SREDIŠČU POZORNOSTI l torek, 8. 6. 1982 CENA 9 din Inik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Joše Košnjek Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO aktivistov in borcev Gorenjske na Mežakli nimo svoje vrste Meiakli — Vsa sonč-in cvetoča je Mežakla v pričakala udeležence i aktivistov in borcev Go-aed njimi prvega koman-| )»rtizanakih enot Slovenije Hco&a-Luko, vrsto vidnih Btičnih delavcev Slove-»vnike JLA, teritorialne domicilnih enot NOV, Številnih pobratenih kih občin, predvsem pa L Vse zbrane, več tisoč i z vse Gorenjske, iz vseh enije. kjer zdaj žive nek-njgki borci in aktivisti, je dsednik občinske konfe-Jeaenice Mirko Rabič. sna dni izpred 40 let pa je — govoru oživel Bogdan kot politični delavec : prihajal med gorenjske Bil je to čas, je poudaril 'It, ko so nemške arma- de stiskale obroč okrog Leningrada, Erodirale proti Stalingradu in na lavkaz. Ko se je uprl ta mali narod Jugoslavije. Svoi vrh prvega upora smo doživeli v Dražgošah. In potem je šlo naprej z nezadržno silo. Aprila 1942 je bila formirana II.grupa odredov, v katerem sta delovala tudi Gorenjski in Kokrški odred. Poleti 1942 je bila na Gorenjskem poslana ii. grupa odredov. Kljub huai sovražnikovi ofenzivi, v kateri je sodelovalo preko 20.000 vojakov od Dolenjske do Ble-goša in Jelovice, sta dva bataljona prodrla na Štajersko, tam okrepila naš boj in postala jedro novih brigad. 1942. je Gorenjska utrpela tudi hude udarce. Marca je v Rovtu nad Crngrobom padel Stane Žagar st., aprila v okrogelski jami Stane Žagar ml. Septembra je padel na Jelovici komandant I. grupe odredov in narodni heroj Jože Gregorčič, oktobra iti v akcija — Konec preteklega tedna je bila tako kot po vsej tudi na Gorenjskem prometna akcija, v kateri so miličniki i, kako se v promet vključujejo pešci, kolesarji in vozniki koles m. Letos je namreč bilo med prometnimi nesrečami udele-ift več pešcev in kolesarjev kot prejšnja leta, zato naj bi z ki bodo trajale še ves mesec, skušali vplivati na drugačno v prometu. Miličniki so ugotavljali tako opremljenost koles Vnašanje pešcev na cestah, spraševali otroke po kolesarskih i, opozarjali na pravilno prečkanje in hojo po cesti in drugo. sto opozoril pa so morali-napisati samo v petek popoldne-sodnikom za prekrške, izrekli pa so tudi 77 mandatnih Foto: L. M. M 5r Slavnostni govornik Bogdan OSOL-NIK - Foto: D. Dolenc je podlegel ranam Lojze Kebe-Šte-fan, komisar I. grupe odredov in sekretar pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko. Sredi septembra 1942 ie v Udin borštu ostalo 60 in decembra na Kostavski planini 16 borcev Kokrškega odreda ... Pa vendar so bili znova postavljeni pogoji za še burnejši in močnejši razmah naše borbe v letu 1943, ko je zraslo 9 bataljonov Kokrškega odreda in je bila ustanovljena Prešernova brigada. Seveda pa bi vseh teh uspehov ne bilo brez aktivistov na terenu, odborov OF, brez vere v nezlomljivost ljudstva, ki se bori za obstanek na svoji zemlji in za svojo svobodo .. . Ta vera nam je potrebna tudi sedaj, je poudaril tovariš Osolnik, ko se v svetu zaostrujejo krize in nasprotja, in ko je. varnost in neodvisnost narodov spet ogrožena, ko smo sredi hudih gospodarskih težav. »Vemo, kje so vzroki teh težav, da so posledica dolgoletnega pretiravanja in nesmotrnega investiranja, neodgovornega zadolževanja v tujini in potrošnje, ki ni bila sorazmerna z učinkovitostjo našega dela. Uresničevanje stabilizacijskih izhodišč bo dolgoročen in globok proces, ki zahteva temeljito in celovito spremembo ravnanja vseh, še zlasti pa najbolj odgovornih dejavnikov naše družbe. Za vse nas velja opozorilo: delati bolje, učinkoviteje, izkoristiti vse lastno znanje in sposobnost, uskladiti naše želje v okviru realnih možnosti, ki jih ustvarjamo s svojim delom, pri vsem tem pa politične in gospodarske odnose resnično urejati po demokratični samoupravni poti. »Prav ie, da se zavedamo težavnosti nalog, ki so pred nami. Toda to nam ne sme zamegliti optimizma, zaupanja v prihodnost in tudi čustva ponosa nad tem, kar smo ustvarili in zgradili doslej,« je na koncu poudaril Bogdan Osolnik. Bogat kulturni program je spremljal to veličastno prireditev v srcu Mežakle. Ves zbor je bilo eno samo prisrčno srečanje tovarišev, prijateljev in mladih. Prapor zbora je ob koncu srečanja prevzel Jaka Gart-ner, predsednik občinske konference SZDL Skofja Loka, ki bo prihodnje leto gostila XV. zbor gorenjskih borcev in aktivistov. D. Dolenc >to društvo Tržič vabi na prireditve v moto crossu: Mednarodno tekmovanje ALPE-ADRIA v razredu 250 cem, državno prvenstvo >» ME MORI AL LADA KOŠIĆKA« v razredu 125 cem in republiško prvenstvo v razredu 50 in 125 cem ■prtinje bo na znani cross progi v Podljubelju. Republiško prvenstvo bo v soboto, \f*ia 1982 ob 14. uri, ostala tekmovanja pa v nedeljo, 13. 6.1982 ob 14. uri. Krepak gorenjski delež V prelepi dvorani Loškega odra v Skoffi Loki je minuli teden potekalo petindvajseto srečanje gledaliških skupin Slovenije. Jubilejsrečanja, ki vsako leto poda prerez gledaliških hotenj, iskanj in prizadeva nj lju hi te lj it. Četrt stoletja je minilo, odkar so v Velenju pripravi/i prvo srečanje. Zelo navdušujoče in odmevno je bilo, pripravili so ga z Veliko volje, zagnanosti ter iskanj prijateljskih stikov med ljubiteljskimi gledališkimi skupinami. Srečanje se je ustalilo, toda premočrtno vendarle ni napredovalo. Bila so nihanja in zastoji. Odhajale so skupine, prihajale so nove. V nedrih srečanja je zraslo Združenje gledaliških skupin Slovenije, zgradili so piramido povezovanja od občinskih preko področnih do osrednje zveze. Nekatera srečanja so bila izjemno delavna, nabita z željo po spoznavanju novega, po izmenjavi izkušenj. Sodelovali so tudi poklicni strokovnjaki, ki so se radi združili z ljubitelji in v pogovorih nizali napotke, izkušnje. Kasneje jih je bilo vse manj, danes jih žal ni več. Gibanje je zajelo tudi mlade. Pionirske in mladinske skupine so dobile svoje srečanje - Našo besedo. Zaživelo je tudi srečanje lutkovnih skupin. Skratka, počasi, spontano in organizirano je zrasla široka pahljača, ki sega v sleherni slovenski kraj, ki neguje kakovost. Vendar ne v smislu tekmovanja, temveč ustvarja možnost, da izluščijo najbolj zagnano delo, ki želi ljudem nekaj dati. Vsako srečanje je zato nova spodbuda. Včasih bolj, včasih manj krepka. Če pogledamo letošnje, smo lahko zadovoljni z dolgim seznanom predstav, ki so jih nanizala področna srečanja, v zaključnem srečanju pa smo videli tudi nekaj res svežih predstav. Deset predstav se je zvrstilo, dodatna zanimivost so bili gostje iz Avstrije. Tudi z deležem Gorenjske smo lahko zadovoljni. Tri predstave so bile odbrane: Mrakova tragedija »Ivan Grohar« v izvedbi Loškega odra, Hadžičeva komedija »Žensko vprašanje« v izvedbi gledališke skupine iz Bohinjske Bistrice in gledališki recital poezije Svetlane Makarovič »Izštevanja« v izvedbi mlade gledališke skupine, ki jo v fiaaovljici vodi Alenka Bole- Vrabec. Vendar zadovoljstvo s srečanjem malce splahni, če se spomnimo, da so srečanja nekdaj bila in danes niso več resnična prijateljska srečanja gledalLščnikov. Danes se na prireditvi skorajda ne srečajo več. Kaže, da tudi gledališčnike preganja današnji hitri čas in le pridejo, odigrajo predstavo in že hite domov. Srečanje je priložnost, da odrgnemo tudi zavese organizacijske povezanosti gledaliških skupin v Sloveniji. V tem pogledu so na Gorenjskem največ naredili. Področno združenje dobro dela, letos je izpeljalo kar dve osrednji, zaključni priredi v, I iidivsakodnev stiki, posebej na relaciji Radovljica, Kranj Skofja Loka soživah, 7sinrašenih eledaMkih besedil na gorenjskih odrih skorajda m ve Tudi vsakodnevni ini. Zaprašenih gledaliških besedil na gorenjimm oarm sHorujuum več Letos so odrasle skupine pripravile 29 predstav, mladinske 24 in lutkovne 7. Zal pa so gostovanja še vedno omejena le v okvire občin in pokrajin, vse bolj redka pa so gostovanja poklicnih gledališč M. Volčjak J »Glavarina« - pomemben vir dohodka Prav nič simpatičen izraz smo si izmislili za tisti, prepotrebni vir dohodka, ki priteka posameznim krajevnim skupnostim iz organizacij združenega dela. Da bi lahko krajevne skupnosti uspešno opravile vsaj nekaj svojih nalog, so vendarle uspele, da organizacije združenega dela namenijo v krajevno skupnost, iz katere delavec izhaja, določen znesek — za njegove zahteve in potrebe, za želje in hotenja, ki jih ima v kraju, kjer živi. Tako delovne organizacije namenjajo od 400 do 500 ali več dinarjev na delavca, na »glavo« in odtod tudi znana »glavarina«. Naj prispevek imenujemo tako ali drugače, krajevne skupnosti so zadovoljne, da tudi iz tega naslova dobivajo nekaj denarja. S financiranjem je bilo že od nekdaj težko, težko z viri, ki so pritekali iz občinskega proračuna, saj so bili praviloma dokaj pičli za ogromne zahteve in potrebe, ki so jih krajevne skupnosti imele. Večino denarja so porabile za komunalno urejanje, /-kar je povsem razumljivo, saj občane vsakodnevno tarejo prav komunalni problemi. Ta »glavarina« je različna: v radovljiški občini so se domenili, da znaša 500 dinarjev, v jeseniški občini Planinske domove odpirajo Kranj - Planinsko društvo iz Kranja je že odprlo prvo svojo planinsko postojanko, dom Kokrškega odreda na Kališču. Dru- Knjihova postojanka, koča na dinah, bo sprejela prve obiskovalce 9. junija; tod bo sicer vse poletje veliko gostov, zaradi ugodne smuke največ smučarjev. Planinsko društvo Tržič, ki oskrbuje koče na Dobrči, Zelenici, Kofcah, Kriški gori in pod Stor-žičem, sporoča, da so sedaj odprte le ob koncu tedna, to je od petka zvečer do nedelje, od sredine junija pa bodo domove stalno oskrbovali. Planinsko društvo Ja-Javornik-Koroška Bela od konca maja redno oskrbuje Kovinarsko kočo na Zasipski planini, stalno je odprt dom Pristava na Javor-niškem rovtu, 22. junija bodo za stalno odprli Prešernovo kočo na Stolu, dom Valentina Staniča pod Triglavom pa 2. julija. (S) so pristali na 400 dinarjev. Ob tem so krajevnim skupnostim denarni viri še proračun, razni prispevki interesnih skupnosti in seveda prostovoljno delo in samoprispevki. Predvsem v radovljiški občini je krajevnih samoprispevkov veliko, medtem ko jih je v jeseniški občini nekaj manj. Kranj ima 45 krajevnih skupnosti, ki so med seboj izredno različne, tako po velikosti, po aktivnosti in po kadrin. Osnovno dejavnost krajevnih skupnosti financirajo iz proračuna skupščine občine, po posebnem samoupravnem sporazumu za združevanje sredstev za dejavnost krajevnih skupnosti pa namenjajo v okviru interesne komunalne skupnosti še 0,25 odstotkov od kosmatega osebnega dohodka. Ta denar se združuje za vse krajevne skupnosti, tudi za tiste, ki na svojem območju nimajo delovnih organizacij. Krajevnim skupnostim doteka denar tudi za redno vzdrževanje komunalnih naprav ter iz nekaterim drugih, manjšin virov. Vendar pa si v kranjski občini prizadevajo, da bi postopoma prešli na svobodno menjavo dela, tako, da bi krajevne skupnosti dobile denar na osnovi napravljenega programa in uresničevanja nalog. Tako neka krajevna skupnost lahko dobi le 50 odstotkov predvidenih sredstev, če nalog, ki so jih začrtali, niso uresničili. Prav bi seveda bilo, če bi ocenjevanje uresničitve programa potekalo v okviru krajevnih konferenc SZDL, vendar se bojijo, da morda ne bi bilo preveč objektivno, zato se ogrevajo za to, da ocenjujejo delo posameznih krajevnih skupnosti na občinski ravni. D. Sedej O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE TOREK. 8. JUNIJA 1! PO JUGOSLAVIJI SEJA CK ZKJ V Beogradu je bila v ponedeljek seja centralnega Komiteja ZKJ. Analizirali so rezultate dvomesečne javne razprave 0 osnutkih kongresnih dokumentov. Člani najvišjega organa ZKJ so obravnavali tekst predloga poročila o delu ZKJ med dvema kongresoma in predloga resolucije o nadaljnjih nalogah ZKJ. Proučili so tudi besedilo predloga sprememb in dopolnitev statuta ZKJ, ki ga je pripravila komisija za statutarna vprašanja ZKJ. S včerajšnjo sejo se tako sklenile priprave na 12. kongres ZKJ. POHOD PROTI NAŠIM MEJAM Pohod evropskih turistov jugu se je že začel. V zvezni upravi carine so se zato dogovorili, da bodo okrepili carinske službe na italijanski in avstrijski meji. Prehode bodo tudi razbremenili. To bodo naredili tako, da bodo carinska opravila prenesli v ndtranjost. Tako bodo na primer na Šentilju tovornjake in avtobuse pregledovali v sedanji bazi za komercialna vozila. Pričakujejo, da jim bo v veliko pomoč tudi sodobna carinska oprema. UKROČENA REKA Z melioracijskimi in drugimi deli, s katerimi začenjajo v dolini reke Trebižat v bližini Sarajeva, naj bi po napovedih strokovnjakov zagotovili namesto sedanje ene zanikrne letine, kar tri. Trebižat, ki teče skozi sedem občin, je do prebivalcev, ki se na 28 tisoč ha preživljajo v glavnem s kmetijstvom, neusmiljena. Njene vode v času setve preplavljajo og- , romno ha polj, od maja do septembra pa je njeno korito popolnoma izsušeno. Sedaj naj 01 reko zajezili in bi tako preprečil^ poplavljanje, vodo iz akumulacijskega jezera pa bodo poleti porabili za namakanje. SREČANJE IZGNANCEV 06 7. juniju — dnevu izgnancev, — je koordinacijski odbor za izgnance, politične zapornike, internirance in vojne ujetnike pri mestnem odboru ZZB NOV Maribor pripravil srečanje izgnancev mariborskih občin. Obudili smo spomin na 7. junij, 1941, ko je iz Slovenske Bistrice odpeljal prvi transport z izgnanci. PREMOG S POVRŠINSKEGA KOPA V Sloveniji bi se dalo s takojšnjimi vlaganji v opuščene rudnike in z razširitvijo obstoječih zelo hitro povečati odkop pre- "moga. Na območju dnevnega kopa Lakonca pri Trbovljah so z vrtanji ugotovili, da je ostalo nekaj sto metrov pod površjem še najmanj 318 tisoč ton premoga, ki bi ga bilo gospodarno izkopati. Mnogo branja na Straneh mladih Škofja Loka - Po daljših zapletih, ki sta jih kriva denarni in kadrovski primanjkljaj, je znova izšlo mladinsko glasilo Strani mladih. Tokrat daje ton listu škof jelške mladine predvsem komaj minuli mesec mladosti, hkrati pa se spominja tudi odločilnih obletnic. Tudi bližajoči mladinski kongres* je občutiti v zapisih mladine, ki je v tokratni številki nekoliko za vzete je obračunala s svojo dejavnostjo in problemi. Trenutno aktualne so kajpak mladinske d lovne akcije, vendar zaradi obšir-r jšega zapisa druge informacije o d javnosti mladine niso prav nič o .rnjene. Škofjeloška mladina pa je zaradi n ladinskega kongresa svoje obve-& inje še podvojila. Hkrati z občasni n mladinskim glasilom, odvisnim C razpoložljivih finančnih sredstev, izhajajo tudi jedrnate informacije D d 11. kongresom ZSMS. Zdaj je i: la že četrta številka. I). Z. r NAŠ SOGOVORNIK Postoj, kdor mimo greš! — Ob gozdni poti, ki vodi od Crnogroba proti Rovtu in Planici ter Čepulam, je v soboto, 5. junija, krajevni odbor zveze združenj borcev NOV Zabnica odkril spomenik trem mladim padlim borcem: Slavki Zorman iz Ljubljane, ki je tu padla 5. marca 1944, ko naj bi šla od tod v Cerkno na učiteljski tečaj, z njo pa tudi kurir Franc Kalan, Omanov iz Pevna pri Škofji Loki. Čez nekaj mesecev, sredi avgusta pa so k njima pokopali še Imna Lužana iz Sutne, ki je padel nedaleč od tod v Ošovči grapi pod Rovtom. O življenju in borbi teh mladih borcev sta na majhni slovesnosti ob spomeniku spregovorila prvoborce Tine Zaletel iz Kranja in Anton Ješe iz Šentvida, nekdanji komandir kurirske karavle VOS ki se je zadrževala v Ošovči grapi pod Rovtom. V kulturnem programu so sodelovali pionirji osnovnih šol iz Podlubnika in Zabnice. — Foro: D. Dolenc Jože ZUPANČIČ: Navadili smo se ubirati bližnjice Viden napredek Člani občinskega sveta zveze sindikatov Kranj razčlenili prispevek letošnjih občnih zborov osnovnih organizacij sindikata — V štirih letih nekaj sprememb , Kranj — V občini Kranj je trenutno 237 osnovnih organizacij sindikata, v katerih je zajeto 33.183 članov. V izvršnih odborih deluje 1975 članov, v teh okoljih pa je zadnjih nekaj let opazno tudi delo sindikalnih skupin. Teh je trenutno 939. Vse osnovne organizacije sindikata sicer niso dovoli aktivne, vendar so se ob letošnjih občnih zborih dosledno držale rokov, čeprav so v to obdobje padle tudi skupščinske volitve. Izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata so bili tako kot doslej močno zaposleni s pripravo občnih zborov, ni pa opaziti, da bi zaradi sočasnih volitev, obravnava zaključnih računov in priprav na tretjo sindikalno konferenco trpela kvaliteta zborov. Zaradi omenjenih priprav je bilo kvečjemu več razprav in kritičnih ocen o kadrovski politiki, delegatskem sistemu in gospodarjenju. Precej razprav je bilo namenjenih delu sindikalnih delavcev, predvsem pa kolektivni odgovornosti za delo in razdelitvi zadolžitev. To dvoje je namreč zaradi obširnosti in zahtevnosti postalo nujna sestavina dela izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata. Večina občnih zborov je opozorila na pomen sindikatov za vse dogajanje v organizacijah združenega dela, posebej pa so odgovorni za delovanje delegatskega sistema. Mnoge osnovne organizacije sindikata so občne zbore izkoristile tudi s za ocene zaključnih računov, za volitve v samoupravne organe, oceno poslovodnih organov in tudi oceno delovanja delegatskega sistema ter ostalih družbenopolitičnih dejavnikov. Redkeje so o svojem delu poročale delegacije za zbor združenega dela in samoupravne interesne skupnosti, prav tako so se le izjemoma oglašali organi samoupravne delavske kontrole in ocene njihovega dela so bile pretežno negativne. Precejšnji del problematike občnih zborov je bil ob obravnavi zaključnih računov namenjen gospodarjenju, ustalitvenim ukrepom, deviznemu in izvoznemu poslovanju. V primerjavi s preteklimi zbori izstopajo obravnava nediscipline in neodgovornosti ter opozorila, da mora sindikat zavzeti trdnejše stališče od morebitnem odstopanju od stabilizacijskih prizadevanj. Tokrat so se kršiteljev lotili poimensko, in so od njih terjali drugačen odnos. Nezavidljive gospodarske razmere, zaradi katerih upada tudi življenjski standard delavcev, so spodbudile tudi večjo skrb za vsa področja socialne politike. Občni zbori osnovnih organizacij sindikata res ne morejo v celoti odraziti, s čim vse se ukvarja osnovna sindikalna organizacija v združenem delu, saj zbori zajamejo le najbistvenejše prvine. Zato pa je iz njih moč razbrati, ali ima sindikat v združenem delu zares vlogo najširše'i političnega dejavnika, skozi katerega lahko delavec uveljavlja svo- i'a hotenja. Analiza letošnjh zborov aže, da sindikat to še ni povsem, je pa na najboljši poti. D. Zlebir Tržič - Ker delegatske skupščine v novi sestavi po marcev volitvah še niso prav zaživele in bi bilo zato preuranjeno ocenjevati njihovo delo, smo se a predsednikom družbenopolitičnega zb skupščine občine Tržič Jožetom Zupančičem, dolgolet družbenopolitičnim delavcem, zdaj pa strokovnim sodelavcem samoupravnem in analitičnem področju v občinski zdravstveni sk nosti, pogovarjali predvsem o vlogi tega zbora, kot si jo on zatnttn »Menim, da je na dnevnih redih sej družbenopolitićn#«L zbora še vedno preveč odlokov, predpisov in podobnih akto skozi katere se funkcija zbora ne more odražati. Ni potreb da zbor obravnava vsak odlok, ki posega v krajevne akuDna** ali združeno delo. Premalo poglobljeno pa obravnavamo ti«to vprašanja, ki zahtevajo politično usmeritev za delovanje v k jevni skupnosti in združenem delu.« »Lotevati bi se morali zlasti problemov uresničevani« ♦* sprejetih samoupravnih odločitev, v prvi vrsti srednjem*«!)! planov, oceniti gospoda rjenje v posameznih sredinah « i*dT«! Jože Zupančič. »Pogosteje bi morali dati pod rešeto tiste orem' zacije, ki poslujejo manj uspešno. Ne le, da sprejemamo noraeiU o gospodarjenju, ampak oblikujemo konkretne sklene ki Mk nato prek drugih dveh zborov lahko uresničimo. Kaj mislim* V dogovoru o temeljih plana za to srednjeročno obdobje smo dali prednost nekaterim dejavnostim: gostinstvu, turizmu drota*-mu gospodarstvu. Prioriteto smo zapisali, ničesar p« a* naredili. Morali bi predvsem temeljito analizirati gospodarit* v teh sredinah, ugotoviti objektivne in subjektivne vzroke tebr? in jih odpraviti. Objektivne z družbeno pomočjo, na nrimlrt začasnim odlokom plačila družbenih dajatev. Na* tak na« m bo neka dejavnost lahko postavila na noge in zaživela SewJ pa je pri dajanju družbene pomoči potrebno oceniti s hir+rn vidika, ali je ta dejavnost res razvojno zanimiva Č# podprimo, ne le z besedami, če ne, jasno povejmo in se usin ' *° v drugo.« »Za boljše delo družbenopolitičnega zbora bi bile z** i pobude družbenopolitičnih organizacij. Ne samo z ob«il nivoja, ker od tam prihajajo, ampak iz osnovnih organi»*^C velja tudi za druga dva skupščinska zbora. Mislim, da am« ' razreševanju različnih problemov v gospodarstvu ■?^LKs ubirati bližnjice do posameznih funkcionarjev bodi« ^^T**^ ne- političnih ali skupščinskih, namesto da bi ili po san poti, ki je edina pravilna in lahko da dobre rezultate.« »Ko smo že v prejšnjem mandatnem obdobju ocenjevali V soboto v Podljubelj V soboto, 12. junija, ob 10. uri bo v Podljubelju pri nekdanjem taborišču — podružnici Maut-hausna, srečanje nekdanjih in-ternirancev, izgnancev in mladine. Iz Kranja bo udeležence odpeljal avtobus ob 9. uri izpred hotela Creina. Prevoz bo brezplačen. GLAS Ustanovitelj Clasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica, skolja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje Glas Krani — Glavni urednik Igor Slavec — V. d. odgovornega urednika Jože Kosnjek — Novinar|i: Leopoldina Bogataj. Danica Dolenc. Dušan Humer, Helena Jelovčan. Lea Mencinger. Stojafi Saje. Darinka Sedej-Kuralt. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Andrej Zalar in Danica 2lebir — Foto reporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci Lojze Erjavec. Tomaž Gruden. Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja >d oktobra 1947 kot tednik, od januarja 19S8 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, »d julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk Krani. tisk ZP ' judska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista. službo, program izobra- Vrsto let že ugotavljamo, kako potrebno bi bilo imeti na Gorenjskem podroben pregled dejavnosti vsega drobnega gospodarstva Gorenjske. No, prav izredni prizadevnosti članov posebne komisije pri medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko, v kateri so tudi predstavniki vseh gorenjskih obrtnih združenj, in delavcem obrtnih združenj Gorenjske, se imamo zahvaliti, da ni več daleč čas, ko bomo tako knjižico tudi imeli v rokah. Veliko dela je bilo vloženega, da so bili zbrani podatki za vseh 2400 zasebnih obrtnikov in 67 obrtnih organizacij združenega dela, da so urejeni po občinah, po dejavnostih in po abecedi. Tako bomo v knjižici, ki Di obsegala okrog 140 strani, lahko izvedeli,kateri obrtniki se ukvarjajo z vsem potrebnim za kmetijstvo, kateri predelujejo kovine, nekovine, kje izdelujejo gradbeni material, kemične izdelke, kje se ukvarjajo z elektrotehniko, mehaniko, predelovanjem lesa, kje izdelujejo tekstilne predmete, kje izdelke iz usnja, kje gumijaste izdelke, kje predelujejo živila, kje se ukvarjajo s predelovanjem papirja, tiskarstvom in knjigo-vezništvom, kje dobiti obrtnika za stavbna dela, kje so doma aranžerji, dežnikarji, fotografi in podobno, kje lahko naročimo prevoz in kje so doma gostilne. Te informacije pa imajo širok namen: praktično so namenjene vsake- mu gospodinjstvu, vsakemu obrtniku, vsemu združenemu delu in ne nazadnje, tudi šolam, kajti tudi šole bodo ob taki informaciji lažje iskale učna mesta za svoje učence. Naklada je bila prvotno mišljena za 5.000 izvodov, vendar bo to za tako širok namen odločno premalo. V pripravljalni komisiji, pa tudi kasneje na seji komisije za razvoj drobnega gospodarstva pri občinski konferenci SZDL Kranj je bilo odločeno, da se naklada dvigne na 7.000 izvodov. Ogrevajo ba se tudi za objavo tega pregleda dejavnosti drobnega gospodarstva v prilogi GLASA, in Bi tako seznam res prišel v vsak gorenjski dom. Sredstva za knjižico so prispevala obrtna združenja, nekaj je primaknila Medobčinska gospodarska zbornica, nekaj pa naj bi prispevali tudi iz skladov za dopolnilno izobraževanje pri posameznih obrtnih združenjih. Za kritje razlike, ki bo nastala zaradi večje naklade, se bodo pripravljalci ponovno obrnili na obrtna združenja. Knjižica je skoraj že v celoti pri- Eravljena za tisk. Le še zadnje orekture so potrebne in dokončno oblikovanje. Da bi ne izgubila na pomenu, je ne bodo izdali pred počitnicami, temveč bo vsem na voljo septembra. Zagotovo bo nared do celjskega sejma malega gospodarstva. D. Dolenc Iflkao vse kote — Kot smo že «4, naše gospodarstvo priča-h bomo z zbiralna akcijo po Mwn delu Slovenije zbrali H) ton odpadnega papirja in U)za 10 odstotkov zmanjšali it naše papirne industrije po Vpadnega papirja. Vendar, *hru urno, da bi, če bi napeli *> m pobrskali po vseh kotih, tm že na leta leže kupi % tasopisov, revij, pregledali ife* — roko na srce, le malo *dn brukati po njih in dokler Uttime za vrat prostorska sti-t jih ne lotimo — bi ga lahko mmj ie enkrat tolino ali pa V petek smo na Gorenjskem wumi ie prve tone papirja, ivmja bo Se tekla na Gorenj-nhcija Vzemimo si zanjo Kt (asa in uspeh bo žago- - papimičarji bodo dobili težko pričakovani papir, delo pa očiščene arhive in - Foto: D. Dolenc Medsebojna pomoč za nemoteno proizvodnjo Članice sestavljene organizacije združenega dela gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva čaka težko gospodarsko leto na področju naložb, ki jih bodo le težko uresničili predvsem zato, ker ni več bančnih kreditov — Pomoč med članicami za nemoteno proizvodnjo Bled - Ko so gorenjski gozdarji in lesarji pripravljali predlog plana za letos, so upoštevali predvsem povečano izvozno usmeritev, elemente stabilizacije, problematiko surovin in energije. Poseben poudarek so dali gozdarstvu pri nadaljnjem gojenju gozdov, ker imajo na tem področju še veliko možnosti. Gorenjski gozdarji in lesarji so medsebojno oskrbovanje s surovino dobro začrtali, določeni problemi se pojavljajo le pri bukovini za Alples. Dokaj velik problem je tudi pri oskrbovanju Jelovice z žaganim lesom, ker se količina, ki so jo določili v temeljih plana, zmanjšuje. Na področju naložb predvidevajo za letos večji obseg. Prav gotovo naj bi bila ena izmed pomembnih investicij letošnjega leta nova tovarna loške Jelovice, ki predvideva proizvodnjo vrat, vendar so članice v okviru gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva mnenja, da bi bilo dobro preučiti delitev dela Jelovice in blejskega LIP. Druga večja naložba se načrtuje v Alplesu z rekonstrukcijo temeljne organizacije fonsko pohištvo, medtem ko Jelovica in Gradiš nameravata nabaviti opremo. Jelovica naj bi tudi dokončala investicije v Preddvoru, zgradilo naj bi se skladišče hlodovine v LIPU, rekonstruirala naj bi se proizvodnja masivnega pohištva v ZLITU ter obrat celuloze v Aeru Medvode. Obe gorenjski Gozdni gospodarstvi pa naj bi namenili sredstva za nadaljnjo izgradnjo gozdnih cest in prometnic. Vendar pa gozdarji in lesarji upoštevajo spremenjene pogoje gospodarjenja in načrtujejo za letos nižjo rast stopnje rasti fizične proizvodnje, povečanje cen materiala in surovin. Precej imajo naložb, ki so izvozno usmerjene in se jim tako po nekaj letih obeta precejšen investicijski zalogaj. Vendar so obenem napovedi v srednjeročnem programu še neprimerno večje in terjajo zato spremembe. Gorenjski gozdarji in lesarji se zavedajo, da bodo vse naložbe, ki so jih planirali, težko uresničili, ker ne morejo več računati na bančne kredite. Prav zato je nujna medsebojna povezanost in pomoč vseh članic v okviru GLG, da vse članice v letošnjem letu težkih gospodarskih razmer nemoteno proizvajajo in dobro gospodarijo. D.Sedej Številke hrabrijo, pa vendar ... Na zadnji seji medobčinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko so delegati ocenjevali tudi gospodarski položaj Gorenjske — Kljub ugodnim rezultatom v primerjavi s slovenskim gospodarstvom še rezerve Gorenjska je lansko poslovno leto sklenila bolje kot slovensko gospodarstvo. Indeksi so namreč domala povsod boljši, od doseženega dohodka, reprodukcijske sposobnosti, izvoza do zadolženosti. Spodobni rezultati govorijo o razumnem in doslednem gospodarjenju, vendar primerjalna slika Gorenjske s slovenskim gospodarstvom ne more biti razlog za preveč samozadovoljstva. Ob vsem namreč obstaja vrsta rezerv, kjer bi bilo mogoče v prihodnje več storiti. Beseda je zlasti o prihranku pri surovinah, energiji, skritih rezervah domače tehnološke sile in domačega znanja, o naložbeni dinamiki, o reševanju »izgubašev«, ki jih ob še tako ugodnih rezultatih ni moč povsem spregledati. In še bi se našlo kako področje, kjer gorenjsko gospodarstvo ni dalo vsega od sebe. Področje porabe surovin je ob sedanji varčevalni vnemi močno izpostavljeno. Na Gorenjskem je poraba velika, stopnja obdelave in predelave pa manjša, zato kaže v prihodnje surovine bolje oplemenititi z delom. Podobno velja za energijo, s katero ravnamo Gorenjci Eremalo gospodarno. Ogromne pora-• namreč ne piše le stroškovni register, temveč je s tem omajana tudi energetska bilanca. Z omejevanjem uvoza opreme prihajata vse bolj do izraza domače znanje in uporaba domače tehnologije, inovativni dejavnosti pa gre s tem kajpada večji pomen. Na Go- renjskem se 512 delavcev, zaposlenih v industriji, ukvarja z raziskovalnim delom, kar pomeni odstotek zaposlenih v industriji. Najmočnejši sta glede inventivne dinamike občini Kranj in Skofja Loka (prva s 301 in druga s 120 inovacijami), na Jesenicah jih beležijo 55, v Radovljici 31 in v Tržiču 5. Glavna nosilca gorenjske inovacijske dejavnosti sta kranjska Iskra in jeseniška železarna. Glede omejevanja investicij je Gorenjska zelo poslušna resolucijskim napotilom. V glavnem se namreč usmerja na prioritetne programe. Več kot polovica lanskih naložb je prednostnih, naravnanih k deficitarnim organizacijam združenega dela, izvoznim ali pa k ustvarjanju blagovnih rezerv. Pri prihodnjih naložbah, ki naj bi se še naprej držale resolu-cijskin določil, naj bi presojali tudi vprašanje, kako hitro se naložbe obrestujejo. Ugodno gospodarsko podobo v [irecejšnji meri kazijo izgube, ki so ani dosegle 35 milijonov dinarjev, to pomeni več kot 4 odstotke dohodka. Po občinah so te Črne ovce že obravnavali, svojo besedo je pristavil tudi sindikat. Ker tega vprašanja ne gre presplošno obravnavati, saj je vsako okolje po svoje značilno, ga še naprej prepuščajo presoji v prvi vrsti občinskih dejavnikov. Čeprav seveda tudi enotna napotila za boljše gospodarjenje v gorenjskem merilu niso ravno odveč. D. Žlebi r Kakovost krme močno izboljšamo z zgodnjo košnjo Kakovost pridelane krme je V veliki meri odvisna od pravočasne košnje slasti prvega odkosa, in od načina spravila travne krme. Dovolj rana prva košnja v fazi latcnja do začetka cvetenja omogoča, da lahko opravimo na sedanjih dvokosnih travnikih tri, ponekod pa tudi štiri košnje kakovostne krme - seveda oh rednem dognojevanju. Po vsakem od k osu potrosimo vsaj 48—60 kg čistega dušika na hektar. Cim bolj Zgodaj kosimo, toliko več surovih in prebavljivih prote* inov in mineralnih snovi vsebuje krma. C'e kosimo kasneje, t.j. v poznejših razvojnih fazah (v cvetenju), se v krmi poveča delež neprebavljivih snovi. , Številne analize sena so pokazale, da se pri zakasneli košnji Vsebno«! hranilnih snovi takole spreminja: Prebavljivi Škrobna proteini vrednost Rana košnja (začetek latenia) m,i 410 Srednja rana košnja (latenje - začetek cvetenja) 4,61 :\r>:> Po/na košnja (cvetenje) :i.o'- 28,0 Na naravnih travnikih, na katerih prevladujejo trave, moramo prvo košnjo opraviti, ko so vrsta ali skupina vrst trav, ki prevladujejo v fazi latenja do začetka cvetenja. Najprimernejši čas košnje deteljin in travnikov z večjim deležom metuljnic pa je med brstenjem in začetkom cvetenji detelj. Zasejane trave in travnodeteljne mešanice moramo kositi nekaj prej kot naravne travnike, ker je njihova rast bujnejša, in sicer tedaj, ko so glavne vrste trav v mešanici v fazi bilčenja do latenja. Prav tako je potrebno nekoliko raneje začeti s košnjo na izdatno pognojenih dolinskih travnikih. Kmetijski institut Slovenije O LAS 4 STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 8. JUHUA18C Preverjanje znanja starešin Kranj — Zveza rezervnih vojaških starešin stalno namenja precej pozornosti strokovnemu usposabljanju in idejnopolitičnemu izobraževanju svojega članstva. Izobraževalni program obsega obvezni del, ki je enak za vse organizacije, v dopolnilnem delu pa se po krajevnih konferencah ZRVS odločajo za dodatne dejavnosti glede na svoje potrebe. Spomladi so v prvem delu rezervni starešine poslušali predavanja o protidiverzantskem in protiterori-stičnem delovanju. Ta predavanja so ponekod, tako je bilo v kranjski občini, razen za starešine pripravili za člane komitejev za splošno ljudsko obrambo in družbenih organizacij ter delavce raznih skupnosti. Pri občinski konferenci ZRVS v Kranju so se odločili, da v program usposabljanja starešin vključijo tudi ogled vzorne vaje v neposredni protioklepni borbi in razstave letalstva na Brniku. Poleg tega so v nekaterih krajevnih organizacijah izvedli dopolnilna predavanja o topografiji in drugih vojaških veščinah. Pred poletjem bodo povsod opravili redne letne" izpite za starešine, s katerimi preverjajo njihovo znanje. Ta, sklepni del usposabljanja, so v Kranju izvedli 5. in 6. junija. Rezervni starešine so preizkusili svoje sposobnosti na orientacijskem pohodu, odgovarjali so na vprašanja iz obveznega predavanja, topografije, taktike in družbenopolitičnega dogajanja ter streljali s pištolo. S. Saje Rezervni starešine redno preverjajo svojo usposobljenost za orientacijo m gibanje po neznanem zemljišču. — Foto: S. Saje Priznanja krvodajalcem V petek so v Tržiču podelili priznanje krvodajalcem, ki so lani tridesetič, petindvajsetič, dvajsetič, petnajstič, desetič in petič darovali kri Tržič — Ob 4. juniju, dnevu krvodajalcev, je občinski odbor rdečega križa iz Tržiča pripravil proslavo, na katero je povabil pred vem krvodajalce in aktiviste rdečega križa. O pomenu te humane akcije je spregovoril Branko Štangl, eden prvih organizatorjev krvodajalstva na Gorenjskem, ki je poudaril, da prostovoljno krvodajalstvo v Sloveniji ponosno stopa na prag tretega desetletja. Ponosno zato, ker je naše krvodajalstvo prostovoljno, anonimno, torej neplačano, in iz leta v leto bolj množično. V Sloveniji je lani darovalo kri kar 108.000 liudi. Tudi v tržiški občini, ki nima niti 14.000 prebivalcev, se z množičnostjo lahko pohvalijo, saj imajo okrog 700 krvodajalcev, največ mladih, zdravih ljudi, kar pomeni, da radi pomagajo ponesrečenim in bolnim, med katerimi bodo nekoč morda tudi sami, pa tudi znanstveni medicini, ki v krvi išče nova zdravila. Tudi naprej bo kri še potrebna. Zato bi moral vsak zdrav, močan človek vsaj nekajkrat izpolniti dolg do družbe in samega sebe. Odzval naj bi se vabilu požrtvovalnih aktivistov rdečega križa k humani akciji. Na proslavi, ki jo je popestril priznani slovenski operni pevec Ladko Korošec, so podelili tudi priznanja Tržičanom, ki so lani večkrat daro. vali kri. Tridesetič jo je dala Ivana Potočnik, petindvajsetič Nada Sal-berger, dvajsetič Alojz Bergant in Marjan Jančič. petnajstič jo je prispevalo enajst članov, desetič 31 in petič 61. Srebrne znake, priznanja rdečega križa Slovenije, pa so prejele tri aktivistke rdečega križa: Marija Košir, Silva Cadež in Marija Šimen-ko. Po prireditvi smo na kratko poklepetali z Ivano Potočnik iz Bistrice, ki je lani že tridesetič darovala kri. 55-letna Ivana, ki samo ta mesec še dela v Bombažni predilici jn tkalnici Tržič, je povedala, da jo je prvič ponudila 1949. leta in potem vsako leto, razen takrat, kadar je rodila, ne. »Prepričana sem. da veliko bolnih in ponesrečenih ljudi potrebuje kri. Vesela sem, če komu lahko pomagam k zdravju. Sama se trenutno še dobro počutim, lahko pa postanem že jutri odvisna od dobre volje oziroma humanosti drugih krvodajalcev.« Ivana Potočnik je za krvodajalstvo navdušila tudi svojo družino. H. Jelovčan r Govorijo turistični delavci Turisti se ne pritožujejo Velikokrat razpravljamo o tem, kaj vse našemu turističnemu gospodarstvu še manjka in kaj bi na vsak način morali storiti, da bi imeli boljšo turistično ponudbo, da bi obdržali goste dalj časa in jim nudili kar največ. Turisti, ki prihajajo v Bohinj in na Bled, včasih že kaj napišejo v pritožno knjigo, večinoma pa nimajo večjih pripomb. Prav gotovo so preveč vljudni, da bi nas kritizirali in kadarkoli smo jih že vprašali, kaj jim ni všeč, so bili le skromnih kritičnih pripomb. Zato smo se odloČili, da o počutju tujih gostov vprašamo tri delavce, ki v turizmu delajo in od turizma živijo. Ustavili smo se na turistično najbolj »obljudenem« kraju, na Bledu. Bled je danes poln. oh nedeljah ga obiskujejo tudi številni domači gostje Prevladovalo je prepričanje, da so turisti nadv«*e disciplinirani, vsaj znatno bolj kot domačini ali domači gostje. Vljudni so, navajeni potrpeti in počakati, če je treba. meniti v gostišče dobre hrane in prijazne postrežbe: »Mislim, da turistom niso všeč precej visoke cene hrane in pijače. Kot gostinskemu delavcu pa mi je vsak gost dobrodošel. Pomembna je hitra postrežba in vljudnost ter seveda dobra hrana. Sam lahko postrežem okoli sto gostom, za več pa je kuhinja premajhna. Sicer pa menim, da bi blejskemu gostu morali vsako leto ponuditi kaj novega, kaj zanimivega, saj posebno ob deževnih in slabih dneh nima kaj početi. Manjka športnih in drugih igrišč. Gostu še nismo dali vsega tistega, kar bi mu lahko prodali.« da se obratovalni čas neha tedaj, ko je dogovorjeno. Prav nobenega pomena ni, da bi bile trgovine na Bledu odprte tudi v pozni večer, ker turisti nabavijo blago že veliko prej. Na vrata pa trkajo bolj domačini in domači gostje, ki so še vedno prepričani, da morajo biti poslovalnice odprte tako, kot se njim najbolje zdi.« • Štefan Jerebic ie spretni zasebni gostilničar iz Ribnega, ki jt znal ribensko gostišče spre- • Jože Podgornik je doma z Brega, zaposlen na Petrolovi črpalki na Bledu in ima poleti precej opravka s turisti: »Osebno sem trdno prepričan, da so gostje, ki prihajajo na Bled, disciplinirani. Ne pritožujejo se in dosledno upoštevajo čas, ko se, denimo trgovine ali tudi črpalke, zapirajo. Nikoli ne bodo sitnarili pri vratih trgovin, ker so najbrž že od doma navajeni, • Jože Pintar je doma z Bleda, dve leti pa že opazuje turizem tako, da s kočijo prevaža tuje turiste: »Mislim, da smo Blejci gostoljubni in da dobro sprejemamo poletni turistični obisk. Tuji gostje se ne pritožujejo, vsaj sam pritožb ne slišim veliko.. 2e res, da so na Bledu tudi predeli, kjer bi bila zaželena večja čistoča, a mislim, da je Bled na splošno čist. Precej je raznih prireditev, bolj žalostno pa je tedaj, ko je slabo vreme. Manjka pa Bledu javno stranišče, ki bi ga morali postaviti, še posebej, ker je poleti na Bledu toliko ljudi.« I). Sede j Pomanjkljivosti tehnične vzgoje V osnovnih šolah tehnična vzgoja še ni dosegla zaželenega nivoja — Premalo je delavnic, preslabo so opremljene Jelovica učiteljev za pouk nima primerne strokovne izobrai be, učbeniki so zastareli - V interesne dejavnosti bo po. trebno vključiti več zunanjih sodelavcev, učence pa zdni žiti v klub mladih tehnikov, ki bi se povezoval z društvi zunaj šole Kranj - Vloga osnovne šole v naši družbi je jasno opredeliena. učenci se v osnovni šoli vzgajajo, pridobivajo splošno izobrazbo in «< tem pripravljajo.na nadaljnje izobraževanje, delo, samoupravljan* a osebno življenje. Učenec mora že,v osnovni šoli opredeliti svojo življenisko pot vključitvijo v določeno usmeritev srednjega izobraževanja Ta odločv tev je pogojena z njegovimi sposobnostmi in s potrebami družbe Toaa pomeni, da bo morala osnovna šola učence pripravljati tako. da se bodo v večji meri odločali za proizvodne poklice. O nadaljnjem razvoju delovne in politehnične vzgoje v osnovni sob je tekla beseda na četrtkovem posvetu, ki ga je pripravila kranjska enota republiškega zavoda za šolstvo za ravnatelje goreniskih osam* nih šol in učitelje teh predmetov. Posvet je imel" značaj strokovne« predavanja in je bil zato zanimiv predvsem za poslušalce, nas pa» izbodle predvsem nekatere ugotovitve, ki se nanašajo na tehnično vmo-jo. Da tehnična vzgoja v osnovnih šolah še ni dosegla zaželene« nivoja, pričajo že podatki o opremljenosti delavnic. V Sloveniiijl\ primerjavi z merili le 68 odstotkov potrebnih delavnic, še nižji pa je cd stotek tistih, ki so tudi zadovoljivo opremljene. Zlasti v takih Vilah imajo precej težav, ko hočejo dobiti strokovno usposobljene učitelj* v preteklem šolskem letu je v naši republiki poučevalo tehnično vttPU skoraj 45 odstotkov učiteljev brez primerne izobrazbe v kraniski n£ 48 odstotkov. Posebno skromna je tehnična vzgoja na razredni stopnji kier » vključena v predmet spoznavanje narave in družbe. Učitelji ni~p sobljeni za delo z različnimi materiali, od interesnih dejavnosti oaa^ gujejo predvsem kvačkanje in pletenje. Nekoliko bolje je na predmetni stopnji. V petem in šestem ninJ imajo učenci po eno uro tehnične vzgoje, v sedmem in osmem doH« Učbeniki, razen za prvi dve leti, so povsem neprimerni, medtem k razvejanost in uspešnost interesnih dejavnosti odvisna zlasti od tosti učitelja tehnične vzgoje. Premalo izkoriščajo poUzo«?*?^ organizacijami združenega dela. V 26 različnih tehničnih dejavnosti, kolikor jih negujejo v «Iom. skih osnovnih šolah, je zajetih komaj štiri odstotke vseh učen^T^ kranjski občini neprimerno več, skoraj 33 odstotkov. Tu je tudiSIill zunanjih sodelavcev višje od republiškega povprečja sai iih i» *L«T!? stotkov. " - Iz stanja, kakršno je, nalog ni težko razbrati. Uspešnost tehniča* vzgoje pa je navsezadnje odvisna tudi od povezovania vseh dejavnosti v klubu mladih tehnikov v osnovni šoli, v katerem bi učenci na aT upravni delegatski osnovi načrtovali, povezovali in usklajevali teh"^ ne interese ter jih navzven povezovali z društvi v krajevnih skunn K in organizacijah združenega dela. H. Jelovčan Sodelovanje potrdili s pobratenje] Zadnjo soboto v maju so se po dobrih dveh desetletjih ploda« sodelovanja pobratili člani industrijskih gasilskih društeT Bombažne predilnice in tkalnice Tržič ter iz Elana Begunje * Tržič - 2e 1894. leta, deset let po rojstvu Bombažne predilnice in tkalnice, je v tovarni zaživelo gasilsko društvo. Elan iz Begunj je precej mlajši. Njegovo društvo je staro dobra tri desetletja. Nevarnost pred požari pa je v obeh delovnih organizacijah podobna. V tržiški neti iskre predvsem bombaž, v begunjski imajo opraviti z laki, barvami in lesom. Razumljivo je, da so si gasilci iz Bombažne predilnice in tkalnice v dolgih letih nabrali vrsto izkušenj, kako preprečevati in gasiti požare. Lahko so jih posredovali elanskim gasilcem, po drugi strani pa so se v dobrih dvajsetih letih, kolikor traja sodelovanje, tudi od njih marsičesa naučili. Industrijski gasilski društvi iz Tržiča in Begunj sta se najprej povezovali na strokovnem področju, pred sedmimi leti pa so se dogovorili, da se bodo srečevali tudi na letnih športnih tekmovanjih in nato še na zimskih. Namen tekmovanj ni le spoznavanje med člani obeh društev. Pomembnejša so zaradi vzdrževanja telesne pripravljenosti gasilcev, ki morajo v primeru požara ne le strokovno, ampak tudi hitro posredovati. Tako so gasilci iz Bombažne predilnice in takalnice ter iz Elana postali pravi prijatelji. Odločili so se, da se bodo pobratili. Podpisa tržiške-ga predsednika društva Bojana Balantiča in begunjskega Andreja Reamana na listini o pobratenju potrjujeta, da bo sodelovanje med društvoma v prihodnje še bolj plodno. Pobratenje so sklenili zadnjo soboto v maju v Ribnem. Industrijsko gasilsko društvo iz Bombažne predilnice in tkalnice Tržič ima 45 aktivnih članov, med katerimi je enajst žensk. Dobro so opramljeni, saj ima tovarna kljub poklicni gasilski službi veliko razumevanja' za njihovo delo. Zadnjič so sodelovali pri gašenju gozdnega požara to zimo, medtem ko v tovarni običajno že začetni ogenj pogasijo delavci sami. Sicer pa člani industrijskega gasilskega društva posvečajo precej pozornosti strokovnemu in spretnostnemu usposabljanju. Vsako leto sodelujejo na občinskih tekmovanjih, na katerih osvajajo najboljša mesta. Letošnje tekmovanje bo 20. junija. Sodelovali bodo z dvema moškima in žensko desetino. Društvo oblikuje tudi predloge za izboljšanje požarne varnosti v to- varni. Njegovi Člani skupaj s kovno službo dvakrat na leto dajo vse naprave. V letošnji p dela so tudi zapisali, da bodo vili tečaj za gasilce, v katerenl! pritegnili še delavce, ki detejt najbolj nevarnih mestih in že izkazali pri gašenju Žarov. H.Jelovč« V Bistrici uvajajo ulice Tržič — Svet krajevne skupnosti v Bistrici je skupaj geodetsko upravo iz krma pripravil predlog za raaWltw* naselja po ulicah. V Bistricu ki si ie zlasti v zadnjem desetletju litro razvijala, namreč M okrog 4300 prebivalcev Vtsš^ hišne številke povzročajo pmM zmede, zato je uvedba ulične** sistema več kot nujna. Predlog poimenovanja je t*l nutno v javni razpravi Krajaai ga lahko ogledajo na treh ... v prostorih krajevne skupoga izložbi trgovine Deteljica tu Petrolovi restavraciji Predlogi za po imenovanj* so se rodili predvsem na dosedanjih imen. ki so pri janih že udomačena, na 1 Pot na Bistriško planino, i cesta, Na jasi, Detehka. niča. Se vedno pa ni f odločitev za glavno ulico, ki. bi nosila ime Tita. Kardtha katerega drugega velikepa naše domovine. Svet krajevne skupnoai predloge od stanovalcev V za glavno ulico, pač pa pnp^ roča. naj s svojimi pripoaaksa oziroma spreminjevaiiurni logi sodelujejo pn oblikovan« uličnega sistema v Btstnri rV sebno tistih delov. ku>r Pozno bo namreč kntmra; negodovati šele na zboru otvv*-j nov. ko bo javna razgrnitev skle-l njena. H J vizija humanizma prihodnosti r ij misli ob odkritju skulpture Kekca v Kranjski gori) h letošnji dan mladosti obeležu-N» z 90-letnico rojstva našega ,mmmo kot že tolikokrat spet Minah resnico, da so vse velike, Vodarne osebnosti misel in srce ljudstva. Za Tita je bilo Etto merilo vsega: od njega se je tanj je delal in živel, zato ga je ) tudi vodil: tako kot malokdo km svetu . . . Vse preradi pozabit), da so prav ti ljudje najžlaht-Ikvad ljudskih bolečin, ljubezni, tU, znoja in krvavih žuljev, sanj ^epenenj. Nič ni slučajnega: za ^polnejša semena je treba leta, veHetja in stoletja pripravljati afc da vzklije ena sama velika M in se morda rodi en ljudski N/, ki uresniči sanje milijonov. tyt v biološki zasnovi našega Ms je skrivnost: v omotu temne 90 kristali sonca in sanje jninkoc. Tam ni resničnosti in ne-Izvirnosti. Z rojstvom velike misli "bflnja v človeku se svet razdeli * mbo in zemljo; z rojstvom, ki •P je peba te i ko prislužiti. In w**ott potrebujemo kot ljubezen f 'nu\, saj buri našo domišljijo, JHozvoČuje čute, da lahko za zna-m# učili in razmišljali o Kekcu, knh ves njegov svet. Tudi v slednjih vrsticah si ne domišljam, tem ga zmožen z besedo pružiti v celoto, saj gre za ffktene dialektične odnose ' med mam notranjim in zunanjim mm. Kekec je namreč tako meka resničen lik, da je zavoljo fp tudi neresničen, in je hkrati MHUiliko neresničen, da je povsem W*t*n. (teza junaka, ki se je zakoreninil snuitni, vedno nekam samosvoji, juri, muhasto spremenljivi in Jpjm strogo določeni: v kamen ^W$*ni, ponekod kakor izrezljani ^9ffU Zgornje Sare. V njej ima IJm'rt občutek neke nemoči, ker se ZgMi zrli Jzoraj nemogoče, da bi jMtt/>dal tej ide a T ni s t vati t vi nara-vm'^1 n°J P^Cat. Tako popolna je. Kise živo v njej od nekdaj nagi-k nekim skrajnostim. Težko bi še Hbkraj, ki bi terjal od človeka — premično bogato življenje — tako Bi domišljijski kontrapunkt. W^ Boroi (e šele v sedemnajstem upanje: da bo dobro rmgalo zlo in bodo krivci za nji-\i'>ir\>l)vnjr kazn/v//i'/.sfr. V dolgih zimskih veče-. Jf* * j* sproščala ljudska fantazi-jjf Mintniale so pripoivdke, pravi ji-^p, Iteende Oblikoiali so se liki s- v * i NTove razstave V kranjskih razstaviščih * minuli petek odprli tri nove ■ Mrtave. v Prešernovi hiši se ^vwl»tavlia z razstavo slikar-V'ktov slikar Karel Ku-fllfr iz Spodnje Besnice pri 'in; \i V gr;l«-ri ji. Mt M ne hi-c —ji tenko ogledate razstavo del ■■trjev. udeležencev likovne Monije Bistrica ob Sotli 82. _Jpriujejo Herman Gvardjan-H», Janez Hafner, Zmago Je raj, Ifflrik Marchel in Franc Me-ml V Mali galeriji in Stebli dvorani pa se s slikami. '«Wn in objekti predstavlja WB*wnjski slikar Johann Juli-»|/*Taupe. HI ^ galeriji Društva sloven-tsrliili likovnih umetnikov v tdHjjMjam, Komenskega 8 bodo mi ob 19. uri odprli razstavo > ».likarja Viljema Jakopina 'Ljubljane, rojenega v Tržiču. 3V avli Poslovnega centra fvtre na Trgu revolucije v Ljobljani pa bodo jutri, 9. i ob 13. uri odprli razstavo ttudentov Akademije za ¥> umetnost. divjih samotarjev z nadnaravnimi močmi, ki so bili ljudem naklonjeni ali sovražni. Ljudi vpletajo v svojo igro zla in dobrega: prav toliko kolikor jim je potrebno za polnejše življenje, saj jih vsak po svoje oživljajo po samotnih kočah stari očanci z izrednim pripovedniškim darom. (Menda je bil zadnji med njimi pred nekaj leti umrli Jakljev Peter.) Ta izredna zakladnica pravljičnega ljudskega bogastva je čakala tudi Kekca, ko se je nekoč — nekega dne rodil v topli kmečki hiši. Mamica mu je še v pleničkah kdaj pa kdaj grozila s kakšno Pehto ali Bedancem, ker kričač ni mogel razumeti, da je še kdo v hiši. Takrat je bil bolj mamičin zlati kakec kakor Kekec. Kadar ga je odvila, je zakrilil z rokami in zavrisnil od prostosti. Potem ga je stisnila k sebi in zasula s poljubčki: da se je smejal Kekec, tako zvonko po stopničkah do neba se je smejal, kdo ve kolikokrat. Kadar je stopil oče v hišo, sta že čebljala v nekem Čudnem, mlečnem: kakčevsko-kek-čevskem jeziku, hi ga znajo in razumejo samo mamice s svojimi otročki, kdo ve kolikokrat. Oče pa se je ponavadi obrnil, po prstih odšel iz hiše in si vihal košate brke od ponosa, kod ie kolikokrat. . . Tako je Kekec rasel in zrasel do besede — pa naprej od besede k besedam, toliko visoko, da je beseda dala besedo... in kmalu je držal vse za besedo: mamico, babico, tete, strice — vsak večer: nova pravljica! In poslušal je Kekec, tako se je naučil poslušati, da dokler ni zaspal, sploh ni bil več Kekec, ki leži v postelji: bil je junak, ki razkriva strahovi', seka zmajem glave, rešuje najlepše Rraljične iz zakletih gradov, prelisiči zagonetne čarovnice .. . in pomaga Kekec: vsem ubogim, nemočnim in dobrim, da jih ne pogubi zlo. Ko je zrasel do pastirčka, je bil ie tako pogumen, da so ga zaman straši/i strici in tete; ti nagajivi in hudomušni preizkuševalci poguma pri vaški otročadi. Od pravljice — svoje pne učiteljice se je počasi po-slavijdll Skupaj z ovčkami in kozami ga je vabila k sebi druga - narava, ki je bila še ho// modra in skrivnostna ... Prva ga je učila, da je svet iz z/a in dobrega kakor je dan tz noči in dneva. Oboje je nekaj danega, nespremenljivega, ki se med seboj kar naprej spopada, da pa na kraju vedno zmaga dobro. S tem ga je notranje gnetla, utrjevala, oblikovala in usmerjala k pokončni rasti. Druga je modro molčala, ko ga je vodi/a DO poteh ob rekah in potokih, skozi gozdove na planine pod spre minjajoče se nebo in oblake. Mora/ jo je gledati in opazoiati z očmi in srcem, če jo je hotel spoznati in odkrivati njene skrivnosti. Nastavlja la mu je resnične pasti, ga lovila v zanke, se mu razkazovala v svoji popolni lepoti, ga presenečala z muhavostjo, s silno dobroto in darežljivostjo — in nič manj s krutostjo. Iz njene popolnosti je razbral, da je vse, kar jo tvori, nepopolno in hudo sporemenljivo, da je v vsakem zlu lahko tudi dobro in je v dobrem zlo. V tem približevanju in odbijanju od obeh skrajnosti je čutil moč in ritem njenega življenja. Kar je v eni skrajnosti vztrajalo in hotelo doseči popolnost, je projmdlo — umrlo. Po teh spoznanjih Kekec ni bil več samo pogumen, iznajdljiv, pameten in dober, postal je tudi moder, tako moder, da bi mu lahko podelili vse doktorate na svetu. A modrost ne pride sama od sebe. Do nje se gre skozi težke preizkušnje. Z najčistejšo lučko življenja moraš posvetiti v noč nad samotnim breznom, da se zganejo kamnita srca skal in se premaknejo svetovi odtrgani od ljudske duše: kjer umirajo lepe misli, topla srca, upanja brez sanj — in se brišejo sledi resnice ... Kekec vdira v svetove: Bedan-ca, Kosobrina, Peh te, Vi t ranca .. . z vsem tistim, kar tem izobčenim bitjem t planinah manjka. V njihova domovanja, ki so zgolj lovišča ali skrivališča, vnaša nemir. Na vsakem koraku jih meče iz lažnega notninjega ravnotežja. Iz bebavega spanca jih drami k. razmišljanju. Seje dvom v njihovo zakrknjeno gotovost. In kar jih pri vsem tem najbolj preseneča: prihaja k njim z ljubeznijo in dobro ud jo v srcu — obeh so tudi sami deležni — da osvobodijo njihove nemočne, uboge žrtve. Tak jim nehote zleze pod kožo, osvoji jih, zato si ga želijo pridobiti, pa tudi izrabiti za medsebojne obračune. A Kekec je neoprijemljiv in tako celovit, kot da nosi v sebi neko naravno poslanstvo, ki sproži plaz nad samotnim btvznom. NjegOVQ notranjost je neusahljiv sončni studenec, ki ga ni moč skaliti, saj ga je tudi pripravil, n ro vsako oceno braniti. In tak — samo tak se lahko vrača iznad samotnega brezna: z otroško naivnim izpraše-Minjem vesti . . . Zato si z vso odgovornostjo upam zapisati, da je Kekec najresničnejši. najbolj univerzalen ljudski junak v svetovni mladinski literaturi. KijHir Nebojša MittrU je v svoji skulpturi, ki je edinstven spomenik mladosti: njeni skladnosti med materialnim in duhovnim, poudaril pnn tisto vizijo humanizma prihodnosti, ki je bila do danes v Vandotovem delu in njegovem junaku komaj slutena . . Benjarnin Gracer Razstava keramike V sejni sobi Donita v Medvodah se s skupno razstavo del v keramiki predstavljata Aljoša in Gorazd Sotlar iz škofje Loke umetniški govorici izraža človekovo Medvode — V delovni organizaciji Donit je kulturna komisija priredila razstavo keramike, ki bo v sejni sobi na ogled od 7. do l'i.juniia. S skupno razstavo del v keramiki se f)redstavljata Aljoša in Gorazd Sot-ariz Škofje Loke. Ogledate si torej lahko rezultate njunih naporov ustvarjanja v glini. ' Pri Aljoši Sotlerjevi keramika v njenem ustvarjalnem delu ni bila ves čas na prvem mestu. Delala je gledališke scene, kostumografijo ali se ukvarjaja z dizajnom. Akademski kipar Gorazd Sotler je končal Likovno akademijo v Zagrebu pri profesorju AvgustinčiČu, kiparsko special-ko pa na ljubljanski akademiji pri profesorju Borisu Kalinu. Številnih in dolgotrajnih tehnoloških raziskav materialov sta se avtorja razstave lotila v prepričanju, da ponuja pri uveljavljanju sodobnega likovnega izraza prav keramika velike možnosti, še posebej velja to za stavbno keramiko (ki je žal zaradi pomanjkanja prostora v Donitu ne predstavljata), ki naj bi postala sestavni del arhitekture in ji tako dajala bolj individualni izraz. Z vstrajnim delom — raziskavami materiala, sta pričela uporabljati samo domače surovine. Ostali kera-mičarji morajo material uvažati. Razstavljeni opus predstavlja figuralno in nefiguralno plastiko, uporabno nosodje in vrsto miniatur. Vse pa odlikuje neposrednost, igrivost in ekspresivnost izraza. Kljub raznolikosti gradiva je skupna značilnost razstavljenih keramik enkratno hkratno žganje gline in glazur, njuna homogenost, izrazna polnost eksponatov, ki jo podpirajo grobi vrezi in drugi posegi v njihove površine in pogosto izrazit kiparski značaj del. Hotenje po povezanosti z zemljo najlepše izražajo plastike kombinirane z lesom. Les in keramika se združujeta v homogeno celoto, ki v Eovezanost z naravo in njegov večni ojz njo. Razstavo, ki je zaradi pomanjkanja prostora in obsežnosti ter raznolikosti del, sicer skromna, vendar vsebinsko zelo bogata, si boste z veseljem ogledali. Recital ob koncu sezone Jesenice - Ob koncu sezone so . Amaterskem gledališču Tone Čufar na Jesenicah pripravili recital domoljubne in revolucionarne poezije »Računajte na nas«, ki so ga posvetili 12. kongresu ZKJ. Pripravil ga je pravzaprav podmladek jeseniškega gledališča, kakor lahko zdaj \»>-vsem upravičeno poimenujemo skupino mladih, ki jih je gledališče privabilo z gledališko šolo Alje Tka-Ceve. Pod njenim vodstvom so koncem lanskega leta postavili na oder Levstikovega Martina Krpana, uspelo predstavo, ki se je uvrstila v zaključno srečanje Naše besede. Zdaj ie Alja Tkačeva z mladimi pripravila recital, ki so ga sestavili iz znanih pesmi in vsebinsko porazdelili na poglavja: Tema, Revščina, Upor, Na pragu smrti, Boj in V svet lobo. Tako so začeli s Prešernovo Pevcu in končali z Vipotnikovo Svitanico. Skupina petnajstih mladih recitatorjev je sama poskrbela tudi za odrsko opremo, kostume in glasbeno spremljavo. Obe postavitvi, pred časom Martin Krpan in zdaj gledališki recital, dajeta dobre obete jeseniškemu gledališču, da bo lahko pomladil vrste svojih igralcev. Poteza vodstva gledališča, da Alja Tkačeva mlade, ki jih veseli gledališko delo, nauči tega. se je vsekakor izakazala. Karel Kuhar razstavlja v Prešernovi hiši Izrez je pri Karlu Kuharju še vedno ena pomembnih značilnosti njegovega slikarskega upodabljanja nredmetnosti. Prvotni biološki detajl je kasneje zamenjal dmg poljuben objekt, pojmovan ne več kot gola povečava dane realnosti, temveč kot samostojen optičen pojav z izbranimi likovnimi učinki. Krajina, ki se je v Kuharjevem slikarstvu dolgo sramežljivo skrivala za različnimi bolj aktualnimi likovnimi problemi, je doživela preporod. Pojavila se je kot izrez iz nebesne modrine, prekrite z oblaki, ki *so s svojo raznoliko oblikovno pojavnostjo pritegovali slikarjevo zanimanje. Vendar kosi neba, ki jih je slikar vpol v posamične slikarske kompozicije, niso v polni meri zadovoljevali pogleda gledalca in še manj slikarja. Treba jih je bilo povezati v celoto. Tako je nastala neke vrste šahovnica, le da BO posamezna polja ločevali okviri. Samostojnost teh polj je bila še.tolikšna, da sta slikar in gledalec izgubila iz oči celoto in se znašla na pragu skoraj abstraktno pojmovane, čeprav po naravi posnete realnosti. Hotenje po ponovni sintezi že preveč osamosvojenega detajla je Karla Kuharja vodila k novim poskusom združevanja. Slikarski eksponati se niso več naslanjali na merske razsežnosti starih kompo zicij, ki so bile primerne le za nekdanje predstavitve na vertikalni temveč so v obliki večjih ali manjših ploskev prekrili tla v vsej dolžini in širini razstavišča. Gledalčevo očišče se je premaknilo, dobili srn;, vtis, da gledamo v vesolje in da skozi bele reže, ki delijo posamezne izseke neba, drsi pogled še globje v prostor. Vse naštete avtorjeve oblikovne zasnove še vedno slonijo na slikarjevi navezanosti na realistično izhodišče. Toda sam sistem pj zovanja dejanske stvarnosti bo slikarja prej ali slej pripeljal na tla bolj individualne interpretacije predmetnosti in s tem tudi v naročje spre. menjenega likovnega izraza. Cene Avguštin Tekmovanje za bralno značko Kranj — V osnovni šoli France Prešeren v Kranju je bila L junija zaključna prireditev tekmovanja za bralno značko. Zbrali so se mentorji in učenci ter organizatorji tekmovanj iz škofjeloške, tržiške in kranjske občine. Svečanost ie priredilo Društvo prijateljev mladine, s sodelovanjem Zavoda za šolstvo. Med fosti srečanja so bili pesnik Janez lenart, predsednik republiškega odbora za bralno značko Jože Zupan in pisateljica Berta Golob. O pomenu branja je spregovoril Ivo Zrimšek, predstavnik zavoda za šolstvo, nakar so podelili priznanja mentorjem. V kulturnem delu sporeda so nastopili člani ritmične skupine osnovne šole Planina, ki io vodi Nuša Silar, ter recitatorji. Sledil je za učence najzanimivejši del sporeda — pogovor s pesnikom Janezom Menartom. Vprašanja so se kar vrstila in kot na filmskem traku smo spoznali njegovo pesniško pot, ki gotovo ni bila vedno tako veselja kot io je na srečanju sam prikazal, v ša- ljivem tonu, kar menim, da je posebna dragocenost današnjega literarnega ustvarjanja. Življenje prii. a toliko skrbi in malo prijetnih Iren kov, da z veseljem sprejemamo umetnine kot so njegove. Morda je prav to vzrok, da so Menart ove pesmi tako priljubljene. Menart je vse od svojih šolskih let trdno zasidran v naš literarni prostor — s pesmimi, prevodi, delom pri filmu, na televiziji in gotovo mu je bila Prešernova nagrada največje priznanje. Zdaj pripravlja te nat&ko zaokroženo zbirko svojih pi Srečanje mentorjev in bi icev je postalo že tradicionalno, /.ar je zasluga kranjskega Društva prijati jev mladine, Zavoda za lolsft Kranj in komisije za bralno značko. Je neke vrste skromna zahvala učiteljem, ki se v šolah vse leto trudijo, da bi pridobili čim več bralcev le knjige, saj vedo, da knjiga misel: čustveno bogati odraščajočega človeka. Zlata Volarič Misli, vredne Jurčiča V nonlavi najrazličnejših tekmovanj, ki konec leta legajo na učence in učitelje, je republiško tekmovanje v znanju slovenske-«Z ie/ika in književnosti za Cankarjevo nagrado minilo skoraj v anonimnosti - Čeprav morda nikoli ne bodo pisatelji, so mladi £ osnovnih in srednjih Sol dokazali, da so mojstri besede in strukture jezika Kranj' — V sohpto dopoldne se je v srednji tekstilni in obutveni šoli v Kranju zbralo skoraj sedemdeset mladih, ki ljubijo lepo slovensko besedo, ki so mojstri besede in strukture jezika, pa čeprav morda nikoli ne bodo pisatelji. Prišli so, da bi se pomerili na repu-bliškem tekmovanju za Cankarjevo nagrado; osnovnošolske skupinice po tri iz dvanajstih slovenskih slavističnih društev in enajst srednješolskih skupinic, ki so na področnih preizkusil] pokazali največ znanja. V prvem delu tekmovanja so reševali teste iz slovnice in slovenske književnosti, v drugem so pisali. Osnovnošolci iz sedmih in osmih razredov so izbirali med naslovoma: Medčloveški odnosi v Jurčičevih delih in Vloga posebnežev v Jurčičevih delih. Lepe misli so nastajale pod peresi učencev, misli, vredne Jurčiča. Oglejmo si samo tri izseke iz njih. Ko se človek rodi, ne zna ČUStVOVaH, ko pa se rodi junak izpod pisateljevega peresa, mu je dano Čustvovanje in mišljenje. Živijo med platnicami: Štefan in r ranica, Smreka r, Deseti brat, Domen ... — Simona Škrabac, Ljubljana Prepričan sem, da je svet danes veliko bolj pust in dolgočasen, saj so posebneži že prava redkost. In tudi če bi se kdo kje prikazal, ga najbrž ne bi ljudje prav nič lepo sprejeli, ampak bi ga preganjali in imeli za sleiM rja. V Jurčičevem času pa so bile dežele polne posebnežev: razumljivo je, da jih je Jurčič dobro '• tuli, fiim Kersnika do Potrča. Preberimo ;e nekaj njihovih misli. Ljubezen, kmet, zemlja. To je celota, ki je ni moč členiti Zemlja rodi in obdaruje kmeta, ta ji vrača z ljubeznijo. Kako bi človeštvo brez zemlje? Ali bi ne bilo kot otrok brez matere? - Marina Rugelj, Ljubljana Najlepša je zjutraj. Trave, polne v soncu Svetlikajoče se rose, klanjajoče se žito, toplota, ki veje iz nje. Najlepša je opoldan — maki žarijo, veter boža ode ve tuj oče divje kostanje. Najlepša je zvečer, ko lega k počitku. V mraku odseva njena podoba neokrnjenosti in nekakšen mir lega nanjo. — Vesna Pilipovič, Jesenice Zemlja... Tolikokrat prekleta, opsova na in objokovana. Neusrtii '« na in krivična v svoji nenasitr .r terjajoča neskončno veliko trpi odrekanja, solz in potu! ( m -"<' , vidi - ,ne v • en i težka In skopa prst, ki se ji >■ podrediti vsi, od otroka do s a hkrati tako nežna, polna / no.sti in lepote, da ljudem r dihali in jih še po smrti pn SVOJ svet. — Duška Meh. Grndcc Tekmovanje, ki je v pot) tih drugih, ki konec bremenijo učitelje in učen. valo skoraj v anoniu a I slo tudi imena najboljših v Med osnovnošolci i tič iz Kranja, Viauka C Murske Sobote, Mira., Maribora, Irena Prose Vesna Cančar iz Novega nešte-.< let.t uirie-rine-vcniji. Vi a k -\k iz .v*c i? »gorja »ta in ffA»iW tega tak,, livo. Walter Auber a Tr«a OplSU l, IMI "" .y- utnp življenja. - Walter Auber, Trst Toda ali pismo tudi mi K rja vi ji, kadar si izmišljamo zgodbe, da bi zabaiali druge? Ali nismo tudi mi Martinki, kadar presenečamo ljudi, da bi zakrili resnice svojega življenja? Ali nismo? - Zalka Muhi, Jesenice Srednješolci so se odločali med naslovoma Socialna ra/.glasja na vasi v delih od Kersnika do Potrča ter Zemlja - os življenja v delih od Skerget, učenka 6. razreda i/. v« n Gradca, ki po znanju ni p ni< zaostajala za starejšimi vi (liki Med srednješolci so se najbolje kIm zali: Duška Meh iz Slovenj urad« i Orhideja Gabrijelči«' iz Kopra, Mari-' na Rugelj iz Ljubljane, Majda Pur-lan iz Nove Gorice, Barbara Ban i Trsta in Olg;. Maver rz Celj Prejeli so knjižne nagrade, tekmovalci pa priznanja za dela i uspehe. H .Jelovčan O LAS 6 STRAN ROMAN, POTOPIS. NADALJEVANKA TOREK, 8. JUNIJA 1912 RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR ZNA VSE BOLI MAGIČNE I Nogomet nasploh postaja vse bolj (donosen) posel, svetovna prvenstva pa prireditve izjemnih razsežnosti To je znašalo približno 25 odstotkov vseh stroškov, tako da so vse udeležene reprezentance lahko nesle domov za tedanji čas precejšnje vsote, ki so jih še povečale z igranjem nekaj prijateljskih tekem v Urugvaju in sosednji Argentini. ?rav to, da se je že prvi turnir za svetovno prvenstvo končal z dobičkom, je bilo za nadaljnji razmah svetovnega nogometnega prvenstva seveda zelo pomembno. Skupno so v Montevideu odigrali 18 tekem, na k;'* ^ je bilo doseženih 70 golov. Zai mivo je tudi, da je bil vodja jugoslovanske tance, ki je tedaj zelo uspešno nastopila, saj se ila v polfinale, dr. Mihajlo Andrejević, eden kimi na svetu, ki so »v živo« prisostvovali vsem i dosedanjim svetovnim prvenstvom. Zdaj zdravnik je bil nekoč aktiven nogometaš, kas-/nan nogometni delavec. Dolga leta je bil tudi >žjega vodstva mednarodne nogometne zveze, i še spregovoriti o tekmovalnem sistemu na etovnem prvenstvu. Udeleženci so bili razde-tiri predtekmovalne skupine — po dve s po zirdma tremi reprezentancami, zmagovalci i so se uvrstili v polfinale. Zmagovalca polfi-kem sta igrala tekmo za prvo mesto. Zmago nr.ct;«.i::---1-----■ ■ » ^prez jt uvr med n enajsti 83-leti neje p. Man n. Ve i irvem i jeni v štirimi skupin nalnih -------- — so slavi gostitelji nad sosedi Argentinci s 4:2, tekme za bro" asto kolajno med Jugoslavijo in ZDA pa ni bilo, tako da sta si obe moštvi delili tretje mesto. !TAl. JA: POLITIKA IN NOGOMET Za drugo svetovno prvenstvo, bilo je leta 1934, so e najt olj potegovali Italijani, ki so na tihem že leta 930, upali, da bodo organizatorji prvega prvenstva, rrizad' vanja v tej smeri je podpirala tudi tedanja fašistična »blast, saj si je ministrski predsednik Benito finalna tekma leta 1930 v Montevideu je bila izredno napeta, saj je šlo za srečanje med sosedoma. Toda Urugvajci (na sliki trenutek pred njihovimi vrati) so le ugnali Argentince s 4:2, čeprav so ti ob polčasu še vodili z 2:1 -6bramba Mussolini od spektakla svetovnih razsežnosti obetal propagandne učinke. Tako ne preseneča, da so Italijani vložili v priprave prvenstva precej denarja, saj so na novo zgradili štadione v Torinu, Firencah in Neaplju ter posodobili areni v Milanu in Rimu. Za prvenstvo se je prijavilo 32 držav. To je seveda pomenilo, da je bilo treba pred finalnim turnirjem prirediti kvalifikacije. V okviru mednarodne nogometne zveze so se bili namreč dogovorili, da se bo finalnih turnirjev za svetovno prvenstvo vedno udeleževalo le po 16 ekip. Veliko presenečenje pa je povzročila novica, da svetovni prvaki Urugvajci v Italiji ne nameravajo braniti naslova. To je bila revanša za odsotnost Italijanov na prvem svetovnem prvenstvu v Urugvaju. Ta odsotnost je bila toliko bolj presenteljiva, ker je bila Italija leta 1930, kot smo že omenili, kandidat za prireditelja. Urugvajci so Italijanom štiri leta kasneje vrnili z enako mero, med udeleženci pa tudi ni bilo Britancev, ki so se kot začetniki sodobnega nogometa še vedno imeli za nekaj posebnega. Po kvalifikacijah je bila zastopanost celin in še kar popolna (med finalisti so bili tudi ZDA, Brazilija, Argentina in Egipt), vendar je bila kvaliteta osredotočena na evropske udeležence. Argentinci so poslali amatersko ekjpo (četudi so tedaj že imeli uzakonjen profesionalizem), Brazilci pa so sicer poslali vse svoje najboljše, a tedaj v mednarodnem nogometu pač še niso pomenili toliko kot v letih po drugi svetovni vojni. Turnir sam je bil deležen velikega zanimanja občinstva, tako da je po gospodarski plati povsem uspel. V okviru tega prvenstva so odigrali tekmo med Češkoslovaško in Romunijo v Trstu, kar je doslej nam najbližje v vsej zgodovini svetovnih nogometnih prvenstev. Mimogrede: Češkoslovaška, ki jo je kot kapetan vodil, eden izmed najznamenitejših vratarjev vseh časov Planička, je zmagala z 2:1. Sicer pa je drugo svetovno prvenstvo minilo v znamenju domače reprezentance, ki je tako obdržala tradicijo popolnega uspeha gostitelja. Res je sicer, da so Italijani igrali z veliko pomočjo njim naklonjenih sodnikov in ob izredni podpori svojega občinstva, prav tako pa je res, da tudi po nogometnem znanju niso kdove kako zaostajali za sicer najboljšima reprezentancama tega turnirja — Španijo in Češkoslovaško. Največji škandal je bila pravzaprav ponovna tekma med Italijo in Španijo v četrtfinalu tega turnirja, ki so ga vsega odigrali po pokalnem sistemu, tako da je bilo skupno le 17 tekem (z 68 goli). Potem ko so bili Italijani in Španci prvo tekmo v Firencah igrali brez zmagovalca (1:1), je Italija v ponovnem srečanju zmagala z 1:0, vendar je bil za to zmago najbolj zaslužen švicarski sodnik Mer-cet, doma na švicarsko-italijanski meji. Vso tekmo je navijal za Italijane in dovoljeval je ostro igro gostiteljev, ki je nazadnje povsem razredčila španske vrste. Že v prvi tekmi je bila vrsta Špancev poškodovanih, med njimi legendarni vratar Zamora. V drugem srečanju je bilo še slabše. Ko so imeli Španci moža manj na igrišču, je Meazza dosegel neregularen gol. Marcet ga je priznal, malo kasneje pa je razveljavil povsem regula-• ren zadetek Špancev. V nadaljevanju prvenstva Italijani niso več potrebovali tako izrazite pomeči sodnikov, četudi jim niti v polfinalu proti Avsti ji (1:0) niti v finalu proti Češkoslovaški (2:1 po podaljšku) ni bilo lahko. Italijanom so predvsem očitali pregrobo igro, 1 precej pripomb pa je bilo tudi glede sestave njihove reprezentance. Nekateri iz ekipe namreč niso bili pravi Italijani. Nastopali so kar trije igralci, ki so še štiri leta prej branili barve Argentincev na prvem svetovnem prvenstvu v Urugvaju. Najbolj znan med njimi je bil Monti, ki je tako že drugič nastopil v finalu svetovnega prvenstva in ga tokrat tudi osvojil. Kar zadeva finance, je bilo prvenstvo velik uspeh, saj so več ko tretjino skupnega inkasa v znesku 3,6 mi-„ lijona lir lahko razdelili med udeležence reprezentance. Te so tako, ne glede na športni razplet le dokaj zadovoljne odpotovale iz Italije. ZAPLETI OB SP V FRANCIJI Rim ni bil samo prizorišče finalne tekme tega prvenstva, marveč tudi kongresa mednarodne nogometne zveze. Francoski predsednik FIFA Jules Rimet je na njem povsem presenetljivo predlagal, naj bi naslednji turnir za svetovno prvenstvo priredil že čez tri leta, torej leta 1937. Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (25. zapis) H koncu prejšnjega zapisa velja še dodati, da je v pročelje hiše Tacen št. 4, vzidana še druga plošča. In sicer v spomin na vseslovensko konferenco SKOJ, ki je bila tu organizirana v februarju 1941 — torej tik pred vdorom okupatorja v naše kraje. VZPON NA GORO Res, vzpon na vrh Šmarne gore ni kak poseben planinski podvig, toda hoja po stari romarski poti je vse prej kot prijetna. Če bi bila bolj oskrbovana, sproti popravljana in primerno označena, bi pobočje Gore najbrž ne bi bilo tako prepreženo od bližnjic, vzporednic in divjih stezic, ki naravo le skrunijo. Če so že nekatere poti na-, delane kot posebni vzponi na Goro za zahtevnejše hodce, bi vsaj ena od poti morala biti vzorna, ne pa razri-ta, skalnata soteska — kaka pot to gotovo ni! — Obstoja Planinsko društvo Šmarna gora (od 1. 1971). S&mo si je naložilo zelo odgovorno nalogo — skrb za zavarovano "pot čez Plemenke na Triglav (prej Bambergova pot) in skrb za novo pot po vzhodnem obrobju Triglavskih jezer. — Lepo bi bilo, če bi se mladi idealisti zagnali tudi v »domačo« goro in pomagali urediti staro romarsko pot v primerno udobno stezo za množice Ljubljančanov, ki pa seve niso turisti, pač pa le pohlevni nedeljski izletniki. Vzpon na Goro po romarski poti traja le kako uro — skoraj ves čas v gozdnati senci in mimo dveh bolj slabo ohranjenih kapelic, kjer je pač pobožni romar nekoč počival in malo pomolil. Po dveh ovinkih se kmalu znajdeš na Sedlu, visokem 574; torej le 93 m nižjem od vrha Šmarne gore, ki doseže višino 667 m nad morjem ... Vsekakor pa je najbolj položna stara vozna pot od Zavrha do Sedla. Vendar kolovoz zdaj služi le domačinom in za oskrbo šmarnogorskih gostišč (tudi cerkvene zvonove so tod zvozili na Goro), »motoriziranim turistom« pa so pot zaprli. Sicer bi se na Sedlu kar trlo lepe pločevine. Seveda pa pešačenje po tej najbolj zložni poti na Goro ni ovirano, le pred avtomobili jo zapirajo. Kar je, seve, kar prav! V šmarnogorskem sedlu je tudi nekaj lepih njiv in travnikov. Pogled nanje gotovo preseneti zadihanega »planinca«, ko vidi, da se ni povzpel v kak pust zapuščen svet. Tudi ogromna, stara cipresa pri cerkvi kaže na kar milo podnebje na naši Gori. Vsekakor bi to drevo — tako stare in mogočne ciprese še nisem nikjer videl, tudi v dolini ne — moralo biti posebej zaščiteno, kot so druga najstarejša in največja drevesa na Slovenskem. ŠMARNOGORSKO POKOPALIŠČE Najbrž je le malokateremu izletniku, ki prisćpe do vrha Gore, kaj malo mar skoraj miniaturnega pokopališča. Toda, kdor ve, da je tu legel v poslednji sen pesniku Prešernu najljubši stric, bo le stopil tja k vzhodnemu cerkvenemu obzidju. Tu je 5 m dolg in 4 m širok prostor — z železno ograjo obdano šmarnogorsko pokopališče. Nekoč obrambni taborni stolp- *^ % daj šmarnogorski zvonik! "ij9lL vzidana spominska plošča J a*00* Aljažu, planincu in glasbeniku. V glavnem seve namenjeno za P£j kope duhovnikov, ki so s'ut,'^ umrli na Gori. V prejšnjih stolg pa je bilo tu zgoraj ob cerkvi p*r panih tudi nekaj domačino* . Tacna, ki so si zaželeli, da "P^S grob tako visoko nad ravnino ^ je šmarnogorsko pokopali tudi svojo manjšo kostnico. No, sedaj je vse poenosta^lJJ: Ob zidu sloni šest litoželeznih s podatki o pokojnikih. Vse fe*^ so napisi posodobljeni, saj so P**^ zveneli in bili pisani bolj s**1*"*^. Vsekakor je bil nagrobnik FT kovega strica Jakoba P^^jJ«*! votno precej drugačen. ^^LaI Prešernov Tomo Zupan se sp°*°^£j da je še leta 1850 kot gimnazijec, ko je prišel n* 1 videl tu železen križ, ki P*.^ zgoraj okroglo vdolbino. dala odpreti. Notri je bila kova slika v oljnih barvah mož s sivimi lasmi, oblečen v tal*1 roket. --Io* 1 Zdaj pa na tablici pod £2SJL piše. »Tu počiva g. Jakob Pre duhovnik na Šmarni gori. ^ \ 18.7.1777, umrl 20.6.1«" sr*l£ pesnika Franceta Prešerna«. -jli V vodiški matici umrlih je ^LpiN Jakob Prešeren kot upokojeni nijski vikar, da je umrl 60 let ^^JLs prsno vodenico. Podpisan je * Arko. Poleg Jakoba Prešerna označene svoje grobove na -gori še Anton Jamnik, Franc Ji. kelj, Jožef Frolich in Jožef MjJS Zanimiv duhovnik, ki je ^^dP^ vrhovni štab. in poizvejte za njihovo--* stanje in druge potrebne podatke.« * dejal. tt^\ »Popolnoma vas razumem,« mu r voril Mandl, ko sta se razhajala. , v Skorzenv je iz Zagreba odpotoV* $ grad, da bi v vrhovnem poveh>tv" govzhod zvedel, kaj dela Wehrmacm ^ Hitlerjevim ukazom. Ko je prispel n* ^ ga je pri vhodu ustavil podoficir taji" policije. i »Sem obersturmbahnfuhrer ptt|> ny in zame ste verjetno že ^ naduto dejal in mu pokazal 'e£0tfd »Želim govoriti z gospodom P° Harlingom« \oo^H Policist je Skorzenvja prepozn*1 ^ »i ki so bile objavljene v vojaškem rt^jl I VVehrmacht« in je nemudoma PS,pi« 1 obveščevalne službe polkovnika pa je prav takrat bil pri kj? | jj VVeichsu. Ko je VVeichs zvedel čakovani Skorzenvjev obisk, f ostro opozoril: ljanje enot civilne zaščite jen posluh proizvajalcev ..._opreme in sredstev civilne zaSčite so domači proiz- Ipredstavili več novosti — Pogovor o opremljanju enot »Sličite in gasilstva — Razkorak med potrebami in pro- — V štabe in enote zaščite je v nafti republiki Metih okrog 250 tisoč prebi-pv. Da bi zvedeli, katere nora pripravili domači proiz-Jjd ca potrebe teh enot in p m glavni problemi u ponev pri opremljanju, je re-nJB komite za informiranje Mlaranju z izvrsnim odbo-™ akcije slovenskega društva tojev za ljudsko obrambo, In družbeno samozaščito med letošnjim sejmom sredstev civilne zasči-u okroglo mizo o teh V pogovoru so sode-tavniki gospodarske _ Jugoslavije, republiškega« za civilno zaščito, Zveze a požarno varnost SRS, h upravnih organov za obrambo, poslovno pri-ega centra Gorenjski »a proizvajalcev opreme. m^u zračne doskočne blazine, izdelka za potrebe civilne - Foto: S. Saje 4Nnji sejem opreme in sredstev M^zaAčite je bil bogat z novost-ftotere izmed približnr> petde-pogovoru predstavili pred-Jfi/«> proizvajalcev. Kranjska na primer, ki že vsa leta Jk.H sejmih predvsem z oprejo požarno varstvo in zveze, pripravi kak nov izdelek. Le-»JKikazala nov iavljalec požara mMi radijsko oddajno postajo za doatopne kraje. Druga tovar-Kranja, Sava, je pred tremi Molela izdelovati gumijaste ■Nn> za vodo in goriva, zdaj iky*ija rezervoarje za baze in ki-t^Sai osnovi domače tehnologije V tudi gumijaste pregrade za J* vode. Zarja iz Kamnika, ki .dobro desetletje preizkuša na So protivlomne zaščite, dose-Stbe prav tako z izdelki za \ varstvo. Letos so nagradili k^ra-rdeči javljalec požarov, ^•atroj iz Grosupljega je na »jnpeljala premično kuhinjo z Svoitjo 250 obrokov, izdelano rana razmere v miru. Lani je u izdelek uspešno izvažati na VnemŠki trg, pričakuje pa SnUtevanje domačih porabni-! v*>*ni delavci že pripravljajo kuhinje, ki ga bodo prikazali TVbijem sejmu. Proizvajalci predstavljajo na sej-rrlih v Kranju vrsto izdelkov. Zato so v organizacijskem odboru sejma in poslovno prireditvenem centru Gorenjski sejem, je poudaril direktor te delovne organizacije Franc Ekar, že v preteklosti razmišljali o izdelavi kataloga opreme in sredstev za civilno zaščito. Te naloge zaenkrat še niso uresničili, vendar jo bodo najverjetneje že do prihodnje prireditve. Pravilnost takšne odločitve je potrdila široka razprava uporabnikov opreme, ki so na osnovi dolgoletnih izkušenj pri oskrbi z njo opozorili na niz težav. Kot ugotavljajo v zvezi SIS za požarno varnost Slovenije, večino gasilske opreme, razstavljene na sejmu, ni moč kupiti na našem trgu, za mnoge izdelke pa so tudi predolgi dobavni roki. Da bi dosegli premik na boljše, so že sklicali posvet s proizvajalci in se sporazumeli za ustanovitev posebnega poslovnega združenja pri zvezni gospodarski zbornici, kjer bosta morali obe strani čimprej preiti na načrtno sodelovanje. Organiziranost proizvajalcev znotraj Jugoslavije, je naglasil predstavnik zvezne gospodarske zbornice, je NESREČE POVZROČITELJ POBEGNIL Kranj — V petek, 4. junija, se je na obvoznici pri Gorenjskem sejmu v Kranju zgodila prometna nesreča, ki jo je zakrivil kolesar. 18-letni Ibra-him Deljanin, doma s Kokrice, se je peljal s kolesom od Zlatega polja proti Laboram. Ko je po desni strani prehiteval avtomobile, ki so pred prehodom ustavljali pešcem, je pripeljal do prehoda in tam zbil pešca Zvonka Jurkoviča, ki je tisti trenutek prečkal cesto. Kolesar je po trčenju odpeljal naprej in pustil pešca hudo ranjenega na cesti. Delavci milice so brezvestnega povzročitelja kmalu izsledili. PONESREČENI SE ŠE NI ZAVEDEL Begunje — Marjan Mohorič, voznik osebnega avtomobila, je v nedeljo, 6. junija, vozil po lokalni cesti iz Hlebe proti Begunjam. V križišču cest Hlebce —Begunje —Za -puže mu je s stranske ceste izsilil prednost do zdaj neznani kolesar, ko sta udeleženca drug drugega opazila, sta skušala zavirati, vendar je bilo Že prekasno. Kolesarje trčil v avtomobil in z glavo udaril v rob strehe. Odbilo ga je na cesto, kjer je obležal v nezavesti. Ker se tudi v bolnišnici še ni zavedel, ga še vedno niso uspeli identificirati. DVOJE NEPREVIDNEŽEV POVZROČILO NESREČO Reteče — Na regionalni cesti med Škofjo Loko in Jeprco se je v nedeljo, 6. junija, ponoči zgodila prometna nesreča. Tik pred gostilno v Retečah sta namreč trčila motorist in pešec, trk pa ie oba odnesel v Earkiran avtomobil. K letni Roman [uralt je peljal z neregistriranim motornim kolesom (vrh vsega je bil še brez vozniškega dovoljenja) brez prižgane luči. Pred gostilno je na sredi ceste stal pešec 17-letni Aleš pomembna tudi za njihov prodor na tuji trg. Le tako, z večjim izvozom, bo namreč moč zagotoviti potrebno specializirano opremo tujih proizvajalcev in oskrbeti našo proizvodnjo z nekaterimi materiali. Obenem je nujna preučitev domačega trga, kateremu je treba ponuditi standardizirano opremo. V slednjem, so nadalje ugotavljali uporabniki opreme, je še vedno najbolj očiten razkorak med potrebami in proizvodnjo. Ker ni predpisanih standardov, veliko proizvajalcev ponuja dokaj različno opremo za isti namen; žal so cene teh izdelkov v večini primerov zelo visoke, ponekod pa zadnji čas zahtevajo ob nakupu opreme celo prispevek v devizah. Nekatera domača oprema prav tako zaostaja za splošnim razvojem, za določeno opremo ni rezervnih deiov ali je vprašljiv rok uporabnosti zaradi počasne dobave, skoraj vsi proizvajalci pa dajejo le skopa navodila o uporabi in vzdrževanju opreme. Koliko so proizvajalci opreme pripravljeni upoštevati te in podobne pripombe uporabnikov, pogovor ni jasno pokazal zaradi maloštevilne udeležbe razstavljalcev. Samo upati je moč, da to ne odraža njihovega resničnega interesa po dogovarjanju, saj je prav sejem dobra priložnost za skupno in organizirano iskanje rešitev- Stojan Saje Kušar, ki je z dvignjenima rokama skušal motorista ustaviti. Ta zaradi velike hitrosti ni uspel ustaviti, ker pa je bil neizkušen, pešca ni mogel niti obvoziti, temveč je trčil vanj. Sunek je oba odnesel v bližnji parkiran avtomobil. Pešec je bil v nesreči hudo ranjen. Nesreča v triglavski steni V severni steni Triglava, v nemški smeri, se je v soboto, 5. junija ponesrečil alpinist Miljen-ko Marušič, star 19 let, doma z Reke. S soplezalcem Robertom Glavašem je plezal skupaj v navezi. V predelu Zimerjanovega i/stopa je Marušiču nenadoma spodrsnilo in je padel kakih 30 metrov v globino. Reševanja so se takoj lotili gorski reševalci iz Mojstrane, ki so morali na pomoč poklicati helikopter. Le-ta je ranjenca odpeljal v jeseniško bolnišnico, kjer okreva. ^ Kompozicija vagonov zadela delavca Jesenice — V martinarni jeseni ške železarne se je v soboto, 5. juni ja, hudo poškodoval delavec Emsud Omanovic, star 32 let. Do nesreče je prišlo zaradi premikajoče se kompo zicije treh vagonov k peči, kjer naj b delavci vlivali jeklo. Omanović je či stil livno jamo pred kadjo z žlindro Tedaj je nadenj pripeljala kompozi cija treh vagonov in čelo vagona je delavca pritisnilo ob kad. Ranjenega so ga odpeljali v jeseniško bolnišni co, kjer je bil dlje časa v nezavesti Pobuda za presojo zavrnjena Po ugotovitvi ustavnega sodišča zazidalni načrt Poddobrava ni v nasprotju z interesi kmetijsko zemljiških skupnosti, niti v nasprotju z veljavnimi urbanističnimi dokumenti — Zato je zavrnilo pobudo krajanov Begunj za presojo ustavnosti in zakonitosti tega odloka Ustavno sodišče SR Slovenije je konec maja zavrnilo pobudo dvanajstih krajanov iz Begunj na Gorenjskem za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka Skupščine občine Radovljica o potrditvi zazidalnega načrta za Poddobravo-Begunje. Krajani so namreč poslali pobudo ustavnemu sodišču, ker so menili, da se s tem zazidalnim načrtom ne upoštevajo interesi kmetijstva, saj se spreminja nekaj več kot 70 tisoč kvadratnih metrov kmetijske zemlje v zazidljive površine. Po njihovem mnenju je odlok o potrditvi zazidalnega načrta nezakonit, ker ne upošteva določil zakona o kmetijskih zemljiščih o zaščiti njivskih površin, navedli pa so tudi. da je v postopku sprejemanja odloka dal soglasje k načrtu izvršni odbor kmetijske zemljiške skupnosti ne pa njena skupščina. Ustavno sodišče je zato ugotavljalo ves postopek sprejemanja odloka o zazidalnem načrtu. Postopek se je začel že v letu 1977, ko so izvršni svet skupščine občine Radovljica, Elan, Psihiatrična bolnica, Sukno, Krajevna skupnost Begunje, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Radovljice, Alpdom in še nekatere druge delovne organizacije sklenile poseben dogovor, s katerim so se dogovorile, da se za področje Begunj izdela zazidalni načrt. Osnutek zazidalnega načrta je bil v javni razpravi, sklep o javni razgrnitvi pa objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske. Med razgrnitvijo zazidalnega načrta je krajevna skupnost Begunje skupaj z Alpdomom organizirala več razprav o zazidalnem načrtu. Po javni razpravi je predlog zazidalnega načrta sprejel izvršni svet, odlok o zazidalnem načrtu pa je bil sprejet v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Radovljica 29. marca 1978, dan kasneje pa na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Sodišče torej ne ugotavlja, ua u» itu /.a/.maini načrt spTejet mimo urbanističnih dokumentov in je bil torej sprejet tudi kot to določa zakon o urbanističnem planiranju. Kar pa zadeva sodelovanje kmetijske zemljiške skupnosti pn sprejemanju prostorskih dokumentov oziroma dajanja soglasja, kadar gre za obdelovalne površine, pa je sodišče ugotovilo, da prostorskega plana Radovljica še nima. Zemljišča, ki naj bi bila po zazidalnem načrtu pozidana, leže v območju kmetijskih površin, na katerih je po urbanističnih dokumentih iz leta 1971 in 1977 možna urbanizacija, saj odlok o urbanističnem načrtu (Uradni vest-nik Gorenjske, št. 25/71, 7/77, 24/79) vsebuje tudi načrt namenske izrabe površin, s tem pa ie tudi opredeljena namembnost izrabe površin v kom- gleksu, ki ga zajema zazidalni načrt iegunje. Karto razdelitve kmetijskih površin pa je sprejel izvršni odbor kmetijsko zemljiške skupnosti 23. novembra 1978, skupščina skupnosti pa 19. decembra 1978. S soglasjem, ki ga je dal izvršilni odbor kmetijske zemljiške skupnosti 28. decembra 1978 k predlogu zazidalnega načrta, je bilo zagotovljeno sodelovanje kmetijske zemljiške skupnosti, kot je določal to takrat veljavni zakon o kmetijskih zemljiščih. Sklep o soglasju za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, kot to predvideva zazidalni načrt Poddobrava, pa je sprejela skupščina kmetijske zemljiške skupnosti 11. decembra 1981. Sodišče zato ugotavlja, da glede namembnosti zemljišča ni nasprotja med interesi kmetijske zemljiške skupnosti in drugimi interesi zapisanimi v planskih aktih občine Radovljica oziromna samoupravne stanovanjske skupnosti Radovljica glede stanovanjskih gradenj na tem območju. Steklina v hrastniški grapi Pred mesecem dni je jazbec v hlevu ogrizel telico - Veterinar ic odredil zaporo hleva, domače pa je bilo treba cepiti proti steklini Nekako pred šestimi tedni je v mračnem hlevu brez oken v hrastniški grapi v Škofjeloškem hribovju gospodinja našla za konjem kosmato Kepo brez znakov življenja. Ko ga je z vilami preobrnila, je opazila, da je kuga itd., medtem ko se v nekaterih občinah denar za te vrste odškodnin zbira na posebnem računu za zatiranje kužnih bolezni. Zakon o varstvu živali zahteva le, da živinorejec z vu a no (»ivuiii m,,a, j. jazbec, ki ga je konj ubil. Jazbeca je odnesla na gnoj, kasneje pa ga je gospodar zakopal nekaj proč od hleva ob že ustreljenem psu, ki je prišel v stik z bolno oziroma na steklino sumljivo lisico že lani jeseni. S tem pa se zadeva nikakor ni končala. V ponedeljek, 10. maja, je moral priti veterinar, ker se je telica slinila, že četrti dan ni pila in jedla, opletala je z glavo, imela je tudi krče. Veterinar je ugotovil rahlo povišano temperaturo in hudo naprezanje živali z roso po vsem životu. Žival je bilo seveda treba izločiti iz hleva in ustrezno zavarovati, tako da se je preprečil dostop ljudem. Vsaka druga žival, razen r.ačke, bi težko prišla do telice. To je bilo opravljeno v ponedeljek zvečer, naslednji dan pa je bilo treba telico zaklati ter njeno glavo poslati v preiskavo na steklino v Ljubljano. Zdravniki v antirabični ambulanti so se odločili, da je treba zato cepiti pet domačih proti steklini ter tako zavarovati zdravje, medtem ko gmotne škode na žalost ni mogoče povrniti. Za telico namreč, ker je zbolela za steklino, zavarovalnica ne izplačuje odškodnine, kakor tudi ne za druge posebno nevarne kužne bolezni, kot so še slinavka, svinjska takoj javi bolezen oziroma vsak sum okužhe; shraniti je treba zdravstveno spričevalo ob nakupu oziroma pripustni list, če je žival vzrejena doma. To sta zavarovalni polici, ki veljata vse življenje živali, razen za oddajo v klanje oziroma za prodajo, ko se mora zdravstveno spričevalo napisati ponovno. Za prevoz pa spričevalo velja le eno leto. Večinoma kmetovalci tudi vedo, da sta cepljenje in preiskave ob sumu nalezljive bolezni brezplačna. Zapora omenjenega hleva v hrastniški grapi bo trajala tri mesece. Nesreča pa ne pride nikdar sama. Izkazalo se je tudi, da je konj okužen z virusom kužne malokrvnosti konj. Zanj bo sicer lastnik iztržil najvišjo možno ceno določeno za zakol, nima pa za žival zdravstvenega spričevala. Ce je stekli jazbec po-grizel v hlevu še drugo živino, preden ga je konj ubil, se Bo steklina pojavila 8e pri ostalih treh govedih in konju. To pa bo seveda za lastnika ogromna izguba, še posebno zdaj, ko se je hlev podrl in je živina v leseni šupi. Seveda pa ostaja možnost, da se bolezen ne bo pojavila Še pri drugih živalih in je zato zapora hleva le ukrep previdnosti. Jože Rode vet. inšpektor ma samozaščita (17) najpomembnejšimi področji je po-bdrovske politike in kadrovanja defa opravila in naloge s posebnimi tili v temeljni organizaciji združenega za izražanje nezaupnice nosilcem j nasploh, pač pa se dogaja, da pri ju na ta delovna mesta pogosto ne mo varnostne komponente. Ocene organov običajno navajajo, da se ipoštujejo moralno-politični kriteriji kandidatov za ta mesta, vendar pa *mogo manj poskuša ugotoviti primer-^aameznega kandidata z varnostnega Izpodkopavanje ekonomskih osnov na-"m%* ter zaviranja razvoja samoupravnih ■*V sta med najpomembnejšimi, če ne Vmbnejša vidika sovražnega delovanja Vužbenemu sistemu nasploh in še po-_ /oti družbenoekonomskim temeljem 'fc^rhem- ureditve. To pa je značilno zla-'i,1 'VJilne strukture, ki delujejo na odlo-"jp položajih v našem gospodarstvu. Ne-fla» bomo morali mnogo bolj odgovornosti pri zagotavljanju teh kriterijev, aTVamo \)fxioče nosilec našega družbeno KVaVega sistema in pri uresničevanju Iinvnih odnosov v njem. Ima družbene samozaščite v temeljni Viji združenega dela ima izredno Temeljna organizacija združenega dela vlogo tudi samoupravna delavska kontrola. Njen status izhaja iz njenih ciljev in nalog: je poseben samoupravni organ z jasno določenimi pristojnostmi, pravicami in dolžnostmi. Če želimo, da bo samoupravna delavska kontrola dosegla zastavljene cilje, mora biti samostojen organ kolektiva. Delavska kontrola je sredstvo in mehanizem za popolnejše samoupravljanje delovnih ljudi. Samoupravna delavska kontrola se oblikuje v vsaki temeljni organizaciji združenega dela in na vseh ravneh njenega samoupravnega združevanja. Razmerje med samoupravno delavsko kontrolo na različnih ravneh ne sme biti hierarhično. Vsaka opravlja svojo funkcijo na svoji ravni. To pa seveda ne f»omeni, da organi ne bi medsebojni) abdelova-i. Organ samoupravne delavske kontrole je odgovoren neposredno delavcem temeljne organizacije, kjer je bil izvoljen Področje dejavnosti delavske kontrole je zelo razvejano. Obsega zaščito samoupravljanja in Samoupravnih pravic, zaščito sredstev družbene reprodukcije, področje poslov- nih odnosov, ustvarjanja in delitve dohodka, zaščito medsebojnih odnosov v združenem delu in finančno ter materialno poslovanje. Ne glede na njen status je samoupravna delavska kontrola eden od mehanizmov družbene samozaščite. Njeno uspešno funkcioniranje je odvisno od uspešnega funkcioniranja celotnega samoupravnega sistema zlasti zato, ker samo pod tem pogojem lahko uresničuje svoje temeljne funkcije: - presoja pravno pravilnost odločitev sprejetih na vseh ravneh. - presoja moralnopolitično utemeljenost odločitev, - kontrolira izvajanje odločitev, ki so ne-oporočeno sprejete. Njeno delo je praviloma preventivno, zato mora svoje funkcije uresničevati ze v procesu odločanja in ne Rele po sprejetju sklepov oziroma odločitev (mora omogočati učinkovito*! samoupravnega sistema) \|ena delavnost mora biti usmeriena k odstranjevanju |M>ja- vov m vzrokov, ki ogrožajo socialistično samoupravljanje v združenem delu. Uresničevanje njenih nalog v celoti temeljni na angažiranju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi za odpravljanje negativnih družbenih pojavov. Delavska kontrola je instrument družbene samozaščite tudi v tem smislu, da hitro in učinkovito vpliva na odstranjevanje posledic morebitnih ekscesnih pojavov in drugih inkrimiranih dejanj. Notranja (strokovna) kontrola je prav tako element v sistemu družbene samozaščite. Njeno delo in pooblastila ureja posebej temeljni akt temeljne organizacije združenega dela. Tu ne gre za protislovje s samoupravno delavsko kontrolo, ker je notranja kontrola le neločljiv del organizacijsko-proiz.vodno-teh-nološkega ter finančno-materialnega procesa. Seveda pa ta služba tesno sodeluje s samoupravno delavsko kontrolo. Notranja kontrola je različno organizirana in prilagojena s|h'-cinčnim potrebam temeljne organizacije ali organizacije združenega dela. Ni potrebno, da mora biti organizirana v temeljni organizaciji, marveč je organizacijsko lahko postavljena kot služba delovne organizacije oziroma organizmu ije združenega dela. Izvajajo jo stro kovnjaki, za katere je to v delitvi dela njihova osnovna delovna naloga in za opravljeno delo prejemajo osebhi dohodek. Delo notranje strokovne kontroles izhaja iz tehnološkega procesa iti organizacije dela. Jože Kavčič O LA8 8. STRAN Plavanje SPORT IN REKREACIJA V moštvenem delu Triglav KRANJ - V letnem bazenu v Kranju je domači plavalni klub Triglav organiziral predtekmovanje za plavalni pokal Plavalne zveze Jugoslavije. Med sedmimi moštvi, Ilirija (Ljubljana), Fužinar (Ravne), Ljubljana, Olimpija (Ljubljana), VP Kranj 1098 in dveh moštev kranjskega Triglava so v tem delu tekmovanja največ uspeha imeli domači plavalci. Za začetek plavalne sezone so pokazali da so dobro trenirali in da so že sedaj razmeroma dobro pripravljeni za domača in mednarodna tekmovanja. Med posamezniki je največ zmag dosegel Darjan Petrič, saj je zmagal na 100 in 200 m delfin ter na 400 in 1500 m kravi. Prav izid[a na 400 in 1500 m sta po točkah najboljša. Na 1500 m kravi je Darjan Petrič s 15:45 dosegel letošnji najboljši rezultat v petdeset metrskih bazenih. Ta njegov čas pa je tudi njegov četrti najboljši izid. Mošt ve ni vrstni red: 1. Triglav (Kranj) 30.508, 2. Ljubljana 30.007, 3. Smučarski skoki V soboto otvoritev sezone v Stražišču Kranj - V počastitev krajevnega praznika Stražišča bo v soboto, 12. junija ob 17. uri tradicionalno tekmovanje v smučarskih skokih na 15-m skakalnici, pokriti s plastiko v Stražišču. V organizaciji SK Triglav se bodo pomerili mlajši pionirji in cicibani. To bo hkrati otvoritev sezone tekmovanj na plastičnih skakalnicah v Kranju v letošnjem letu. J.J. Norčič spet v A selekciji Kranj - Zvezna komisija za skoke in predsedstvo Smučarske zveze Jugoslavije je v Portorožu potrdilo programe posameznih smučarskih disciplin za sezono 1982/83. V Portorožu so podelili tudi priznanja najboljšim klubom in posameznikom za minulo se/ono. Z Gorenjske so prijeli priznanja: tekačica Jana Mlakar (Mojstrana), akrobatski smučar Brane Ro-bič (Mojstrana), SK Triglav (Skoki), SK Tržič (klasična kombinacija) in SD Mojstrana (akrobatsko smučanje). Za najboljšega smučarja pa so razglasili Bojana Križaja (Tržič). \ novi sezoni bodo člani najboljše selekcije v skokih naslednji (iz vrst gorenjskih klubov): Lotrič, Dolar, Peljhan (vsi Jesenice), Norčič, Bene-dik, Bizjak, Globočnik, GaŠpirc (vsi Triglav) m Kavčič (Žiri). V najboljši mladinski selekciji pa so z Corenjske naslednji skakalci: Stirn, Skrjanc, Kešar (Triglav), Eržen in Mur (oba Žiri). Člansko selekcijo bosta vodila novi zvezni trener Danilo Pudgar in Luka Koprivšek. Za mla dinsko selekcijo pa bo do jeseni skrbe, kranjski profesionalni trener Sandi Cimžar. J. Javornik Fužinar (Ravne) 28.598, 4. Ilirija (Ljubljana) 2R.826, 5. Olimpija 18.249, 6. Triglav II 18.249, 7. VP 1098 Kranj 2.366. Izidi — pionirji — 100 m kravi: 1. Predalič (Olimpija) 1:00.40, 2. Milic (Ljubljana) 1:04,00, 3. Marenčič (Triglav) 1:04,07; 100 m prsno: 1. Kostelec (Ljubljana) 1:17,58, 2. Samaluk (Ilirija) 1:19.97, 3. Mrkaič (Triglav) 1:22,52; 100 m hrbtno: 1. Prislan (Triglav) 1:10,29, 2. Silvester (Ljubljana) 1:12,69, 3. Zebec (Olimpija) 1:14,5»; 100 m delfin: 1. Majcen (Olimpija) 1:07,76, 2. Obrsnel (Ilirija) 1:13,22, 3. Campa (Ljubljana) 1:14,19, 4. Prislan (Triglav) 1:15,27; 400 m kravi: 1. Marenčič (Triglav) 4:42,18, 2. Milic (Ljubljana) 4:44,08, 3. Zebec (Olimpija) 4:46,76; 4 x 100 m mešano: 1. Ljubljana 4:46,28, 2. Olimpija 4:47,49, 3. Triglav 4:49,24; 200 m prsno: 1. Kostelec (Ljubljana) 2:45,21, 2. Samaluk (Ilirija) 2:51,17, 3. Medvešek (Fužinar) 3:01,76; 200 m hrbtno: 1. Prislan (Triglav) 2:34,58, 2. Zebec (Olimpija) 2:36,44, 3. Stopar (Ilirija) 2:39,62; 200 m delfin: 1. Majcen (Olimpija) 2:26,71, 2. Obrsnel (Ilirija) 2:34,95, 3. Campa (Ljubljana) 2:35,25, 4. Prisl ,n (Triglav) 2:50,20: 200 m mešano: 1. Predalič (Olimpija) 2:33,57, 2. Marenčič (Triglav) 2:34,60, 3. Kostelec (Ljubljana) 2:35,18; 1500 m kravi: 1. Aleš (Ilirija) 18:21,93, 2. Milic (Ljubljana) 18:26.29, 3. Marenčič (Triglav) 18:33,24 ; 4 X 100 kravi: 1. Olimpija 4:11,56, 4. Triglav 4:33,53, 6. Triglav II 4:50,03; pionirke -100 m kravi: 1. Stegnar (Ljubljana) 1:03,11, 2. Slemnik (Fužinar) 1:08,44, 3. Mohorič (Triglav) 1:06,55; 100 m prsno: 1. Pešl (Fužinar) 1:23,49, 2. Vrhovšek (Ljubljana) 1:27,48, 3. Pundar (Ilirija) 1:28,68, 4. Savinšek (Triglav) 1:29,32; 100 m hrbtno: 1. Rodošek (Fužinar) 1:15,00. 2. Savinšek (Triglav) 1:19,30. 3. Martinčič (Ilirija) 1:20,30; 100 m delfin: 1. Kalan (Triglav) 1:14,97, 2. Kavčič (Ljubljana) 1:17,20, 3. Mattersdorfer (Ljubljana) 1:18,14; 400 m kravi: 1. Stegnar (Ljubljana) 4:56,28, 2. Mohorič (Triglav) 5:05,52, 3. Puntar (Ilirija) 5:08,93; 4 X 100 m mešano: 1. Fužinar 5:04,10, 2. Ljubljana 5:19,30, 3. Triglav 5:22,60, 6. Triglav II 7:02,00; 200 m prsno: 1. Puntar (Ilirija) 3:02,50, 2. Savinšek (Triglav) 3:05,13, 3. Pešl (Fužinar) 3:05H17; 200 m hrbtno: 1. Rodošek (Fužinar) 2:40,57, 2. Savinšek (Triglav) 2:47.46, 3. Martinčič (Ilirija) 2:48,30; 200 m delfin: 1. Mohorič (Triglav) 2:39,03, 2. Kavčič (Ljubljana) 2:50,21, 3. Mat ;ersdorfer (Fužinar) 2:51,99; 800 m kravi: 1. Stegnar (Ljubljana) 10:10.00, 2. Mohorič (Triglav) 10:22,36, 3. Mattersdorfer (Fužinar) 10:28.70: 200 m mešano: 1. Stegnar (Ljubljana) 2:35,66, 2. Kalan (Triglav) 2:44,25, 3. Slemnik (Fužinar) 2:49,54; 4 X 100 m kravi: 1. Ljubljana 4:40,50, 2. Fužinar 4:45,29, 3. Triglav 4:49,12, 6. Triglav 11 6:15,89; člani - 100 m kravi: 1 B. Petrič (VP Kranj) 57,52, 2. Bučar Ljubljana) 58,69, 3. Bernat (Ilirija) 58,83; 100 m prsno: 1. Bit'jač (Ljubljana) 1:14,16, 2. Jocič (Triglav) 1:14,85, 3. Pavliha (VP Kranj) 115,68; 100 m hrbtno: 1. Ambrož (Fužinar) 1:05,46, 2. Drnač (Ljubljana) 1:05,72, 3. Veličkovič (Triglav) 1:08,81; 100 m delfin: 1. D. Petrič (Triglav) 1:02,87, 2. Drnač (Ljubljana) 1:03,85, 3. Kos (Fužinar) 1:04,34; 400 m kravi: 1. D. Petrič (Triglav) 4:00,37, 2. B. Petrič (VP Kranj) 4:04,92, 3. Bučar (Ljubljana) 4:19,39; 4 X 100 m mešano: 1. Triglav 4:22,76, 2. (Ljubljana) 4:24,66, 3. (Fužinar) 4:29,11; 200 m prsno: 1. Jocič (Triglav) 2:40,90, 2. Mejač (Ljubljana) 2:41,33, 3. Sovine (Fužinar) 2:42,91, 4. Pavliha (VP Kranj) 2:49,90; 200 m hrbtno: 1. Ambrož (Fužinar) 2:18,35, 2. Drnač (Ljubljana) 2:23,22, 3. Veličkovič (Triglav) 2:26,47; 200 m delfin: 1. D. Petrič (Triglav) 2:15,77, 2. Drnač (Ljubljana) 2:19,25, 3. Bernat (Ilirija) 2:23,07; 200 m mešano: 1. B. Petrič (VP Kranj) 2:21,04, 2. Kadoič (Triglav) 2:22,87, 3. Kos (Fužinar) 2:25,40; 1500 m kravi: 1. D. Petrič (Triglav) 15:45,70, 1. Bučar (Ljubljana) 17:02,10, 3. Giacomelli (Tri-4 glav II) 17:13,51; 4 X 100 m kravi: 1. Triglav 3:55,31, 2. Ljubljana 3:56,70, 3. Olimpija 4:06,71, 6. Triglav II 4:29.07; članice — 100 m kravi: 1. Avbelj (Ljubljana) 1:03,11, 2. Cesnik (Fužinar) 1:05,19, 3. Praprotnik (Triglav) 1:06,55; 100 m prsno: 1. Sovine (Fužinar) 1:21,45, 2. Kosirnik (Triglav) 1:21,76, 3. Porenta (Ilirija) 1:25,83; 100 m delfin: 1. Kos (Fužinar) 1:10,48, 2. Berložnik (Triglav) 1:11,58, 3. Lenarčič (Ljubljana) 1:13.13; 400 m kravi: 1. Avbelj (Ljubljana) 4:49,68, 2. Praprotnik (Triglav) 4:50,13. 3. Krašovec (Ilirija) 4:56,07; 4 X 100 m mešano: 1. Fužinar 4:53,73, 2. Triglav 4:57,08, 3. Ljubljana 5:07,00; 200 m prsno: 1. Kosirnik (Triglav) 2:50,78, 2. Sovine (Fužinar) 2:58,43, 3. Porenta (Ilirija) 3:06,34; 200 m hrbtno: 1. Cesnik (Fužinar) 2:33,70, 2. Kosirnik (Triglav) 2:37,83, 3. Gregorčič (Olimpija) 2:43,10; 200 m delfin: 1. Berložnik (Triglav) 2:30,86, 2. Kos (Fužinar) 2:31,43, 3. Lenarčič (Ljubljana) 2:42,81; 200 m mešano: 1. Praprotnik (Triglav) 2:35,66, 2. Cesnik (Fužinar) 2:38,35, 3. Kavčič. (Ljubljana) ■ Avbelj (Ljub- 2:43,47; 800 m kravi: 1. Ijana) 9:49,91, 2. Praprotnik (T>nglav, 9:52,53, 3. Krašovec (Ilirija) 10:08,02 4 X kravi: 1. Triglav 4:27,79 2. Ljub- 100 m ljana 4:29,37, 3. Triglav II 5:31,16. Fužinar 4:37,09 D. Humer Atletsko prvenstvo tržiških šolarjev TRZIC - Na igriščih ob osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču je Šolsko športno društvo Polet pripravilo letošnje občinsko prvenstvo v atletiki za učence in učenke sedmih in osmih razredov vseh treh tržiških osnovnih šol. Nastopilo je več kot 100 najboljših, ki so tekmovali v teku na 100. 300, 600 oziroma gL^h nfTF? far""T TrHfs° ™Jst«rejšima članoma K on užu m DredsedniL^^! V*£ U Sv0č no pa sopredah J Kikelj JaneZU Kallšmku skromno spominsko darilo (na sliki) - Foto: Uspešno delo tržiškega Partizana Tržič — Na občnem zboru so se zbrali člani TVD Partizan Tržič. Razen številnih športnikov so se občnega zbora udeležili športniki iz. Sveč na Koroškem, s katerimi posebej dobro sodelujejo tržiški sankači, predstavniki telesnokulturne skupnosti. SZDL, krajevne skupnosti Bistrita in zastopniki nekaterih drugih organizacij in društev. O delu tržiškega Partizana je poročal stari in novi predsednik Janez Kališnik. Izjemno je napredovala rekreacija, saj iz široke baze rastejo novi tekmovalci, zreli za aktivno vključitev v atletske klube, pred vsem v Triglav iz Kranja. Dobro so delali hokejisti in usposobili naravno drsališče, ki je številnim omogočilo ceneno rekreacijo. Plavalcem se obetajo boljši časi, saj je letno kopališče končno ogrevano in se bo sezona kopanja podaljšala. Sedaj je trajala le okrog 30 dni letno. Prizadevni so bili košarkarji in odbojkarji. saj so bile organizirane t rim lige, pa voditelji rekreacije za stareše, gim-nastična sekcija, karateisti in keglja-či. Marsikoga za rekreativno dejavnost tepe pomanjkanje primernih objektov, kot na primer kegljače. Tržiško kegljišče, staro komaj pet let, je neuporabno in kegljači gostujejo v Skofji Loki. _ V tekmovalnem športu se največ udejstvujejo rokometaši in sankači. Prvi imajo v tekmovanju tri ekijie. sankači pa so med na jboljsimi v društvu. Člani sekcije tvorijo jedro državne reprezentance, prav tako pa so odlični organizatorji domačih in mednarodnih tekmovanj. Prostori za vadbo in denar so največji problemi tržiškega Partizana. Vendar so športniki pripravljeni tudi z minimalnimi sredstvi doseči kar največ. Tesneje kaže sodelovali s športniki iz krajevnih skupnosti, sodelovanje s telesnokulturno skupnostjo pa je vzorno. .J.Kikel 1000 metrov, v skoku v višino in daljino, kot med učenkami so imeli največ uspeha domači tekmovalci, ki so premočno osvojili tudi skupno ekipno prvo mesto pred BSD Kokrški odred z istoimenske šole v Križah in učenci SŠD Storžič z osnovne šole heroja Grajzarja. Rezultati - 100 ni: fantje: 1. Pogačnik (P) 12,46, 2. King (S) 12,61, 3. Koselj (P) 12,73; dekleta - 1. Pesjak (P) 13,45, 2. Zupan (KO) 13,47, 3. Meglic (P) 13.85; dekleta - 300 m: fantje - 1. Pogačnik (P) 40,92, 2. Semrov (P) 41,80, 3. Kavčič (P) 42.56; dekleta - 1. Sarabon (P) 47,75, 2. Zupan (KO) 48,74, 3. Hribar (P) 49,71; 600 m - dekleta: 1. Pesjak (P) 1:52,00, 2. Mali (KO) 1:54,00, 3. Stojko (P) 1:56,00; 1000m - fantje; 1. Pirjevec (P) 2:52,00, 2. Pesjak (Pl 3:01,(X). 3. Markič (P) -3:04,00; skok v višino: dekleta: - 1. Puškar (S) 140, 2. Kalan (P) 135. 3. Puhar (S) 135; fantje - l. Lipold (KO) 155, 2. Pirjevec (P) 155, 3. Grdič (KO) 155; skok v daljino: dekleta - 1. Meglic (P) 429, 2. Šarabon (P) 402. 3. Bacanovič (S) 401: fanjje - 1. King (S) 581, 2. Pesjak (P) 560, 3. GaŠperlin (KO) 552; suvanje krogle: dekleta - 1. Oranič (KO) 930, 2. Sparovec (P) 900, 3. Zibler (S) 865; fantje - " Debevc (P) 10,00, 2 Katradjilski 10,70, 3. Kepic (KO) 10,35; štafeta 4 100 m: dekleta - 1. Polet 57,17, Kokrlki odred 58,93, 3. Storži«' 1:05,36; fantje - 1. Polet 51,04; 2. Storžič 53,93; 3. K. odred 56,97. J. Kikel Jutri finale APPS za osnovne Šole Jutri od 15.00 ure dalje bo na stadionu ŽSD Ljubljana v ."siški finale »Atletskega pionirskega pokala Slovenije« za leto 1982. Spisek finalistov, po 15 najboljših pionirjev in pionirk v posameznih disciplinah, je na podlagi rezultatov devetih področnih prvenstev izdelala Atletska zveza Slovenije. Z Gorenjske se je v finale uvrstilo 16 posameznikov ter ena štafeta iz osnovnih šol F. Prešeren — Kram (Celar Bernarda — 100 m, Rajgelj Petra, Rant Sava in Krumpester Barbara - visina. Prah T.iaša — daljava. Bauer Sik o - višina), H Bračiča - Tržič (Pesjak Polona — 600 m. Meglic Melita — daljava, Pirjevec Samo — 1000 m, štafeta 4 x 100 tn pionirke). L. Seljak -Kranj (Draksler Maja — 100m, Rus Igor - 1000 m), Kokrškega odreda - Križe (Zupan Irena — 100 m). H. Grajzerja -Tržič (King Uroš - daljava), M. Valjavcc — Preddvor (Sodnik Marjana - krogla), Boh. Bistrila (Grgič Marjan - daljava), A.*T. Linhart - Radovljica (Šinkovec Tone - daljava i I KavčM! 1. (P) x 2. ODLIČNA UVRSTITEV JANEZA PINTARJA NA rro^0 SKEM - Iz češkoslovaškega mesta Horiee so se vrnili i0810^ ci, ki so se udeležili velikih mednarodnih eestnohitrostn^hJ!!^0^ pah so razen domačinov še tekmovalci iz Avstrije 7, Sast°-Nemčije, Nizozemske, Švice, Madžarske, ČeškoslaZVk ^P^blikt demokratične republike in Jugoslavije Najbolii, ,w *Vf"tMe Kranjčan Janez Pinta r. Na pet kilometrov dnlJDrn*i >e ^ bil odličen tretji. Lani je bil na tej dirki šesti Pint * *°lx*»> dopolnil Novomeščan Pavlic s petim mestom Ekimn*1^**** J* razredu do 125 kubičnih centimetrov drugi za 7nh~l S° » r fotografiji Janez Pinta r s številko 81 - MJenhol"' enr» Sa Nogomet Drevi Zlata selekcija : Kranj KRANJ - Drevi ob 19. uri bo na Planini zanimivo nogometno srečanje. V prijateljski tekmi v malem nogometu se bosta pomerili moštvi Zlate selekcije in Kranja. Čisti dohodek od tekme je namenjen zaparaplegike. V moštvu Zlate selekcije nastopajo znani nogometaši, športni novinarji in gledališki igralci. V reprezentanci Kranja bodo tokrat nastopili najboljši kranjski športniki. Srečanje bo vsekakor zanimivo in vredno ogleda. -4dh Triglav in Rudar remizirala KRANJ — Slovenska nogometna liga Triglav : Rudar (Trbovlje) 1:1 (1:0), stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 100, sodnik šajn (Ljubii«na). Strelca: 1:0 Murnik (44) enajstmetrovka), 1:1 Razboršek (71). Triglav — Eljon, Legat, Valant, Ovse-nek (Cotman), Tkalec, Grubič, Gros, Jakara, Mokič, Radosavljevič, Murnik. Rudar — Obrez, Pavlic, Dragoj lar, Rižnar, Auflič, Zagore. Pustak (Sušnik), Razboršek, Duh (Muzunljak), Kini, Zlak (Drnovšek). Triglavani so tudi tokrat na domačem igrišču remizirali. čeprav bi lahko zmagali. Toda tokrat jim je zmago preprečil sicer dober sodnik Sajn iz Ljuhljane. V drugem delu igre jim je namreč razveljavil dva zadetka. Upravičeno prvega, saj je bil Mokič v nedovoljenem položaju, drugi pa je bil čist. Sodnik Sajn si je pri tem zadetku dobesedno izmislil prekršek nad vratarjem. Sicer je igra že v začetku pokazala, da se gostje iz Trbovelj ne bodo zlahka dali presenetiti. Zaigrali so sicer zaprto, a vseeno borbeno in s hitrimi protinapadi, Na obeh straneh je bilo nekaj priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene. Edin^ zadetek v tem prvem delu je dosegel iz kazenskega Strela, bele točke, domačin Murnik. V drugem delu se je igra še bolj razživehv Gostje so poizkušali vse, da bi izid obrnili sebi v prid. Posrečilo se jim je, da so le izenačili. Za zmago so bili prepočasni. -dh Nogometaši Triglava uspešni Kranj — Po dobri uvrstitvi v slovenski nogometni ligi so nogometaši Triglava dosegli ponovno lep Uspeh na kvalitetnem nogometnem turnirju V avstrijskem mestu Glanegg Razen domačinov so na turnirju igrali še Triglav SV Oberglan in SCA St. Veit. Triglav je v .prvi tekmi premagal domačine s 4:2. Zadetke so dosegli Jakara, Mokič in Krivic. V finalni tekmi, ki je bila ocenjena za eno najboljših na turnirju, je Triglav premagal St. Veit s 3:2. Gole so dosegli Gros, Mokič, in Legat. Za Triglav so na turnirju igrali Beton, Legat, Brezar, Ovsenek, Tkalec, Grubič, Gros, Krivic. Jakara, Mokič, Radosavljevič, Kljon in Knnič. Osvojili so prehodni pokal in kipec nogometaša v trajno last. Tako nogometaši iz Kranja uspešno utrjujejo stike z nogome ta*i onstran Karavank. RC, Avtomoto šport Smola Gorenjcev Tržič - Na dirki za državno pne« v motokrosu v Čakovcu Gornja i imeli sreče V kategoriji 125 Ubita*« timetrov je Marjan Mihehc iz Rad težko padel, Darku Zoranu uTrbt zablokiral motor. Najboljše se ja i Branko Mežnar iz Trtica, ki je ti prvi vožnji je bil odličen drufi ta zmagovalcem Predanom, vendar j njemu zatajil motor. Bojan Pa« Tržiča je bil 26., ekipno pa so bil sedmi. V dirki v kategoriji 250 kubMt timetrov, ki je bila v Zelini p> «»! Tržičana Matjaž Globočnik in Ahačič med 40 tekmovalci 14. in 1 USPEŠNI NA KARTING - Na karting progi v javnih Ljubljani je bila dirka za prvenstvo. Gorenjci so se odhrno i li. Sandi Jakopič je bil v svojem r tretji Alež Bizjak pa trinajsti. Majkič iz Kranja je bil sesti v razredu, v najmočnejši kateto sta bila člana AMD Bled Rudi in Vlado Berce 10. in 11. Grzettf sta nastopila tudi na veliki m« dirki v Ljubljani Berce je bil ti za dvema odličnima tekmovala Italije Grzetič pa je bil sesu. To i uspeh tako za njiju kot za i AMD Bled Nika Matjaža, ki mehanika pripravlja motorje MIRAN STUDEN USPE$!*> STOPA - Miran Studen iz Si sicer član AMD Donit-Olunput mevalec v railvu. je uspešno na avtomobilistični hitrostni Kragujevcu. Čeprav.je bila to i g ova takšna dirka, je aueact mesto. ^Rokomet Uspeh pionirjev Jelovice Skofja Loka — V Smanaen Litiji se je končalo republiško m etno prvenstvo mlajših dm (letnik 1968 in mlajši t. V teknem je bilo vključenih 25 ekip u Slovenije, gorenjski pionirski rok pa so zastopali razen Jelov r« 1 iz Tržiča in Preddvor. Predteka nje skupine center ie potrtblo p Jelovice, ki je zmagala i pred Inlesom. Grosupljami itd. nirji Jelovice so med dmr magali Aero iz Celja in Inlešj so bili tudi od Jadrana iz Koz Z osvojitvijo naslova n prvaka so pionirji Jelovice p v Skofji Loki dobro delajo i al rokometaši in da se ca usetej meta v škofjeloški občini ni 1 posledica dobrega dela v a klubih. Za zmagovito moit\ Kuzma, Pozvek. Nikolič. limč, Tavčar. Beguš Eržen. Primožič, Suhi v Friškovec Rus, d Cm Rokometašice Peka v slovenski ligi Kranj - V prvi B metm ligi so v soboto odij? kolo. Rokometašice AloJei « — i vale. Njihovo dosedamo »• kkkl pozitivno ocenimo. Rok'omS.vJM vice so igrali s Prularm. r^JSf Preddvora, prav tako v U nJT 1 pa so gostovale v Ajdovščini V republiških ligah se teka** zaključujejo. V drugi temfci hški ligi so rokometa*** zmagale m se tako uvrstil«, v **f vensko rokometno ligo ........ J Ki.Str na gorenjevaški šoli reč znanja — boljše delo geslom so učenci in učitelji osnovne Sole dr. Ivan Tav-' Gorenji vasi v četrtek proslavili dan šole, ki so ga letos (praznovali v spomin na 3. junij 1941, koje okupator izselil Ifličane — Bogat prikaz dejavnosti skozi skrbno priprav-Iturni program in razstavo izdelkov vas nad Skorjo Loko Četrtek so imeli učenci in uči ttaaovne Sole v Gorenji vasi. ki "■e po velikem poljanskem ro-m. Ivanu Tavčarju praznik; to proslavili dan šole. Prosla-1>J lepim kulturnim progra-v katerem so prikazali življe-* Pouk oziroma njegove a Sali ive strani, odprli so izdelkov ter se pomerili v in družabnih tekmovanjih, •ole praznujemo v spo-■»3.junij 1941, ko ao okupa-« Gorenje vasi izselili prve ■e družine,« je v pozdrav-* javoru, ki ga je naslovil na učitelje, goste iz drugih "J* delovnih organizacij ter Jfrae skupnosti v Gorenji ff,.me-nixa. Uresničitev teh ciljev, je pred odhodom povedal vodja odprave Matej Kranjc, hi pomenila novo uveljavitev jugoslovanskih alpinistov v Evropi. V alpskih deželah je naum-ekstremno smučanj«' t visokih gora dokaj razširjeno in cenjeno. Pn nas so bili prvi začetnik, na tem področni prav kranjski alpinisti, k) M se odločili še naprej razvijati to zanimivo vejo alpinizma. Za sedanjo odpravo, ki pomeni prvi večji tovrstni poizkus Jugoslovanov, so si zadali zahtevno nalogo, vendar jo bo moč ob ugodnem vremenu izpolniti. Zato so vso zimo skrbno utrjevali telesno pripravljenost med vzponi na zasnežene vrhove Julijcev in spusti s smučmi z njih. Pri organizaciji odprave je pokazalo razumevanje tudi okolje, saj so v delovnih organizacijah Iskra — Električna ročna orodja in Iskra — Kibernetika v Kranju pa Elan v Begunjah darovali nekaj denarja m opreme« Oh tem je treba naglasiti, da bo glede na način podobnih odprav v svetu poizkus naših alpinistov kratkotrajen in varčen. Na najvišji vrh v Evropi bodo opravili klasičen vzpon; torej, šli bodo peš, z vso alpinistično in smučarsko opremo n;: ramah. Če bo vreme dobro, se bode / Mont Kanca spustili po zahtevni vzhodni steni Brenva, bb manj ugodnih razmerah pa načrtujejo spust po severni stem zelo slabo vreme jim bo prekrižalo vse načrte. Zaželimo jim ■torej Vedro nebo nad Alpam1' S. Saje De soto roval letnik 1930, s katerim . >o Meglic in Aljančič iz Bistrice pri Tržiču nastopila na ralyju Veterani dirkali Na tradicionalnem tekmovanju starih avtomobilov sta nastopila tudi Tržičana Jože Meglic in Karel Aljančič na avtomobilu de soto royal iz leta 1930 ■trice pn Tržiču. Njun avtomobil ima f> cilindrov in razvije hitrost do 100 kili metrov na uro. 7.e lani sla nastopiti na tem tekmovanju in bila peta, letos pa jima je Alo Hlabfte — bila sta 17 V Logatcu sta vozil« prehitro, pa jih je zaznal radar in morala sta plačati kazen, prav tako pa sta dobila kazenske točke. Povabljena sta tudi na podoben ralv v Avstrijo. M.Ienkolc Tržič - Tehniški muzej Slovenija je tudi letos pripravil tradicionalni ralv starih avtomobilov Na startu v Ljubljani m (e sbmk kar m tekmovalcev a Italije, Avs»riie. Madžarske in Jugoalavij« Med udeleženci »ta bila tudi Tržičsna: voznik m lastnik gasilskega avtomobila ti leta 19.*) znamke de soto roval Jože Meglif i/ Bistrice in sovotnik ter mehanik Karal Aljančič, prat tako it n- Del kmečke ohceti v Skofji Loki v. Skofja Loka - Del t rad cionalne ljubljanske kmečke ohceti bo letos tudi v Skofji Loki. V petek, 2.r> junija, »Odo v tisočletnem mestu pripravili Bran* ga nje in prevoz bale. Poročne pare in goste bo 00 VI, uri pred poslopjem obrtne pozdravil predsednik Občinske turistične zveze Skofja Loka Niko ("Vučić, nakar iib bodo postregli z loško preSCO m s iraklom do-mačega žganja. Predstavniki Turističnega društva Skofja Loka jim bodo izročili prospekt Loke in značko mesta Nevestam pa bodo pripeli gorenjski Šopek - nagelj m rožmarin. Folklorna skupina bo nato zaplesala gorenjsko polko in valček, nakar »0 /a poročne pare in Koste trio Arabeska izvede! V grajski kapeli mali koncert. Ogledali si bodo le muzej na loškem gradu. Ob 13. uri bodo pred Skopat - jevn bajto na grajskem vrtu pripravili kmečko kosilo po starem običaju. Na mizi bodo do mace klobase z zaseko, telečja obara z ajdovimi žganci. svinjska pečenka z mariniranim zeljem in pebtranka. Ob 16. uri se bo začel spored na Mestnem trgu. I)obrodošlieo ho poročnim parom in gostom izrekel predsednik skupščine občine Matjaž Cepin. Gledališka skupina in furmani iz Stare Loke bodo po starem običaju prikazalia pre-VOZ nevestine bale in šranganje. V sporedu, ki bo tekel do 18,30 bodo nastopile folklorne skupine, poročni pari bodo tekmovali v Žaganju drv ter seveda plesali. Obdarili jih bodo z. domačo culo, v njej bosta dve latvici, leseni žlici, vilice in noža ter loški kru- bek — srce Poročni pari bodo večerjali v hotelu Transturist, ljudsko rata nje na Mestnem trgu p« bo trajalo do 11. ure. J GLAS 10 STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE Ig •I loški muzej Skofja loka Komisija za delovna razmerja objavlja oglas za prosta dela naloge in RAČUNOVODJE Kandidat mora poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati se naslednje pogoje: — da ima dokončano ekonomsko srednjo šolo, — da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj v vodenju finančno računovodskih poslov, — poskusna doba traja 3 mesece. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidat naj ima rešeno stanovanjsko vprašanje. Pismene prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov »Komisija za delovna razmerja pri Loškem muzeju«, 64220 Skofja Loka, p. p. 9 Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sprejemu odločitve. AVTOKOVINAR Skofja Loka Kidričeva 51 objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA 2. VODJE KONSTRUKCIJE Kandidati morajo poleg z zakonom in družbenim dogovorom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1.". — da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih ali enakih delih in nalogah ali — strojni tehnik in 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah, — da ima sposobnost organiziranja in vodenja dela ter usklajevanja delovnega procesa, — da izdela program dela za mandatno dobo in sicer notranji kandidat v roku 3 mesecev in zunanji kandidat v roku 6 mesecev po sklenitvi delovnega razmerja. Mandat za dela in naloge traja 4 leta in je delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. pod 2.: - da je kandidat dipl. strojni ing. s 3-letno prakso na enakih ali podobnih delih in nalogah, — da ima sposobnost organiziranja in vodenja dela ter usklajevanja delovnega procesa, — da ima pozitiven odnos do samoupravljanja in družbenopolitične ureditve ter ustrezne moralno etične vrline, — zaželjen je strokovni izpit Pismene prijave s kratkim življenjepisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov DO Avto kovinar, Skofja Loka, Kidričeva 51. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh no poteku razpisnega roka. glasbena šola kranj BO ZA ŠOLSKO LETO 1982/83 VPISOVALA NOVE UČENCE V INSTRUMENTALNI ODDELEK — harmonika — 8. leta dalje starost od IN SKUPINSKI POUK — blokflavta - starost 7 do 8 let — mala glasbena šola — starost 6 — 7 let — glasbeni ciciban — starost 5 let VPISOVANJE: pismene vloge sprejemamo do 11. 6. 1982. Preizkus glasbene sposobnosti bo 21. 6. ob 8. uri in ob 15. uri. UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ razpisujejo dela in naloge PRIPRAVNIKA v sekretariatu občinske skupščine in izvršnega sveta Pogoji: — visoko strokovna izobrazba pravne ali sociološke smeri, — moralno politična neoporečnost Za razpisana dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas — za čas trajanja pripravniške dobe (1 leto), s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Občina Kranj — Splošne službe, Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh po objavi. ISKRA Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n. spi. o. Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna avtomatskih telefonskih central Kranj objavlja prosta dela in naloge VODJE MATERIALNEGA POSLOVANJA za nedoločen čas Pogoji: - višja izobrazba tehnične smeri, - tri leta delovnih izkušenj. Kandidati naj pisne prijav« z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Iskra Telematika Kranj, Služba za kadrovske in splošne n. deve, Savska loka 4, 14000 Kranj. I Osnovna šola LUCIJAN SELJAK Kranj Svet osnovne šole objavlja na osnovi 505. člena Zakona o združenem delu, 137. člena Zakona o osnovni šoli in 242. člena statuta šole prosta dela in naloge ravnatelja šole Kandidat mora imeti pedagoško izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj. Poleg pogojev iz 511. člena Zakona o druže-nem delu in 137. členu Zakona o osnovni šoli mora izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti mora ustvarjalen odnos do samoupravljanja, — biti mora družbeno-politično aktiven, — imeti mora organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog osnovne šole, — samostojen in ustvarjalen, — biti mora moralno etično neoporečen Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. KOLESARSKI SEJEM! Kolesarsko društvo Kokri-ca bo tudi letos pripravilo edinstven KOLESARSKI SEJEM 12. in 13. junija t kulturnem domu na Kokri-ci. Razen tekmovalnih in navadnih koles bodo nu-stavili domačo kolesarsko opremo od dresov, hlač. kolesarskih vetrovk do posebnih kolesarskih čevljev (šprinteric) in rokavic. Možen bo seveda tudi nakup Kot posebnost pa bo Ljubljanska Emona razstavila dirkalna kolesa Bottec-chia. Na kolesarskem sejmu bo organizirana prodaja rabljenih koles in ostale kolesarske opreme, v nedeljo p« bo tudi bogat srečelov. GREMO NA MORJE MILI MOHOR L JUNIJA 1982 jGLASI ■Oroti porodnišnice) JU 16 uprava komerciala 28-463 Kodam telefon 27-960 f*»prodam različne sorte PELAR-«J Posebno lepe so pokončne, v treh * Prodaja od 13. do 20. ure. B. M., ».Rožna 32 5268 otroSko POSTELJICO. Ogled Stajic Ratko, Ul. Gorenjskega *!«, Kranj, telefon 27-904 5493 *iffl ohranjen ŠOTOR za 6 oseb -BiAevac Nedelj ko, Ul. Gor I Kranj, telefon 28-851 5494 kg težke PRAftlOE in rota-»KOSILNICO. S p. Brnik 60 5495 £■» prodam dobro ohranjeno no GARNITURO, ki obsega zteg-»*!m 2 fotelja. MoSa Pijade 46, sta-»1« VI, Kranj 5496 JjpZMAJA. Telefon 26-211 .5497 JCKE, rjave, odlične nesnice, stare ••r.dobite v Srednji vasi 7, Golnik, 5498 N»l00kv. m SIPOREKSA za ob-«| dnevno SOBO s sedežno TRO. Močnik Lidija, Zlato * c Kranj 5499 'ton letno POROČNO OBLEKO i ?k*ok OTROŠKI VOZIČEK •oje t«lefon 26-848 5500 mJ6 kv. m rabljenih SALONIT-•1/JSC 40X55. Kolar, Kuraltova 5501 manjšo ali večjo količno BU-*V>k OGLJA. Bogataj, Mlaka nad ji Poljane nad Sk. Loko 5508 J*« večjo količino CEMENTA » 3p. Brnik 31, Cerklje 5509 pil dobro ohranjen globok OTRO-"'OZICEK. Kokalj, Zg. Brnik 60, 5510 Nas plemenskega BIKCA in več *«hih BUKOVIH DRV (klaftre). »«m 6, Cerklje 5511 P» 3 kub. m suhih smrekovih I0V in nekaj BETONSKEGA ZE-i Telefon 77-388 5512 Maa enoosni TRAKTOR s priklju-I0BILNICO, PLUG in PRIKOLI-■paae Prane, Alpska c. 3, Bled 5513 *n PRAŠIČE, težke od 70 do tOVCO in OSLA. Grajska 19, Bled 5514 KRAVO in TELETA skupaj Eno. Vehovec, Dragočajna 13, ** 5515 *• KRAVO po teletu, dobro mle-»M»o3,Bled 5516 •jas novo ZAMRZOVALNO IflUO, 380-litrsko, v garanciji. Ra-^»Gradiika 5, telefon 75-775 5517 *■ 13 SOBNIH VRAT in SlVAL-HiOJ mirna. Žagar Albin, Juleta -"a 3/a, Kranj 5518 . j» aparat za REZANJE KUR-UUNOV debiker. Blenkufi Zorko, "112, telefon 88-731 5519 CKE hiseks, stare 7 tednov, lahko *»k dan od 8. do 16. ure v Pod- 5520 KLAVIRSKO HARMONIKO ov.Tenetise 12, Golnik 5521 j KOSILNICO mutia. Križaj, 43, Sk. Loka 5522 rabljeno STRESNO OPEKO. 77, S k. Loka 5523 Razprodajam io me- ICBV STARE KOKOŠI «SNICE ALI ZA ZAKOL, tohinj 38, NAKLO novo rotacijsko KOSILNICO « *044 5551 nove pećnice za zaprt **dikosti 110x66 višine 110 cm. ■* 74-708, Radovljica, popoldan 5552 čič kninsko društvo »ednja vas Bohinju «3wuje prosto delovno m> UHARICE ^aninski koči na ♦kovnici. je primerno za upoko- m. Mjave pošljite do 15. ju-f 1982 na naslov: Pla-INko društvo Srednja »«,64267 Srednja vas v W»inju. OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 11. STRAN GLAS Zamenjam NAKLADALKO potinger 24 kubično za 17 ali 20. Valjavec Marija, Leše 36, Tržič 5553 Prodam JADRNICO S 425 s prikolico za 3 milij. Začetniku nudim tudi instrukcije. Grosova 21, Kranj, telefon 2.r-446 5554 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Begunje 65 5555 KUPIM Za kosilnico BCS kupim VOZlCKK in OBRAČALNIK. Polak. Bled, Koriten-ska 27 5524 Kupim večjo KLETKO za papagaja (nimfa). Telefon 24-187 dopoldan 5525 VOZILA RENAULT 12 TL, 1974, karamboliran, prodam komplet ali po delih. Informacije Kovinostrugarstvo, C. na Brdo 26. Kranj vsak dan od 14. do 16. ure razen sobote in nedelje 5327 Ugodno prodam RENAULT 4, letnik 1971. Britof 277, Kranj 5338 Prodam ZASTAVO 101 comfort, letnik 1979. Hafnarjevo 107, Sk. Loka ali telefon 61-798 5526 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do leta 1983. Stenovec, Praše 21. Mavčiče 5527 , Prodam obnovljeno ZASTAVO 7.50, letnik 1974, registrirano do 7. maja 1983. Cena 2,4 SM in ZASTAVO 7.50, letnik 1977. Gregorc, Sp. Veterno 3. Tržič 5528 Prodam ZASTAVO 7.50, letnik 1972, neregistrirano. Markelj Marko, St. Žagarja 32/a, Radovljica, telefon 75-224 5529 Prodam delno karambolirano ZASTAVO 750. Cena 3 SM. Naslov v oglasnem oddelku 5530 Prodam ZASTAVD 101, letnik 1977, registrirano in 126 P, letnik 1977. registrirano do leta 1983v Amež, Zupanova 3, Šenčur 5531 Ugodno prodam dobro ohranjeno motorno kolo elektronik 90, Krmelj Janez, Andrej nad Zmincem 14, Hrastnica 5532 FIAT 125 P, letnik 1976, 37.000 km, prodam ali zamenjam za manjši avto. Telefon 25-867. Oprešnikova 88, Kranj 5477 Prodam 4 mesece starega karambolira-nega GOLFA JGL. Ogled v četrtek in petek popoldan. Stara Loka 62 5537 Prodam BIVALNO PRIKOLICO IMV 380 L, opremljeno s hladilnikom, radiatorjem in predsotorom. Tel. 064-74-114 55.38 Prodam MOTOR z MENJALNIKOM in PODOSOVINE za zastavo 101. Kropa 75, popoldan 5539 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, spredaj rahlo karamboliran. Adergas 13, Cerklje 5540 Prodam NSU 1200 C. Cena 15.000. Mesaric, Janeza Puharia 4, Kranj 5541 Prodam Športno ŠKODO 110 R, letnik 1977, prevoženih 72.000 km. Informacije dopoldan na telefon 77-447 ali ogled Ul. Narodnih herojev 11, Bled 5542 Prodam 2 ZASTAVI 750, letnik 1970 in 1974, registrirani eno leto. Cena 1,8 in in 3.5 SM. Valjavec Marija, LeSe 36, Tržič 5543 Prodam ZASTAVO 101 v dobrem stanju. Sp. Gorje 85/a, Zg. Gorie 5544 Prodam MOTOR za audi 60 L, skupaj ali po delih. Ogled vsak dan po 15. uri. Rozman Marjan, Skokova 11, StražiSče 5545 Ugodno prodam SIMCO 1000 GLS, starejši letnik, registrirano do novembra '82. S pehar, Britof 325 5430 STANOVANJA Glasbena Sola Kranj išče GARSONJERO oziroma ENOSOBNO STANOVANJE za svojega delavca od 1. 9. 1982 dalje za eno leto oziroma po dogovoru 5546 SOBO v Radvljki z ločenim vhodom in s souporabo sanitarij oddam zidarju — zakonskemu paru brez otrok za pomoč pri gradnji hiSe. Informacije tel. 77-216 od 18. ure dalje 5547 Mlad soliden profesor iSče SOBO v Kranju od 1. septembra 1982 dalje. Petrovič Janko, Štepanjska cesta 18/a, Ljubljana 5548 Družina (Stirije odrasli člani) iSče STANOVANJE v okolici Škofje Loke, Kranja ali Medvod za dobo dveh let. Nudi predplačilo. Ponudbe pod Družina 5549 ZAPOSLITVE ISčem honorarno pomoč za DELO V POTUJOČEM BIFEJU, postavljenem v bližini Kranja, primemo tudi za upokojence ali Studente. Telefon 064-57-014 55.50 PRIREDITVE TVD PARTIZAN Naklo, Nogometni klub, priredi v soboto, f2. junija 1982 od 19. ure dalje in v nedeljo 13. junija 1982 od 16. ure dalje ob gasilskem domu v Naklem VELIKO VRTNO VESELICO s plesom. Zabaval vas bo priznani ansambel TRGOVCI. Kegljanje za jarca, streljanje z zračno puSko za nagrade. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Vabij vas nogometaši iz Nakla. 55.56 OBVESTILA ČEBELARJI POZOR! Na zalogi imam okvirje za stanice. Telefon 064-62-195 5465 CGP DELO TOZD PRODAJA Podružnica Kranj zapodi pogodbeno v mesecu juliju 82 in mesecu avgustu 82 prodajalce za nadomeščanje med dopusti v naših prodajnih mestih v Kranju, skofji Loki, Tržiču, Jesenicah, Bledu, Bohinjski Bistrici. Kranjski gori, Begunjah in Zireh. Delo ie primerno ta Studente, Upokojence ali gospodinje. "/Hdhe pošljite n« CGP Delo TOZD Prodaja Podružnica Kranj, '«',4ka 16, 8 dni po objavi. Oddam PRIKOLICO KU-450 za 4 osebe v kampu Stella Maris v Umagu v naslednjih časovnih terminih od 7. do 20. junija, 5. do 16. julija in ves september Šifra Prikolica vsak dan V KRANJU od 1. maja naprej /Z 2IVILA-^ CENTRAL Sporočamo žalostno vest, da nas je v 73. letu za vedno zapustila naša dobra žena, teta in sestra ANTONIJA JEROVŠEK iz Lahovč Pogreb drage pokojnice DO v torek,£ Junija 1982: ob 16. uri izpred hiše žalosti na tamkajšnje pokopališče. Žalujoči: mož -Jože in drugo sorodstvo Lahovče, 7. junija 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, hčerke, babice, sestre, tete in svakinje MARIJE PRAVHAR iz Kranja se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavkam in znancem ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, daroval« toliko lepega cvetja m 10 tako številno pospremili na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala velja dr. Pegamovi za pomoč in prizadevnost med boleznijo. Hvala tudi dobrim so.sedom, ki so ji ves čas bolezni tesno stal. ob stran, m jipomaRali. Prav tako se zahvaljujemo pevcem in g. župniku za opravljeno pogrebno svečanost. Vsem, tud. tistim, ki niso posebej omenjeni, naša prisrčna hvala. Žalujoči: sinova Lado in Brane z družino, mama, bratje: Lojze Janko, Lovro, Feliks in sestra Pavla z družinami ter vse drugo sorodstvo Kranj, Sovodenj, Skofja Loka, Mojstrana, 3. junija 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame IVANE DERLINK roj. Ravnihar s Trate se iz srca zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Zamanovi, Organizaciji zveze borcev, pevcem, tov. Krajniku za poslovilne besede in g. župniku za opravljeni obred. Žalujoča sinova Andrej in Miro i družinama Skofja Loka, 8. junija 1982 Iztekla se je plodna in revolucionarna življenjska pot našega občanr. VLADIMIRJA PERAlCA-PLANINA predvojnega komunista, nosilca »Partizanske spomenice 1941«, sekretarja rajonskega komiteja KP za rajon Tržič, komandanta I. bataljona Kokrškega odreda in imetnika mnogih visokih odlikovanj in priznanj Pokojnik bo ležal v Paviljonu NOB Tržič, od 7. junija od 14. ure dalje do srede, 9. junija 1982, od koder bo ob 17. uri krenil žalni sprevod na pokopališče v Tržiču. SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU! SKUPŠČINA OBČINE IZVRŠNI SVET DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE in ODBOR SKUPNOSTI KOKRŠKEGA ODREDA OBČINE TRŽIČ 75 let planinstva v Selški dolini Vsak deseti Selčan je član planinskega društva V soboto so v Železnikih proslavili 75-letnico organiziranega planinstva v Selški dolini - Predsednik Tone Nastran je spregovoril o razvoju planinske dejavnosti, dr. Miha Potočnik, ki je bil slavnostni govornik, o pomenu planinstva - Slovesnosti bodo sklenili zadnjo julijsko nedeljo, ko bodo odprli prenovljeno planinsko kočo na Ratitovcu Prelepa je Selška dolina, prelepe so njene gore! Ta misel je že pred 75 leti vodila pionirje razvoja planinstva v Selški dolini. Ljubezen do planinstva se je odslej prenešala iz roda v rod, se širila in krepila. Danes je vsak deseti prebivalec doline član Planinskega društva Železniki, število članov pa iz leta v leto narašča. Množičnost je prav gotovo rezultat organiziranega dela, ki ima dolgo tradicijo, saj je te dni planinsko društvo v Železnikih proslavilo 75-letpi-co organiziranega planinstva v Selški dolini. Slovesnost ob tem pomembnem jubileju je bila v soboto zvečer. 0 društvu in njegovem razvoju je spregovoril predsednik Tone Nastran, ki je v prijetnem kratkem opisu povedal zgodovino planinstva v Selški dolini. Organizirani začetki planinstva v Selški dolini segajo v prro desetletje tega stoletja, v leto 1907. V Planinskem vestniku tega leta sporoča rubrika Društvene vesti o novo ustanovljeni Selški podružnici Slovenskega planinskega društva za škofjeloški okraj s sedežem v Železnikih. Ustanovni shod podružnice je bil 24. januarja 1907 na Češnjici, njen prvi redni občni zbor 21. maja, 1907 in za prvega načelnika je bil izvoljen Anton Pfajfar, župnik v Dražgošah. Prvi val navdušenja je uplahnil nekako sredi med obema vojnama. Toda tedaj, so prizadevni selški pla- Viko Bertoncelj iz Železnikov je prejel zlato priznanje. »Član planinskega društva Železniki sem od leta 1952 oziroma sem tedaj postal član upravnega odbora kot poverjenik za mladino. Kasneje sem bil več kot deset let predsednik društva. Ne da bi zvenelo neskromno, se lahko pohvalim, da smo tedaj veliko naredili. Povečali smo kočo na Ratitovcu, obnovili opremo, zgradili bivak za agregat in označili loško planinsko pot na vsem našem območju: Od Porezna, prek Sorske planine, Rati-tovca, Dražgoš do Mohorja. Sicer pa mi planinarjenje pomeni najlepšo rekreacijo. Ce je lepa nedelja, se z družino podamo v hribe.« France Plesec iz Železnikov je tudi dobitnik zlatega priznanja. »Član planinske organizacije sem od leta 1945, v Železnikih pa sem včlanjen od leta 1952, ko sem nastopil službo v šoli. Na šoli je bila dokaj razvita športna dejav- nost, predvsem smučanje, medtem ko se pionirji in mladina za planine niso veliko zanimali. Zato smo pred dobrimi petnajstimi leti ustanovili planinsko sekcijo. Začeli smo tekmovati za značko pionir planinec, delati loško transverzalo, skratka začeli smo obiskovati naše hribe in gore. Tisti, ki se v osnovni šoli navdušijo za planinarjenje, so potem v večini planinci vse življenje. Res pa je, da bi morali tudi na srednjih šolah mladino bolj zainteresirati za planinarjenje.« Tone Nastran, predsednik Planinskega društva Alples: Zadnjo julijsko nedeljo bomo odprli prenovljeno kočo na Ratitovcu. Z izdatno družbeno pomočjo smo jo skoraj v celoti obnovili. Naš pokrovitelj je Slo-venijales — TOZD Trgovina, ki nam finančno in strokovno pomaga. V društvu si prizadevamo, da pi planinarjenje postalo čimbolj množična rekreacija in zato veliko delamo z mladino. Na osnovni šoli imajo planinsko šolo, ker je treba začeti pri mladih.« Kovinarji tekmujejo Organ tor ni držal križem rok Skofja Loka-Tekmovalci tretjega H v to jabolko. Lani in predlani je občinskega tekmovanja kovinarjev v bilo še nekaj začetniških težav, pa Skofji Loki so bili v petek popoldne tudi letos se nekaterim napakam za stroji v orodjarni LTH v Vincar- verjetno ne bomo izognili. Reči pa je jih tako zaposleni, da smo namesto treba, da se izkušnje že vidijo.« njih pred objektiv in k besedi pova- Marjan Porenta, predstavnik LTH, nosilec letošnjega tretjega delovnega srečanja kovinarjev, je o letošnji organizaciji dejal: »Za vsako občinsko tekmovanje je veliko dela, na začetku pa še posebej. Vendar je napor neizmerno manjši, če nas podpirajo vodstva delovnih organizacij in če pri njih lahko računamo tudi na pomoč. Na današnje tekmovanje smo se intenzivno pripravljali ves teden. Najprej smo proučili gradivo in skice, ki so nam ga poslali z republike, vendar smo nato osnutek tekmovalnega proizvoda prilagodili zaradi varčnosti. Nato je prišla na vrsto izdelava skic, načrtov, končno pa še priprava istih pogojev v delovnem oklju za vse tekmovalce. Trenutno tekmujejo. Razporedili smo jih v izmene, (vsaka traja dve uri), kajti tekmovalcev je veliko, enakovrednih strojev pa malo.« »Tekmovanje se je osredotočilo na tri organizacije združenega dela,« je dodal Janez Rakovec. »Kljub temu, da imamo v tem koncu dosti kovinsko predelovalnih tovarn. V kovinarskem tekmovanju sodelujejo delavci iz LTH (ta je prevzela tudi materialno in organizacijsko pripravo), Iskre, Kladivarja in Polixa. Nad tekmovanjem pa drži svojo roko občinski sindikalni svet.« Ob našem obisku je bilo tekmovanje še v prvem zagonu, pričakovati pa je bilo, da se bo zavleklo v pozne nočne ure. Tistega dne jih je namreč čakalo še ocenjevanje, ki zavoljo težnje po nepristranosti poteka po zapletenem šifrirnem sistemu. Naslednjega dne pa so se kovinarji sešli še na sklepnem teoretičnem delu tekmovanja. Na kraju naj omenimo še sodelujoče: tekmovanja se je udeležilo največ strugarjev, kar 11, deset je bilo orodjarjev, 8 rezkalcev, 7 varilcev in 6 brusilcev. Med izurjenimi strokovnjaki pa sta bila tudi dva učenca drugega letnika šolskega centra Boris Ziherl. Njuna udeležba in zanimanje mladega rodu zagotavljata, da se organizatorju za prihodnost tekmovanja ni bati! D.Zlebir bili njihove organi7atorje. Janez Rakovec iz Iskre in Marjan Porenta iz LTH, ki imata tudi letos največ zaslug za Lvedbo tekmovanja. Sta med pobudniki te aktivnosti. 0 porodnih krčih kovinarske- !;a tekmovanja, začetega pred tremi eti, sta takole povzela besedo: »Sprva sva le opazovala, obiskovala občinska tekmovanja drugje po Sloveniji in se učila organizacije. Nato smo tudi v Skofji Loki ugrizni- ninci že zgradili in odprli Krekovo kočo na Ratitovcu. To je bil velik dogodek, saj je o njem poročalo vse osrednje slovensko časopisje. Tudi koča m društvo je med narodnoosvobodilno borbo delilo usodo drugih postojank. Kres, ki so ga zakurili partizani, ni pomenil uničevanja, temveč je najavljal novo življenje. Zato je povojno društvo kmalu začelo delati na novo in pomlajeno. V Sloveniji so bile obnovljene vse v vojni izgubljene planinske postojanke in med njimi tudi koča na Ratitovcu. Obnovljeno je bilo planinsko društvo, to pot pod naslovom Planinsko društvo za Selško dolino v Železnikih. Znova so začeli delati zgodovino, sledili so svojim predvojnim predhodnikom in služili enakim ciljem. Marsikdo bi se vprašal zakaj? Najbrž odgovora ni ali pa ga sploh ni težko najti: planinska misel, ljubezen do naših gora, je vez, ki povezuje toliko ljudi. Komaj 15.000 članov so imela planinska aruštva po vojni, je povedal slavnostni govornik, častni predsed- nik planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, danes pa ima planinska organizacija 102.000 aktivnih članov. Odkod taka množičnost? Prav gotovo je odgovor enak, kot je zapisan zgoraj, ko je bilo vprašanje odkod zagnanost in delavnost selškim planincem. Zato smo Slovenci po številu članov planinski rekorderji, saj se aktivno ukvarja s planinstvom veliko več naših rojakov kot na primer Avstrijcev ali Italijanov. Tudi materialno so si planinci, večina z veliko prizadevnega dela, dobro organiziranostjo, predvsem pa z nesebičnim tovarištvom, dobro opremili ta naš košček domovine. Imamo več ležišč v planinskih postojankah kot jih imata piranska ali radovljiška občina. »Planinci tekmujejo le sami s seboj, ne borimo se kdo med nami bo boljši, med nami ni zavisti, kajti premagati moraš vedno le samega sebe,« je dejal dr. Miha Potočnik, odtod tudi izvira pristno planinsko tovarištvo in prijateljstvo, od tod tudi vedno več ljubiteljev naših planin in gora, odtod vedno večja množičnost. V soboto pa so se planinci izkazali tudi z zelo dobro