odgovoril je Drobaškin vznemirjen.
" Mnogo denarja, velika svota!" menil je Seličan. "Pa saj je bil general Hovanskij, bil — vsaj podoben mu je bil."
"Ali menda dvomite?" vprašal je Droibaškin ter preb.edel. "Menite-li, da moiila ni bil general?"
"Tu je pač težko reči. Veste kuj, jaz bi na vašem mestu šel k njemu in ^a prosil, naj vam da pobotnice."
"Imate prav; takoj storim to. Torej menite resno--"
"Jaz ne menim ničesar", mu odvrne Seličan; "toda vi ste potem na ja--nem. ste v gn-tovosti in miru."
" PopclnH-.ma resnično", dejal je prestrašeni sibirski trgovec ter ukazal nt m udoma napreči.
Oba trgovca sta se zavila v tople kožuhe ter odpeljala skupno v generalovo stanovanje. Medtem ko je bil Drobaškin prijavljen generalu in od njega všprejet, čakal ga je njegov trgovski zaveznik v vratarjevem stanovanju, ki ga je bila vsled dobljene napitnine sama vljudnost.
General je bil doana in trgovca takoj vsprejel.
"Prepokorni sluga, ekseelenca", dejal je ta vstopivši z globokim po-klonom. Brez dvoma, to je general, ki je bil pred malo časoim pri njem. Ista postava, ravno tako značilne poteze, črne brke, krepke rasti.
"Kaj vas je do ved k meni?" vprašal je general z glasom, ki se je pa trgovcu zdel nekoliko drugačen kot popred.
"Oprostite, ekscelenca, da se drznem vas nadlegovati. Dovoljujem si le vas preudano prositi, da mi blagovolite pismeno potrdiit prejem onih 48,000 rubljev, ktere ste vi, ekscelenca, popred s seboj vzeli. Saj je to le--"
"Jaz da sem vzel s seboj?"--
ga je prekinil general.
"Prosim oproščenja, ekscelenea; vrednostne in denarne papirje, ktere ste vi, ekscelenca, v hotelu Pluškov vzeli s seboj, da jih natančneje pre-iščete--"
"•Kdo? Jaz da sem bil v hotelu Pluškov? Ali se ne motite t''
Drobaškin je stal pred generalom v takem strahu, kot bi bil na natezalnici. Povedal je vse podrobnosti, kar se mu je pripetilo; Izraz največjega začudenja se je bral generalu na obrazu. Pogledal je še enkrat Drobaškina, ki je stal pred njim dočela potrt, se nato obrnil in pomišljal le en . trenotek.
Takoj pa je aopet pristopil k obupanemu trgovca.
podp. društvo
£
svete Barbare
Zjedlnjene državo Severno Amerike* Sedež: Forest City", Pa.
dno as. januarja 1903 v državi P«nn«Ytv* n\,
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Fomt Oity, Fi Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Ku, Pa
L tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Foreat City. Pa......
H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest Oity, Pa Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 637, Forest Oity, Pa
NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Pi. ANTON PIRNAT, Box 81, Dnryea, Pa ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, VT Va. FRANK SUNK, P. O., Luzerne, Pa
POROTNI ODBOR:
KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. 0., Forest City, Pa Dopisi maj se poialjajo L tajniku: Ivan Telbaa, P. G Bee H?,
Oity. Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
ZDRAV!
Rojaki! Sedaj so na SLOVENSKO-Hit V ATSKEM ZDRAVIŠČU
nameščeni najbolj izkušeni zdravniki, kteri so sestavili in izdali veleponč-no knjigo z natančnim opisom raznih bolezni, tako da vsaki po preeitanju te knjige takoj lahko razvidi, na kakšni bolezni boluje. V slučaju kakor-šnekoli bolezni se poshižite prej, ko se na kakšnega dmzega zdravnika obrnete, po pomoč, te knjižice, iz ktere boste natanko razvideli, na kakšen način zamorete najbolj zanesljivo in najhitreje zopet svoje popolno zdravje dobiti. Doktori tega zdravišča zdravijo vse, tudi najstareje alkutne in kronične bolezni, ter vsakemu, kterega v svoje zdravljenje sprejmejo, za popolno ozdravljenje pismeno jamčijo. Kdor torej želi popolno zdravje zadobiti, naj piše po to knjigo na SPODAJ NAVEDENI NASLOV IN NAJ VPOŠLE NEKOLIKO ZA POŠTNINO POTREBNIH ZNAMK ALI MARK, NA KAR SE MU BODE KNJIGA NEMUDOMA VPOSLALA Ovo je naš naslov:
Slovensko-Hrvatsko Zdravišče, DR. J. E. THOMPSON,
334 W. 2Qth. St.
MEW YORK.
'* Storil bodem, kar se da. storiti", je dejal; "vrnite se nemudoma v hi>-tel, jaz pridem takoj za vamL"
Komaj sta stopila Drobaškin in njegov prijatelj v hotel, sledil jima je že tudi ireneral.
''Ali sem bil že danes tu?" vpra-al je vratarja, ti ga je čakal z globokim }H>kit>nom.
* K me je še videl?"
*• \ liotelsko osobje, ekscelenca."
'•Pokličite ^e semkaj ! *'
T > se je takoj izvršilo.
"Vi vsi ste me videli?" vprašal je i »enera .
•• rkazvijete, ekscelenca? Mi vsi".' bil je odgovor.
"I'rav. In kam sem se odpeljal?"
"Na de?ni, ekscelenca."
Ne da bi še pomišljal, vsedel je ge- j neral na sani in ukazal korjažn kar najhitreje voziti. t>b prvem cestnem voglu stal je redar, sani so obstale m ^neral je dal znamenje redarju, naj pride k njemu. Ta je prist>l in jm-zdravi.' vojaški s salntiranjem.
"Ali sem se nedavno tinl mirno peljal?"
" l'k azu jet e, ekscelenca. pred komaj pol ure!" odgovoril je čuvaj javnega reda.
"In proti kteri strani sem se ml]»e-ljal?"
'Redar mu je pokazal smer in bliskoma so z drč ale sani dalje. Drugi redar povedal je nadaljno smer, ravno tako nekaj drugiii ljudij, ki so bili vprašani, in general se je peljal vedno dalje za sledjo. Končno se je pripeljal v že oddaljeno predmestje. S močjo redarja in svojega sluge in na porvpraševanje v raznih trgovinah je poizvedel general, da je pred pičlo uro — vsled popraševanja je čas seveda naraščal — blizu tukaj odšel v tointo hišo; sani pa je odpeljal služabnik.
Da ne bi vzbudil preveč pozornosti in swmnje, je ukazal ustaviti general pred drugo hišo, kjer je izstopil raz sani, ipoteni pa v spremstvu svojega sluge in dveh redarjev stopil brzo v opisano hišo.
"iVsak naj pazi na drugo sobo", je natihoma ukazal; "kdor opazi kaj sumljivega, naj d& takoj znamenje!"
Sam je odšel po stopnicah in vstopil, ne da bi potrkal, v prvo sobo na desni. V njej je sedel mož krepke rasti, malih svetlih brk; ko je vstopil general, je prestrašen skočil raz sedež ter proti mizi, na kteri so ležale u-mefcno izdelane črne brke ter skušal te prikriti.
"A tako", je dejal general povsem mirno, ko je ogleda/vsi se po sobi za-
pazil na stolu krasno generalsko uniformo.
"Ivan", zaklical je, "narediva ob kratkem ! Kje je 43,000 rubljev ?''
Bled kot smrt pokazal je ta tresoč se strahu na omaro, vdelano v zidu. —
Komaj par minut potem je bil /.e na tpotu na policijski urad, četrt tire kasneje pa je general lastnoročno oddal celo svoto denarja presrečnemu I )robaŠkinu.
"Kako naj se vam zahvalim, ekscelenca?" je vprašal.
General mu je odgovoril mirno:
"Vložite o00 rubljev v <jni.i-ki raklad za vdove jvolieijskih -tra>ui-kov, meni pa pošljite pobotnico! L>;n-gič pa bodite l>o!j previdni!"
Nato se je nai.rlo odj»eljal.
Izdelovalci dog dobe delo!
Pišite v angleškem ali nemškem jeziku :
( H AS. 0. WEI NAB,. K »o in 20 Theatre BT<Tg..
Houston, Texas.
Iščem ANTONA DKKMELJ, po domače Grilovčana. iz Pustega Javorja pri Zatični. ki ga imenujejo tudi "babjegamešetarja" in je star 45 let, srednje postave, osivelih brk in las, kakor tudi svojega strica BERNARDA GOKIŠEK iz Razbur št. 8 pri Litiji; star je 5S let, velike postave, sivih brk in bil nekdaj orožnik. Naslov naj se naznani: Franku Gorišek, Luxor, Pa. (čefcr, sob, tor, 24. 26, 29 — 5)
Kdor rojakov £eli dr. Thompsono-vo knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", jo dobi brezplačno, alko se oglasi pri njem.
Slcudrtja učil
Podpisani naznanjam rojakomt da izdelujem
ZDRAVILNO GRENKO VINO
po najboljšem navodilu. lx najbolj
šfli rož ia korenin, ki jih je dobiti ▼ Evropi In Ameriki, *er iz foef«. aarsvocfa Tina.
Kdor* boleha na želodcu ali
prebavnih organih, naj ga pije redna
Požilja se v zabojih po t tucat (12 steklenici na vse kraje zapa&> ni h driav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS, 132 Sootta Santa Fc Ave^ PmUo.
riigj^-VA'-^™.-«

Jugoslovanska
inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIC:
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich.,
Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa.
Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Mina.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Mina.
N ADZONRNIKI:
FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
IVAN PRIMOŽI C, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.
IVAN KERZISNIK. Ill, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
J AX OB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich.
JOSIP P E ZD IRC, IIL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Nefc.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, IIL
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov Jn druge letine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in m benem drugem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po BTojem zastopniku in nobenem drugem. Zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatve tadi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj »e pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAHOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo bitijiatančni podatki vsake pritožbe.	—
Društveno glasilo Je: "GLAS NARODA'
0R0BN0STI
KRANJSKE NOVICE.
Umrli so v Ljubljani: Helena Mau-.šer, rač. podčastnika hči, 5 dni. Karol Vrbančič, kovačev sin; Apolonija Laz-uik, gostija, 80 let. Cecilija Mariučič, branjevka, 23 let. Helena Marinšek, gostija, 03 let. Marija Perko, delavka, 60 let. Nad* Likar, učiteljeva hči, 10 mesecev.
Najden utopljenec. Dne 13. maja
dopoldne so na>li v Ižici pri Ljubljani utopij nega ribiča Frana Sedeja, kterega |>ogresajo že od 30. aprila. Sede-ja je našel lastni oče. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu, kjer je bilo obducirano.
Goljufica. V Gorenji vasi nad Škof-i<> l.oko so a ret o val i orožniki IHletno Marijo Kenda i/. Cirknega zaradi goljufije. Premetena goljutica je hodila p.i župniščih in pripovedovala, da je bila usmiljena sestra v l»olnici, kjer je stn-_S bolnik-.ni, zdaj pa da je odšla iz bol nice in nabira darov za reveže.
Iz Šmarne gore. Dne 12. maja je
neki hudobnež pokvaril Ljubljančanom dober okus. Naročili so 253 litrov 'tiajl»olj?ega vina ter ga poslali gostil-ni arki Ivani Severjevi na Šmarno -on. z naro. ilom. da bi ga točila samo Ljubljančanom pri njihovi veselici. Dobro! Neki Gorjanec je pa sod. ki je bil na vozu že blizu vrha. prevrnil iz voza doli in se je ob neki bukvi poginoma razbil.
Zakaj se karavanski predor podira? Kdor ve. kako se je predor gradil, ne čudi >e nič. daje treba vestnih popravili se ne more še izročiti prometu, če-ravno bi m- to bilo lahko zgodilo. Kakor znano, je cel predor razdeljen v |H>sariu>Ziie dele |x> 8 do i) ali 10 m dol-sre, ki imenujejo kompade. Vsaka
kompada ima svojo številko. Različne kompade delali x> različni mali podjetniki. takozvani akordantje. Zavezali so se kompado zgotoviti za gotovo svoto. torejprevzeli so delo na a-kord. Iver je bila ta svota primeroma nizka vsled konkurence akordantov, so si akordantje po svoje skušali pomagati, da ne bi imeli zgube. Plačevati so delavce slabo in priganjali jih k delu, da bi prej zgotovili kompado; delavci so si pa zopet po svoje skušali pomagati, kjer so imeli plačano od metra: mesto kamna (kvadrov) polagali so tudi les in navaden materijal, tla je šlo delo bolj hitro od rok, od zunaj pa je seveda obok masiven. Ko bi svet v predoru bil bolj kamnit in že [Kj naravi trden, morda bi bil tako zmašen predor obstal. Ker pa je pri-tisek silno velik in se svet sam po naravni legi in lastnosti ne more upirati zadosti, umeten obok pa vsled praznot ni dovolj močan upirati se temu pritisku, drobi se in melje na takih krajih obok, nastanejo luknje, ki jih je treba zazidati. Nikar ne mislite, da si je to razlago izmislila bujna domišljija. Resnica je. Delavci, ki so delali v predoru, pripovedujejo, kako se je delal obok. Milijoni so šli za ta predor — pa še pojdejo.
PRIMORSKE NOVICE.
Smrten padec. V Trstu je padel s prvega nadstropja triletni Franc Žni-dareie in se tako pobil, da je kmalu nato umrl v bolnici.
Zaradi hudodelstva proti nravnosti je bil pred tržaškim sodiščem obsojen 491etni dninar Alojzij Bukovce iz Trsta na 10 mesecev. Hudodelstvo je u-
jranjal na 20 otrocih v starosti od 6 do 10 let.
Škrlatica razsaja po Gorici že dalj časa. Sprva se zdravstvena oblast ni nič brigala za to l>olezen in so šele zdaj gospodje j>osegli vmes, ko se je vsestransko razširila. Vkljub temu so pa šole še vse odprte!
Težavno delo sta imela dva redarja v Tržiču, ko sta hotela aretovati K. Gorjupa iz Gorice, ki je tam okoli beračil. Gorjup je bil že 45krat kaznovan. Star je 34 let. Na vse načine se je branil ter se zaganjal in boril z re-darji, ki so ga pa končno le premagali ter odvedli v zajx»r.
Izpred sodnije v Gorici. 21 let ni R. Kagolin, roje« v Ročinju, je posili neko 121etno deklico. Obsojen je na mesec dni ječe s postom in trdim ležiščem.
— Radi telesne j>oškodbe, storjene Andreju Marušiču. je bil obsojen K. i Frandolič z Dola na mesec dni zapora in 230 kron mora plačati poškodovancu.
Dva mladeniča iz Vipolž sta bila
obsojena pred okrajno sodnijo v Go riei vsak na šest dni zapora, ker sta j ako grdo govorila o nekem dekletu ter jej hotela očividno škodovati z zlobnim jezikom. Prišla sta v Gorico k nekemu uredništvu ter sta povedala !a sta obsojena in želela, da bi to prišlo v list, pa seveda tako. da bi bilo dekle zopet žaljeno, in da se njima •.rodi krivica. Vprašali so ju, ktere li-»te citata. Rekla sta: "Primorski ist" in Domoljub7\ Poslali so ju
•'Primorskemu listu", kamor edino -padata on naj jih brani radi svinjar--ikeua irovorjenja ! Kakor se je izvedelo pozneje, sta bila še prav milostno kaznovana: zaslužila sta še več.
Starost norost. 751etna Katarina Mcnossi v Gorici so je vkljub svoji visoki starosti vnela za 401etnega Ivana Marinija, prodajalca slaščic. Sivolasa ženka pa je stara mati treh fantičev, od kterih najstarejši nima nad 10 let. Mesto, da bi skrbela za sirote brez i očeta in matere, je porabila zapušči no vnukov za nabavo nekaj bale. Jver pa oblast ni zadovoljna in ne more razumeti te pozne ljubezni, ima sedaj starka opraviti s sodiščem. Morda jo bodo pri tem neprijetnem poslu minila vroča čustva.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Nevaren človek je Peter OČar, ki je pri upokojenem župniku Kajtna v Št. Petru pri Spodnjem Dravogradu vdrl J in odnesel ves gotovi denar, pozneje pa na cesti oropal kovaškega pomoč nika Konca iz Otiškeera vrha. Očarja, ki je bil že 22krat kaznovan, so orož niki izsledili ter oddali sodišču v Slovenjem Gradcu.
Zastrupil si je kri v Slov. Gradcu neki učenec v šoli, ko je obrezoval svinčnik in se pri tem vrežal v prst in umil neznatno rano v umazani vodi. Prst mu je začel takoj otekati in zdravnik je odredil zastrupljenje. Toda učenec je že izven nevarnosti.
Pred mariborskim porotnim sodiščem bosta sojena 28. maja Franc Slufra vsled ponarejanja denarja in Josip Groebner vsled poskušenega u-mora; 29. maja Josipina Sršen radi detomora in Štefan Rudolf zaradi nravstvenega prestopka; 30. maja Josip Spaninger vsled umora; 31. maj" Peter Požara ik vsled ropa in Franc Cuš vsled požiga.
Družba goljufov. Pred porotno sodnijo v Celju so se zagovarjali Frane
Gaberšek, oženjen 521etni kajžar v Otrožnem pri Celju, Jurij Gaberšek, Goletni postopač iz Lokrovca pri Celju, M*'run Vodopivec. 411etni oženje-n: delavec cinkarne v Gabrju, Marija Grilc, 561etna vdova istotam, Jožef Dovečar, 55Ietni krojač v Gabrju, ki je bil že prej kaznovan zaradi nravnost nih prestopkov, Franc Rohle, 65-letni kovač v Gabrjeh in Jožef Sleme-nik, 321etni čevljar istotam. Ti vsi skupaj so tvorili družbo goljufov, ktere duša je bil Franc Gaberšek. Pri svojih goljufijah je bila ta druhal silno podjetna in drzna. Ponaredila je n. pr. dvoje menjic in prejela pod zvitim vodstvom Franca Gabrška zanje denar pri kreditnem društvu celjske hranilnice. Ta je tudi nadalje na svojo roko ogoljufal ženo svojega umrlega brata in krčmarja Bayerja v Celju. V Ostrožnem je goljufal krčmarieo Marijo Novak, ki mu je dajala zastonj jesti in piti in še denar po vrhu. Varal jo je z nekimi krivimi listinami, po kterih bi imel podedovati 500 K. Kakor celjsko hranilnico je mislil opehariti tudi celjsko posojilnico. V ta namen je bil pripeljal seboj Jožefa Dovečarja, ki se je izdal kot porok pod imenom kovač. A stvar se mu je ponesrečila. Istotako je skušal s pomočjo krivih porokov ogoljufati za 1000 kron posojilnico v Žalcu. Franc Gaberšek dobi tri leta; Jurij Gaberšek 13 mesecev in Jože Dovečar 18 mesecev težke ječe poostrene z enim postom na mesece. Dovečar je malo časa predno se je zakrivil teh sleparij, prišel iz večletne ječe. Kakor se kaže, bo več svojega življenja preživel po ječah, kakor v prostosti.
Smrtna sodba pred porotnim sodiščem v Celju. Pavel Arzenšek. posestnik v Sotenskem (sodni okraj Šmarje pri Jelšah) je ostal minolo zimo svoji dnina lici Ani Marš nekaj plačila na doljru. tako. da je bila prisiljena, ga tožiti. Dne 2. marca t. 1. zvečer mu je prinesla sama na njegov dom pretorič-no vabilo k poskusu poravnave. Arzenšek in njegova žena Katarina sta začela Ano Marš zaradi tega sodnega vabila grdo psovati, kar je Ana Marš tako razjezilo, da je Pavlu Arzenšku v obraz zabrusila: "Če jaz hočem, bodo še tvojo prvo ženo izkopali!" Te v jezi izgovorjene besede so dale povod ljudski govorici in orožniškim poizvedbam. Ko je bila Ana Marš zaslišana. je izpovedala, da je Pavel Arzenšek svoji prvi ženi Ceciliji, rojeni Kosmos, ki je umrla 21. grudna 1902, enkrat nekaj s Zacherlinovo stekleni-čieo v usta brizgnil, nakar je začela le-ta hudo od sebe dajati. — Orožni-ški postajevodja Breznik je nato zaslišal še Arzenšeka. Ta je sprva tajil, potem pa obstal, da je meseca avgusta 1902 proti Valentinu Kurnik tožil nad svojo ženo. Kurnik mu je tedaj dal kos arzenika, rekoč: "Če ti baba drugače ne 'crkne', ji pa daj tega v jed. To ji gotovo pomaga." Decembra 1902 je dal v resnici ženi nekaj arzenika v mleko, pa ji je bilo samo nekoliko slabo. Da bi jo spravil s sveta, ji je še par dni pozneje dal ostanek arzenika v vodo. na kar je žena v resnici umrla. Na podlagi tega priznanja je sodiščo dalo Cecilijo Arzenšek izkopati in je zdravniško - kemična pre-] iskava v resnici dognala v strohnelem truplu znatne množine arzenika. — Dne 12. maja sta se imela pred celjskimi fx>rotniki zagovarjati Pavel Arzenšek zaradi za vratnega umora na soprogi, Valentin Kurnik pa oddaljene sokrivde. Sodnemu dvoru je predsedoval deželni sedni svetnik (Jrego-rin. obtožbo je zastopal državnesra
pravdnika namestnik dr. Bošek. zagovarjala pa sta dr. Hrašovec in dr. Božič. Porotniki so vprašanja glede krivde Pavla Arzenšeka soglasno potrdili, na kar je sodni dvor razglasil, da 1k> Arzenšek svoje denjanje pokoril s smrtjo na vešalih. Kurnik je bil oproščen.
HRVATSKE NOVICE.
Veliko poneverjenje na škodo Cu-nard-črte. Policija na Reki je dobila obvestilo iz Nagvmartena, da je bivši blagajnik izseljevalne agenture Cu-nard-črte poneveril do 12.000 K, 3600 mark in 2600 dolarjev, potem pa pobegnil. 3000 K nagrade dobi oni, ki provzroči aretacijo poneverjalca.
Khuen se je naveličal politike. Budimpešta, 11. maja. Bivši ogrski ministerski predsednik, bivši hrvatski ban grof Khuen Hedervarv se je izrazil neki deputaciji, da se namerava popolnoma umakniti iz političnega življenja. Podati se namerava na svoje pose t vo v Hedervar.
Hrvatski sabor po veri in stanovih. V novem hrvatskem saboru je 62 katoličanov, 24 pravoslavnih, 1 žid, 1 protestant. Po stanovih so poslanci: 33 odvetnikov, 28 posestnikov, 12 duhovnikov, 6 zasebnikov, 4 učitelji, 7 uradnikov, 5 časnikarjev, 2 zdravnika in 1 trgovec.
BALKANSKE NOVICE.
Klanje v Macedoniji. Sofija, 13. maja. V Kozlju pri Skoplju so turški vojaki obkolili veliko bolgarsko četo, ki bo ji nacelovali štirje vojvode. V boju so bili trije vojvode ubiti, četrti pa je bežal z ostankom čete v vas Div- '
lje. Turški vojaki pa so obkolili vas ter jo zažgali. Pri tem so bili skoraj vsi ustaši uničeni, a poginilo je tudi več neprizadetih vaščanov. Vseh oseb, ki so padle v boju in pri požaru je 150.
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E„ Cleveland, 0.
Izdelovalec kranjskih in nemških
HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene tri vrstnih od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz alumi nija, nikelja ali medenine. Cena tr> vrstnim je od $45 do 480.
NAZNANILO.
Rojakom v Johnstownu, Pa., in oko. lici priporočamo našegp zastopnika g Pran Gabrenja, 519% Power Street Johnstown, Pa.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčijskej zvezi.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Spominjajte se ob rasnih prilikah naše prekoristne družbe sr. Cirila ia Metoda v Ljurtjaail Mal položi dai domu na oltar!	(v d)
:xxyxxxxxtxxti
Alojzij Cešark
59 Union Ave., Brooklyn, N. Y
Pošilja
denarje v staro domovino
najceneje in najhitreje.
Preskrbuje parobrodne listke,
f&ifkarte) za razne prekomorske črte.
V zalogi ima veliko število zabavnih in Dodučliivih knjier.
Pravi ^blagoslov za vse ===== človeštvo! =====
Knjige za idrave in bolne v slovenskem, hrvatskem in drugih modernih jezikih po naukih in izkušnjah MGR. S. K.NEIPPA:
"DOMAČI ZDRAVNIK" v slovenskem jeziku. Cena ;>"(... ' MOJE LIECENJE IL1 KUČ
r r 11 - , v hrvatskem jezik' , Cena 1. 25 dol.
Iz starega kraja dobivam in razpošiljam vsakovrstne suhe rože, kakor: pelin, žajbelj, tavžentrože i. t. d., in tudi
31>"i1, jji ^uiutcuc oh
S. Kneippa. — Denar blagovoliu poslati po Money Order.
Priporoča se
K. AUSENIK,
IIJA '<Hh S*rei»t. Rrnnklvn. iN. *

JOHN KRAGKE&
Pripomra rojakom svoja izvrstno VINA ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vit»a.
Rudeče vine (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BBINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona DROŽNIK $2.75 galona. — Najmanje posode za žganje ^ galone. Naročilom je priložiti denar. Za obiia naročila se priporoča
JOHN KRAKER
1199 St. Clair St., Cleveland. Ohio.
• Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu % Ciiicagi, IU.. iuinv tudi rojakom po Zjed. aria vab, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
<17 S. Center Ave., Chicsfo, Ill„
blizu 19. ulic«,
kjer točim pristno u letajo Atlaa-pivo, izvrstni whiskey. 2«aj'oo«jg vina in dišeče smodke so pn meal na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno Ing. IjUče in ijrrclna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodera dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča • Mohor Mladik. • 617 So. Center Are., Chicago, IIL
POZOR ROJAKI!
Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med nase rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti.
To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom.
ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
ker on je edini, kateremn je vsaka bolezen popolnoma in tameljfto znana ter edini more v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsako bolezni, kakor: bolezni na piučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajcnje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kaseij, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihnnje, nepravilno prebavljanje, revniati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), «ru.o ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, p riučijo, nasledke onanije (samoizrabljevanja), šumenje in tok iz ušes, oglusenje, vse bolezni na c ■ h, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bedozru na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tek, bolezni na maternici i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tudi vse tajne spolne bolezni moške in Ženske (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.)	•
Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo ,,Zdravje", katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.)
O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov.
Ant. Klapčlč,
Box t83. Bar be rt on, O.
Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins *	New York.
Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes Čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam n ' teto krat zahvaljujem.
Z vsem spoštovanjem * Jakob Za^ar, Box 131, Delagua, Colo.
Slavni doktor Collins M. I.
Vam naznanjam o bolezni mojepa deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše dru^e medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in nol>en mazulj se n:u več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vain iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna ^ Ivana Šume, Box 87, Forest C "v, Pa.
Zatoraj i-ojfllci! zakaj da bolujete in trpite? Tse va^r bolezni, trplenja in slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku ---natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen iu v^e druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medica! Institute,
140 W. 34th St.,
New York, N. Y.
Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. —- Za tiste, kateri Želijo sa osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedtljih praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne.
POZIV.
Josip Drap, doma iz novomeškega okraja na Kranjskem, sedaj bivajoč v Darragli ali Irwin, Pa., naj nam naznani svoj natančen naslov, ker je do-šla zanj večja svota denarja iz starega kraja.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Najbolja mazila za lase.
"CRESCENT", edino, po zdravnikih presAiišeno in priporočeno sredstvo. ki okrepč-uje lasišče, odstranjuje luske in prhaj, preprečuje izpadavanje as in pospešuje rast las celo pri po-polnoma plešastih osobah, kakor tudi rast brk in brade in daje ženskim lasem lep blesk in prijeten duh. Velika škatlja $2.00, tri veli'ke škatlje $5.00.
LAPUKOVO OLJE (Klettenwur-zeloel), pristno, fino, obče znano in priljubljeno sredstvo zo{>er izpadanje las in za pospeševanje rasti las, brk in brade. Steklenica $1.25.
MEDENA VODA, odpravi pred vsem luskine in prhuto na glavi. Steklenica $1.15.
LORBERJEVO OLJE, staroslavno, neprekoseno sredstvo za okrepeanje lasnih "korenin. Steklenica $1.15. ' ROŽMARINOVA VODA radi svojega prijetnega duha pri ženskah najbolj priljubljena lasna voda. Priporoča se zlasti ženskam, da jo rabijo pri umivanju glave. Daje lasem lep blesek in prijeten vonj. Steklenica $1.25.
MAZILO ZA BRKE IN BRADO,
nedosežno in najzanesljivejše sredstvo /.a rast brk in brade. Cena $1.25.
CRESCENT LASNA VODA, pri-prosto, pa izvrstno krepilno in jači:tno sredstvo za lase. Steklenica $1.10.
Prodajam tudi razna mila in mazila proti vsakovrstnim mozoljem in kožnim mrčesom, potem dobra sredstva proti bradavicam ozeblinam, potenju nog, solnčnim pikam, kurjim očesom itd. Steklenice po 55c in po $1.00.
Čitajte mojo knjižico: "Kako dobite in si ohranite lepe in goste lase." Velja 10c. Odjemalci jo dobijo zastonj. Denar pošljite po Money Order ali pa v poštnih znamkah za manjša naročila.
P. FRANK, 229 East 33rd St., New York, N. 7.
POGODBA ZA IZDELOVANJE DOG.
Mi kupujemo in izdelujemo pogodbe za francoske dege in n doc« n kadi I Posodimo tndi potrebni denar sa izdelovanje dog. Ako imate doge na prodal, pišite asa, aaii pogoji so ngodnL FKEBDLABHDEB % OLIVEN OO., Bbrevepert, h. P. O. Bes 60S.

Rojakom
v Rittstjurgu, I n« ; in okolic!
~aznan';im, daj« za tumošnji ok;.
edini pooblaščeni zastopnik za vse posls
JAKOB ZABUKOVEC, ji
4824 Blackberry Al!ey~	Fittsburg, Pa
Ura'hie tire: vsak dan od .; 7. «!<• ;.s. r.u-. t,t ob sobot ih ■ 8. ure z.vefer.	\»
- Cuv. Phone Cent. 1619
Bell Phone: South 143
THE STANDARD.BREWINQ GO.
izčeJiije najbolj'šo vrsto piv2.
137 Train St.
Cleveland, O.
Podraženje prekmorske vožnje.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA
Red Star črta (rudeea zvezda) je "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN
podražila prevožnje listke za med-krovje za $2 iz New Yorka v Antwer-pen; iz Antwerpena v New York pa za $2.50.
NAJCENEJŠI DNEVNIKI

NAZNANILO.
Denver, Colo., Cenjeni g. urednik:—
Dovolite mi nekoliko prostora v Vašem listu "Glas Naroda", da naznanim rojakom v imenu društva sv. Jožefa št. 21 J. S. K. J. v Denveru, Colo. Pred jedniin mesecem objavil sem v Vašem list u,da društvo namerava liuipiti zastavo, a sedaj naznanim, da smo zastavo kupili in jo bo-deano blagoslovili dne 10. junija t. I. v cerkvi sv. Jožefa v Globeville.
V imenu našega društva povabim vsa bližnja društva, spadajoča k J. S. K. J., da se udeleže tega praznika in zagotovim vsakega uda, da bode bratovsko sprejet in dobro zabavan; istotako povabim vsa bližnja druižtva, spadajoča k N. H. Z.
Po blagoslovljenju bodemo priredili fino veselico s plesom in z najboljšo godbo mesta Denver j a v Narodni dvorani Ivana Predoviea v Globeville.
Še enkrat vse brate in rojake vljudno vabim in se bilježim z bratskim pozdravom
Josip Jarc, predsednik, 4645 Franklin St., Denver, Colo.
(23-29—6)	; ;::Jg
NARAVNA
C A LI FORNIJSKA ViNA 1
na prodaj.
Dobro črno In belo vino od 35 do
45 centov galona. Staro belo aU črno vino 50 centov
galona. Reesling 55 centov galons.
Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati.
Drožnlk od $2.25 čo $2.75 golona.
Sllvovlcapo £3 galona Pri večjem noroČilu dam popust.
Spoštovanj cm Stefan Jakše, P. O. Box 77. Crockett, Centra Costa Co., Cel.

"Otroški dohtar
»»
(Nadaljevanje.)
"Hm, hm, ne vem — če ne bo premalo! No, pa če vama je prav, pa
pojdimo tja v komisijo k sodišču — prvcfj jutri, če hočeta; bomo jm>vprašali!"
S«* i" I i so še skupaj, pa vse je bilo tak«« leseno, tesno, okorno — beseda ni priAIa v pravi tok. Otroški dohtar je vi>*'l nad vsemi. Izkušeni Molek se je sicer na tihem hudobno muzal, a drugim je bila misel na sodišče silno neprijetna.
Drugega dopoldne so stali vsi štirje
—	ženin in nevesta, Molek in Pečan pred mladim, bledoličnim sodnikom, ki je bil šele pred nekoliko tedni nastopil >voje mesto in službo svojo. Molel; je prvi zastavil govor:
"Tale hi t-t* rada možila!"
"Vi ste pa njen varuh?"
".Mi ima kaj gotovine?"
"Trna, ima!"
•Tujte vi" — -e obrne sodnik k pi-.iiju. "prinesite mi dotični akt."
Preliti kal in prečit al je na trlo. kar i1 ■ i-Jo treba, ter smehljaj«* Isjal:
"A, ta je pa bogata! Lep grunt, nič dolva in še toliko gotovega. To pa to; koliko si pa stara, ti deklica?"
"Devetnajst let!" deje ona; sedaj j«* bila silo pogumna, saj ta otroški dohtar ni bil bogve kakov strah, to je bil navaden g<»j>oski človek, ne po-sebno hrhak — že goršega je videla, a grd pa tudi ne.
"Kaj pa ženin? Koliko imaš —V
"Sto goldinarjev!"
*' K a-aj! Sto goldinarjev! Pa na Inkov grunt, v tako imetje? Ste li neumni ljudje?"
"Nisem li pravil!" je pritrdil zadovoljno Molek.
"Pa jaz sem kovač; s tem dovolj zaslužim j" oporeka Pavel ves rdeč v lice.
"Kovač! Haha! Kovač ni za gmnt, pojdi, P°jdi, fant, ta je l»osa. In ne bo kruha iz te moke. Saj nimaš ničesar, to v-e nič ni za takov grunt!"
Molčali so vsi; tesno jim je bilo pri srcu, edini Molek	je veselil na
skri vnem.
* "Tako je, tako. gospod dohtar; jaz sem to /.e doma pravil!"
"In vi tudi niste zadovoljni s tem, da se ta dva vzameta?"
"Ilm. hm, kako bom zadovoljen, ker nič ni — nič — pravim."
"Kaj vraga pa hodite sem mene nadlegovat, menite li, da nimam dru-trejra opravila, nego vase neumnosti poslušati?"
Sodnik j«' bil osoren l>olj in bolj.
A Mana je imela še vedno nekoliko poguma.
"Gospod", je rekla potihoma, "pa jaz bi ira vendar vzela. Saj imava dosti oba."
"A, ti tra imaš rada ?"
Mana >i je z robcem zakrila pol o-braza.
"N'u, če <ra imaš rada, pa jra imej
—	jaz ti ne branim! Toda jemala <ra ne l»oš, dokler nima več denarja," se je smejal cinično sodnik. "Tu je ]K>-stava. {»»stava! Mi moramo za mladoletnik«* skrbeti, da ne zapravljajo imetja. in ti ura hočeš kar stran vreči! To ni nič! No sedaj ste pa opravili!"
S tem je bilo v istini opravljeno.
Š!i -mi skupaj sicer vsi trije v krčmo in tam je Molek dajal za vino; pa pili -«> iz|M>četka prisiljeno, toda ne dolgo. Počasi se je vsem omajal jezik: Molek se ji' hahal dobrovoljno, da je vse <o prej znal, stari Pečan je malo vinjen zmajeval z jrlavo. mlada dva pa sta sedela drug ixile;; drugega in šepetala.
"Kaj nama mati za to!" je dejal Pavle.
" Ka i meni mari!" je potrdila ona.
"B">va pa čakala!" je menil on.
"Saj lehko čakava!"
!n tako - > odšli vsi zadovoljni doti o v.
# » *
Okoli božiča je pa hodil Molek silno jx.il t okrog svojih poslopij. Pred malo dnevi stoprv je bil odnesel novo vs-ito iz zakupnine za Zletarjevino k s'■ t išču ter <l< ma veselo pripovedoval, da bo lehko Mana kmalu kakega gra-P«"a'ia jemala, toliko ima že prihranje-i '.a. Menil se ni za to, da je deklica povesila svoje oči, in da je žena nje-*_: ■■a molče gledala v stran. Vprašal ni j*> vzrokih temu vedenju, nego nadalje, al pripoved, kako je sodišče zadovoljno z njegovim skrbnim varstvom.
A nekoliko dni pozneje mu je sosed Kolar zasadil eno. Kakova je bila v svoji izvirnosti, nam ni znano, a še istega večera je Molek silo razjarjen zavpil na svojo ženo: "Zlomek — kaj pa je z Mano?"
Ko starka ni odgovorila, nego prav na kratko zmajala rame in glavo, je udaril starec z vso močjo koščene svoje pesti ob mizo in kričal: '1 Torej, kaj
—	taoega sem privaroval! Oh — kaj tace ga !0 h zlomek! Še tebe bi nabil, dasi te nisem še nikoli! Tako paziš, tako varuješ! No, pa le čakaj — ti in tvoja —! Jutri poj de m k dohtarju — potem se pa pripravita — ti in ta deklinal"
Sedaj pa je bilo tudi starki dovolj!
Kaj vpiješ in razsajaš nad manoj! Nisi li sam kriv vsega? Kaj si pa govoril tedaj pred sodnikom, da tudi ti nisi zadovoljen, da bi se ta dva jemala, sedaj pa imaš, sedaj se bosta pač morala vzeti."
Molek je malodušno povesil glavo, j
"Kaj — jaz sem kriv? Postava je j taka, zakon je tak, je dejal otroški j dohtar, da berač ne sme na dober grunt, da je treba imetek hraniti varovancem ; — zakaj bi bil torej jaz kriv?"
"Zato ker si pritrdil! O ti si pravi jerob!"
To je bilo pa odveč.
Molek je pobral kožuh, ki je ležal na klopi poleg njega — klobuk je imel j že itak na glavi — in ušel iz sobe vun-kaj v mrzlo zimsko noč, v sneg in burjo. ki je ostro piskala okrog ogla.
Drugega dne je bil že na vse zgodaj i pri >otlišču. Čakal je dolgo, da je pri- j Šel -oilnik. in takoj se ga je lotil ter razodel, kaj mu teži srce.
Otroški dohtar se je smejal.
"Tu ne moremo ničesar pomagati!* I je dejal na lahko: 4kar je. to je! A j možiti >e vendar ne sme. Tako bogato dekle ne sme berača jemati: hočete j !i. da bom jaz plačeval, če se vse zapravi ? Mi moramo skrbeti, da se imetje ohrani, in to je po mojem mnenju le mogoče, ako ima ženin tudi denar. Vse drugo ni nič! Jaz ne morem in n«1 smem dovolitvi možitve."
"Saj jaz tudi tako pravim," je trdil Molek, "pa ta sramota?"
"A, kaj to! To nas tu pri sodišču ne briga. Vi storite svojo dolžnost kot varuh, t-e onega tožite za očetovstvo."
"Tega pa ne! Dosti imam, da ni treba beračev tožiti!" je godrnjal Molek.
"Kakor hočete! A moziti se ne sme. Naj čaka. da bo polnoletna, potem pa naj se moži, kakor hoče! A sedaj ne; jaz ne bora plačeval!"
Danes zadovoljnost Molkova ni bila obila. Doma ni izpregovoril z nikomur, nego hodil je, kakor smo že omenili. več dni silno potrt okoli. Pozneje, predpustom mu je nekolikokrat šinilo v glavo, da bi še enkrat stopil k sodišču: a zavrgel je tudi to. Zakaj navadil se je bil jHilagoma misli na neizogibno sramoto, ki je visela nad njegovo hišo, jia drugi strani pa je prevladovala sebičnost, da berača ne vzame na Zlatarjev grunt in na — svojega. Saj je tudi to bogastvo kdaj hotel pustiti Mani.
Majnik je bil zopet tu z vsem svojim krasom. Drenova meja doli nad občinsko cesto se je bleščala v svojem cvetju kakor zlato, in roji čebel so šumeli jxi njej; tudi erniea nad mejo je gnala krepke vejice, in na njivi, raztegnjeni po lehko nagnjenem brdu so se zibale poludorasle ržene bilke. Na oni strani pa je zopet vsak večer donel enozvoki klic prepeljakov.
Doma pri Molkovih so pa zibali.
Stari sam ni prav znal, kako in kdaj je to prišlo, a v kratkem se je bil navadil otročjega vika in krika, in če je lega fantiča v naročaj ter mu pis'ial trebalo. je stopil sam k zibeli, vzel main žugal, da ga je utešil. Z Mano pa ni govoril že dolgo, dolgo ne. le od strani jo je pogledaval. kako je nema in bledolična opravljala vsakdanji posel, in vselej ga je pri tem čudno stisnilo okrog srca.
Nekega večera je imel z ženo dolg razgovor. Konec je bil ta:
"Ti lehko vse popraviš,"je dejala starka, "ako le hočeš! Ce ii rečeš, da ti je prav in daje Pavle dol>er za grunt, ]>otem pa |>ojde! I kaj bi se u-stavljal! Saj je res priden fant!"
Drugega dopoldne je stal Molek zopet pred otroškim dohtarjem.
"Zdaj ste pa še vi zblazneli!" ga je zavrnil sodnik, ko je bil oni razodel svojo voljo, naj se vendar Maniea poroči s Pečanovim Pavletom. "Fant nima goto\ine, nima ničesar! Povedal -em vam to že desetkrat. Česa hočete Še?"
"•Taz pa pravim, da lx> dobro gospodaril — to je eno; — jxdem. da je imetja dovolj, da živita dva, razen tega, da si bo on s svojim obrtom mnogo zaslužil — kar jc- drugo: in naposled: — sramota, in pa — Mana bi umrla, ako ji ne pomagamo. To je tretje!" je govoril Molek jako odločno. —
"Ha, ha! Neumnost, sama neumnost! Zakaj je niste bolje varovali?"
"Varoval? Storil sem, kar sem mogel. a sedaj zahtevam, da ji dovolite, da se omoži!"
(Konec prihodnjič.)
V slučajih nesreče
i zvijenja udov, ako škodi kost Iz svojega ležišča itd. rabite takoj
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expelier.
On suši, zdravi in dobavi udohnost. Imejte ga vedno datna in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na eti-/Ti keti.
v vseh lekarnah po ^r 25 in 50 centov.
F.AD. RICHTER & CO.
215 Pearl Street,
New York.
BRZOPARNTKI
francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer:
V H avre :
La Pro vence. 31. maja ob	10. uri	dop.
La Lorraine.. 7. jun. "	10.	"	"
La Touraine. .14. " " 10.	"	"
La Savoie____21. " "	10.	"	"
La Provenee .28. " "	10.	"	"
La Lorraine.. 5. jul. "	10.	"	"
V Bremen : Kronprinz "Wilhelm
5. junija ob 5. uri zjutraj. Kaiser Wilhelm der Grosse
12. junija ob 10. uri dopoludne. Kaiser Wilhelm II.
19. junija ob 5. uri zjutraj. Kronprinz Wilhelm
3. julija ob 12.30 popoludne.
V	Hamburg: Deutschland. .31. maja ob 10.30 dop. Deutschland. .28. junija ob 9. uri dop.
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno odgovoril.
-000--
Eojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Amerieana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi:
Parniki Cunard-črte:
Carpathia. .12. junija ob 11. uri dop. Slavonia.. .10. julija ob 10. uri dop.
Parniki Anstro-Americana-črte:
^rancesca........13. junija "
Erny ............19. " "
Sofia Hohenberg ..30. " "
Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka:
V	Antwerpen: Vaderland .. 2. jun. opoldne Ivroonland ..9. " ob 8. uri dop.
Zeeland ____16. " opoldne
Finland ____23. " ob 7. uri zj.
Vaderland ..30. " " 10.30 dop.
V	Hamburg: Pennsylvania 2. jun. " 1. "
Amerika ____7. " " 5. "
Blueeher ____14. " " 11.30
Aug. Victoria.21. " " 4.30 Gr. Waldersee 30. " " 11.30 Amerika .... 5. jul. " 4. uri
V	Rotterdam : Statendam .. 6. jun. " 10. " Ryndam ...13. " " 10. " Potsdam ...20. " " 5. " Noordam ..27. " " 9. "
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje t Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku.
Vožnje listke za navedene-parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER 109 Greenwich St., New York City
ROJAKI. NAROČAJTE SE N * "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
pop.
zj.
dop.
zj.
dop.
zj-
dop. dop.
zj. zj-
NAZNANILO
Rojakom v Forest City, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. JOSIP ZALARJA mL, P. 0. Box 547.
Dotienik ima pravico pobirati naročnino za list in oglase ter pošilja zanesljivo denarje v staro domovino po našem posredovanju.
V zalogi ima veliko število raznih slovenskih knjig.
Uradne ure: vsak dan od 6. do zvečer razu-n nedelj in praznikov v pisarni občeznanega hotela g. Martina Mufaiea, Forest City, Pa.
UradniitTo in npraroiŠtro.
"Glaa Naroda."
WWW WW

ti
—
£ §
§
£ fr
ft &
&

KOMAR"
za. celo leto samo
jeden dolar.

RED STAR LINE
Prekomorska ^arobrodna družba nRudeča zvezda"
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkoai in Autwerper^in ^ * * 4 ♦ * * * Fhiladdphijo in Antwerpenom
fterofe pottiXfc £1 Sledečimi nohtnimi pamikf;
VADERLAND d»3 »Ijjks 12017 fen.! KROGNLAND............12760 ton
ZEELAND.............E305 ton J FENNLAND.............12780 ton
Pri cenan za medkrovje so vpoStete Vf« potrebščine, dobro hrana, najboljša postrctba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših m na »prijetnejših za potnike Iz al v Avstrijo: na Kranjsko, Sujtrsko. Koroško. Primorje, llrvntsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
is NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto od 10:30 ur "dopoludne od pomola Stev. 14 ob vznožiu Fulton Street. — Iz PHI LAOE^Lw* PHIJE, vsako drugo sredo od pomola cb vznožju Washington Street* Glede vpraSan:* ali kupovanja vožnilh listkov je obmiti na: j
=0 O
VAŽNO!

"D
Slika predstavlja uro za go-tpode z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost IG", in je
jamčena za 20 let.
Kolesovje je najboljšega ame-rikanskega izdelka	9
Elgin all Springfield na 15 kamnov.
Blago se pošilja na zahtevo 'n stane sedaj same
$13.00.
Za obilne n^pčbe se priporoča in beleži z velespoštovanjem
Jacob Stonich,
72 E. Madison St.	Chicago, IIS.
^	—•* o *	—
i Domsče podjetje.
| Vsak Slovenec ali Hirat pije J naj v korist svojega sdravja j <<TriglaTw zdravilno grenko j vino in "Ban Jelatlč gren-čico", ktero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina. Dobi se pnx
"Triglav Chemical Wonts",
«68 W. lBtH fit^
CHICAOO^ILL.
| Velika zaloga vina in žganja ?
Matija G ril i,' j
Prodaja "HpIo vino i»o 70r, ga'lon |
„ <*r--o n	..	§
I»r..žnik 4 p■•IIiiiia za.......$1 l.oa T
llrnjc^e:* l i sri-kloir'«; i c12.oa ?
ali4gall. (s.»lrek) /.n.......$1(5.»'O $
l
Za oblino naročilo se prlpnrco-j fi
Mafija Grillv - J
f, 1548 St. Clair St.	CLEVELAND O. J
Nil je poapiaaca pripon •5am potujoiiia S io venčen?
r t
r
T

luciuy urccnwitr. ________
NEW YORK c c
" katerem točim vedno pivo, doma ^.rešana in in>por*irana vina, fine likerje tor prodajana izvrstne smodke. .......
Imam vedno pripravljen dober • prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč..............
stanovanje in iirano
proti nicki ceni. Poetre Iba solidna^............
SSa obilen poaet se priporoma
FRIDA VON'KROGE
107*199 Oreesw*di Street, New Yetfc.
T
J-J
CUNARD LINE
PARNiKl PUaUJGJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M.
jfARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKBIT PROSTOR KSOTU ZA $£TJLNJ£ POTKIEOV TBJETiEGfc HAZRKDr
odpluje iz >Tew Yorka dne 29. maja.
odpluje iz Xew Yorka due 12. junija.
odpluje iz Xew Yorka dne 10. julija.
ULTONIA, SLAVONIA in PATROM* parmln na o,a laka Ti parnimi so napravljeni po najnovejšem kroni in zeio pnklada/ »a tretji razred JEDILA en dobra i i po trikom tnkrat na da-s po fi's: postrežena
Vožnja aatke prodajajo poociadče n agentjo in
Be Cunard Steamship Co.. Ltd.,
Btoaowfef, Sew York,	126 State St 5 Boston
6? Dear born Otiicayr^.
CARPATHIA

AUSTHB-AfflEBICAN USE
Regularni potni parniki
"FRANCESCA'4 odpluje 13. junija. "ERINV" odplujV 19. junija.
. vo2lJo;med,New Yorkom, Trstom In Rtko.
4
--5
ft
„ . . ... . >< >ajpnpravuejsa m najcenejša parobrodna črta v
Ljubljano in sploli na Slovensko. Železnica velja do Ljub- 1
ljane le SO centov. PotniKi dospo isti dan na parnik, ko i
od doma gredo.	*
it
Comoagnie Generale Transatlantfque.
|Francoska parobrodna družba.}
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE. PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE
POST.M PARNSKI SO:
"La Lorraine" na dva vijaka............
<4La Savoie" ,,	„ ............
"La Touraine" ,, ,, ,, ............
"L'Aquitaine" ,, ,, ,, ............
"La Bretagne"..........................
"La Champagne" .......................
"La Gascogne".........................
1-2,0W to -,	-J.",, M)0 konjskih moči.
I2,«xi<>	„	2r,,iHii» „ „
m,<H«>	12,0»"» tt it
lO.IHCl	„	10,' H HI
• ".""O	M '•V*'
. .8,«MtO	,, !»tiMMi
. .8,0lji)	„ y.omi	V.
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej tedno ob četrtkih ob 10. dopolndne iz pristanišč« št. 42 Sorth Biver, ob Morton St, N.
•LA PROVENCE ♦LA LORRAINE •LA TOURAINE M.A SAVOIE *LA PROVENCE
:<1. n..ija .!'"«;	*|.A LORRAINE	5. julija
7. juniji) 1!»".,	-LA TOCRA1NE	12. julija
14. junija l^Oh	La Bretairne	19. julija
21. junija lflnfi	*LA PROVENCE	26. julija
2S. junija ll)0(i	* LA LORRAINE	2. av-
prJ I.
1906. 1906. 1906. 190<>. 1906.
Parn.ua z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. S temi parniki potujejo samo p o t n ik i 2. in 3. razreda.
A*« VA . Koxrninski, fH ni agtut za zu<>
"71 O«_-rborn St., Chicago,
i t lil.
THE FOREST OITY BBEWli BO.
- Jedina Češko-Slavjanska---
protitrustna pivovarna družba
---v Clevelundu, O. --
Vari iz najboljšega anierika:iskega sladu in i/, importi-ranega češkega hmela iz Žatca ,
pravo plzensko pivo 'Prazdroj'.
Kdor enkrat uaše piro poskusi, ne bo zahteval dru-zega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjeT edinole plzensko pivo "Prazdroj". Podpirajte le one, ki vas O8vobojnjejo od trastovega jarma.
Naša pivovarna nahaja se na Uziiozi Streel? nasproti Wheatland in Momewood St. *	Matej Bečko, kolektor. = «