Poštnina plačana v gotovini.
(
I
Ljubljana« 15. marca 1932
Posamezna številka 2 dinarja.
! i

pAUmr 1
"m
Štev. 5.	teto 7.
Izhaja dvakrat na mesec. Naročnina četrtletno 12 dinarjev.

Uredništvo in upravništvo:
Ljubljana, Miklošičeva c. (palača Del. zbornice) kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Nasa deputacija v Beogradu.
Kakor smo v zadnji številki objavili, se je mudila posebna deputacija našega saveza v Beogradu, v kateri so bili delegati vseh naših oblastnih tajništev. Reputacija je predložila merodajnim daljšo spomenico, v kateri je orisala najvažnejše zadeve železničarjev ter prosila nujne odpomoči zlasti radi zadnje 5% redukcije plač. Spomenica se glasi:
V smislu zaključka centralne uprave podpisanega Saveza in resolucij, sprejetih dne 26. febr. 1932 na shodu v prisotnosti 1600 delavcev železniške delavnice v Zagrebu, Vas prosimo, da bi izvolili v lastnem delokrogu rešiti odnosno Kr. vladi predložiti v reševanje sledeče:
1.	Z rešenjem finančnega odelenja Generalne direkcije štev. 363/P od 22. febr. 1932 je odrejeno, da se zmanjšajo prejemki po zakonu o zmanjšanju prejemkov in sicer delavske plače za 5% za čas od 1. oktobra 1931 dalje.
S to naredbo so najtežje prizadeti vsi delavci in profesionisti državnih prometnih naprav, ker so bile njihove plače že do sedaj zelo nizke. Delavcem še je že začetkom budžetskega leta 1927/1928 reduciralo plače povprečno za 10%, za tem so se zmanjšale premije v delavnicah, ter uvedlo pri progovnih sekcijah brezplačne dopuste. V tekočem budžetnem letu so bili najtežje prizadeti delavci v delavnicah ter pri progovnih sekcijah. V delavnicah se je zmanjšal kredit ter se uvedel ob sobotah 6 urni delavnik, a koncem septembra meseca uvedel se je 6, a na to 7-urni delavnik radi reduciranja že odobrenih kreditov, kateri delavnik je trajal vse do 24. januarja 1932. To zmanjšanje je bilo odrejeno v cilju uravno-vešenja budžeta, torej iz istega razloga, iz katerega se je nastavljenemu osobju ter upokojencem znižalo draginjske doklade ter je na pr. delavsko osobje v delavnicah in sekcijah za poslednjih šest mesecev za uravnovešenje budžeta vplačalo povprečno po 15% svoje plače. Ravno tako so tudi progovni delavci v pretežni večini progovnih sekcij bili dalj časa na brezplačnem dopustu, kateri se je začel uvajati tudi že v kurilnicah ter postajah.
Zakon o zmanjšanju prinadležnosti velja samo za nastavljeno osobje, dnev-ničarje ter kontraktualne uslužbence, ne velja pa za pomožno osobje, kar je razvidno iz posameznih odredb zakona. Tako §§ 164, 168, 170 do 187 predvidevalo predpise za dnevničarje, med tem ko velja za delavce samo § 188 zakona, Naredbodajalec je odvoji'1 dnevničarje od delavcev in ker § 4 zakona o zmanjšanju prinadležnosti odreja zmanjšanje samo za dnevničarje, se ne more na osnovi tega zakona zmanjšati naknadno j s 1. oktobrom 1931 plač tudi delavcem. Ako bi to zmanjšanje ostalo v veljdvi. j tedaj bi delavci bili najtežje prizadeti, ker bi na pr. v delavnicah za ta čas vplačali 20%, kar sigurno ni bilo v in- I tencijj naredbodajalca. Poleg tega se je do sedaj vedno izvajala praksa, da se taki odtegljaji niso uvajali za nazaj.
Prosimo merodajne, da bi v lastnem delokrogu in s pristankom go- , spoda ministra financ odredili, da se razveljavi že citirano rešenje General- ; ne direkcije ter delavcem ne odteguje 5% od njihovih plač.
2.	Uveljavljenje pravilnika o pomožnem osobju. Ta pravilnik je predpisan s § 188 zakona o državnem prometnem osobju ter je gotovo že izdelan. Ker ne vemo, kakšni so predpisi novega pravil- i nika o voznih ugodnostih, prosimo, da bi pri definitivni izdelavi tega pravilnika odredili, da se v novi pravilnik vstavi še sledeče odredbe:
a) da se vsem delavcem, kateri so !
že po prejšnjih predpisih do leta 1931 imeli pravico na stalnost, ta pravica za-sigura tudi za bodoče. S pravilnikom iz leta 1930 je bilo odrejeno, da delavec, kateri je prišel v državno prometno službo po 33. letu starosti, ne more zadobiti stalnosti ter so bili pri tem zelo težko prizadeti vsi oni delavci, kateri so bili pri nastopu službe starejši kot 33 let, pa so že po prejšnjih predpisih postali člani penzijskih fondov ali že več let vživali stalnost ter pravico na dopust, a sedaj so to pravico izgubili,
b)	da bi se tudi delavskemu osobju zasiguralo vračunanje let dosedanjega članstva v provizijskem fondu tudi za
i novi delavski penzijski. fond brez doplačila članarine analogno, kakor se je : vračunalo nastavljenemu osobju s § 254 ! zakona o državnem prometnem osobju brez vsakega doplačila,
c)	da se tudi onim delavcem, kateri so bili ali bodo upokojeni po 1. januarju
1931	prizna poleg pokojnine tudi osebne in rodbinske draginjske doklade.
3.	Uveljavljenje pravilnika sporednih prinadležnosti ter pravilnika o voznih ugodnostih. Ker do 31. decembra 1931 še ni bil uveljavljen pravilnik sporednih prinadležnosti v smislu § 271 zakona o državnem prometnem osobju, je izdalo finančno odelenje Generalne direkcije državnih železnic pod G. D. Br. 10515-32 naredbo Direkciji državnih železnic v Zagrebu, da ne sme po 1. januarju
1932	pa vse dotlej, dokler ne bo izdan novi pravilnik, ne likvidirati in tudi ne izplačevati nikake sporedne prinadležnosti torej ne kilometraže, premije, potne stroške itd. ter je vsled tega zelo težko prizadeto vse vozno in premikal-no osobje kakor tudi osobje pri progovnih sekcijah. Prosimo merodajne, da naj se odredi, da se izplačujejo sporedne prinadležnosti po starem pravilniku vse dotlej, dokler ne bo izdan novi pravilnik.
Istočasno prosimo, da bi se ob priliki izdanja novega pravilnika o voznih ugodnostih zopet povrnile ukoričene legitimacije s pravico na režjjsko vožnjo tudi upokojenemu osobju.
4.	Povišanje predvidenih kreditov v novem budžetu za leto 1932 33 jc nujno potrebno, ker niso bili zadostni to leto odobreni krediti, vsaka nadaljna reduk-. cija delavskega zaslužka pa bi zelo težko prizadela vse delavce, kar bi še povečalo dosedanjo gospodarsko krizo ter vplivalo tudi na produkcijo in intenzivnost dela na železnici. V načrtu budžeta je predvideno zmanjšanje kredita za delavnice, progovne sekcije kakor tudi za vse sporedne prinadležnosti, torej za vse one, za katere so bili že do sedaj potrebni naknadni krediti ali pa se je uvedla redukcija delavnega časa.
Prosimo merodajne, da bi zahtevah v parlamentu, da se odobre povečani krediti, tako, da bi se zasiguralo redno in nezmanjšano delo za celo bud-žetno leto.
5.	Izplačilo diference železniškim delavcem. Akoravno je od uveljavljenja urnin preteklo že 8 let. še ni izplačana delavcem diferenca, čeprav je bil že za izplačilo te diference odobren kredit na osnovi odloka G. D. F. O. Br. 64322 od
1.	novembra 1929 leta 1930. Poleg tega je bilo izdano ponovno rešenje za izplačilo diference pod G. D. Br. 41917 od 26. junija 1931 ter je že od tega roka sedaj preteklo 6 mesecev.
Prosimo merodajne, da bi odredili izplačilo te diference še v teku tega budžetskega leta.
Na merodajnem mestu so deputaciji ;ziavili, da je Ministrstvo stalo na stališču. da se po zakonu o zmanjšanju prejemkov delavskih plač ne more zmanjšati, ker ta zakon za delavce ne velja, vendar je moral na ponovno zahtevo
finančnega ministra, ki je vztrajal tudi na zmanjšanju delavskih plač, odrediti, da se delavcem odtegne 5%, vendar bo Ministrstvo ukrenilo vse korake, da se ta naredba razveljavi in ta odtegljaj ukine.
Radi delavskeoa pravilnika so na merodajnem mestu dejali, da se že nahaja prt Finančnem ministrstvu. Radi pravilnika o sporednih prinadležnostih in voznih ugodnostih pa so povedali le, da so že izdelani in bodo v kratkem objavljeni. Za izplačilo delavske diference pa ni na razpolago1 kredita.
Deputacija je v parlamentarnem klubu predala posebne spomenice o težkem položaju železničarjev (spomenico smo objavili že zadnjič v časopisu) ter je naprosila poslance, da bi v budžetni debati opozorili na težek položaj železničarjev zlasti delavstva ter dosegli, da se večne redukcije enkrat ukinejo. (V budžetni razpravi je na to poslanec gospod Mohorič v daljšem govoru navedel vse podatke, ki smo jih uvrstili v našo spomenico, vendar je bil budžet za Ministarstvo saobraćaja sprejet, v kolikor se tiče personalnih kreditov, brez povišanja istih.)
*
Deputacija je bila sprejeta na to, ker je bil g. generalni direktor odsoten, pri njegovem pomočniku, ki se je zanimal za vsa vprašanja ter deputacijo, v kolikor se tiče delavskega pravilnika, napotil k referentu, ki je obenem član komisije za izdelavo novega pravilnika. Deputacija je referenta opozorila na glavne zahteve delavstva, da bi se pravilnik primerno popravil ter je g. referent dejal, da imajo v vidu manjše povišanje začetnih plač delavstva ter spremembo pokojninskih predpisov.
Poleg tega je deputacija predala tudi za g. finančnega ministra posebno predstavko radi 5% redukcije delavskih plač in radi premajhnih kreditov v novem budžetu.
Vse članstvo obveščamo, da bo okoli 20. marca zopet šla posebna deputacija izpred centrale v Beograd, da urgira rešitev 5% odtegljaja za delavce in da predloži na vseh merodajnih mestih točno statistiko redukcij in odpuščanja železniških delavcev in dnevničarjev na teritoriji ljubljanske direkcije s prošnjo, da se te redukcije ukinejo in odpuščene s 1. aprilom 1932 zopet sprejme nazaj v službo.
Obvestilo delavstvu radi izplačila diferenc iz fleta 1923.
Na svoječasno intervencijo našega saveza, da se delavstvu čimpreje izplača diferenco iz leta 1923 je dobil naš savez dne 15. marca 1932 pod štev. M. S. Br. 29.829 od 11. febr. sledečo rešitev:
»Kar se tiče neizplačanih razlik na delavske prejemke iz leta 1923, je položaj sledeč:
Platni spiski, katere se je smatralo za pravilne, so znašali na diferencah skupno znesek Din 17,414.952.81. Povodom kontrole teh spiskov pa se je ugotovilo, da so nepravilni, ker so bili v spiskih vpisani tudi delavci, ki na diferenco niso imeli pravice. Vsled tega je bila odrejena komisija iz organov Generalne direkcije, ki je imela nalog za vsakega posebej ugotoviti, ali Ima pravico do diference. Delo komisije Je bilo zelo dolgotrajno, ker je bilo zelo mnogo posla in je bilo končno ugotovljeno, da znaša diferenca samo Din 11,865.253.61. Spiski so bili povrnjeni jedinicam v popravilo in podpis, med tem pa je že odobreni kredit zapadel, ker je pretekel zakonski rok, v katerem je obstojala možnost, da se kredit porabi.
Naknadni kredit pa doslej Ministrstvo vsled finančnih razmer še ni moglo zahtevati, pač pa ga bo zahtevalo, čim bodo to dovolile razmere.«
Obveščamo o tem odgovoru Ministrstva vse prizadeto delavstvo s pripombo, da ima delavstvo na diferenco iz leta 1923 zakonito pravico in da bo ta diferenca tudi sigurno izplačana, čim bo odobren naknadni kredit. Naš savez se ie takoj obrnil s prepisom tega odgovora na poslance in senatorje, da bi podprli naše intervencije, da bi Ministrstvo saobraćaja takoj zahtevalo od mi-strstva financ potreben naknadni kredit
in diference izplačalo. Upajmo, da bo tako tudi delavstvo prišlo končnoveljavno enkrat do pripadajočega jim denarja.
Ne nasedale govoricam.
Po progi se sedaj že par mesecev od s'rani naših nasprotnikov raznašajo vsakovrstne vesti, da je save zneiegalna organizacija, dalje, da je savez razpuščen in nekateri so celo raznesli vest, da so uradi saveza že zapečateni.
Vsem članom saveza sporočamo, da so vse te govorice popolnoma izmišljene in le preračunana laž nasprotnikov, da bi odvrnili železničarje, ki sedaj v masah pristopajo v naš savez, od pristopa ter zbegali naše člane.
Savez je popolnoma legalna organizacija, ki tudi v sedanjih za železničarje in zlasti železniško delavstvo najtežjih časih odločno vrši prevzeto nalogo ter zastopa interese železničarjev na vseh mestih.
V dokaz lažnjivosti vesti o razpustu saveza navajamo, da je bila deputacija saveza dne 1. marca sprejeta od g. ministra saobraćaja v tričetrturni intervenciji. Ponovna deputacija našega saveza potuje v Beograd v četrtek 17. marca, da intervenira za ukinitev odpuščanja delavstva in dnevničarjev.
Vse naše člane in funkcionarje pozivamo, da vztrajajo in odločno vrše poverjene jim naloge, ker le v močni in enotni železničarski organizaciji bo mogoče braniti dosedanje in doseči nove pravice.	Centralna uprava USŽJ.
ŽELEZNIČAR!
Ali si že član »Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije«?
Ali se ne zavedaš, da je sloga potrebna?
Znižanje draginjskih doklad nastavliencev.
V nedeljo dne 13. marca je bila izdana nova uredba o višini draginjskih doklad za državno prometno osobje, o kateri je bilo izdano od strani Finančnega ministrstva naslednje tolmačenje: Novo določene draginjske doklade stopijo v veljavo s 1. aprilom 1932 obenem z novim proračunom. S to uredbo se znižajo draginjske doklade, kar je posledica znižanja proračunkih kreditov za osebne izdatke, indirektno pa posledica sedanjega gospodarskega položaja
I v clržavi. Četudi so se znižali materi-; jalni izdatki v proračunu do skrajne meje možnosti, ni bilo mogoče doseči one razbremenitve, kakor jo zahtevajo sedanje prilike. Zaradi tega so se morali znižati tudi krediti za osebne izdatke. Z novo uredbo se znižajo dosedanje osebne draginjske doklade skladno z znižanimi krediti za osebne izdatke tako, da se zakonska osnova za izplačilo osebnih prejemkov krije s predvidenimi proračunskimi krediti.
Znižanje znaša 5 do 11 odstotkov skupnih prejemkov ter je diferencirano v dveh smereh. Na eni strani je izvedena diferencijacija po činu tako. da se za večji odstotek znižajo prejemki višjih uradnikov, za manjši odstotek pa prejemki nižjih državnih uslužbencev. Na drugi strani je izvedena diferencijacija po draginjskem razredu tako. da se v večji meri znižajo prejemki državnih uslužbencev v nižjih draginjskih razredih, kjer je življenje cenejše, manj pa v višjih draginjskih razredih, kjer je življenje dražje in kjer so zlasti stanovanjske najemnine mnogo višje.
Osebna draginjska doklada je oblika pristojbin, ki ni stalna, kakor so ostali službeni prejemki, marveč se lahko v smislu zakonskih določb z uredbo poveča, zniža ali ukine v skladu z draginj-skimi prilikami. Ta oblika pristojbin ima značaj regulatorja prejemkov po draginjskih razmerah, bilo navzgor, bilo navzdol. Če se upoštevajo sedanje cene življenjskih potrebščin je gotovo, da je draginja dokaj popustila v primeri z draginjo pred enim ali dvema letoma ter da se je splošno življenje nekoliko pocenilo. Že samo to opravičuje znižanje draginjskih doklad ne glede na nujno potrebo ki jo narekuje proračunsko ravnotežje Zlasti je treba naglasiti, da po tem znižanju skupni prejemki državnih uslužbencev ne bodo nižji, kakor so bili pred 1. januarjem leta 1929, ko je bilo življenje, zlasti pa stanarine nedvomno mnogo dražje, kakor so danes.
Nove draginjske doklade, ki bodo držale od 1. aprila 1932 dalje, znašajo:
a) za uradnike:
Skupina	stopnja	drag. razred		
1.		I.	II.	III.
2. 3.	1.	300	50	—
	t2-	400	150	_
4.	1.	500	#250	150
	2.	600	350	250
5.	—	650	400	300
6.	__	700	450	350
7.	'		750	500	400
8.	—	775	525	425
9.	—	775	525	425
10.	—	775	525	425
b) za zvaničnike I. kategorije:
Skupina	Drag. razred
I.	II.	III.
1,	'2, 3	755 555 505
4	750 550 500
e) zvaničniki II. kategorije:
Skupina	Drag. razred
1.	II.	III.
1.	735	560	510
2.	710	550	500
3.	685	525	480
d)	Služitelji:
Skupina	Drag. razred
I.	II.	III.
1. 2	575	475	450
Rodbinske doklade bodo znašale po novem Din 140 mesečno za ženo in za otroke.
Da zamorejo vsi preračunati redukcijo za čas od 1. julija 1931 pa do danes, prinašamo še tabele doklad, ki so veljale s 1. jul. 1931, torej pred 9 meseci.
Doklade uradnikov so bile:
Skupina stopnja		I.	H.	III.
1.			1500	—		
2.	1:	1500	1350		
	2.	1500	1350	—
3.	L	1350	1200	1100
	2.	1350	1200	1100
4.	1.	1300	1150	1050
	2.	1300	1150	1050
5.	—	1250	1100	1000
6.		1200	1050	950
7.	— - *	1150	1000	900
8.		1100	950	850
9.	—	1050	900	800
10.	—	1000	850	750
Doklade zvaničnikov I. kategorije so
bile:
Skupina	Drag. razred
	I. II. HI.
L	925 800 750
2.	905 780 730
3.	890 765 715
4.	875 750 700
Doklade zvaničnikov II. kategorije
so bile:
Skupina	Drag. razred I. II. III.
L	900 800 750
2.	850 750 700
3.	800 700 650
Doklade služiteljev so bile:	
Skupina	Drag. razred I. II. III.
1.	700 650 625
2.	675 725 600
Organizirajmo podporno akcijo za reducirane!
Nad sto železniških delavcev in dnevničarjev je bilo en sam dan v ljubljanski direkciji reduciranih. Precej jih še čaka na redukcijo. Med reduciranimi so družinski očetje, ki morajo skrbeti za po dva do štiri nepreskrbljene otroke, sinovi, ki morajo skrbeti za stare onemogle matere. Večini prestane služba dne 17. marca, ko dobe izplačane zadnje zneske, ako bodo sploh dobili kaj izplačano, ker so po večini zadolženi za živež in obleko v Nabavljalnih zadrugah in že s tem dnem bo potrkal glad na vrata njihovih stanovanj. Dne 1. aprila bo potrkal na njihova vrata v več slučajih hišni posestnik in zahteval najemnino! Od kod naj vzame reducirani delavec denar, ko nima niti za kruh za otroke ?!
V tem težkem času, v času, ko morajo reducirani delavci prestati najtežjo preizkušnjo, je dolžnost našega saveza, da pristopi reduciranim svojim članom na pomoč in jih podpre v bedi.
Naš savez bo pokrenil takoj akcijo, da bi se ustanovil poseben fond za podpiranje teh brezposelnih in se bo obrnil na Bansko upravo, Delavsko zbornico. Mestne občine, da bi tudi te instance pristopile na pomoč in prispevale kak znesek za podpiranje. Naš savez se bo obrnil tudi do Generalne direkcije kot delodajalca t'a enako, kakor se je v slučaju redukcij privatnih delavcev pritisnilo na delodajalce, da prispevajo v podporni fond, da tudi železniški delodajalec prispeva primeren znesek.
Sedaj pa se obračamo v prvi vrsti do vseh članov »Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije,« ki so v službi, ki so kolikor toliko preskrbljeni, da se spomnijo sedaj s primernim zneskom onih revežev — svojih sodrugov, ki so bili sedaj reducirani. Spomnite se pregovora: Dvakrat da, kdor hitro da! Pomislite, da morebiti tudi Vam grozi re-j dukcija in da bodete morebiti enkrat I tudi Vi apelirali na Vašo organizacijo, da Vam priskoči na pomoč.
Pozivamo vse člane saveza, da pri plačilu članarine za mesec marec odnosno april vsakdo prispeva vsaj po Din 5.—, nastavljenci in oni, ki imajo boljše prejemke, pa večje zneske za podporni sklad reduciranih! Vplačajte zneske takoj Vašemu blagajniku, da jih najkasneje do 5. aprila že odpošlje s čekovno položnico.
Spomnite se reducirancev o Veliki noči, ko bodete praznovali praznike v krogu svojih družin in odtrgajte si tedaj mal znesek, da omogočite praznike tudi onim, ki so danes na cesti.
KONGRES UJEDINJENEGA SAVÜX ŽELEZNIČARJEV JUGOSLAVIJE.
se bo vršil v Mariboru dne 15. in 16. maja 1932 (o Binkoštih) s sledečim dnevnim redom:
L Otvoritev kongresa.
2.	Izvolitev verifikacijske komisije.
3.	Poročila tajnika, blagajnika, nadzorstva.
4.	Izvolitev komisij za resolucije in predloge.
5.	Obravnava samostojnih predlogov ter resolucij o položaju železničarjev.
6.	Sprenfemba pravil.
7.	Volitev novega odbora.
Glasom saveznih pravil morajo vse podružnice in sekcije izvoliti delegate za kongres in sicer na prvih 100 članov enega delegata in za vsakih nadaljnih 200 članov zopet po enega delegata. Na občnih zborih podružnic morajo obravnavati eventuelne samostojne predloge za kongres saveza ter jih do 25. aprila 1932 dostaviti centrali, da bodo pravočasno razmnoženi in poslani vsem delegatom. Centralna uprava USŽJ.
Zavezani —
Proč od Delavskih zbornic — zakon o zaščiti delavcev naj ne velja za železničarje.
Železničarji, ali se spominjate, kakšno hajko so zagnali voditelji zvezarjev po kongresih našega saveza, kjer smo nastopili za to, da bi tudi železniški delavci spadali pod Delavske zbornice in da bi imeli vse one pravice; ki pripadajo delavstvu po zakonu o zaščiti delavcev. Napadali so nas tedaj kot nekake izdajalce, ki hočejo prodati železničarje, ki hočejo železničarjem škodovati.
Danes je odpuščenih na glavnem kolodvoru 54 delavcev, ua Rakeku 17, Zidanem mostu 9. Zalogu 5, na gorenjskem kolodvoru okoli 20 in tako dalje.
Gospodje z vezat ji! Ali jim bodete preskrbeli brezposelno podporo, ki bi jo dobili, če bi bili zavarovani v Delavski zbornici? Ali se bodete spomnili sedaj kot zaščitniki železničarjev bednih družin odpuščenih delavcev? Ali bodete prispevali nekaj tisočakov v podporni fond? Ali bodete posredovali, da bo Generalna direkcija kot delodajalec vo-tirala primerne zneske za podpiranje brezposelnih delavcev? Saj ste vpili: Proč od delavskih zbornic, proč od Borz dela! Nas se ne sme metati skupaj z ostalimi delavci. In slično.
Delavska zbornica je sklicala uradno anketo radi položaja kovinarjev na Jesenicah!
Delavska zbornica je sklicala anketo o položaju rudarjev!
Reducirani delavci dobe na Borzi dela skozi 6 tednov podporo po Din 10 dnevno! Gospodje zvezarji, kje bodo dobili podporo odpuščeni železničarji?
Delavska zbornica je votirala za reducirane rudarje v letošnji zimi 24.000 dinarjev, za steklarje v Rogaški Slatini Din 10.000. Na eni zadnjih sej je sklenila prispevati za podporno akcijo za odpuščene rudarje v Senovem Din 10 tisoč, za reducirance na Jesenicah 20 tisoč dinarjev. Mestni občini ljubljanski je prispevala za brezposelne podpore Din 22.000. Celo Borzi dela v Ljubljani je prispevala za one poročene delavce, ki imajo družine, pa so že izčrpali vse pristoječe podpore, za izredne podpore Din 9.000.
km pravite?
Niso visoke te številke, vendar se s par sto dinarji mesečno' marsikateremu reduciranemu delavcu ublaži položaj, reši družino pred lakoto in mu pomore v prvi sili.
G. Deržič je vedno nastopal proti predlogom našega saveza, zato smo uverjeni, da bo znal sedaj prispevati izdatna denarna sredstva, da se bo vsem reduciranim delavcem izplačala redno vsaj ona podpora, ki bi jo dobili sedaj od Borze dela.
Konstatiramo le to, da reducirani železniški delavci sedaj ne smejo ostati brez pristoječih brezposelnih podpor in da je dolžnost onih, ki so jim onemio-gočili pravico do teh podpor, da sedaj preskrbe denarna sredstva.
Ne zadostuje, da zmigavate z rameni in reduciranim, ki prihajajo v Vašo pisarno, poveste, da jim ne morete radi redukcije pomagati! Ako ste znali svoje-časno vpiti proti našim predlogom, nosite sedaj možato posledice, ter prevzemite žrtve in bremena za te žrtve na svoje rame! če tega ne zmorete, ste s tem jasno dokazali, da nimate nikake podlage in da tudi ne obstoja nikaka potreba po taki organizaciji!
ČUJTE ŽELEZNIČARJI!
Pred enim mesecem se je vršila v Beogradu III. plenarna seja centralnega odbora zvezarjev. Iz seje je bil izdan poseben komunike, iz katerega posnemamo dobesedno sledeče podatke:
»V pogledu same redukcije danes še dobro stoji, ker je uvidevnost merodajnih tako velika, da moremo upati, da do večjih redukcij sploh ne bo prišlo.«
Komaj par' dni po seji te centrale, pri kateri so sodelovali najvišji funkcionarji zvezarjev, pa je bila vsem delavcem reducirana plača za 5% za nazaj od 1. oktobra.
Komaj tri tedtie po tej seji je bila v ljubljanski direkciji odpovedana služba nad 100 delavcem in dnevničarjem.
Po tej seji se tudi v ljubljanski direkciji pošilja progovne delavce na brezplačni dopust.
Toraj na eni strani so ugotovitve zvezarjev, na drugi strani pa je gotovo dejstvo, ki je v popolni kontradikciji z njihovo ugotovitvijo. * * * * §
Važno za železničarje!
Tožbe glavne kontrole radi napredovanja v položajnih plačah z vštetjem delavske službe odklonjene.
Svoječasno smo poročali, da je glavna kontrola vložila par sto pritožb proti napredovanjem železničarjev v položajnih plačah s 1. junijem 1930 in L januarjem 1931. Glavna kontrola je utemeljevala svoje pritožbe z dejstvom, da se je prizadetim železničarjem za napredova-je v položajnih plačah vračunala tudi služba, ki so jo odslužili kot delavci na železnici, kar da je protizakonito, ker se sme za napredovanje v položajnili plačah računati le služba, ki jo je kdo prebil pri železnici od nastavitve dalje.
Proti tem tožbam je več prizadetih vložilo ugovore in sedaj prihajajo rešitve državnega sveta, ki je vse pritožbe glavne kotrole proti napredovanju onih, ki so ob prevedbi že dobili II. položajno skupino, zavrnil.
Svoj odlok motivira državni svet s sledečim:
»Iz akta o temi predmetu je razvidno, da je bil imenovani na dan uveljavljenja zakona o drž. prometnem osobju dne 1. septembra 1923 v staležu v železniški službi kot nastavljen uslužbenec in da je bil kot tak preveden po novem zakonu v drugo grupo II. kategorije zvaničnikov.
Iz akta ni razvidno in tudi glavna kontrola ne trdi, da je proti rešenju o prevedbi imenovanega vložila tožbo na državni svet ter je vsled tega rešenje o prevedbi postalo izvršno.
Ker se s členom 201 zakona o drž. prom. osobju za prevedbo v drugo grupo II. kategorije zvaničnikov zahteva 9 let službe ter je bil imenovani pri prevedbi in razvrstitvi v to grupo in kategorijo preveden, se mora smatrati, da je on na dan prevedbe že imel to število službenih let.
Na podlagi tega je navedeni, ko je prebil v tej (II.) grupi od prevedbe pa do sedanjega napredovanja (1. jun. 1930)
predpisano dobo let (6 let) s tem izpolnil pogoj za napredovanje v višjo grupo po čl. 52 navedenega zakona ter ni nikake jxrdlage na pritožbo in se tožba glavne kontrole zavrne.«
*
Iz te razsodbe torej sledi, da ostanejo vsi oni, ki so bili že ob prevedbi uvrščeni v II. položajno skupino pa so napredovali po L januarju 1930 v prvo položajno skupino, v prvi položajni skupini ne oziraje se, kdaj so bili nastavljeni.
Drugače pa je z onimi, ki so bili prevedeni leta 1923 samo v tretjo položajno skupino zvaničnikov in so nato kasneje (večinoma leta 1925) napredovali v 11. položajno skupino in končno leta 1930, ker so imeli skupno več kot 15 službenih let (delavskih in nastavljenih), pa v prvo položajno. Za vse te se je glavna kontrola tudi pritožila ter je državni svet pritožbi ugodil in jih vrgel nazaj v II. položajno s pripombo, da leta 1930 še niso imeli petnajst let nastavljene službe ter niso zadostili predpisu čl. 52 zakona.
Tuđi po odpustu iz službe imamo še pravico do podpor iz bolniškega fonda.
• Ker se je pripetilo več slučajev, da zdravniki niso hoteli sprejeti v ordinacijo železničarjev, ki so bili odpuščeni iz službe, objavljamo glavne predpise, ki govore o pravicah v bolniškem fondu:
§ 21 naredbe o zavarovanju delavcev govori sicer, da prestane članstvo v bolniški blagajni z izstopom ali odpustom iz železniške službe ter da prestanejo istočasno tudi vse pravice do dajatev iz fonda. Vendar je določena sledeča izjema:
»Oni član bolniškega fonda, ki je bil v teku poslednjega leta najmanj 6 mesecev član fonda, pa vsled pomanjkanja dela ni mogel postati član Središnjega urada za zavarovanje delavcev (ni mogel dobiti nikjer dela) ima ako v teku treh tednov zboli, za sebe in za družino
pravico do vseh podpor iz bolniške bla- I gajne in sicer za dobo treh tednov od i dneva izstopa iz službe!
Ako pa je bil tekom zadnjih dveh let | najmanj 12 mesecev član bolniške blagajne, pa ima iste pravice za dobo 6 tednov.«
K zdravniku mora prinesti seboj le potrdilo pristojne občine, da je še brez- ! poseln in se mora sklicevati na § 21 naredbe o zavarovanju drž. prometnega ošobja.
To velja seveda tudi za vse sedaj reducirane delavce na železnici.
KAJ JE S STALNOSTJO DELAVCEV?
Po novem delavskem pravilniku je železniška uprava odvzela stalnost vsem onim delavcem, ki so prišli na železnico starejši od 33 let in se je sklicevala pri tem na določbe čl. 20 pravilnika o pomožnem osobju. Vsled te določbe je izgubilo stalnost par sto delavcev, ki so nekateri biil stalni že po več let, ki so bili že po več let člani obstoječih provizijskih zavodov in ki so ves ta čas imeli pravico na dopust. Z ukinitvijo stalnosti so seveda izgubili pravico na dopust.
Vse to osobje je težko prizadeto’, ker ne ve, kaka bodočnost ga čaka ter mora tudi za slučaj še tako nujnih opravkov vzeti le brezplačni dopust. Prizadeti delavci sami, zlasti bivši južno železničarji, katerim je bilo z odlokom o podržavljenju južne železnice zajamčeno, da obdrže vse dotlej uživane ugodnosti, so službenim potom prosili, da naj se jim zopet prizna stalnost, ki so jo vživali nekateri že po 10 let, doslej pa niso dobili še nikakega odgovora. Enako so organizacije na merodajnih mestih predložile predstavke, da bi se to vprašanje rešilo vsaj na ta način, da se pri-pozna vsem delavcem vsaj ono stanje, v katerem so bili ob dnevu razglasitve pravilnika in tako povrne stalnost. Naš savez je dobil na tozadevno predstavko pojasnilo, da se bo to vprašanje definitivno rešilo z novim pravilnikom.
Apeliramo, ker se sedaj izdelava novi pravilnik, v prvi vrsti na ljubljan-
sko direkcijo, da zastavi pri komisiji za izdelavo pravilnika ves svoj vpliv, da se to vprašanje za osobje ugodno reši in vsem- onim delavcem, ki so že bili stalni, stalnost povrne.
OBLASTNI UPRAVI POKOJNINSKEGA FONDA.
Ko je bil uveljavljen novi delavski pravilnik in so’ bili delavci prevedeni na ta pravilnik ter istočasno prevedeni v novi pokojninski fond, so posamezni delavci vložili prošnje na upravo pokojninskega fonda radi:
a)	vštetja vseh službenih let, izvzem-ši prvih treh pa do dneva, ko' so bili sprejeti v prejšnje provizijske zavoda,
b)	vštetja prejšnjih službenih let, v kolikor so že bili člani provizijskih zavodov, brez doplačila neke razlike, ker so svoječasno že plačevali prispevke v zadostni višini in zdravi valuti.
Poleg tega so organizacije naredile akcijo, da bi se za čas redukcij ukinilo odnosno odgodilo plačevanje prispevkov za delavski penzijski fond.
Kljub temu. da so bili posamezni delavci radi prvih dveh točk obveščeni, da se je odstopilo te zadeve v reševanje glavni upravi pokojninskega fonda v Beogradu ter je od tedaj preteklo že več mesecev, nimajo še nikake rešitve.
Prosimo oblastno upravo pokojninskega fonda, da bi delavstvo obvestila, pod kakimi pogoji lahko pridobi vštetje prejšnjih službenih let za članstvo v novem pokojninskem fondu.
Enako prosimo, da bi se pospešilo reševanje naših vlog za črtanje naknadnih fonda v Beogradu ter je od tedaj preteklo že več mesecev, nimajo še nikake rešitve.
Prosimo oblastno upravo pokojninskega fonda, da bi delavstvo obvestila, pod kakimi pogoji lahko pridobi vštetje prejšnjih službenih let za članstvo v novem pokojninskem fonda.
Enako prosimo, da bi se pospešilo reševanje naših vlog za črtanje naknadnih doplačil za všteto članstvo in za ! odlog plačevanjp članarine za čas re-I dukcij.	Več prizadetih.
Dopisi.
REDUKCIJE.
V dneh od 7. do 9. marca 1932 so dobili mlajši delavci in pretežna večina dnevničarjev, zaposlenih v postajni in skladiščni službi v območju direkcije državnih železnic v Ljubljani pismene odloke, da se jim sedemdnevno odpoveduje služba. Take odloke so dobili:
Na postaji Ljubljana
in dnevn.
in dnevu.
in dnevn. in dnevn. in dnevn. in dnevn. in dnevn. in dnevn. in dnevn.
V drugih postajah je bilo enako reduciranih po več delavcev in dnevničarjev kateri vsi bodo s 16. ali 17. marcem 1932 na cesti brez vsake pravice na kako odpravnino, penzijo in tudi brez vsake pravice na kako brezposelno pod-
gl. kolodvor	52 del.
Na postaji Ljubljana	
gor. kolodvor	33 del.
Na postaji Maribor	
glavni kolodvor	15 del.
Na postaji Jesenice	15 del.
Na postaji Rakek	15 del.
Na postaji Pragersko	11 del.
Na postaji Zidanimost	10 del.
V delavnici Maribor	8 del.
V Trbovljah	5 del.
razmere ter se je vsled tega pripetilo, da so ostali v službi samci, posestniki odnosno sinovi trdnih kmetov, ki si'drže doma po enega in tudi več poslov, na drugi strani pa je odpovedana služba družinskim očetom, ki imajo skrbeti za družine po treh, štirih in več oseb in katerih edino premoženje so nepreskrbljeni otroci ter so sedaj izročeni obupu.
Že opetovano smo poudarili, da so one železniške uprave, ki so uvidele potrebo soodločevarija ali vsaj potrebo, da osobje k posameznim vprašanjem pove svoje mnenje, zavzele edino pravilno stališče.
Dovolite nam • na naslov direkcije povedati naše mnenje, kako naj bi se postopalo pri izvajanju redukcij. V prvi vrsti bi se moralo določiti na podlagi novega budžeta, koliko osobja bo sploh potreba reducirati. Potem naj bi direkcija upokojila vse one nastavljence, ki imajo polna službena leta ter kateri so že zaprosili za upokojitev. Na ta način bi se izpraznilo večje število mest, katerih uprava ne bi več zasedla z novimi močmi. Enako bi lahko železniška upra-
poro. V drugem članku smo že podčrtali, da je bilo povodom budžetne debate zagotovljeno, da se ne bo reduciralo uslužbencev, ker bi to samo povečalo krizo, marveč dä se bo pristopilo le delni redukciji draginjskih doklad aktivnega in upokojenega osobja. Te izjave se žal niso izvršile.
Tudi k redukcijam moramo sprego-. voriti nekaj besed ter zavzeti pravilno stališče.
Govori se, da bo v resoru Ministarstva saobraćaja reduciranih skupno 19 sto oseb, ne ve pa se, ali velja ta številka le za nastavljence, ali so • v tem številu zapopadeni tudi dnevničarji in delavci.
Iz zgoraj objavljene delne statistike torej razvidimb, da se je največ osobja reduciralo na dispozicijskih ter končnih postajah in da so toraj v prvi vrsti prizadeti železničarii v Ljubljani, Mariboru Jesenicah, Rakeku, Pragerskem in Zidanem Iffostu. Pri redukciji se ni upoštevalo družinske razmere posameznih, ni se upoštevalo njih gmotne
va sklenila, ako se stalež osobja res mora znižati, da se tekom- novega bu-džetnega leta ne zasede izpraznjenih mest vsled smrti ali odhoda k vojakom.
Poleg tega bi lahko uprava odpovedala službo onim dnevničarjem odnosno kontraktualnim uradnikom, ki so bili svoječasno upokojeni, potem- pa iz katerihkoli razlogov zopet sprejeti v službo kot dnevničarji.
Enako je še danes v državni službi več zakoncev, kjer sta mož in žena državna uslužbenca. Tudi tukaj ne bi redukcija preveč zadela, ker bi vse eno obdržal službo vsaj eden, katerega prejemki bi bili gotovo večji, kakor so prejemki navadnega delavca.
Poleg tega smo prepričani, da je več delavcev, ki bi radi prosili za upokojitev, ako bi mogli računati, da bodo njih prošnje ugodno rešene, če prav še nimajo polnega števila let. Tudi tukaj bi bilo pravilno, da bi šla direkcija tem na roko in dopustila, da bi lahko vložili prošnje za upokojitev.
Že na ta način bi bila sigurno izvr-
šena* vsaj polovična redukcija. Šele po- ! tem bi se smelo pristopiti k reduciranju onih, ki nimajo pravice do pokojnine in tudi tukaj bi morala direkcija podvzeti j vse potrebne ukrepe, da ne bi zadela družinskih očetov in gmotno najslabše situiranih, ki so z redukcijo direktno izročeni cesti in lakoti.
U ver jeni smo, da bo naš savez pod-vzel vse potrebne korake na merodajnih mestih, da se zasigura reduciranim čimprejšnji zopetni sprejem v službo z dosedanjimi plačami.
Zalog. Pretekli teden je bilo napovedano v Zalogu predavanje o »Socializmu in zadružništvu«, ki se je vršilo v dvorani pri »Cirilu«. Predavanje so organizirali »nacionalni« železničarji in prišel je predavat eden njihovih prvakov g. Deržič. Pričakovalo se je, da se bo vse trlo v veliki dvorani, a na veliko začudenje organizatorjev samih in na še večje začudenje g. Deržiča pa je prišlo na predavanje le 8 oseb, ki so bili od g. Deržiča dobro poučeni o socializmu in tudi o zadružništvu. Čudimo se le temu, da g. Deržič ni porabil te prilike, da bi povedal tudi stališče k velikim redukcijam osobja, pri katerih so v precejšnjem številu prizadeti železničarji in jim dal primerne direktive, kam naj se obrnejo sedaj za pomoč, odnosno kako bo zveza te redukcije preprečila.
Tudi pri nas je zvezarska zvezdh že v zatonu in ne motimo se, če ugotovimo, da ni več daleč čas, ko- bodo zadnji člani izprevideli, da spadajo v druge vrste in ko bodo solidarno nastopili za
svoje pravice.
'
Reševanje krize pri progovnih delavcih. Po stari navadi smo si začetkom novega leta želeli medsebojno srečo, zdravje in vse dobro. Vendar naše želje • niso bile izpolnjene ter se je že začetek leta pokazal v dosti slabši luči, kakor ! je bilo preteklo leto. Lansko leto smo progovni delavci še kolikor toliko redno delali, letos pa nam se je- meseca februarja povedalo, da se delo začasno ustavi j in da se bo progovne delavce že pravo-I časno obvestilo, kdaj se bo delo začelo.
I Vendar se ni to izvršilo pri vseh sekci- : ! jah enako. Ponekod so- bili dom-a le po i j dva do tri dni, p-o nekod, so bili doma • celih 10 dni in ko so se delavci pritožili pri svojih predpostavljenih, so dobili od- ! govor, da je kriza, da ni kredita in kdor ni zadovoljen z brezplačnim- dopustom.
: ta naj gre. Zlasti se očita nekaterim delavcem, da imajo hišo in svet, od katerega lahko- žive. Mogoče je med delavci nekaj takih, vendar je pretežna večina takih »posestnikov«, ki so si od svojih ust odtrgali dinar za dinarjem in si postavili hišo, za katero so- se zadolžili. Danes morajo odplačevati ta dolg, davke davčni upravi ter so še na brezplačnem dopustu in ne vedo, kako bi preživeli družino. Kadar se vrši kaka agitacija za kakršnokoli organizacijo ali ustanovo, pridejo dotični zastopniki z zelo prijaznimi obrazi med delavstvo, da ga pridobe. Ko pa je delavec v bedi in. na brezplačnem dopustu, se ne najde nikdo, ki bi ga podprl in mu pokazal pot iz b^de in do zaslužkov. - Zato apeliramo mi progovni delavci tudi na one g. poslance, ki so povodom volitev stalno hodili med nas in nam zagotavljali, kako bodo vse ukrenili, da se naš položaj izboljša, da sedaj se spomnijo svojih obljub- in preprečijo redukcije ter dosežejo ukinitev brezplačnih dopustov.
Istočasno pa smatramo za potrebno, da tudi našim so-tovarišem progovnim delavcem odpremo oči in jim- povemo, da so tudi oni dosti zagrešili. Kolikokrat smo agitirali za organizacijo, pa so nam odgovarjali, da ne morejo plačati članarine, ker je previsoka in da jim ravno teh Din 12.— zmanjka pri gospodinjstvu. Progovni delavci! Kaj pa sedaj? Ali Vam sedaj ne manjka onih 5%, ki so Vam jih reducirali, ali Vam ne manjka zaslužek za one dneve, ko ste na brezplačnem dopustu? Kateri znesek je višji? Ce primerjate samo to, bodete uvideli, da ste grešili tedaj, ko ste Šte-dili pri Din 12.—, ker izgubite sedaj mesečno tudi po Din 100.— in še več.
Nujno potrebno je. da progovni delavci tako v naši ptujski sekciji, kakor tudi drugod izpregledamo ter začnemo z novim delom na pojačanju organizacije, da jo usposobimo, da bo zamogla odločno braniti in zastopati naše interese. Stalni prog. delavec — Saveza.
Pragersko. Progovno delavstvo je bilo zelo težko prizadeto, ko je zvedelo, da se mu bo odtegnilo 5% plače za čas od 1. oktobra 1931 dalje, saj že z dosedanjim zaslužkom ni moglo živeti. Že doslej ni bilo čudno, če se je mesec za mesecem ponavljalo, da delavci prvega niso dobili nič izplačano, marveč so še ostali dolžni za živila. Pri zadnjem izplačilu pa je g. načelnik sekcije mesto da bi delavstvu napovedal kako boljšo bodočnost, se izjavil, da se bo ukinil predujem, katerega so doslej dobivali delavci po preteku polovice meseca ter je ugotovil, da nekateri delavci žive preveč razkošno in da je to vzrok, da ne dobe koncem meseca nikakih prejemkov. Delavci so g. načelniku pojasnili, cd kod so razni odtegljaji ter je moral uvideti, da je delal osobju krivico. Za zgled navajamo zaslužek delavca z osmimi službenimi leti, ki zasluži po 26 dinarjev dnevno ter ima -1 člansko družino. V mesecu februarju je moral praznovati poleg nedelj in praznikov še tri dni in je napravil le 23 dni po Din 26.—, kar znese Din 6CO.—. Od te svote je moral plačati za penzijski fond Din 80.-—, za 5% odtegnitev od plače za tri mesece Din 95.—. za bolniško blagajno in kuluk skupno Din 35.-— tako, da mu je ostalo od plače le Din -100.—. S to plačo pa naj plača obroke za obleko in obutev za stanovanje, za šolanje otrok in za hrano cele družine, ko odpade za vse te izdatke na vsako glavo le Din 80.— mesečno ali niti Din 3.— dnevno.
Toraj g. načelnik, pojasnite nam, kako naj sedai ta delavec ukine »razkošno življenje«, da bo s tem zneskom lahko izhajal. Še ljubše pa nam bi bilo, da bi nam en mesec s svojo družino postavili v zgled, kako se da s tem denarjem dostojno živeti in oblačiti.
Ljubljana: V nedeljo dne 13. marca se je vršil v dvorani Okrožnega urada redni letni občni zbor ljubljanske podružnice, ki se je zlasti bavila s težkim položajem onih železničarjev, ki so bili sedaj reducirani. Po poročilih funkcionarjev je g. narodni poslanec Pavlič podal obširnejše poročilo o današnji situaciji, zlasti pa o izvršenih redukcijah na železnici ter jc podal izjavo, da bo na vseh merodajnih mestih in tudi pri predsedniku Vlade izvedel nujno intervencijo, da se redukcija čim- najbolj omili. Posebno je g. poslanec podčrtal, da največ škoduje denuncijantstvo in da je ravno demmcijantstvo iz Slovenije tudi slovenskim železničarjem zelo škodovalo. Zato naj vsakdo dela na to, da se denuncijantstvo popolnoma iztrebi. Poročal je tudi, da se je zavzemal za zbolišanje- položaja staroupokojencev in za rešitev delavskega vprašanja- zlasti za izplačilo delavskih diferenc ter tudi za obstoj in svobodo sindikalnih organizacij.
Po njegovem referatu je občni zbor zaslišal še referat zastopnika centrale o delu saveza v preteklem letu in na to izvolil 30 članski odbor podružnice in pri raznoterostih soglasno zaključil, da sc naj pri članarini za mesec april vbere za podpiranje reduciranih članov saveza še poseben prispevek po Din 5,— (od onih, ki imajo prejemke do Din 2000.—) in po Din 10.— od ostalih.
Upamo, da bo sklep ljubljanskih so-drugov našel obilo posnemalcev v vseh ostalih podružnicah.
Železničarska iubilejna knnžnica v Novem mestu priredi efektno loterijo z 200 dobitki v vrednosti ca. Din 20.000. Srečke po Din s bodo v najkrajšem času na prodai na vseh železniških slanicah liubljanske direkcije, kjer bodo od 10. julija 1012 na vpoaled tudi seznami izžrebanih srečk z navodili glede prevzema odnosno dostave dobitkov. Žrebanje bo 28. junija tS’2 P°d državnim nadzorstvom. Kupujte srečke tega železniškega kulturnega društva, ki si je nadelo nalogo razširiti svoj delokrog z ustanovitvijo potovalnih knjižnic.
OBČNI ZBORI PORUŽNIC.
Redni letni občni zbori podružnic na teritoriju ljubljanske železniške direkcije se vrše letos s sledečim dnevnim redom :
1.	Poročilo dosedanjega odbora, nadzorstva in razrešnica.
2.	Volitev novega odbora.
3.	Razprava o poročilu centrale saveza za redni kongres.
4.	Razno.
Dolžnost vseh članov saveza je, da se občnih zborov točno udeleže in pri razpravi sodelujejo zlasti z ozirom na i predstoječo reorganizacijo saveza.
Enako naj člani prineso -na občni zbor svoje članske knjižice, da potrdijo podružnični blagajniki vplačilo članarine. Samostojne predloge, ki bodo na občnih zborih sprejeti, morajo podružnice takoj dostaviti centrali, da jih razmnoži in razpošlje v obravnavo vsem podružnicam, da jih še pred kongresom dobro preštudirajo in zavzamejo svoje stališče.
Pri točki 3, pri kateri bo poročal delegat centrale, naj se tudi izvoli delegat podružnice za kongres saveza, ki se bo vršil v drugi polovici aprila odnosno začetkom maja v Mariboru.
OBČNI ZBORI SE VRŠE:
Ptuj, v sredo, dne 16. marca ob 14. uri v gostilni Šegula, Rogozniška c. 18. Zalog, v soboto, dne 19. marca ob pol 15.
uri v gostil. A. Plevnik, Sp. Kašelj 8. Trbovlje, v soboto dne 19. marca ob 9. uri dopoldne v prostorih gostilne Dreo-Retje 42.
Pragersko, v soboto dne 19. marca ob 19. uri zvečer.
Lesce, v nedeljo', dne 20. marca ob 15. | uri v gostilni »Pri Majdheku«
Slov. Grpdec, v nedeljo, dne 20. marca , ob pol 9. uri dopoldne v prostorih J gostilne Rup v Slovenjgradcu.
Rakek, v ponedeljek, dne 21. marca ob | 17. uri na Rakeku v gostilni vdove Steržaj.
Borovnica, v ponedeljek, dne 28. marca ob 15. uri v gostilni Fr. Petrovčič. Brezno-Ribnica, v nedeljo', dne 3. aprila ob 9. uri dopoldne v prostorih restavracije Grobi Adolf.
Zidani mest, v soboto, dne 2. aprila ob 19.30 v prostorih gostilne Mozer. Vuzenica, v nedeljo dne 10. aprila ob '8. uri dopoldne v gost. M. Premrov v Vuzenici.
Internacionalni preg’ed.
Amerika. (I. T. F.) Železniške družbe niso samo odbile zahteve železničarjev o uvedbi šesturnega delovnega dne, ki so bile postavljene po izvršenem znižanju plač, ampak se celo pripravljajo na nova znižanja. Chikago in Northwe-ster železnica se je že odločila za znižanje premij za 1/3.
Mesto da bi omogočile sprejem mnogih brezposelnih železničarjev, po-ostrujejo družbe krizo!
Bolgarija. (I. T. F.) Savez Železničarjev Bolgarije je praznoval 25-letnico svojega obstoja pod zelo težkimi okol-nostmi, saj je znano, da ostane včasih uprava po cel mesec dolžna plačo.
Nemčija. (I. T. F.) Upravni svet nemških železnic sestoji iz 10 predstavnikov financ in velike industrije, iz 5 visokih železniških uradnikov in iz samo 2 zastopnikov železničarjev.
Veliki industrijski in finančni magnati torej upravljajo najvažnejše nemško podjetje, akoravno niso njega lastniki. Oni tvorijo večino, so obenem , dobavitelji in odločno vplivajo na I višino železniških tarif. 8 članov tega | upravnega sveta ima 140 funkcij (služb) upravnih svetnikov pri raznih bankah i in v industriji, ki že poskrbe, da prevale del bremen na železnico.
Racionalizacija na Češkem (1. T. F.). | Na čeških železnicah se je izvršila velika redukcija, pri kateri je bilo odpuščenih nad lö.CflO delavcev. Pa tudi na- ; meščenci so morali doprinesti svoj del.
V službenih razporedih je predvidenih 148.461 mest, sedaj pa je zasedenih le | 139.000 torej 8000 manj. Istočasno' pa zahteva upirava od osobja, da mora pro- 1 ducirati isto kot preje in da mora biti vse delo narejeno, kar gre seveda na račun — varnosti prometa.
Nadaljni ukrepi za izvedbo štednje pri čeških železnicah.
Dne 13. februarja je železniško ministrstvo obvestilo poslance, zastopnike železničarjev v parlamentu, da namerava v tekočem letu uvesti sledeče redukcije, da se osigura izvedba budžeta:
1.	Odprava izrednih doklad pomožnim uslužbencem.
2.	Ukinitev prostih voženj v službo onim železničarjem, ki stanujejo izven službenega mesta.
3.	Zvišanje najemnin za službena stanovanja.
4.	Poslabšanje predpisov o službeni obleki.
5.	Znižanje akordnih postavk za vsako prihranjeno uro od 6.50 na 5.— ČK.
Ako organizacije na to ne pristanejo, bo uprava primorana reducirati še 1300 nastavljencev.
Organizacije na to niso pristale, marveč so v teh težkih časih ukrenile edino pravilen korak: vse organizacije brez izjeme so se združile v enotno fronto in začele z akcijo, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi te nakane uprave preprečijo.
Redukcije na Poljskem (I. T. F.). S
1. februarjem 1932 se je uvedlo v vseh železniških delavnicah, kurilnicah in skladiščih po en dan brezplačnega dopusta na teden. Poleg tega pa se reducira sedaj mesečno' po 1500 železničarjev. V'parlamentu pa je bil istočasno predložen zakonski načrt, da naj - se zniža pokojnine, a istočasno poviša prispevke za starostno zavarovanje.
In pri nas? Kakor vidimo, so zadnje čase železničarji skoraj v vseh državah izpostavljeni vedno novim redukcijam. Val teh redukcij pa je že pred par leti zadet tudi jugoslovanske železničarje, ki so se tekom zadnjih let že navadili na brezplačne dopuste in znižavanje plač.
Za leto 1932 pa se pripravljajo največje redukcije prejemkov. V parlamentu je bilo od strani finančnega ministra ugotovljeno, da se v svrho štednje mora znižati personalne izdatke, kar bo znašalo pri posameznih kategorijah po 5	12% prejemkov. Delavcem
se je že reduciralo 5% plač in brezplačni dopusti za delavce se uvajajo v vseh sekcijah. Zagotovljeno je bilo najprvo, da se ne bo odpuščalo osobje, vendar se je tekom zadnjega tedna odpustilo samo v Ljubljani na postaji 70 delavcev in dnevničarjev, med njimi celo ljudi z 8 in več službenimi leti. — Enako so bile izvedene redukcije tudi v drugih službenih jedinicah.
ŽELEZNIČARJI — PREBERITE!
Železničarji, nabavljajte si blago za obleke le v gospodarski poslovalnici v Ljubljani, Miklošičeva cesta 13 in v Mariboru, Aleksandrova cesta 45.
Priporočamo Vam za pomlad našo nadvse bogato in novo zalogo blaga po jako nizkih cenah. V zalogi imamo vedno le prvovrstno sukno ter kamgarne in lodne za službene obleke. Za civilne obleke imamo veliko zalogo raznih modnih kamgarnov, cowercoatov ter modnih in športnih ševjotov v najnovejših desenih in barvah po zelo nizkih cenah.
Za črne obleke priporočamo najfinejše strichkamgame, duskine kamgarne in ševjote, katerih kvaliteta je prvovrstna in barva stalna.
Za pomladanske moške površnike priporočamo prvovrstne impregnirane (vododržne) cowercoate (trenchoate) ter mnogo vrst raznih modnih double kamgarnov in cowercoatov v vseh zadnjih modnih barvah. Kakor v moškem blagu imamo isto tudi v damskem blagu mnogo vrst najfinejših desertov za plašče, športne in promenadne kostime ter modre in črne ribse. Za promenadne oblekce imamo v zalogi mnogo volnenega in polvolnenega modnega blaga.
V vili nudimo večjo izbiro crepe de chinov, satten svile, umetne in barvane pavolnate twite, barvaste kamgarne. pongies svile. Za vsakdanje obleke priporočamo razno barvano pralno svilo, katerih barva in pranje je stalno zajamčena. Poleg vsega tega blaga vam nudimo še zelo veliko najfinejših svil ze-phirjev, popelinov, navadnih zephirjev, oksfordov za fine in delavske srajce.
Za posteljno perilo priporočamo večjo izbiro šifonov, belih in rjavih tkanin ter krasne okenske zastore v več širinah.
Za žimnice (madrace) imamo stalno v zalogi različne damaste, gradi, cve-fer in satten gradi.
Za pogrinjanje postelj nudimo lepo izbiro novo došlih krasnih garnitur (ko-perdeke).
Železničarji! Pred nakupom si oglejte brezobvezno našo zalogo in pristopajte kot člani. Nakaznice za kredit dobite pri vseh podružnicah Ujedinjenoga saveza železničarjev Jugoslavije.
Vse cenjene odjemalce prosimo, da takoj javijo vse nedostatke pri blagu, da bodemo iste odstranili.
Splošna gospodarska poslovalnica r. z. z o. z.
Cianom Nabavlialne zadruge uslužbencev državnih železnic.
i
Na razna vprašanja iz posameznih krajev radi nepravilnosti pri razdeljevanju glasovnic za volitve v Nabavljal-no zadrugo ter kršenja navodil za volitve sporočamo, da je že vložena pritožba na Deželno kot trgovsko sodišče, kateri se je priložilo originalne prijave.
Za Občni zbor Nabavljalne zadruge so bili na večjem številu volišč sprejeti sledeči samostojni predlogi, ki bodo tako prišli na dnevni red občnega zbora in bodo imeli delegati priliko, da se zavzamejo za njih sprejem:
1.	Sprememba pravil. Pravila Nabavljalne zadruge naj se spremene v kolikor se tičejo izvedbe volitev delegatov za občni zbor Nabavljalne zadruge v toliko, da se uvedi proporcionalne tajne in osebne volitve po kandidatnih listah za posamezna volišča. Volitve naj bodlo določene na tri dni, da bo lahko vsak volilec oddal osebno svojo glasovnico. Glasovnice naj se dostavljajo vsem članom po pošti na dom' in sicer v dotični številki Zadrugarja, v kateri bodo volitve razpisane.
2.	Izvolitev posebnega odbora za pregled poslovanja. Ker je na občnem zboru vsled kratko odmerjenega časa popolnoma nemogoče točno pregledati in oceniti poslovanje ter gospodarstvo Nabavljalne zadruge za daljšo dobo, občni zbor skleni, da se izvoli posebna petčlanska komisija, ki naj pregleda vse poslovanje Nabavljalne zadruge tekom zadnjih treh let, zlasti gospodarstvo' pri nakupu parcel, investicijah, ustanovitvi mesarije, mlekarne ter manufakturnega oddelka. Točno poročilo naj poda ta komisija najkasneje v roku treh mesecev v »Zadrugarju«.
3.	Predlog za interno poslovanje zadruge. Ker vživa zadruga gotove ugodnosti ter je članstvo prispevalo z vplačanimi deleži do brezobrestnega kapitala ter ima zadruga od saveza ceneno posojilo, ji omogoča vse to in izredno majhen procent dubioz, ker odteguje direkcija članom zneske za poravnavo računov, da bi bila res pravi regulator cen na trgu. — Vsled tega občni zbor skleni, da bodi glavna dolžnost novega upravnega odbora, da uredi bodoče poslovanje zadruge tako, da bo prodajala res najboljša živila in blago po konkurenčnih cenah; iz zadruge naj se odpravijo točilnice alkoholnih pijač, ukine naj se vsak oddelek, ki je bil na novo ustanovljen, pa se tekom časa izkaže, da je deficiten. Iz zadruge naj se odpravijo luksuzni predmeti, v katere je treba vložiti velike zneske, pa vsled malega konsuma, ker jih kupuje le par bolje situiranih, ki še ne občutijo toliko krize, donašajo zadrugi le izgubo.
Živila na progo naj se dostavljajo brezplačno in enako uvede brezplačno
tehtanje premoga.
V zadrugi naj se nastavlja edino le j sinove in hčere zadrugarjev. upošteva-j joč pri tem le njihovo kvalifikacijo ter I ob enaki kvalifikaciji gmotno stanje db-S ličnega člana, ne pa razna sorodstvena razmerja. Vsako prazno mesto naj se razpiše v Zadrugarju, da ima možnost kompetirati vsak član.
Cezurna dela naj se v zadrugi odpravijo ter v slučaju potrebe sprejme nove. moči, da se s tem omejuje brezposelnost.
4.	Ureditev podpornega fonda. Vsako leto se votira na občnem zboru za podporni fond večje zneske, iz katerega potem vodstvo zadruge izplačuje na podlagi prošenj denarne podpore. Pred- , lagamo, da se naredi poseben pravil- I nik za podporni fond. iz katerega se ne bi izplačevale podpore v gotovini, marveč bi se bolnim članom po daljši bo-, lezni, ki bi bila združena z večjimi izdatki ter zmanjšanjem prejemkov, vsled česar bi prišel član z družino v težek položaj, po gotovem ključu izdajalo
brezplačna živila.
5. Odstop dosedanjih odborov. _
I Občni zbor skleni, da odstopijo doseda-
nji odbori v celoti ter se izvolijo novi, v katerih naj bodo zadrugarji, ne oziraje se na organizacijsko pripadnostv.
Na občnem zboru se bodo tudi obravnavale pritožbe zadrugarjev Korošec, Terškan, Zadel, Okorn, Brus itd. proti njihovi izključitvi.
Akcijski odbor članov Nab. zadruge.
ižazno.
KOMORNI KONCERT delavske godbe »Zarje«
se bo vršil v pondeljek 21. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice.
Na sporedu so koncertne točke orkestra »Zarje«, komorni kvintet (klarinet, čelo, fagot, flavta, klavir) in več koncertnih komadov. Koncertna pevka Štefanija Frankovska Vukova in kon-serv. Drago Žagar zapojeta več solo-spevov. Koncert bo lep. Radi velikih stroškov je sledeča vstopnina: sedeži po 8, 6, 4 in stojišče 2 Din. Vstopnice se dobe v Strok, komisiji. Udeležite se koncerta delavske godbe!
Svoboda, 3. ali marčevska številka, je izšla. Ta številka je prav pestra in bogata. Književna poročila so izčrpna, društveno življenje pestro, o dramatiki in gledališču se skrbno poroča. Razno, ki je tokrat prvič ko-t posebna rubrika, je prav zanimivo. Razprava: Japonski militarizem; Med ruskimi kmeti 1905. leta; Začetek konca habsburške Avstro-Ogrske; Francosko zlato; Revolucija in jezikovno vprašanje, so zelo poučne in Pisane poljudno-znastveno. Povest: Od treh milijonov trije, se nadaljuje in je čimdalje bolj zanimiva. Člani strokovnih organizacij, bodite naročniki te delavske revije. 18 Din je polletna naročnina.
IZ POROČILA NEKEGA LISTA.
V	Baltiškem morju je bilo 3000 buš-tov pogreznjenih v morje, ker posestniki niso pristali na znižane cene. V Ameriki so uničili A milijone bal bombaža, ker je dobra letina ogrožala k znižanim cenam.
V	Newyorku se je 100.000 galonov mleka izlilo v reke samo zato, da se je cena mleku obdržala na višini. Uničenje mleka je povzročilo h koncu tako ško-dO', da se je vodja zdravstvenega urada v državi Newyork proti temu uprl, ker so vse ribe v reki poginile.
V	Kaliforniji je bilo 120 vagonov zelja uničenega, ravno tako1 različnega sadja. Ameriška vlada je pokupila toliko žita, da imajo brezposelni 3 leta za prehrano dovolj žita: to pa zato, da se ne znižajo cene.
V	Braziliji se je- zgradila nalašč posebna železnica, zato, da se vozi na kraj zažiganja, kateri meri kilometerske dolžine — kava. Kar se je pa ne zažge, se jo vozi do morja, kjer se jo pogreza v morje. (Kavo zmešajo s terom, da bolj gori.)
Iz iste države poroča vodja zdravstvenega urada g. E. Penna: ... 30 milijonov ljudi umre pri nas počasne smrti.
Esperantski^estnikT^
Esperantski kongres. Dne 14.. 15. in K», maja t. I. (o Binkoštih) se bo vršil V. kongres esperantistov iz Jugoslavije v Slavonskem Brodu.
Esperantistom, ki le količkaj sledijo razvoju tega zelo važnega pokreta pri nas. se bo nudi! razveseljiv pojav, videti narašča-,nje članstva in po dolgem zimskem spanju zopetno oživljenje pokreta. Ministrstvo notranjih poslov je pravkar tudi sprejelo pravila »lige esperantistov«, kakor je to dne 6. III. razglasila A. A. preko radia Beograd.
Povsod, v vseh društvih in klubih je videti zelo bojevito razpoloženje. Tudi delavstvo je zbujeno iz svoje indiferentnosti do Esperanta. V delavskih zbornicah širom cele države se učijo delavci v večernih kurzih. Zastopane so skoraj vse profesne.
Železničarji in cestni železničarji, ki se nahajate v večjih centrih iti Vi, ki živite pozabljeni in zavrženi po malih postajah, ne dopustite, da Vam brez koristi propadajo sile. akumulirane v znanju jezika Esperanta, temveč strnite Vaše vrste ter se organizirajte preko Vaše sindikalne Centrale v Liub-liani v I. F. E. T. T.-u. Le tako boste koristili našemu pokretu. Ne bodite kamen na cesti, ki zavira kolo' napredka, temveč bodite zavestni borilci za lepšo bodočnost človečanstva.
Vsem onim članorn esperantistom, ki se ne bodo udeležili našega binkoštnega sindikalnega kongresa v Mariboru, toplo priporočamo obisk esperantskega kongresa. Vse tozadevne informacije zahtevajte od Centrale v Ljubljani.
Sodrugi! Pridite v Brod. da se tam osebno pogovorimo o naših potrebah.
Amikecon.
Tiska: »Slovenija« družba z o. z. v Ljubljani. (Predstavnik: A. Kolman.) — Odgovorni urednik: Jurij Stanko. Ljubljana. Lastnik in izdajatelj: Konzorcij
»Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.