Tednik za Savinjsko regijo / št. 42 / Leto 76 / 21. oktober 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
PRILOGA
GRADNJA IN VARČEVANJE

Privlačno za turiste, kaj pa za
Celjane?
Projekt gradnje visečega mosta v Celju zbuja že od začetka tako nasprotovanja kot odobravanja. Na Upravni enoti Celje je vložena
vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja za več kot 500 metrov dolg viseči most med Grajskim hribom pod Starim gradom in
Miklavškim hribom, čeprav o naložbi ni bilo ustrezne razprave, opozarjajo nekateri mestni svetniki. str. 6
NAŠA TEMA

INTERVJU
Albina
Karmuzel
v skrbi za
lep ši7jutri
otrok
str. 26-27
Kakovostna pitna voda ni
nekaj samoumevnega str. 12-13
GOSPODARSTVO
Od Louvra do ugledne
nemške steklarne str. 4
2
AKTUALNO
Št. 42, 21. oktober 2021
ZADETKI
»Že danes moramo začeti
razmišljati, koliko vode
porabimo za vsakodnev-
na opravila in kje jo
lahko privarčujemo.«
dr. Marjetka Levstek,
predsednica Slovenskega
društva za zaščito voda
»Tisti, ki imajo veliko,
zelo težko kaj dajo za
šibkejše. Tisti, ki imajo
malo, vedno najdejo
nekaj evrov, da z njimi
lahko pomagajo dru-
gim.«
Albina Karmuzel, pred-
sednica Občinske zveze
prijateljev mladine Šentjur
Župan Celja Bojan Šrot je prepričan, da dobre uvrstitve na uglednem tekmovanju TZS niso naključje, saj v zadnjih letih občina še bolj načrtno in pre-
mišljeno skrbi za lep in urejen videz mesta.
V regiji najbolj priljubljeni zdraviliški kraji
»Na naše nakupne odloči-
tve v največji meri vpliva-
jo naša čustva. Če se jih
bomo naučili nadzorova-
ti, bomo dosegli največji
napredek.«
Ana Vezovišek, finančna
svetovalka
Celje in Velenje med
najbolj gostoljubnimi
večjimi mesti
»Do zmage smo prišli s
›krampanjem‹, z gara-
njem. Če ne bi tako trdo
delali zadnjih štirinajst
dni, ne bi bili nagrajeni.«
Simon Sešlar, trener NK
Celje
»Pomembno je, da se kot
gasilec zavedaš, da si
pomagal in da si dal vse
od sebe.«
Naj gasilec Tomaž Meze v
akciji Radia Celje
Turistična zveza Slovenije (TZS) je na zaključni
prireditvi v Postojni, v okviru Dnevov slovenskega
turizma, razglasila letošnje dobitnike priznanj v ju-
bilejni 30. akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna. V
kategoriji velikih mest sta se Velenje in Celje uvrstili
na drugo in tretje mesto. Zmaga je odšla v Koper. Se
pa lahko v regiji pohvalimo z najbolj priljubljenimi
zdraviliškimi kraji.
LEA KOMERIČKI KOTINK
Knežje mesto je enako kot
lani v akciji TZS prejelo dve
priznanji. Strokovna komisi-
ja je ocenila, da je Celje med
večjimi mesti tretje glede ure-
jenosti in gostoljubnosti, med
tem ko je MCC Hostel Celjske-
ga mladinskega centra prejel
največ glasov v spletnem gla-
sovanju in si tako v kategoriji
mladinska prenočišča prislužil
posebno priznanje »glas ljud-
stva«.
Leta 2018 je Celje v kategoriji
večja mesta že zmagalo, lani
je osvojilo drugo mesto, med
tem ko je zmagalo v spletnem
glasovanju ( »glas ljudstva«).
Lani je zmago hostlu mladin-
skega centra zmago prisodila
tudi strokovna žirija.
»Dobre uvrstitve našega me-
sta na tem uglednem tekmova-
nju seveda niso naključje, saj
v zadnjih letih še bolj načrtno
in premišljeno skrbimo za lep
in urejen videz Celja. Izvedli
smo celovito prenovo starega
mestnega jedra, v njem že ne-
kaj let z javnim razpisom izva-
jamo obnovo fasad, v okviru
projekta energetske sanacije
smo obnovili tudi eno najbolj
prepoznavnih stavb v mestu,
Celjski dom. Vsako leto ocve-
tličimo mostove, cestne vpa-
dnice, ulice v središču mesta,
vrtove gostinskih lokalov in te
površine še širimo. Skrbimo
za urejenost zelenic in dru-
gih javnih površin, pohodne
poti v mestnem gozdu in re-
kreacijske površine. Seveda
predvsem tudi za to, da mesto
redno čistimo in pobiramo
odpadke, da prebivalce in obi-
skovalce Celja ob odhodu na
delo vsak dan pričaka čisto in
urejeno mesto. Vse to je tudi
posledica dobrega dela naših
javnih podjetij. Veseli nas, da je
strokovna komisija prepoznala
ta prizadevanja, pa tudi ljudje,
ki živijo v mestu in prihajajo
vanj od drugod, saj pohvale
prejemamo tudi od njih,« je
Velenjsko plažo je posebna komisija letos že četrtič zapored izbrala za
najboljše naravno kopališče v Slovenijii.
povedal župan Mestne občine
Celje, Bojan Šrot.
Dobri dosežki Celja so, kot je
še spomnil župan, tudi rezultat
izboljšav turistične ponudbe
v zadnjih letih in kakovostne
turistične promocije, za kar
skrbijo v Zavodu Celeia Celje.
Pred koronačasom je Celje be-
ležilo rast števila domačih in
tujih turistov. To rast je koro-
nakriza sicer ustavila, a se, kot
poudarjajo na celjski občini,
turisti že vračajo.
Velenjčani
prepričali ljudstvo
Strokovna komisija je Ve-
lenju v kategoriji večjih mest
namenila drugo mesto. Je pa
najmlajše slovensko mesto
prejelo največ glasov ljudstva,
ki so glasovali s pomočjo sple-
ta.
Velenje je doslej že devet-
krat prejelo prvo nagrado za
urejenost, štirikrat je prejelo
drugo priznanje in dvakrat
tretje. »Strokovna komisija je
v Velenju pohvalila izjemno
gostoljubnost, najnovejšo pri-
dobitev Visto – park z razgle-
dom in posamezne projekte,
kot so Kamerat, Bicikl bus,
sistem izposoje koles in e-
-koles Bicy, kolesarski zajtrk
in urejenost kolesarskih poti.
Pohvalili so tudi velenjski turi-
stični biser, Velenjsko plažo, in
dobro ponudbo lokalnih turi-
stičnih izdelkov. Izpostavili so
tudi veliko število prireditev in
protokolarno darilo Šaleško pi-
vsko čašo, repliko pivske čaše
iz žgane gline, ki je bila naj-
dena pri arheoloških izkopa-
vanjih gradu Šalek in izvira iz
15. stoletja. Spominek izdeluje
Lončarstvo Bahor,« so zapisali
na Mestni občin Velenje.
Znanje za razvoj
zdraviliškega
turizma
V kategoriji zdraviliških
krajev je najboljše ocene do-
bila Rogaška Slatina pred
Podčetrtkom in Zrečami. Ob
vnovičnem priznanju so iz
slatinske občine sporočili: »To
priznanje je bilo občini pode-
ljeno že osmič in dokazuje,
da urejeno okolje, trajnostno
naravnanost in odlično turi-
stično ponudbo prepoznajo
tudi zunaj meja naše občine.
Za osvojeno priznanje gre za-
hvala vsem ponudnikom in ob-
čanom ter predstavlja odlično
motivacijo za delo tudi v pri-
hodnje. Ponosni smo, da živi-
mo in delujemo v kraju, ki je
izmed vseh zdraviliških krajev
v naši prelepi Sloveniji najlepši
in najgostoljubnejši.«
Priznanja se veselijo tudi v
Vitanju, in sicer za osvojeno
tretje mesto v kategoriji naj-
boljši izletniški kraj.
Foto: MOC (Gregor Katič)
Št. 42, 21. oktober 2021
AKTUALNO
3
Pomoč pri prostovoljnem končanju
živ ljenjakbi la hkol poi p red l og ud obilaen tudi
apoln o letn aose ba lsds tal nimčprebi vališ čem-
evoSlov en iji, vklju čen ae v obvezno čaadsrugsithrmo-e-
izd ravstve n oeza va rov a nje,v o kv i rubrm režela
ajavne zd ravstvene službe. Izvajalci bi bili
lahkojav ni zavo di alitkoncesionarji vamreži
javne zdra v stven e s lužbe. P og ojšje, daenmovar-
doživ ljaStrpljenje, ki je tza njo noe zn os noinea-
kaijkšno seveda ki o e poko
Kaa gaen im ogoč el ajšatinavzanjoo, spreje m ljiv
n ač in.g Nei bi spa bilal- omo go čen apo mo čvedbi
v tprimerut.oi . utru je nostiodiži vljenja. i upo-
Bolnik ljah kokopjonpredloguka d arko li ojceVv zia
odstop io d u veljavljanjačr pr av ice a l iapza.vrne-
eonjenloizvedb o. P r ed log omo goč a lepomoč
pri s am ousmrtitvi, m e dte mokopbibi loam-o že-
ipravi pogrebov obstaa-
eevtana zijoaum og oče izv esti s a mo izjemoma,
š enav ajarpre d log.o tev ni,,« špe pojasnjujejo v
vPertoevdodlo ngajzbai zkašočnitiala jtreupvla jparevdndiemraonzi,pproastvaviitev vencev ali cvetja pa je navada, s katero naj bi po starejših prepričanjih ljudje dobili
aklonjenost umrlih. Glasba ob pogrebih ima svoje korenine v starodavnem cerkvenem petju, ki je bilo namenjeno pomiritvi duhov. Sedmine
o posledica mišljenja, da se hrana ponuja kot daritev duhovom. (Foto: arhiv NT, SHERPA)
PLeakcinegljasšokeenmismoheosdktlnoečmili,kpdooakboipoaodlivšzčjeulijegnrzoabdnnbijaprloeistatovriksneavjeemč inooipkuuzs.telihvbgrobove, nrarašača tuždi ldeleiež nepladčlnikojv. aAekljub ttemuuse doslemj v podjetju
Zimnejitegv kprirproogarebjnbih ssloovvesnvoostihijs ekonrajdsaanmi zratilogo
oe om uoordepjpaaongjulavpiojako.obpra
geprdreeebnlnio.esSi svgvoreojčcbainnkiholjsputribo,
skoodiozvraozljiejonisvborejez žse
nsee slnoavmesrneočstzi,gon
ršounvdoeijrmoi, dkpaio jkbiohi pvgeaonlvidšoačrr
aejeommn,iekda. pKolgjurbebteom
kopbreenniehstoi mgreojbi--	koadkloočilni azja booddvzo
ravi direktorica 21 za, k lasičn e poko
rak»Zs ačkasoonmbtoudvis oabkloikmeupro-omvoigjoočkirl avjšairepnogirnebdnoi sotobjraend-
gsrtevbennihksotonreictevž.iPvlrjaevnzjaaprvavkrognau pnoakjobpliažlijšičhu,, nsvaokjcriapjua sien
nnvitči anseuo,ebklikgeapbogoriezbborva, lbbooloj lnizka,«mjaešznoazpaidsuašnnoicnoaosdplolečtijnoi
mstorradnai oZddnrous ždeonnjjaihzian dnoas-tojknaosnsetjaer.ost Srebrna nit. S
čtienmi, i kbaeksoedkaamkši esno vpozgdrreubženju pospremili objavo pre-
pVdoltoeCgkea.lZjTaukdoimnpaoegodrepbnonmae josečtoim-prni ipkDroiasgrtourvjooelbjjnooevzman kaonrčaašnčjua
rnžitiivseljoseon ojdada,nvkeizs,seonlegiagglderdaoelibnvanjaevgnoa» rdpaozrpboreasvrton.raPaomnejenj «bodo
spvreečdalnoogi dn odpoosltnojialinisntvgeanos podVpeodrnoo pbeotlj tsieslojučdpjeotdudpiisood-v
svlolovžo iolidvuzmarkleognao, ddaojbnria ptro-stolpoečakj.o, da v osmrtnicah, ki jih
žna niša za marsikoga, ki se objavijo v časopisu ali na radij-
želSiIMprOibNlAižŠaOti LsItNrIaČnkam in skih postajah, poleg obvesti-
peo»kjVaoempbčianloiaišhčseuim ži,neliapmokieronnpoaloin-
pšsočpVugorkSTeolejhnnaojrjiesoim, vkerjtge.ar Vsjvaedovnjindckoaar.gt oj-e
lsliapšVhkokdSoalortvsuekdnoišijtsir lpsuoežčdzbaao,rappdooivkekozbapatonal--a
plziiršbšiklkčdjeuieo bvldglejeoerCjtenarivašlsjnjentoaivnsmetdidanzurdaomnlMjniiriaaenjnksbttjroenalmoj
pdoinribilčijiuiznbgolujlebCnioei lsjoteasenobdpbnariraedvgnlajia idnkotosrtnao---
dcjaiecdnsiiisootnvnaaal,n«r,i jpebo ogdrbjebtpjlireetedVrsetskativenimtgv,i
gpurrdoeibdlnpoeogagprzeoabskntooanraesdoloedvjdaelasajnapojrosetdv. -
Tnsaeadjsenemicpavr dasvrkuzlšatdpvuraazBv ivszeealrčjkanvaen Mižmea-
dorobmlčtianM,sekdoiemnm.ooZdlniljaonkzoamjeu, omdaprloso-e
okpsooekpnboaeokl,iaošldiksšlevčemedsvijeionotukspozponrgearsvmeobredenvoeonmda ,
prdeoadkbouip. avNlaiaršočkevr,aalptikopokootspoa,mpsopemrzenveionkdoi,-
vdvaoceormkseovbraninjoo mdvoa sšptaozjdajndesuttjšvunoi,Vcpae.o-
Skuligonovgetonvzsikatvigaodhtuohdvoritvuinštipvkaoi ksvoepdpnnroio
mbemoelsj tkuoavrvels»jaokvdlepjamrttiu.« i.o. Pbprčoialmangouoč dopib-ri
skomosnrečttiaa,nkžjoue, žvdisvaeljl eaonhdjkaol.evtace2r0k0v7i
pa ni več mogoče vnaprej
naSZjleoatvi edgnorsoskbtanokejogamanpusrntoavslotnoarap.od
o N»pZraackveoilnjosmkbeiampnrimanessvetolnjiephmozs iptilove--t
rknaoozplparlgaiševčiicuno j vnesabevmiolodpinolaln,mokrlaetkčnoišmep
odzdodrdsaorvegsdotvivneoneriampzreazjnašjvneajerdogovaiazdnvecesedem-b
ptvloeSgtljroaevbkeaonrvijip,orkdeicnteejgzganroksbjnoeovm,trzoplriajao-j
dsintvionžrearnmneiohar,,leijkomi usrlopišaskti,iejnivhaežilzjiubcdeojlvej-s
cnšiainjnejleipsvrveijočajetlegltaj,i.czedKlrojaevdsjetsvpetnrloestgitajo
kpsitraenndojas,ivdjoajobkirslsamtherk,tojžopa. orNde edakolailotzečraei-s
tsnuoidmpi itoopskokrgbdoejoiliszeacperlrovsizilpai odpsrotuasžvtbai o-v
pvzoiatgeprveonbm,aihgorčmobponrriiakijazovibendintbiiisnosavbopijlreii
atoamdklpooarčekitdvtkeai. pnrSaimvaepdriai,zkpnoaovsčtaansbjieižlmae
mnparralnvišiackgeer dovobenžpiocpmel osščoči ipovrinSsalapomrveoej-n
lvuakshlmeksoratintvaoi ztduardsuližoibnmoiehz iapnvrepezrduivijmea,jeadkjao
ttniasiktcešognao,v akvvi etjoečninnoami tpanrkoipmnoadečlrioončvižtepv-r
uloeoslkebuv,ir, rečjdeeintiazvpinsoelpnoj»utsujteazjvoelmjsesnktaeem«v
zadkeovneomin sdvoolojcčeemne opbosgvoojeji,
razume kot izraz njihovega
uMinreotežprneoosgasretzbvaanoaohpbrjaaevnjšijntaejjevog,sadvanojanejageja-
vmdsoia,stgkorijoasbneosbtvvosadooinvp jCiomeklljoounpuiloki misnpaiolgi-a,
tnvaeZpuZopakokomopnaroolmiš.čoPaprzaoamrsaoadči atpergei
p edsrceroežosjijtbootvpveoosžligejnrseaeobjm.ijhe ttkreaogdnaičcvaiejnadjpnuro
žKdivražljikejonojvasdiž,iosealijjperteoirdabldaingciajateplžjar
zsdzraukžoernenjeinSjreegnbarinnajonijte …tgež
jpasprp…rorei msotamtekonšonigrtioiah.č ?Kižteai ltpjoaolhimšskovačo pjpcrreoi
sjNakarparpjišotaaknkojušpnatirlhipšžeččeueljgaTahehusvamorijrecae-jv
dntrjealeggtaiasmtijemsp,eockagi oussorteojseptnuoasdoži,barnnai
eomndaelo,s čtnoaanrojcaže olpj rsikejaebtmieilnjmi kinei sztonzaeanm
odtkoaorppuoajmelijšočzuparpoasoitlsri,eobezacežrakrvne
očkotpis…eten, aokvmi ojolejgoonnčaiotoivobmeunroaečkjejoun
eorrbnjireagvprnooakbvooojvnipi ažoilsivaeomld.esztonpikljoevn
avsizčvnei zgirozbnoidplroočsitovraim, kiamobo
ahkkiononcvpusotgžavirviejlobjenžnaejarse, l. uOždbsetoipmljea
ostbrn…ainpderoholsootčobitrji ajmevltajitseetnri iegalrtnooebč,innze
aeftboernrmegasalvnjeečpazonagdoonsjteji upnroaejtsenmkičanej-io
osvgnaonsjatodpjsretaovpiciilesaodndo ppnooasjtmeomopčenik
oapgtrioi sdvpboreojcisnito, gvkaojeuljnpvrepamvolsjaklvoevncičlpan-o
anpjjoaul sišžočiravolljdaehnkjiako ipnioan 1kn0ja-elčeiztnnn,iamknii
vbagoldonovi odoromcbaoi ,lgapohčekavolci zesnvaolvbiaotdoisndtode
o.vdeVlmoečluitkenovakjoermačatnsjiuekuiznaznpaaižčsianrnuno
onlakisostnper.esvNmoardti.n, Porviemkatoodlidšeklkih
okvoo…psapdlirošečlodačjuitsiosuaszmtareozkmnlaospiščokn-i
oshktaojpakeovsvknpraositznoadnbraou.vgoaNljeaokmeasnttoevjrane
sotoebrdnoni bapdnrozesojteronroie (pzmraeedmhvalanjepiznomkeoeip,n
oksgrskrtaotfi,epjroirmeuoimssteralipepgreoapkaroelpičoi pszmalos-r
rsanbjie)o afploirdtaovrgiucržeaindfisojkapi gošrmeobovnčeidpnrio
roperridoj(seztoavpšortliejrndi epžmoakrokpaoelnisčkakrnrssjtutoo
aždivaljenn,jijap.a so lahko žarni)
dunrejesmničditei,s«estloevtjuzdbroulžjenkjout zjae-
tpoisbailliov vpčreadsilohg, uo.rganizirajo
tudZi dorbulgikime ipboegsreedbaomvi, tkoi pso-
zmneančil, ndea zbai dzoalkoočnendoržvaevrljoa-
NnaomCeoljmskoegmočjiel, pdoalebgi klaahtkoo-.
lsišeakmliehi ižznbanrjaveliepčalsparičanvnkorsialkjavsovnvoihj,e
psomgrrtei.b Hovkratitupdrei dilsolagmvsckeilho-
ktni esgemimpeon,sutojepjkoudžzeangaozteavlZja,,
sdleadnnejebjoe pznriahčaijlanloo, ddoa zmlou.rsalbi-.
mTaaknoi ssetrneimkoijmo ukr tneembuo mdaogsleo
zogordeibti,odarabvii nvječgimovkor, ažjišvelmje-
čpnajsegukoončspamlirtpiroti njegovi vo-
Uljaips, ruzaavpglojoatsvaevcljapj.ookvoSprealbišrčnai noitbi.
tPermTeidhlpoirgeigpnlreedadanvitoduednviaimepvoindsei nbcno
okdopsmtooispgiljjoreenvbiohkgvriroubnmihinpisrtorstvoa-
rzoavzidnrčaevjje, nkai bvoljnoakdazkošreonvazla
ukcpelPaolsojšitgtčeernveeabp tnopi esottukodosplipeužekžd,e.blgjeea dsmpvooojnrcaueijdvoi
usvpVojšcpteermvead, tlvioetgnuudazi raždkeoljsneeadsjvaeonjzceaeipvzi,--
akslaui nsšenoj,žedekaliajjžoeeopjodr,a udvmiacjarel dengoaajpvpoeočmksloroač-ti
vmpitroi gvpošrčoirlsšeteošmve oealnjlni peoomžkjeomkpo snkkrčorasgntuoju.,
Zvžasivinlijnmeanisvjlaoedjzned,jirdapavasj tevmevoenrdaanjpo rvabevitčii-
žcealr,j nak,i. jdVoavpscrvieomljocetiri ukz,raidjšeairodšbrivukežrziongao
ozpdrraavvisjotveslnoovozavvaproosvlaonvijlen. ihV
dzvdorruažneanhj auli smorlsišekiphrivepžriicparha,-
nvai toprseedolobggaroobpurloi dnsavošjtceaviplno-e
sšltouvdijiojes, ammei dozdiroumgiamvt ouždjie nma
kšrtougduij.oVnpaoNgrizeobzneemmsžkaermgoinuv
sBeelugpijoi,rakbjeljra jetuddeileižzrtaazkštnihihi
pporigmreebro. vTsomjreti vtaskkruapt,nekmaddaer-
nleažžuelsjomprtoikmojendiklaetaolimsvao1jc9e9v0
oin p2o0g1re2bpuonstiohpčenonezroabsevle, sitni
jsaivcnerosntai. NAiznoozneimmsnkiempodgore3b,3
poadjset,oktkoat ttoepr ovjaBsneljguijjei ndao p4r,i6-
moderstnoatksavo. jiVh esčpilneatnihbosltnrainkeohv,
pkoadrje8tj0e Voedksitnogtk, otavk, rakti, kso nsae
žtealkjo poodklojčniilik,ajealiimsveoljacervaknae,
o5p0raovdisjotoptkoogvrejbe nbeilsovsetčaarnihosotdi
i6n0tuddoig8r0obleat,n5e5oboedlsetžoitjkoo. vPej-e
pbeilolamhkooškriahz. t»roPsoijocneanizsae tjoe
pporsi e4b0eoj dsotlotčkeinhepmrimpreorsotvorzua.-
Arandoinpiommnoi čpi opkroi prosptroavvoijlojn oemb
pdroiskootnčoasntijunžaivjoljžejnihja sžvivoljceenvj-
aslki abdreozbansjikhroavjšealparzisaomtnaonsjtikovt
stkeldaednu, zprdi o6g0oovdosrtoomtkizhnzaarHovečen-čr
nkioktotmedpeong. rNeba ap.odlagi teh po-
datkov ocenjujemo, da se bo v
prvih letih uveljavitve zakona
v Sloveniji za to pomoč odloči-
lo manj kot 0,5 odstotka vseh
ljudi, ki bodo umrli v tistem
letu. Na obseg, dosežen po pr-
vdemosdleesejtlšeteju,nbiokdoovmpliuvarli
dejavniki, ki bodo le deloma
podobni tistim naONBizoEzeLmE-
skem ali v Belgiji. Domneva-
mo, da bo rast počasnejša,
vendar dopuščamo možnost,
da se bo delež takšnih prime-
lnraoahvPkppoOrskivonoČpjacasilA inušačsSjuteamTlniliuImprTeraijEag3jorVoašlbei alSe4,
loadhsktotskviohj.cSi tnraujekmturuarebjoajloniškeolev
obbo spmoMrdtoi.btna, mbečdi razClolgi za
neNzniMočsenbsotrnterapzlojebnčjienbaoCperlejevlas-e
dovmarl trvaek,,«pjoelezgdrsupžoemnjeinzsakpihi-
saluo pvČrapasrtevndliljomaguvešczčaaaknoin, pa.okopa
Vin jšaevkn, oSsttainje FKpootgkooa: lsPjt,ioxFaembdaoy-r
nje nihče ne skrbi Za
OB DNEVU SPOMnnjoIeNkunriAhbejčiaNennjAee osMkzrikRrbioiT.mZVaa
NA NASMLEEDSNTNJIEH OGBRpČoOsIkNBrbIEiŠjoCČvEIHLVeJIkENin PgSuOP,
osre
pe
e hvalijo,
grob pe
kr
oTraejzola: s0nvoj3ijmc/i 78sv1ois2vno8Veo0kdi0nv
o tnuadri ozanve- šKelohaarjneva,e
aa uinrejreendonsot 4vperelipkrootsatkošnp
DFoEtoL:EaIVGrhAAiNv CANITSJTE(ASHMEER
E VENCE
30. oktober 20
program in pola


4
GOSPODARSTVO
Št. 42, 21. oktober 2021
Božo Bašič: »V teh časih si je treba tudi upati, treba je iti ven in pokazati, kaj imaš. Naš cilj ni imeti petsto strank, ampak nekaj deset izbranih, s katerimi
bomo imeli partnerski odnos in za katere bomo vedeli, kaj želijo.«
Celjski Pinocchio napoveduje najboljše rezultate v svoji zgodovini
Od Louvra do ugledne
nemške steklarne
Podjetje Pinocchio iz Celja, ki je bolj znano po svoji
blagovni znamki Kaleido, je lansko koronsko leto
dobro izkoristilo. Tržno nišo je našlo v izdelovanju
antiepidemičnih setov, vendar ne takšnih vsakdanjih,
ki smo jih srečevali na vsakem koraku. Odločilo se
je namreč, da bo tudi pri tovrstnih izdelkih ostalo
zvesto svojim načelom, to je kreativnosti in varovanju
narave. Nastala je ponudba z več kot sedemdesetimi
izdelki. Nekateri so tudi v pariškem muzeju Louvre,
s katerim celjski kreativci s svojimi inovativnimi re-
šitvami pri oblikovanju embalaže iz okolju prijaznih
materialov sodelujejo že nekaj časa. Lani je Pinocchio
prihodke od prodaje povečal za 40 odstotkov, letošnji
rezultati bodo po napovedih direktorja in lastnika
Boža Bašiča najboljši v zgodovini podjetja.
JANJA INTIHAR
»Ko se je začel čas ›korone‹ in
se je vse ustavilo, tudi mi nismo
vedeli, kako naprej. Podjetja so
se začela ukvarjati sama s sabo
in so se osredotočila predvsem
na vprašanje, kako prestruk-
turirati in čim bolj optimizirati
svoje poslovanje, ne pa, ali bodo
vlagala v kaj novega. Vzeli smo
si krajši premor in tuhtali, kako
se na vse to odzvati. Treba se
je bilo hitro znajti in ugotoviti,
kaj potrebuje trg,« pripoveduje
Božo Bašič. V nekaj dneh so
pripravili zamisli, kaj narediti
iz materialov, ki so jih imeli, in
prvi izdelki, ki jih je podjetje
ponudilo svojim partnerjem,
so bile tako imenovane antie-
pidemijske postaje. »Razvili
smo različne postaje za name-
stitev razkužila, mask, košev za
smeti in rokavic, primerne za
podjetja s sodobnimi pisarna-
mi. Tudi pri snovanju teh stojal
smo namenili velik poudarek
dizajnu, saj smo tako kot pri
vsem našem programu želeli
izstopati tudi s temu izdelki,«
pravi Bašič.
Pinocchieva kreativna
skupina je za »koronski« čas
razvila približno sedemdeset
izdelkov in jih prav tako trži
s svojo blagovno znamko Ka-
leido. V podjetju so med dru-
gim naredili privlačne tablice
z opozorili o nujnosti razku-
ževanja rok. So iz posebnega
pralnega materiala tyvek, ki
ga je razvil ameriški DuPont
in je zelo zaželen pri izdelo-
vanju oblačil za bolnišnice.
Izdelali so priročne torbice
z najbolj nujnimi antiepide-
mijskimi pripomočki za v
avto ali za na pot. Torbice je
naročilo kar nekaj podjetij iz
Slovenije in tujine. Odpoto-
vale so v Pariz, Amsterdam,
na Dunaj … »Z razkuževalni-
ki smo opremili tudi eno od
celjskih osnovnih šol, podje-
tje Kovintrade, nuklearko v
Krškem, za dve bolnišnici na
Švedskem izdelujemo zašči-
tne vezirje, naše antiepide-
mijske postaje so nameščene
v prostorih pariškega muzeja
Louvre,« našteva Božo Bašič.
Veliko obiskov tudi
na sejmu
Predstavniki Louvra so
Pinocchio obiskali tudi na
nedavnem pariškem sejmu
Maison&Objet, kjer so si
Celjani razstavni prostor de-
lili še s petimi slovenskimi
podjetji. Zanimali so se za
njihovo kolekcijo Eko office,
v kateri so pisala, peresnice,
lončki, beležnice in še mar-
sikaj drugega. Vsi izdelki so
narejeni iz okolju prijaznih
materialov, pri njihovem
oblikovanju je sodelovala
ilustratorka Urška Stropnik.
Bašič pravi, da želi Louvre,
s katerim sicer sodelujejo že
dlje časa, to kolekcijo uvrsti-
ti v prodajni program svojih
muzejskih trgovin.
Zaradi kolekcije Eko office,
v kateri je že 180 izdelkov, je
podjetje Pinocchio na sejmu
obiskala tudi ekipa oblikoval-
cev podjetja Renault, prišli so
tudi predstavniki prestižne
pariške blagovnice Lafayet-
te …
Za ljubitelje glasbe
Božo Bašič pravi, da so svo-
jo blagovno znamko Kaleido
na sejmu Maison&Objet letos
predstavili prvič. Pariškega
sejma, ki velja kot vodilni v
svetu na področju oblikova-
nja, so se doslej udeleževali
le kot obiskovalci. »Na sejem
smo šli s strahom, saj nismo
vedeli, kakšen bo obisk, po-
leg tega so tudi stroški ve-
liki. Biti osem dni v Parizu
ni poceni. Zato smo se tudi
odločili, da se bomo odzvali
vabilu javne agencije Spirit,
ki je na sejmu organizirala
skupni nastop slovenskih
podjetij. Vendar ima takšen
način predstavljanja na sejmu
poleg dobrih tudi slabe plati.
Na razstavnem prostoru se je
bilo treba prilagoditi ostalim
petim razstavljavcem, tudi
hala, v kateri smo bili, ni bila
najbolj na »udaru«. A so bili
tisti, ki so nas našli, navduše-
ni nad našimi izdelki. Skrat-
ka, ugotovili smo, da so za
našo ponudbo primernejši
še bolj specializirani sejmi.
Na njih si bolj opažen, na
splošnih sejmih pa se izgu-
biš v množici razstavljavcev,«
ugotavlja Bašič.
Pinocchio je na pariškem
sejmu predstavil tudi pose-
ben projekt, v katerega sta
se kot partnerja vključili še
podjetji iz Celja in Ljutomera.
Gre za manjši objekt z 18 kva-
dratnimi metri površine, tako
imenovani sound box, ki bo
namenjen zlasti zagrizenim
ljubiteljem glasbe. V njem
bo lahko nameščen avdio
sistem najvišje kakovosti, ob
katerem bodo avdiofili uživa-
li v glasbi in pri tem ne bodo
nikogar motili, primeren bo
tudi za vadbo glasbenih in-
štrumentov, za igranje video
igric, za vadbo joge ali celo za
otroška praznovanja, našteva
Božo Bašič. »Ta večnamenski
objekt, ki je v Parizu zlasti
med arhitekturnimi studii,
celo iz Hongkonga, požel ve-
liko zanimanja, bo vsekakor
nekaj posebnega, zato smo
se v projekt vključili tudi mi.
Poleg sooblikovanja notranjo-
sti bo naša skrb marketing.
Ostala dva partnerja imata na
skrbi avdio opremo in lese-
no konstrukcijo, pri izdelavi
pa sodeluje še več uspešnih
slovenskih podjetij, med nji-
mi tudi Kovinarstvo Bučar,
Pirnar in EKWB,« pojasnjuje
Bašič in napoveduje, da bo
prototip kmalu končan.
Trajnostni razvoj
prihaja na prvo
mesto
Božo Bašič ugotavlja, da se
je v zadnjih dveh letih zelo
spremenila miselnost pod-
jetij. Vedno več je namreč
takšnih, ki se zavedajo, kako
pomembna sta varovanje
okolja in trajnostni razvoj,
zato za svoje izdelke želijo
ekološko embalažo. »Naj na-
vedem samo dva primera. V
podjetju Red Bull doslej niso
govorili o ekologiji, nazadnje,
ko sem bil pri njih na sestan-
ku, pa so že napovedali, da
bodo letos za novo leto za
svoje partnerje pripravili eko
linijo izdelkov. Za švicarske-
ga proizvajalca prestižnih
ur Ulysse Nardin že dve leti
izdelujemo embalažo, ki je
povsem drugačna od njiho-
ve običajne. Vse, kar imajo za
svojo promocijo, je namreč
narejeno iz okolju prijaznih
ali recikliranih materialov.«
Zvesti kreativnosti
in inovativnosti
Pinocchio je lani ustvaril
približno 900 tisoč evrov pri-
hodkov, kar je 40 odstotkov
več kot v letu 2019. Letos naj
bi njegov promet znašal 1,2
milijona evrov, kar bo največ
v dosedanji zgodovini pod-
jetja. Vendar takšna številka
ne bo rezultat prodaje tako
imenovanega protikoron-
skega programa, ampak kre-
ativnih projektov, ki jih že
devet let snujejo in izvajajo
v sodelovanju s proizvajalci
prestižnih izdelkov doma in
v tujini. »Povpraševanje po
izdelkih, ki so nastali v času
epidemije, je bilo res veliko,
a je večinoma šlo za posle,
ki nam niso pisani na kožo.
Čeprav smo tudi pri tem pro-
gramu poskušali biti čim bolj
kreativni, nas je v določenem
trenutku vse skupaj začelo
motiti,« pravi Bašič.
Letos so zato v podjetju
protiepidemijski program za-
čeli zmanjševati ter ponovno
povečevati svojo osnovno po-
nudbo kreativnih projektov in
izdelkov. »Na trgu se želimo
utrditi kot butični dobavitelj,
kar nikakor ne pomeni, da v
svoji proizvodnji, ki jo imamo
v najetih prostorih podjetja
Etra, ne bi mogli narediti ve-
čjih serij. Vendar vztrajamo
pri ekskluzivnosti svojih iz-
Za savinjske
inovacije srebrna
priznanja
Gospodarska zbornica Slovenije je podelila najvišja
nacionalna priznanja za inovativnost. Posebna stro-
kovna komisija je letos izbirala med 41 inovacijami,
ki so na regionalnih izborih dobile zlata priznanja.
Zbornica je podelila devet zlatih in 31 srebrnih pri-
znanj ter priznanje za inovacijski izziv, ki ga je dobil
Varstveno-delovni center Zasavje. Iz celjske regije so se
za priznanja na nacionalni ravni potegovali inovatorji iz
podjetij Kronoterm, Hermi in Bosio, iz savinjsko-šaleške
regije pa inovatorji iz Gorenja, BSH Hišnih aparatov ter
podjetja Mega M. Vsi so dobili srebrna priznanja.
Med inovacijami, ki so bile ocenjene kot zlate, je tudi
prva penina na svetu, narejena v temi. Inovacija je nastala
v družbi Radgonske gorice, ki je v lasti Celjskih mesnin.
JI
delkov. Res je, da so nekoliko
dražji, a je na srečo vedno več
podjetij, ki cenijo kreativnost
in okolju prijazne materiale.
Trg vedno bolj prepoznava
drugačnost,« ugotavlja Bašič
in poudarja, da je podjetje
Pinocchio močno prav pri
kreativnosti in individualnem
pristopu do strank. »Iščemo
partnerje, ki nam projekt zau-
pajo od začetka do konca, to-
rej tudi idejno zasnovo in ne
le izdelave končnega izdelka.
Od kreiranja najboljših reši-
tev pravzaprav živimo. Pro-
dukcija je potem le posledica
dobre priprave projekta. Ko je
nekaj skicirano in je ideja za-
pisana, se lahko izdelave loti
marsikatero podjetje, tudi po
nižji ceni.«
Želijo na prodajne
police prestižnih
blagovnic
Podjetje Pinocchio je v
minulih devetih letih, odkar
se ukvarja s kreiranjem in z
izdelovanjem embalaže za
izdelke prestižnih blagovnih
znamk, na svoj seznam za-
pisalo že veliko pomembnih
naročnikov. Največ jih ima
v Franciji, na Švedskem, v
Italiji in Švici. Zahvaljujoč
odlični predstavnici, je do-
slej največ uspehov požel v
Franciji, kjer si dobre posle
obeta tudi v prihodnje. »Do-
govorjenih imamo kar nekaj
sestankov. Z našimi izdelki in
našo blagovno znamko želi-
mo priti na prodajne police še
drugih prestižnih blagovnic
kot je Lafayette, morda nam
bo uspelo tudi v podjetju, ki
izdeluje prestižno trgovin-
sko opremo in bi za svoje
izdelke rado imelo posebno
embalažo. Kmalu pričaku-
jemo konkretne pogovore z
Renaultom, kjer se zanimajo
za našo kolekcijo Eko office,
ki bi jo v svojih trgovinah v
Parizu prodajali pod lastno
blagovno znamko. Veliko za-
nimivih pogovorov smo imeli
tudi na sejmu, med njimi z ar-
hitektom, ki v Saint Tropezu
in Parizu snuje butični pro-
dajalni z darili in so mu všeč
naša blagovna znamka piva
Bonaparte ter še nekaj dru-
gih izdelkov,« našteva Božo
Bašič. Poleg sodelovanja z
znanimi francoskimi podjetji
si v bližnji prihodnosti obeta
dober in dolgotrajnejši posel
tudi z eno večjih steklarn v
Nemčiji, seveda pa ostaja
zvest tudi mnogim sloven-
skim podjetjem.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Št. 42, 21. oktober 2021
GOSPODARSTVO
5
HSE postal večinski lastnik družbe ECE
Celjski trgovec z električno
energijo z novim lastnikom
Skupina Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki
je največja proizvajalka električne energije iz obno-
vljivih virov v državi, je vstopila na maloprodajni trg
električne energije. V četrtek je v Šempetru v Savinj-
ski dolini podpisala pogodbo o nakupu 51-odstotnega
deleža družbe ECE, v katero sta združeni trgovski
družbi Elektra Celje in Elektra Gorenjske. Kot je bilo
mogoče slišati, se cene električne energije za končne
uporabnike letos še ne bodo dvignile.
ŠPELA OŽIR
HSE je od Elektra Celje
odkupil 37,9-odstotni in od
Elektra Gorenjska 13,1-od-
stotni delež družbe ECE. O
vrednosti posla niso želeli
govoriti, a je HSE z njim po-
stal večinski lastnik družbe s
petinsedemdesetimi sodelav-
ci in z več kot 15-odstotnim
deležem na trgu električne
energije v Sloveniji. Gene-
ralni direktor HSE dr. Viktor
Vračar je ob podpisu pogod-
be izrazil zadovoljstvo, da je
končno napočil trenutek, ko
so svojo dejavnost razširili
tudi na maloprodajni trg ele-
ktrične energije. »Z družbo
ECE sicer že leta gradimo ka-
kovosten partnerski odnos.
s trgom, česar namen je, da
se trg energije razvija, zato
bodo vse nadaljnje dejavnosti
usmerjali glede na prihodnje
potrebe dinamičnega trga.
»Glede na to, da je HSE naj-
večji proizvajalec električne
energije iz obnovljivih virov,
bomo s tem povezovanjem
prispevali tudi k skupni vizi-
ji države v prizadevanjih za
zmanjšanje ogljičnega odtisa
in prehoda k podnebno nev-
tralni družbi. V postopku
združevanja smo si prizade-
vali za ohranitev blagovne
znamke ECE, števila zapo-
slenih in sedeža družbe v
Celju ter razvoj podjetja, kar
smo v dogovorih tudi uspeli
Njen vstop v skupino HSE je
tako le še formalnost, ki nam
bo omogočila kar najbolje
izkoristiti skozi leta nakopi-
čeno znanje in izkušnje na
področju proizvodnje in tr-
govanja z električno energijo
ter izkušnje ECE na področju
prodaje končnim odjemal-
cem.«
Ohranili znamko in
zaposlene
Predsednik uprave Elektra
Celje mag. Boris Kupec, je
povedal, da gre pri povezo-
vanju ECE in HSE za narav-
no sinergijo veleprodaje in
proizvodnje v slovenski lasti
doseči.«
Podražitev še ne bo
Direktor ECE mag. Sebasti-
jan Roudi je izpostavil, da se
podjetju z vstopom v skupino
odpira dostop do zanesljive-
ga vira energije in do veliko
znanja, ki mu bo omogoči-
lo razvoj novih produktov.
»Močno kapitalsko ozadje
bo pri tem pomagalo pri po-
nudbi večjih, kompleksnej-
ših in fi nančno zahtevnejših
projektov, ki jih doslej nismo
izvajali, na primer energet-
skih sanacij in energetskih
kontraktingov.« Roudi priča-
kuje, da bodo znotraj skupine
zmanjšali tveganja, ki jih zdaj
prevzemajo pri dolgoročnem
nakupu in prodaji energen-
tov. Dodal je še, da cen za
končne uporabnike letos ne
bodo dvignili. »Če cene v pri-
hodnjem letu ne bodo upa-
dle, bomo sprejeli odločitev,
ko bo treba. V tem trenutku
je še ni treba. Ne želimo si,
da bi visoke cene na velepro-
dajnih trgih vztrajale še celo
prihodnje leto, kajti potem
lahko leta 2023 pričakujemo
bistvene spremembe.«
Začeli obsežen naložbeni cikel
Celjske mesnine končujejo šest milijonov
evrov vredno naložbo v svoji pršutarni na
Krasu, kjer so podvojili obseg proizvodnje
pršutov. Letos so približno tri milijone
evrov vložili tudi v posodobitev proizvodnje
v Celju, načrtovano 10-milijonsko naložbo,
ki naj bi jo začele letos prav tako v Celju,
pa so morale prestaviti na prihodnje leto.
Direktor družbe Izidor Krivec pojasnjuje,
da so celjsko naložbo prestavili na začetek
prihodnjega leta zaradi prevelike zasedeno-
sti gradbincev, poleg tega so se letos cene
nekaterih gradbenih materialov izjemno
zvišale. Celjske mesnine v Celju načrtujejo
posodobitev in povečanje proizvodnih zmo-
gljivosti v obratu svežega mesa in obratu za
predelavo mesa. Gradbena dela in tehnološka
posodobitev proizvodnje naj bi bili končani
še pred koncem leta. »Naše podjetje je spet
sredi obsežnega naložbenega ciklusa. Letos
smo temeljito prenovili našo restavracijo
Mesninček in diskontno prodajalno v Celju
ter novo prodajalno odprli tudi v Kozini, za
potrebe proizvodnje smo kupili tudi nekaj
tehnoloških linij. Mesnopredelovalna dejav-
nost je pač investicijsko zelo intenzivna, saj
nenehno uvajanje novih standardov zahte-
va tudi nenehne tehnološke posodobitve,«
pravi Krivec. Podjetje bo desetino vrednosti
vseh naložb pokrilo z nepovratnimi evropski
sredstvi, preostanek denarja bo zagotovilo s
posojili in z lastnimi sredstvi.
Celjske mesnine so lani ustvarile 85,4 mili-
jona evrov čistih prihodkov od prodaje in 4,2
milijona evrov čistega dobička. Izidor Krivec
za letos napoveduje nekoliko slabše poslovne
rezultate kot lani, čeprav se je ob ponovnem
odprtju gostinske dejavnosti in turizma pro-
daja spet povečala. »Poleg zviševanja cen naše
osnovne surovine bo velik izziv za podjetje
tudi velika podražitev energije in embalaže,
zvišujejo se tudi stroški dela, poleg tega se
soočamo s pomanjkanjem delovne sile,« pravi
Krivec.	JI
Z leve sedijo: predsednik uprave Elektra Gorenjska Ivan Šmon, predsednik uprave Elektra Celje Boris Kupec, generalni direktor HSE Viktor Vračar in
direktor ECE Sebastijan Roudi.
ZAPOSLIMO
Kolektiv Energetike Celje razpisuje prosto delo
VODJA VZDRŽEVANJA ZA ZEMELJSKI PLIN – m/ž
Minimalni pogoji za zasedbo delovnega mesta:
•	VI/2 stopnjo oz. raven izobrazbe tehnične smeri, alternativa: VI/1,
•	poklic: dipl. inž. strojništva, dipl. inž. elektrotehnike, dipl. inž. mehatronike in drugi diplomanti
tehnične smeri in VI/2. stopnje, alternativa: inž.strojništva, inž. elektrotehnike, inž. mehatronik
in drugi diplomanti tehnične smeri in VI/1 stopnje,
•	delovne izkušnje: (zaželeno 2 leti) na področju distribucijskih sistemov (zemeljski plin ali druga
infrastruktura) ali na drugih področjih energetske infrastrukture, organizacije dela in vodenja
projektov in manjših skupin,
•	tekoče razumevanje, govorjenje in pisanje v slovenskem jeziku, vozniški izpit B kategorije,
računalniška pismenost, splošna zdravstvena sposobnost (zdravniško spričevalo
pooblaščenega zdravnika), znanje angleškega ali nemškega jezika.
Od kandidatov pričakujemo odgovornost, odločnost, poštenost, sposobnost dela z ljudmi in v
timu, hitro odzivanje na spremembe, sposobnost obvladovanja konfliktov in reševanja problemov.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 12 mesecev (z možnostjo podaljšanja delovnega
razmerja za nedoločen čas), zaradi povečanega obsega dela, s polnim delovnim časom, delo je
organizirano v eni (prvi) izmeni. Delo se opravlja na terenu in v pisarni družbe.
Kratka vsebina dela:
•	vodenje (načrtovanje, organiziranje, usklajevanje, kontroliranje) aktivnosti vzdrževanja omrežja
in merilno regulacijskih postaj v procesu distribucije plina, vključno s kontrolami odoriranosti,
katodne zaščite in tesnosti omrežja,
•	izvajanje nadzora in prevzemanje notranjih plinskih instalacij s strani tretjih izvajalcev, izvajanje
kontrole tesnosti notranjih plinskih napeljav, prvo zaplinjanje napeljav, priprava poročil o
pregledih in preizkusih in vodenje arhivske dokumentacije,
•	priprava letnih načrtov vzdrževanja sistema, vodenje izvajanja sistemske kontrole tesnosti in
zanesljivosti sistema, izdelava letnih in izrednih poročil o izvedenih načrtih,
•	vodenje in usmerjanje intervencijske skupine v primerih izrednih dogodkov na distribucijskem
sistemu,
•	operativno vodenje izvedbe strojno montažnih del in drugih storitev povezanih z distribucijskim
plinovodnim sistemom in notranjimi plinskimi napeljavami,
•	spremljanje zakonodaje, napredka tehnike in tehnologije iz področja dela in uvajanje novosti,
•	organiziranje in vodenje vseh vrst evidenc in poročil iz področja dela.
Kandidati pošljejo prošnje z dokazili in življenjepisom s podrobnim opisom delovnih izkušenj na
naslov sedeža podjetja v Celju, Smrekarjeva 1 ali na el. naslov: info@energetika-ce.si
Zadnji dan za oddajo prošnje je: 11. 11. 2021


6
IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 42, 21. oktober 2021
CELJE – Svojevrstna dogodivščina za turiste. Kaj pa Celjani?
Občina po gradbeno
dovoljenje za viseči most
Celjska občina je konec septembra na Upravni eno-
ti Celje vložila vlogo za pridobitev gradbenega do-
voljenja za turistično brv oziroma viseči most med
Grajskim hribom pod Starim gradom in Miklavškim
hribom. Mestna svetnika iz vrst Levice ob tem ponov-
no opozarjata na sporno prakso, saj o turistični brvi
nikoli ni bilo ne javne ne strokovne razprave.
LEA KOMEIRČKI KOTNIK
Projekt gradnje visečega
mostu med Grajskim in Mi-
klavškim hribom se v Celju
kot kaže potiho nadaljuje. Če-
prav o njem nikoli ni bilo ne
javne ne strokovne razprave,
je uspelo Mestni občini Celje
zbrati vsa potrebna soglasja
in je, kot so prvi razkrili v ča-
sniku Delo, na upravni enoti
že vložila vlogo za pridobitev
gradbenega dovoljenja.
Kdaj bo občina 505 metrov
dolg most v tibetanskem sti-
lu začela graditi, še ni zna-
no, enako tudi ne, koliko
bo znašala končna vrednost
naložbe. Po prvotnih ocenah
naj bi celoten projekt stal pri-
bližno 3,3 milijona evrov, in
sicer ureditev dostopnih poti
približno milijon evrov in gra-
dnja viseče brvi čez Savinjo
približno 2,3 milijona evrov.
Za gradnjo mostu je občina
že uredila vsa lastniška raz-
merja.
Problematičen
je način vodenja
projekta
Mestna svetnika iz vrst Le-
vice, Samo Seničar in Matija
Kovač, sta že večkrat opozorila
na problematičnost načrtova-
nja gradnje visečega mostu: »O
njem nikoli ni bilo ne strokov-
ne ne politične javne razprave,
investicija še do danes ni ome-
njena v nobenem planskem
dokumentu občine,« poudar-
jata. Ob sprejemanju lanskega
proračuna sta bila oba zelo
kritična do naročila projektne
dokumentacije v vrednosti več
kot 200 tisoč evrov, saj gre, kot
pravita, za projekt, ki ga ni v
načrtu razvojnih programov,
prav tako zanj ni bil sprejet
kakšen drug sklep celjskega
mestnega sveta.
»Do arhitekturne zasnove,
ki je niti ne problematiziramo,
ampak predvsem do prostor-
ske umestitve objekta, ki bi
pomembno zaznamoval videz
mesta, je celjski župan Bojan
Šrot prišel neposredno, brez
javnega natečaja ali razprave.
Čeprav smo prepričani, da ob-
čina natančno ve, kako bo do
mosta prišla, je z vidika tran-
sparentnosti ta projekt zelo
problematičen,« sta prepri-
čana mestna svetnika. Zaradi
zakonskih omejitev glede iz-
gradnje sedaj tudi ni mogoče
razpisati referenduma. »Tako
se s prostorom, sploh v mestu
najkakovostnejše kulturne de-
diščine, ne ravna,« zaključita
Seničar in Kovač.
Na svetovni
turistični zemljevid
V celjski občini so prepri-
čani, da ima knežje mesto na
področju turizma še veliko ne-
izkoriščenih potencialov in da
bo viseči most med Grajskim
in Miklavškim hribom velika
zanimivost, s katero bodo
povečali prepoznavnost Celja
na evropskem in svetovnem
turističnem zemljevidu ter v
knežje mesto privabili številne
turiste od blizu in daleč.
Kot so pojasnili, bo viseči
most v Celju s 505 metri dol-
žine eden najdaljših mostov
tibetanskega stila na svetu,
doživljajsko in vsebinsko pa bo
povezal mestno jedro s Starim

gradom. Načrtujejo tudi ure-
ditev t. i. doživljajske poti, ki
bo obiskovalce vodila mimo
zgodovinskih in kulturnih zna-
menitosti v starem mestnem
jedru čez Splavarski most do
mestnega parka in od tam do
Heraklejevega svetišča in čez
viseči most na Stari grad.
Most bo v celoti jeklen,
sestavljen bo iz kablov, vrvi,
vešalk in pohodne površine,
ki bo zasnovana kot jeklena
rešetka. Sidran bo v pobočje
hriba na obeh straneh reke
Savinje. Arhitekturno zasno-
vo za idejni projekt so izdelali
v podjetju Korpnik produkci-
ja, konstrukcijsko zasnovo pa
v inženirskem biroju Ponting,
kjer so poskrbeli tudi za kon-
strukcijsko rešitev nadhoda
Sonce v Rogaški Slatini.
Foto: MOC
Načrtovan viseči most v Celju
bo s 505 metri dolžine eden naj-
daljših mostov tibetanskega stila
na svetu. Občina želi na ta način
knežje mesto vpisati na svetovni
turistični zemljevid.
Ne k Janši, ampak k Počivalšku
Vlada je za novo državno
sekretarko v kabinetu pred-
sednika vlade imenovala
Polono Rifelj. A bo nekda-
nja direktorica Osrednje
knjižnice Celje, kot se je
izkazalo, delala v kabine-
tu gospodarskega ministra
Zdravka Počivalška. Svet
zavoda celjske knjižnice je
na torkovi izredni seji tudi
že imenoval novo začasno
direktorico.
Polona Rifelj, ki je magi-
strica politologije in univer-
zitetna diplomirana komu-
nikologinja, je bila leta 2013
imenovana za direktorico
Polona Rifelj je direktorski stolček
zamenjala za sekretarskega. Od
včeraj je namreč članica kabineta
predsednika vlade Janeza Janše.
Osrednje knjižnice Celje,
pred tem je vodila Oddelek
za splošne zadeve v Mestni
občini Celje. Še prej je opra-
vljala različna vodstvena
dela v lokalnih medijih ter
bila zaposlena na ministr-
stvu za kmetijstvo, gozdar-
stvo in prehrano.
Je tudi predsednica Konje-
niške zveze Slovenije, člani-
ca odbora za pravne zadeve
Olimpijskega komiteja Slove-
nije in članica strokovnega
sveta za šport. Od leta 2018
do 2020 je bila članica sveta
zavoda Splošne bolnišnice
Celje, od leta 2015 do 2018
članica sveta zavoda Splošne
bolnišnice Slovenj Gradec.
Od leta 2005 do 2008 je de-
lovala kot mednarodna dol-
goročna opazovalka volitev
na postkonfliktnih področjih
v okviru Evropske komisije.
Kot je še zapisano v spo-
ročilu vlade, se bo Rifljeva
pridružila osmim državnim
sekretarjem v kabinetu pred-
sednika vlade.
Rifljeva pravi, da knjižnico
zapušča v odlični kondiciji,
novih izzivov, ki jih prinaša
novo delovno mesto in pred-
volilno obdobje, pa se izje-
mno veseli. Kot je povedala,
bo kljub temu da je imeno-
vana v kabinet predsednika
vlade, do volitev delala na mi-
nistrstvu za gospodarstvo pri
raznih projektih. Kot posebej
pomembne izpostavlja tiste
iz programa za okrevanje, ki
bodo v Slovenijo prinesli kar
nekaj evropskega denarja.
Kdo bo vodil
knjižnico?
V Celju se tako že poraja
vprašanje, kdo bo novi di-
rektor oziroma direktorica
knjižnice. Na torkovi seji sve-
ta zavoda, ki mu predseduje
Stane Rozman, sicer direktor
Pokrajinskega muzeja Celje,
so člani za vršilko dolžnosti
imenovali dr. Andrejo Videc,
ki je v Osrednji knjižnici Celje
zaposlena od leta 2006 in je
koordinatorica posebnih na-
log osrednje območne knji-
žnice za celjsko območje. Že
vrsto let je aktivna v Zvezi
bibliotekarskih društev Slo-
venije, močno je vpeta tudi v
razvoj portala Kamra in do-
moznansko dejavnost. Leta
2020 je uspešno doktorirala
na Oddelku za bibliotekar-
stvo, informacijsko znanost
in knjigarstvo pod mentor-
stvom doc. dr. Marije Petek.
Kot je povedal Stane Roz-
man, je svet zavoda predlog
o začasni vodji posredoval
Mestni občini Celje, ki mora
k imenovanju kot ustanovi-
teljica javnega zavoda dati
soglasje.
LKK, foto: arhiv
NT (SHERPA)
Menjava zemljine med počitnicami
CELJE – Po različnih zaple-
tih pri tehničnih in birokrat-
skih postopkih ministrstvo
za okolje in prostor nadalju-
je zamenjavo onesnažene ze-
mljine vrtcev v mestni občini,
ki bi se sicer morala začeti že
med poletnimi počitnicami.
Dela poleg zamenjave ze-
mljine vključujejo ureditev
okolice vrtcev, med drugim
zamenjavo ograj, hidroizola-
cijo stavb, zamenjavo komu-
nalnih vodov in podobno.
Potem ko so bili v letih 2019
in 2020 sanirani štirje vrtci, je
letos in prihodnje leto pred-
videna sanacija treh, in sicer
enot Center Vrtca Tončke
Čečeve, Iskrica Vrtca Zarja in
Luna Vrtca Anice Černejeve.
Hkrati bodo obnovili otroško
igrišče ob Savinji. Najprej bo-
sta prišli na vrsto enoti Luna in
Iskrica, nato še Center in igri-
šče ob Savinji. Dela na vseh šti-
rih lokacijah bodo predvidoma
končna marca prihodnje leto.
Izvajalec del, podjetje In-
kaing, je tako v enoti Luna že
začel pripravljalna dela, kar
trenutno po besedah vodstva
vrtca ne vpliva na organizacijo
in izvedbo vzgojnega progra-
ma. Jutri, v petek, popoldne
naj bi začeli izkopavati onesna-
ženo zemljino in jo glavnino
izkopali v prihodnjem tednu,
med jesenskimi počitnicami,
če bodo ugodni vremenski
pogoji.
V času izkopa
zemljine vrtca
zaprta
Zaradi zagotavljanja varnosti
otrok in vseh odraslih, še po-
sebej v času izkopa zemljine,
bosta enoti Iskrica in Luna od
začetka do zaključka izkopa
zemljine zaprti. »V obeh vrt-
cih smo se že organizirali in
starše pozvali k zbiranju pri-
jav otrok v času počitnic. Na
osnovi zbranih prijav bomo
sprejeli odločitve, kako bomo
oblikovali skupine oz. kam
bodo v času izkopa zemljine
premeščeni otroci. V kolikor
nam bodo prostorske možno-
sti dopuščale, bomo otroke
prestavili v bližnje enote, če to
ne bo izvedljivo, pa bomo za te
namene v času počitnic upora-
bljali prostore OŠ Lava (otroci
iz enote Iskrica) ter II. OŠ Celje
(otroci iz enote Luna),« je po-
jasnila ravnateljica Vrtca Zarja
in vodja odbora za povezova-
nje javnih vrtcev Mestne ob-
čine Celje Mateja Obrez. Kot
je dodala, so se na podoben
način organizirali tudi v prete-
klosti ob zamenjavi zemljine
pri drugih vrtcih, zato večjih
težav tokrat ne pričakujejo.
Nemoten potek dela vodstva
vrtcev in izvajalec del predvi-
devajo tudi po vrnitvi otrok v
prostore vrtcev.
Mateja Obrez je še dejala, da
bodo starši o vseh podrobno-
stih glede del in organizacije
varstva otrok v nadaljevanju
obveščeni v objavah na sple-
tnih straneh vrtcev, od pred-
stavnikov v svetu staršev, v eA-
sistentu in na oglasnih deskah
v enoti po predhodni uskladi-
tvi s predstavniki ministrstva
in ustanovitelja. Podrobnejše
informacije o poteku sanacije
bodo objavljene tudi na spletni
strani ministrstva za okolje.
Vrednost pogodbenih del
za omenjene vrtce znaša pri-
bližno 1,2 milijona evrov. V pri-
hodnjem letu je predvidena še
ureditev enot Sonce in Gaberje
Vrtca Anice Černejeve ter Čira-
čara Vrtec Zarja. Na okoljskem
ministrstvu ocenjujejo, da bo
skupen strošek sanacije vseh
vrtcev v Mestni občini Celje
znašal približno tri milijone
evrov, kar bo v celoti zagoto-
vljeno iz državnega proračuna.
BA
Št. 42, 21. oktober 2021
IZ NAŠIH KRAJEV
7
MOZIRJE – Začela se je gradnja Mozirske koče
Februarja
pretreseni,
oktobra
zadovoljni
Tako bi lahko kratko in jedrnato opisali počutje
članov Planinskega društva Mozirje, ki so konec fe-
bruarja tako kot preostali Savinjčani iz doline ne-
močno opazovali gorečo gmoto na Golteh. Mnogi so
se spraševali, kaj bi to lahko bilo, in obenem upali, da
ognjeni zublji niso zajeli Mozirske koče. Na veliko ža-
lost vseh ljubiteljev gora je to priljubljeno planinsko
postojanko kljub trudu gasilcev povsem uničil požar.
Pretreseni člani Planinskega društva Mozirje niso
niti za trenutek sedeli križem rok. Že takoj po požaru
so si zadali, da bodo novo kočo zgradili čimprej. V
sodelovanju s projektantko Darjo Bezovnik Planov-
šek in njeno ekipo so v osmih mesecih zaključili vso
projektno dokumentacijo in pridobili vsa potrebna
dovoljenja, da se gradnja lahko začne.
ŠPELA OŽIR
Nova Mozirska koča bo
zgrajena iz lesa in kamna v
klasičnem alpskem stilu z ne-
katerimi modernejšimi pridihi.
»Začetek gradnje se je malo
zavlekel, ker smo morali na
gradbišču še poskrbeti za
varnost. Skalna stena je bila
krušljiva, zato je bilo treba
spremeniti njen naklon in jo
zavarovati z mrežami. V za-
četku oktobra so gradbinci že
uredili podložni beton. Gra-
dnjo bodo nadaljevali skladno
z vremenskimi razmerami,«
sporočajo zadovoljni člani pla-
ninskega društva, ki so veseli,
da jim je uspelo sklad za zbira-
nje sredstev med poletjem lepo
napolniti.
S polnim zneskom
zavarovalne vsote
Zavarovalnica je zaključila
odškodninski postopek in se
na koncu odločila izplačati pol-
ni znesek zavarovalne vsote, to
je 400 tisoč evrov. V društvu so
bili uspešni na razpisu mini-
strstva za gospodarski razvoj
in tehnologijo. S prijavo na
javni razpis za podporo pla-
ninski, športni in rekreacijski
infrastrukturi so jim pristojne
službe odobrile do 300 tisoč
evrov proračunskih sredstev.
»Tukaj gre velika zahvala za-
poslenim v Občini Mozirje,
ki so pomagali pripraviti vso
razpisno dokumentacijo in
vodili postopek,« še dodajajo
društvu, kjer so zelo hvale-
žni tudi nazarskemu podjetja
BSH, ki jim je za gradnjo nove
koče namenilo 15 tisoč evrov.
Ob tem je obljubilo, da bo za
vsako donacijo kateregakoli
drugega podjetja, ki bo višja
od 500 evrov, dodalo še prav
toliko zraven, s čimer želi BSH
spodbuditi še preostala podje-
tja, da prispevajo denar.
Nova Mozirska koča bo
zgrajena iz lesa in kamna v
klasičnem alpskem stilu z ne-
katerimi modernejšimi pridihi.
Velika bo približno toliko kot
prejšnja, a bo prostor v njej
zaradi sodobne gradnje veliko
bolj izkoriščen v primerjavi s
staro večkrat dozidano kočo.
V njej bo tako kot do zdaj pri-
bližno 50 ležišč.
Planinske koče v
nemilosti
V Kamniško-Savinjskih Al-
pah je bil požar pred tem ne-
milosten že na Kocbekovem
domu na Korošici in Frischau-
fovem domu na Okrešlju. Prvi
je do tal pogorel konec okto-
bra leta 2017 zaradi napake
Poljakinje, ki je v planinski
sobi želela pogreti vodo, a je
po pomoti pristavila petrolej.
Ob nekdanjem Kocbekovem
domu je postavljeno zave-
tišče. Frischaufov dom na
Okrešlju, ki je bil obnovljen le
nekaj mesecev pred požarom
v začetku novembra leta 2019,
so ognjeni zublji uničili zaradi
napake na električni napelja-
vi. Po natanko dveh letih od
tega neljubega dogodka ta
priljubljena planinska posto-
janka nad Logarsko dolino
že dobiva končno zunanjo
podobo.
Da gasilci ničesar ne bi pre-
puščali naključju, sta Gasilska
zveza Slovenije in Planinska
zveza Slovenije na pobudo
organizatorjev akcije Očisti-
mo naše gore – Zavarovalnice
Triglav – na domu pod Storži-
čem konec tedna izvedla ga-
silsko vajo v primeru požara
v planinski koči, pri kateri je
sodelovalo 85 gasilcev iz 14
gasilskih enot z Gorenjske
z 18 vozili. S prikazano vajo
so želeli opozoriti na pomen
požarne varnosti v planinskih
kočah.
Ponudbe dražje od
razpoložljivega denarja
ROGAŠKA SLATINA – Občina na razpisu
ni izbrala ponudnika za gradnjo Razgle-
dnega stolpa Kristal. Glede na načrt razvoj-
nih programov je predvidevala, da bo za
gradnjo zadostovalo 2,9 milijona evrov, za
celoten projekt pa malo več kot 3,3 milijona
evrov. Ponudbi, ki ju je prejela, sta bistveno
dražji. Ljubljansko podjetje VG5 bi stolp
zgradilo za 3,6 milijona evrov, slatinsko
podjetje GIC gradnje za 4,8 milijona evrov.
Iz občine so sporočili, da javni naročni-
ki glede na znatno rast cen v gradbeništvu
nimajo vnaprejšnjih zagotovil, da bo višina
prejetih ponudb v okviru razpoložljivih sred-
stev. Kljub temu so doslej uspešno končali
vsa javna naročila, nobeden od projektov iz
občinskega načrta razvojnih programov ni
zastal. So pa že imeli nekaj primerov, ko v
prvem postopku javnega naročanja niso pre-
jeli primerne ponudbe in je bilo treba razpise
ponavljati. Odločitev, da se odprt postopek
javnega naročanja za gradnjo stolpa Kristal
konča brez izbire, bo pravnomočna konec ok-
tobra, če zoper njo ne bo uveljavljeno pravno
varstvo. Občina zdaj načrtuje nadaljnje de-
javnosti glede uresničitve projekta. Načrtuje
tudi objavo novega javnega naročila za izved-
bo gradnje. Gradbeno dovoljenje za gradnjo
stolpa je veljavno pet let od pravnomočnosti,
torej do julija 2026.	TS
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 42, 21. oktober 2021
ŠENTJUR – Ob obletnici namenu predali veterinarsko učilnico
Od drobtinice pravice
do sodobnega
šolskega centra
Predsednik republike Borut Pahor je direktorju Šolskega centra Šentjur
mag. Branku Šketu podelil zahvalo za dolgoletno vzgajanje in izobraževanje
mladih za poklice, s katerimi sooblikujejo razvoj slovenskega podeželja.
Šolski center Šentjur, ki dijake in študente izobra-
žuje z znanji, potrebnimi za poklice prehranske veri-
ge, letos obeležuje 111 let delovanja. Jubilej je obeležil
s slovesnostjo v Ipavčevem kulturnem centru, kjer
je direktor mag. Branko Šket iz rok predsednika Re-
publike Slovenije Boruta Pahorja prejel zahvalo za
uspešno delo.
3. januarja 1910 se je v Šen-
tjurju začel pouk v slovenski
kmetijski šoli. Njena ustano-
vitev ni bila samoumevna,
ampak so si nekateri deželni
poslanci za to »drobtinico pra-
vice za štajerske Slovence«, kot
TINA STRMČNIK
Občina Rogaška Slatina izvaja novo
investicijo, namenjeno varovanju okolja
V občini Rogaška Slatina izvajajo dela v
okviru projekta Odvajanje in čiščenje odpa-
dne vode v porečju Sotle – Rogaška Slatina.
Župan mag. Branko Kidrič je prepričan, da bo
projekt izboljšal življenjske pogoje občanov.
Dolgoročni cilj dva milijona evrov vrednega pro-
jekta je nadgradnja in posodobitev sistema ravna-
nja z odpadno vodo. Projekt, ki bo zaključen v letu
2022, sofi nancirata Evropska unija iz Evropskega
sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija v
okviru Operativnega programa za izvajanje evrop-
ske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.
Boljši pogoji za bivanje
Občina Rogaška Slatina s projektom nada-
ljuje vlaganja v zeleno infrastrukturo. Urejen in
sodoben sistem odvajanja in čiščenja odpadnih
voda je pogoj za učinkovito varovanje naravnih
in vodnih virov. Glavni cilji projekta so zmanjša-
nje emisij v vode, povečanje zmogljivosti čistilne
naprave ter znižanje stroškov čiščenja odpadne
komunalne vode.
V okviru projekta bo z izgradnjo četrtega aera-
cijskega bazena in ureditvijo sistema dehidracije
čistilna naprava Rogaška Slatina pomembno nad-
grajena, prav tako pa bo zgrajena kanalizacija v
naselju Prnek v skupni dolžini 1.906,53 m.
s tem povečala na 98 odstotkov. Na celotnem
območju je predvideno odvajanje v ločenih sis-
temih – za odpadne vode iz gospodinjstev bodo
zgrajeni novi kanali, obstoječe pa bodo izkoristili
le za odvajanje padavinskih voda.
Razširitev čistilne naprave
Z nadgradnjo čistilne naprave Rogaška Slatina
bo trenutna zmogljivost čistilne naprave, ki znaša
9000 populacijskih enot, povečana za dodatnih
3500 enot. V ta namen bo zgrajen četrti SBR bazen.
Kratica SBR v prevodu pomeni »zaporedno biolo-
ško čiščenje«. Postopek čiščenja odpadnih voda se
prične z mehanskim delom čiščenja na grabljah in
v ozračenem peskolovu ter nadaljuje z biološkim
čiščenjem v ozračevalnih bioloških bazenih. Trenu-
tno so na voljo trije bazeni, zaradi potrebe po večji
zmogljivosti biološkega čiščenja bo zgrajen četrti
bazen, ki bo imel volumen 180 m3.
Ureditev dehidracijskega
sistema
Zaradi težav z zgoščevanjem odvečnega blata
se ureja tudi sistem dehidracije, ki se je do sedaj
izvajala z najeto mobilno dehidracijsko napravo.
Celotna dehidracijska linija novega sistema bo
delovala v popolnoma avtomatiziranem režimu.
je zapisal prvi ravnatelj šole
Ivan Belle, prizadevali več let.
Zasluge za ustanovitev šole je
imel med drugim zdravnik,
skladatelj in župan takratnega
trga Šentjur dr. Gustav Ipavec.
Zavedne slovenske kmete je
uspel nagovoriti, da so odsto-
pili zemljišča, na katerih so
zrasla prva šolska poslopja.
Ta izobraževalna ustanova je
velik udarec doživela leta 1962,
ko ji je bilo odvzeto šolsko po-
sestvo. Šolo so takrat združili z
Vrtnarsko šolo Celje in s Hme-
ljarsko šolo Vrbje pri Žalcu v
Kmetijski izobraževalni center
Celje.
Šolski programi so se spre-
minjali, dodane so jim bile
aktualne vsebine, kot sta na
primer podjetništvo in trže-
nje. Samostojna kmetijska in
gospodinjska šola je bila po
sklepu vlade ponovno ustano-
vljena leta 1997. V šolskem letu
2002/03 je bil prvič v zgodovi-
ni šole in kraja Šentjur razpisan
višješolski študijski program
kmetijstva. Zaradi vedno bolj
pestre ponudbe programov se
je šola leta 2004 preimenovala
v Šolski center Šentjur.
Kmetije so kot
podjetja
Šolski center Šentjur se že
dolgo ne posveča le izobra-
ževanju s področja kmetova-
nja, ampak mladim posreduje
znanje, ki ga potrebujejo za
številne poklice na področju
prehranske verige. »Ko so
kmetje včasih ponudili svoje
izdelke, jih je večinoma pre-
vzela zadruga. Zdaj kmetje za
prodajo skrbijo sami, kmetije
so kot podjetja, poleg tega mo-
rajo znati skrbeti tudi za raz-
lično dokumentacijo,« je dejal
direktor mag. Branko Šket.
Dodal je, da dijaki in štu-
dentje znanja o prehranski
verigi ne dobivajo le v teoriji,
ampak predvsem med prakso.
Ker so vključeni v pridelavo in
predelavo izdelkov, se po nje-
govem prepričanju tudi bolj
zavedajo pomena samooskr-
be. Tovrstne dragocene izku-
šnje pridobivajo na šolskem
posestvu. Od začetka letošnje-
ga leta znašajo površine tega
posestva 50 hektarjev. Šolski
center si želi, da bi lahko v
prihodnosti gospodaril še na
malo več kot desetih hektar-
jih površin, ki so na območju
Rifnika namenjene pridelavi
lešnikov, a so trenutno še v
najemu. »V skladu z novim
zakonom o oblikovanju šol-
skih posestev je za naš šolski
center predvidenih 153 hek-
tarjev površin. Za nekatere
površine v okolici šole smo
že vložili vlogo,« je povedal
direktor centra.
Nujno potrebujejo
telovadnico
Šolski center je leta 2018
pridobil srednješolski pro-
gram Veterinarski tehnik, za
katerega beleži precejšnje za-
nimanje. Dijaki že nekaj časa
znanje nabirajo tudi v posebni
veterinarski specializirani učil-
nici oz. v veterinarski ambu-
lanti, ki so jo namenu uradno
predali ob praznovanju 111-le-
tnice šole.
Kljub dolgi zgodovini delo-
vanja ta izobraževalna usta1no-
va še vedno nima svoje telova-
dnice, ki je po besedah Šketa
nujno potrebna. Pred leti si je
šolski center prizadeval, da bi
ustrezne pokrite športne povr-
šine dobil s postavitvijo poseb-
nega balona, vendar se načrti
niso izšli. Dijaki imajo trenu-
tno športno vzgojo v športni
dvorani Osnovne šole Hruše-
vec Šentjur. Šolski center zdaj
pripravlja dokumentacijo za
zidano telovadnico, sofinanci-
ranje zanjo bo skušal pridobiti
na razpisu pristojnega šolskega
ministrstva.
Ob jubileju je predsednik
Republike Slovenije Borut
Pahor direktorju centra izro-
čil zahvalo, ki jo posamezni-
kom in kolektivom vroča ob
30-letnici države. Predsednik
je poudaril, da je šolski center
enako kot sorodne izobraže-
valne ustanove zaslužen za
enakomeren razvoj podeželja.
»Tistim mladim, ki želijo ostati
na podeželju in hočejo poslo-
vati sodobno, dajete znanje.
Imate dolgo tradicijo, izkušnje,
zavzetost profesorjev … A tudi
zadovoljstvo dijakov in študen-
tov, ki končajo izobraževanje
pod vašo streho.«
Foto: Andraž Purg – GrupA
Kanalizacija še za 94
prebivalcev
Primestno naselje Prnek do sedaj ni imelo v
celoti urejene kanalizacije po veljavnem oskr-
bovalnem standardu za aglomeracijo Rogaška
Slatina. Z izgradnjo dodatnih kanalizacijskih vo-
dov se bo na sistem javnega odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode na novo priključilo
24 individualnih hiš s 94 prebivalci. Stopnja pri-
ključenosti prebivalstva na sistem odvajanja in
čiščenja v aglomeraciji Rogaška Slatina se bo
Sodelovanje države, izvajalcev
in občanov
Župan občine mag. Branko Kidrič meni, da je
nadgradnja čistilne naprave in dograditev kana-
lizacijskega sistema bila nujno potrebna, uspe-
šno izvedbo projekta pa zagotavlja usklajenost
vseh vpletenih, tudi občanov, ki s svojo potrpe-
žljivostjo prispevajo, da gradbena dela potekajo
nemoteno. Končna ureditev sistema odvajanja
in čiščenja bo brez dvoma pripomogla k višji ka-
kovosti življenja v Rogaški Slatini.
Šolska veterinarska
ambulanta za potrebe
praktičnega pouka v
programu Veterinar-
ski tehnik
Nova telovadnica čez leto dni
LAŠKO – Občina je pred novo pomembno naložbo. V Rimskih Toplicah bo ob OŠ Antona
Aškerca zgradila novo telovadnico.
Za naložbo ima Občina Laško v proračunu namenjene tri milijone evrov, uspešna je bila
tudi na razpisu za pridobitev državnih sredstev v višini približno 800 tisoč evrov. Ob tem želi
pridobiti še dodatna sredstva iz Eko sklada, pravi župan Franc Zdolšek. Trenutno izbirajo
izvajalca, ki bo zgradil telovadnico. V občini računajo, da bo ta jeseni prihodnje leto že odprla
svoja vrata. Sočasno z gradnjo telovadnice bodo ob osnovni šoli zgradili zunanje športne
objekte, kot so igrišča za tenis, odbojko na mivki in rokomet ter atletske površine. BA
Št. 42, 21. oktober 2021
IZ NAŠIH KRAJEV
9
ŽALEC – Dotrajana in zanemarjena mostova na cesti med Žalcem in Migojnicami
V poplavah poškodovan, še
preden je bil dokončan
strukture. »Glede na to, da je
prvi most star približno šest-
deset let oziroma drugi več
kot sedemdeset let in da že
v osnovi nista bila zgrajena
optimalno, je bilo ocenjeno,
da ni smiselno vlagati velikih
sredstev v obnovo, temveč je
bolj smiselno v naslednjih
letih predvideti zamenja-
Krajani Griž opozarjajo na zanemarjena in dotra-
jana mostova na cesti med Žalcem in Migojnicami.
Kot pravijo, so se lani razveselili novice v občinskem
časopisu, da naj bi se njuna obnova začela že letos,
a je zaenkrat še niso dočakali. V občini pravijo, da
tako cestnega kot kolesarskega mostu ni smiselno
obnavljati, pri čemer načrtujejo, da bodo že priho-
dnje leto začeli graditi novega. Do takrat bo zaradi
varnosti promet urejen izmenično. Na opazke kraja-
nov glede zanemarjenosti mostov odgovarjajo, da za
njuno urejenost skrbi koncesionar Voc Celje, ki ju je
nazadnje očistil v prvi polovici julija. Spet naj bi se
tega lotil še ta mesec.
ŠPELA OŽIR
»Vsi smo upali, letos čakali,
večkrat dokumentirali in po-
sredovali, kako zanemarjen
je most in da je to sramota za
občino. Predvsem letos nam
ni bilo vseeno, ko smo imeli
v letnem gledališču Limberk
veliko dogodkov,« je pojasni-
la ena od krajank in dodala,
da je že večkrat opazovala
delavce, ki so čistili pot iz
Žalca do Migojnic, a se ce-
stnega mosta niso dotaknili.
»Imeli so puhalnike in vse
ostale pripomočke, lahko bi
se lotili tudi tega dela, za kar
bi potrebovali samo metlo,
lopato in vrečko za odpadke.«
Občina Žalec je upravljavka
občinske ceste Žalec–Migoj-
nice, kjer je zajeto tudi vzdr-
ževanje mostov čez Savinjo
in Podvinsko strugo. Redno
vzdrževanje, ki zajema po-
metanje, odstranjevanje ve-
getacije, listja, peska in čišče-
nje odvodnjavanja, je zajeto
v koncesijski pogodbi, ki jo
ima sklenjeno s podjetjem
Voc Celje. »Res je, da so kra-
jani julija predlagali, da bi s
cestnega mostu očistili vege-
tacijo, zato smo izvedbo del
tudi naročili in tako je bil v
prvi polovici julija očiščen,
zato trditev občanke, da se na
tem ni nič naredilo, ne drži.
Glede na trenutno stanje na
mostu smo koncesionarju
ponovno naročili čiščenje, ki
ga bo izvedel letos oktobra,«
so sporočili iz občine.
Zaenkrat izmenični
promet
Omenjen cestni most čez
Savinjo je bil zgrajen med
letoma 1962 in 1964. Že v
prvem letu gradnje ga je
prizadela močna poplava,
ki je povzročila precejšnje
poškodbe na konstrukci-
ji. Posledice, ki se kažejo v
spremenjeni geometriji in
krajši življenjski dobi od si-
cer pričakovane, so vidne še
danes. Kolesarski most je še
starejši, saj je iz leta 1948 in
tudi ni bil zgrajen na način, ki
bi omogočal dolgo življenjsko
dobo. Občina Žalec je glede
na stanje obeh mostov v za-
dnjih dveh letih naročila več
preiskav materialov mostnih
V občini pravijo, da tako cestnega kot kolesarskega mostu ni smiselno obnavljati, pri čemer načrtujejo, da bodo
lahko že prihodnje leto začeli graditi novega.
vo obeh mostov s skupnim
novim sodobnim mostom,
dotlej pa na obeh izvajati le
redna vzdrževalna dela in
morebitne lokalne obnove
za zagotovitev varnosti pro-
meta.«
Gradnja že
prihodnje leto?
Občina je s tem namenom
naročila projektno doku-
mentacijo za izvedbo no-
vogradnje. Njena izdelava
traja dlje, kot je pričakovala,
zaradi dolgotrajnosti uskla-
jevanja načrtovane gradnje
z Direkcijo Republike Slove-
nije za vode, iskanja rešitev
za komunalne vode, katerih
cevi so pritrjene na obstoječe
mostove, in dolgotrajnega po-
stopka pridobivanja zemljišč,
na katere bodo posegli z no-
vim mostom. Predvideno je,
da bo občina projektno doku-
mentacijo za gradnjo novega
nadomestnega mostu prido-
bila leta 2022, ko naj bi se
tudi začela gradbena dela. Še
pred tem se bo začela gradnja
mostu na cesti Kasaze–Libo-
Stolp spet ponos
konstrukcij in statično anali-
zo, na podlagi katerih je ugo-
tovila, da je glede na današnje
predpise potrebno dovoljeno
obremenitev na cestnem mo-
stu zmanjšati, zaradi česar je
s pomočjo semaforjev vzpo-
stavila enosmerni promet.
Obnova nesmiselna
Na podlagi teh ugotovitev
je naročila še primerjalno
stroškovno študijo, v kateri
so pristojni strokovnjaki na-
redili primerjavo med ocenje-
nimi stroški obnove obstoje-
čih mostov in ocenjenimi
stroški gradnje novega mo-
občine
ROGAŠKA SLATINA – Ob-
čina je sredi oktobra name-
nu predala obnovljen stolp
Janina. 15-metrski stolp
na nadmorski višini 362
metrov, ki je bil postavljen
leta 1956, je julija odkupila
iz stečajne mase Zdravilišča
Rogaška.
Občina je za nakup stolpa
namenila 15 tisoč evrov in
tako uresničila prizadevanja,
da bi v svojo last pridobila
propadajoče zgodovinsko
razgledišče sredi zelenih
sprehajalnih poti. Stolp je
bil sicer obnovljen leta 2002,
vendar je spet potreboval ob-
novo. Podjetje Panles oprema
je obnovilo in povečalo be-
tonski podstavek, prebarva-
lo celotno jekleno ogrodje in
zamenjalo dotrajane lesene
podeste in stopnice. Občina,
ki ureja tudi okoliške spreha-
jalne poti, trim steze, zgodo-
vinske vrelce in tako imeno-
vane palčkove hišice, je za
obnovo namenila približno
48 tisoč evrov.
TS, foto: Občina
Rogaška Slatina
stu z odstranitvijo zdajšnjih
objektov. Kot še sporočajo iz
žalske občine, je študija po-
kazala, da sta rušitev mostov
in gradnja novega mostu bolj
smiselni od obnavljanja infra-
je, za kar trenutno občina
izbira izvajalca.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
10
KULTURA
Št. 42, 21. oktober 2021
Predpremiera filma Josip Ipavec, slovenski Mozart je požela veliko zanimanja. Na prvem programu Televizije
Slovenija bo film predvajan 2. novembra ob 21. uri.
Združeni moški pevski zbori občine Šentjur pod vodstvom Mateja Romiha so predpremiero pospremili z znanimi
zborovskimi Ipavčevimi napevi.
Ogledali smo si predpremiero glasbeno-dokumentarnega filma o Josipu Ipavcu
O njem bi lahko posneli še najmanj
tri filme
Kako v filmski okvir ujeti zanimivo in tragično ži-
vljenje skladatelja in zdravnika Josipa Ipavca? Scena-
rist Jernej Kastelec se je nad njegovo zgodbo navdušil
tako zelo, da je osnutek scenarija pripravil na več kot
80 straneh, kar bi pomenilo, da bi film trajal približno
štiri ure. Urednik Daniel Celarec se je posvetil lušče-
nju bistva. Zahvaljujoč strokovnemu sodelavcu ddr.
Igorju Grdini, številnim sogovornikom in nastopa-
jočim, je nastal 50-minutni glasbeno-dokumentarni
film, ki je na predpremieri pred šentjurskim občin-
stvom požel val navdušenja.
TINA STRMČNIK
Josip Ipavec je ustvaril
veliko pomembnih del in z
njimi svojo glasbo postavil
ob bok evropski. Glavnino
njegovih del predstavljajo
samospevi. Koncertni pevec
Leon Lülek je samospeve na
nemška besedila med drugim
pel na koncertih na Dunaju,
v Berlinu, Bruslju in v Zdru-
ženih državah Amerike. V
svojih zborovskih skladbah
je ta šentjurski rojak jasno
izpovedal svojo ljubezen do
domovine in slovenskega je-
zika. In to v času, ko se je na
Slovenskem govorilo in pisalo
nemško. Med njegovimi deli
izstopata prvi slovenski balet
Možiček in njegovo najobse-
žnejše delo opera Princesa
Vrtoglavka. Čeprav si je moč-
no prizadeval za uprizorite te
opere v eni od takratnih glas-
benih prestolnic, na Dunaju,
se njegova želja ni uresničila.
Hudo je zbolel in umrl, ko je
bil star komaj 47 let.
Človek, ki nam je
lahko za zgled
Jernej Kastelec, ki se je
podpisal pod scenarij, se je
skušal čim bolj poglobiti v
zgodbo portretiranca. Pri tem
mu je bilo v veliko pomoč
gradivo, ki ga je ddr. Igor Gr-
Na prireditvi Musica Academica v organizaciji šentjur-
ske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti in
tamkajšnjega študentskega kluba mladih so se minulo
nedeljo predstavili mladi glasbeniki iz občine Šentjur, ki
se izobražujejo na različnih akademijah in visokošolskih
glasbenih ustanovah doma in v tujini. Tokrat sta se jim
prvič pridružila študenta režije in baletne umetnosti.
dina pripravil za svojo knjigo
o Josipu Ipavcu. Delo z na-
slovom Slovenski Mozart je
izšlo letos. »Življenje Josipa
Ipavca je bilo zelo zanimi-
vo, polno je bilo glasbenih
in osebnih preobratov. Pravi
izziv je bil, kako iz gore zani-
mivih podatkov izluščiti tisto,
kar smo naposled prikazali v
filmu,« je dejal Kastelec. Po-
udaril je, da so mu Ipavčevi
napevi zlezli pod kožo. In
dodal, da iskanje rdeče niti
in načina, kako jo predstavi-
ti gledalcem, v primerjavi s
krčenjem obsežnega opusa
podatkov sploh ni bilo tako
zelo zahtevno.
Film postreže s številnimi
prizori Šentjurja in okoliških
mest. Ostali kraji, kot na pri-
mer Gradec in Dunaj, so pri-
kazani s pomočjo arhivskih
posnetkov. Ustvarjalci so se
med drugim odločili, da pri-
povedovalec Saša Tabako-
vić prehaja v čevlje Josipa
Ipavca kot njegova poosebi-
tev. Omenjeni igralec se je z
opusom Ipavcev seznanil že
v srednji glasbeni šoli. »Zara-
di prejšnjih sodelovanj mi ni
bilo težko doumeti življenja
te družine. Gre skorajda za
družinsko sago Šentjurja ter
tamkajšnje glasbene in kul-
Predpremiero filma so si ogledali svetovalec generalnega direktorja RTV Slovenija za glasbo Patrik Greblo,
scenarist Jernej Kastelec, Tatjana Oset, direktorica Knjižnice Šentjur, ki je poskrbela za organizacijo dogodka,
šentjurski župan mag. Marko Diaci, urednik uredništva glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija Daniel Celarec,
producentka oddaje o Josipi Ipavcu Simona M. Šertel ter igralec Saša Tabaković.
Daniel Celarec: »Če
se ukvarjaš le s
krčenjem zgodbe,
na koncu ostane
le zbir podatkov.
Naš cilj pa je bil
poskrbeti za
dramaturgijo, za
filmsko poezijo.«
turne dediščine.« Tovrstni
filmi, ki nastajajo pod okri-
ljem nacionalne televizije,
so po njegovem prepričanju
zelo pomembni. Ne le zato,
ker izobražujejo in osvešča-
jo, ampak ker predstavljajo
zgodovinske osebnosti, ki so
ne glede na svoje življenjske
okoliščine posegle v globlje
intelektualne ravnine. Takšne
osebnosti so nam, kot meni
Tabaković, lahko za zgled.
Melodična plat
skladatelja
V filmu, za katerega je re-
žijo prevzel Vojko Boštjan-
čič, se besede in različni
prizori prepletajo z Ipavče-
vo glasbo. To med drugim
izvajajo Marcos in Bernarda
Fink, Urška Arlič Gololičič,
Marko Hribernik, združeni
moški pevski zbori občine
Šentjur, učenci in učitelji
tamkajšnje glasbene šole,
Simfonični orkester RTV
Slovenija in še mnogi drugi.
»Izbrali smo najbolj zani-
mive in melodične skladbe.
Divji v srcu v Kvartirni hiši
V Kvartirni hiši v Celju bo še do konca
meseca na ogled razstava Mateja Čepina,
Jurija Kalana, Aleksija Kobala, Silvestra
Plotajsa – Sicoea in Živka Marušiča. Svoja
najnovejša slikarska dela so naslovili Zakaj
imaš tako velike oči. Skupna nit dela vseh
petih avtorjev je oljna slika z zgodbo in iz-
razito močno barvno lestvico.
Gre za skupino umetnikov, ki so jo leta 1998
sestavili Kobal, Sicoe in Kalan in si je nadela
ime Divji v srcu, in sicer po kultnem filmu
režiserja Davida Lyncha. Prvo razstavo so pri-
pravili v galeriji Equrna in k vsaki naslednji
povabili novega avtorja. Tako so leta 2002 k
sodelovanju povabili slikarja Gregorja Kokalja,
kasneje še kiparja Mirka Bratušo, dve leti nazaj
se jim je pridružil še slikar Matej Čepin. Na
celjski razstavi se je Kobalu, Sicoeju, Kalanu
in Čepinu pridružil še slikar Živko Marušič.
Kot je zapisala umetnostna kritičarka Nina
Jeza, povezuje umetnike predvsem to, da
so samozaposleni v kulturi, kar v teh časih
pomeni, da je njihovo preživetje odvisno iz-
ključno od njihove umetnosti. »To v našem
prostoru nikakor ni lahka naloga, ampak je
to borba za obstanek in preživetje, divjanje
s časom in srcem.«
Kot pravi Nina Jeza, so čudaški liki, značilni
za Lynchev filmski svet, prisotni na slikah
Celjana Mateja Čepina, zasledimo jih tudi
pri Marušiču. Jurij Kalan v nekakšni nežno
popačeni realnosti slika predvsem družinske
člane in znance. Silvester Plotajs – Sicoe je
samosvoj v slikarski maniri, blizu so mu nem-
ški ekspresionisti. Njegove slike so barvno
zelo močne in s sporočili gledalca vabijo k
razmisleku o kritiki sedanjosti in življenja.
Aleksij Kobal v klasični tehniki deluje izrazito
vizionarsko, njegove figure so s površine slike
izginile, ostala sta le krajina in arhitektura, ki
tudi deluje zelo futuristično ter fantazijsko.
Divji v srcu so razstavo v Ljubljani in ka-
sneje v Mariboru poimenovali Poglej lisjaku
v oči. V Celju se sprašujejo: »Zakaj imaš tako
Nekatere se namenoma po-
novijo, saj smo želeli pred-
staviti melodično plat Josipa
Ipavca, na katero opozarjajo
tudi sogovorniki v filmu,« je
omenil urednik uredništva
glasbenih in baletnih oddaj
Televizije Slovenija Daniel
Jernej Kastelec:
»Med drugim
me je navdušil
Ipavčev prodor
na mednarodno
prizorišče, s
svojimi deli je
uspel pri avstrijsko
govorečem
občinstvu in to
v času velikih
nacionalnih trenj.«
V sklopu Ipavčevih kultur-
nih dni so v preteklih dneh v
Šentjurju gostili še druge za-
nimive dogodke. Tamkajšnja
glasbena šola je med drugim
pripravila spletni znanstveni
simpozij in koncert del Jo-
sipa Ipavca, na katerem so
nastopili pedagogi omenjene
šole z gosti.
Celarec. Josip Ipavec ga je
navdušil predvsem zato, ker
je bil zelo pristen, povezan
z naravo, ker je močno čutil
slovenstvo. In ker je ob svo-
ji zdravniški praksi pisal še
glasbo.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Št. 42, 21. oktober 2021
KULTURA
11
Nova razstava v PMC o kositrnem posodju
Srebro malega človeka
V Pokrajinskem muzeju Celje so pretekli teden od-
prli novo občasno razstavo Zloščeno do visokega si-
jaja, na kateri predstavljajo kositrno posodje iz zbirk
muzeja. Kositer so imenovali tudi Srebro malega člo-
veka. Izdelovanje predmetov iz kositra je bila ena
najbolj tipičnih meščanskih obrti. Danes sta tehnika
in način proizvodnje znana le še ožjemu krogu ljudi.
Na slovenskih tleh je ta obrt doživela svoj vrhunec in
zaton med 17. in 19. stoletjem, na Celjskem s priho-
dom italijanske družine Stretti.
LUKA ŽERJAV
Avtor razstave je kustos
Davor Mlinarič, ki je z njeno
postavitvijo prestal ognjeni
krst v Pokrajinskem muzeju
Celje. Začetki razstave sega-
jo v leto 2020, ko je v okviru
obveznosti za pridobitev stro-
kovnega naziva na področju
varstva kulturne dediščine
moral izdelati strokovno na-
logo. Na pobudo mentorja je
pregledal kositrno posodje iz
zbirk Pokrajinskega muzeja
Celje. Na podlagi te strokov-
ne naloge je kasneje prišlo do
odločitve o postavitvi obča-
sne razstave in kataloga. Po-
zornost je bila usmerjena na
predmete, ki jih hrani muzej,
in tudi na celjske kositrarske
delavnice, o katerih je znano
le malo stvari. Na začetku 80.
let prejšnjega stoletja je bila v
Narodnem muzeju Slovenije
postavljena na ogled razstava
Kositer na Slovenskem in od
takrat je ta kovina zanimala
le še posameznike.
»Nameni razstave in kata-
loga so prikaz kositrnih pred-
metov iz muzejskih depojev
in želja, da bi obiskovalcem
omogočili vpogled v delček
stanovanjskega inventarja 18.
in 19. stoletja. Večina pred-
metov je sploh prvič posta-
vljenih na ogled,« je povedal
Davor Mlinarič.
Kustos razstave Davor Mlinarič je postavil svojo prvo razstavo v muzeju.
Največji razcvet je ta obrt
pri nas doživljala v 17. in 18.
stoletju. Približno do konca
18. stoletja so v njej prevla-
dovali nemško zveneči pri-
imki, npr. Hammer in Gök
v Celju. Kasneje so domače
mojstre izrinili severnoitali-
janski prišleki. Na ta proces
nas opozarjajo priimki, kot so
Zamponi, Stretti, Cerutti, Ca-
minolli. Ti potujoči italijan-
ski mojstri so se naseljevali v
glavnem na južnonemškem,
avstrijskem in češko-mora-
vskem območje.
Takratna spodnještajerska
mesta niso bila dovolj veli-
ka, da bi vsako od njih imelo
svoj kositrarski ceh, zato so
spadala pod graški ceh. Prve
omembe o kakšnem kositrarju
v mestu segajo v začetek 16.
stoletja. Sledi več kot stoletje
brez omembe kositrarske de-
lavnice v mestu. »Celjski in
tudi preostali štajerski kosi-
trarji so bili izvrstni rokodel-
ci, ki so s svojimi izdelki oskr-
bovali širok krog odjemalcev.
Predmeti, ki s jih izdelovali,
niso v ničemer zaostajali za
predmeti iz Gradca ali drugih
mest monarhije,« je še opozo-
ril Davor Mlinarič. »Zelo malo
predmetov je sicer vezanih na
mesto Celje. Zanimiva je zgod-
ba kositrnega vrča z novci, ki
je služil kot pokal za tretje me-
sto v sankaški dirki s konjski-
mi vpregami leta 1917. Šlo je za
dobrodelno tekmovanje, kjer
so zbirali sredstva za potrebe
celjske vojne kuhinje.«
Gradivo in predmete na
razstavi so prispevali Domo-
znanski oddelek Osrednje
knjižnice Celje, Medobčinski
muzej Kamnik, Narodni mu-
zej Slovenije, Pokrajinski mu-
zeju Maribor in Prirodoslovni
muzej Slovenije. Razstava bo
na ogled do septembra 2022.
Foto: SHERPA
Erotika in druge teme na fotografiji
Celjska fotografska razsta-
va (CFR) je projekt, ki ga je
začelo Fotografsko društvo
Celje pred več kot dvema
desetletjema. Digitalni foto
klub Celje je leta 2019 pre-
vzel pravno nasledstvo FD
Celje in poskrbel, da projekt
ni zamrl. Še več, poskrbel je
za nov, svež zagon. Razsta-
vi so novi organizatorji dali
stalno vsebino z upanjem,
da bo z leti prerasla okvire
klubske fotografije, kar se
je letos že začelo dogajati.
Letošnja razstava je že 22.
zapovrstjo. Nagrajene foto-
grafije so v Celjski kultur-
nici na ogled še do konca
meseca.
Digitalni foto klub (DFK) v
svojih vrstah združuje foto-
grafe in ljubitelje fotografije
iz vseh koncev Slovenije.
velike oči?« Gre za znano vprašanje iz pravlji-
ce o Rdeči kapici, ki ga ta zastavi v postelji
ležeči babici, ob čemer ne ve, da je pod odejo
pravzaprav preoblečen volk, ki v današnjem
času na to vprašanje le pomežikne z očesom
in odvrne: »Ker te je strah.« »Gre za zgodbo,
katere vsebina z razstavo ali vsaj s tematiko
slik nima ničesar skupnega, a je vendarle v
idejnem in likovnem pogledu pomembna, saj
je čutna, emocionalna, divjaška, predvsem pa
srčna in zato docela iracionalna – identično
hektičnemu času preteklih skorajda dveh let,«
zaključuje Nina Jeza.
TC, foto: Matija Golner
»Deluje pod okriljem avtor-
ske revije Digitalna kamera,
ki je najbolj brana fotograf-
ska revija v Sloveniji. Ta velik
prijateljski krog ustvarjalcev
in navdušencev se nenehno
širi, tudi izven meja Sloveni-
je. Tako klub kot revija skrbi-
ta za številne izobraževalne
vsebine, delavnice, razstave
in druge projekte,« pojasnju-
je Andreja Ravnak, vodja
Celjske fotografske razstave
in urednica fotografije pri Di-
gitalni kameri. CFR je le ena
od razstav, ki jih klub letos
prireja. Mladinska razstava
Mladost ni norost 2021 je
bila na ogled v galeriji Fbun-
ker v Velenju. Do konca leta
bo klub izpeljal še projekte:
člansko in mladinsko pregle-
dno razstavo, ki bosta posta-
vljeni v Galeriji Železarskega
muzeja na Teharjah, razstavo
Šah in šport, ki jo DFK prireja
s Šahovsko zvezo Slovenije in
bo postavljena v Termah Ča-
tež, ter mednarodni projekt
zračne in astrofotografije v
navezavi s Centrom Noor-
dung v Vitanju.
Tema ni enostavna
Celjska fotografska raz-
stava ima tradicionalno dve
temi: erotiko ter prosto temo,
kjer gre za serijo štirih do še-
stih fotografij. Edinstvena je
zaradi tradicije in zelo spe-
cifične tematike, s katero
cilja na precej širšo množico
ustvarjalcev kot pri ostalih
projektih, predvsem pa nago-
varja tudi krog umetniških,
avtorskih in profesionalnih
fotografov. Kot pravi Ravna-
kova, so se zato letos povezali
Vanja Tajnšek je edina nagrajenka, ki prihaja iz Celja. Njena serija se imenuje Ko sem sama s seboj.
tudi z Galerijo Fotografija, ki
je prispevala eno od nagrad.
Sicer pri organizaciji CFR so-
deluje celjska območna eno-
ta JSKD. V okviru projekta je
vsako leto tudi fotografska
delavnica. Letos je bila te-
matsko vezana na rdečo nit
razstave, erotiko.
Svoja dela je letos poslalo
približno 50 avtorjev. »Za-
gotovo si želimo, da bi to
številko v prihodnje precej
presegli, saj iz širšega na-
bora prejetih fotografij žirija
lahko izbere bolj kakovosten
nabor fotografij za razstavo.
CFR ima zares specifično te-
matiko, zato jo mora sloven-
»CFR smo vključili med projekte pod
pokroviteljstvom Fotografske zveze
Slovenije, ki se trudi izrazno fotografijo
dvigniti na višjo raven tudi med
amaterskimi fotografi.«
ski fotografski prostor neka-
ko ponotranjiti ter vzeti za
svojo. Erotika je pojem, ki se
ga pogosto napačno pomeša
s pornografijo, hkrati se ga
preveč omejuje na estetiko
gole človeške figure. Ta ši-
roka interpretativnost teme
je očitno kar težaven zalogaj
za slovenske ustvarjalce, a je
res, da marsikoga še nismo
uspeli dovolj nagovoriti, da
bi sodeloval v projektu,«
ugotavlja Andreja Ravnak in
dodaja, da večina slovenskih
fotografov ne pripravlja se-
rij, ki so bolj premišljene in
zaokrožene, temveč se bolj
ukvarjajo s posamičnimi fo-
tografijami.
TC, foto: arhiv
Digitalne kamere
12
NAŠA TEMA
Št. 42, 21. oktober 2021
Pri ročnem pomivanju posode
porabimo več vode kot pri pranju
v pomivalnem stroju.
Kopanje v kopalnih kadeh
je z vidika porabe vode bolj
potratno kot tuširanje.
Višji stroški oskrbe s pitno vodo gospodinjstva spodbujajo k varčevanju
Je kakovostna pitna
voda samoumevna?
Dr. Marjeta Levstek: »Če
svojih navad ne bomo
spremenili, vode na Zemlji
sicer ne bo kar zmanjkalo,
saj nikamor ne uhaja, lahko
pa povzročimo, da jo bo
tam, kjer čiste vode že danes
primanjkuje, na razpolago
še manj.«
Šele ko v naših pipah zmanjka vode, se običajno
zavemo, kako pomembna dobrina je pitna voda v
vsakdanjem življenju. Takrat šele dojamemo, koliko
je porabimo vsak dan in da pri nekaterih opravilih
z njo ravnamo preveč potratno. Predsednica Sloven-
skega društva za zaščito voda dr. Marjetka Levstek
opozarja, da prekomerno trošenje vode ne pomeni
zgolj, da razpoložljive količine pitne vode morda ne
bodo zadoščale za vse naše potrebe, temveč tudi, da
z negospodarno rabo po nepotrebnem ustvarjamo
prevelike količine onesnažene odpadne vode, ki jo
kljub sodobnim tehnologijam čiščenja nikoli več ne
vrnemo v okolje tako čiste, kot smo jo prejeli.
ŠPELA OŽIR
»Na območjih, kjer pomanj-
kanja čiste vode morda še ne
poznamo, se lahko zgodi, da
bomo za vodo, ki ji ne bomo
več zaupali, morali prispevati
pomemben del družinskega
proračuna. V takšnem svetu si
ne želimo živeti. Osveščenost
o pomenu varčne porabe vode
in načinih pravilnega odvaja-
nja in čiščenja odpadne vode
je zato za vse nas izjemnega
pomena,« pojasnjuje dr. Mar-
jetka Levstek in dodaja, da je
varčevanje z vodo v nekaterih
slovenskih krajih že zdaj zelo
pomembno, zlasti v poletnem
času, a tudi v primerih, ko pri-
de do izpada oskrbe s pitno
vode v vodovodnem omrežju.
»Glede na smernice podnebnih
sprememb se lahko že kmalu
zgodi, da tudi v drugih geograf-
skih regijah čista pitna voda iz
pip ne bo tekla v neomejenih
količinah. Zato je pomembno,
že danes začnemo razmišljati,
koliko vode porabimo za vsako-
dnevna opravila in kje jo lahko
privarčujemo.«
Nekoč cenjena
dobrina
Slovensko društvo za zaščito
voda se je dokopalo do zanimi-
vih podatkov, kako sta se od-
nos do vode in njena poraba
spreminjala skozi čas. Levstko-
va izpostavlja, da je bila voda
pred drugo svetovno vojno
cenjena dobrina, saj so bila le
redka gospodinjstva priklju-
čena na javni vodovod, osta-
la so uporabljala kapnico ali
vodo iz bližnjih izvirov. »Zato
so ljudje z vodo takrat ravnali
zelo preudarno. Za pomivanje
posode v preprostih koritih so
uporabljali lesni pepel, perilo
so prali enkrat tedensko na
skupnih periščih z doma pri-
pravljenim milom, kopali so
se enkrat tedensko, marsikdo
še redkeje. Ker je bila večina
takratnih stranišč na štrbunk,
vode za splakovanje takrat še
niso uporabljali.«
Najbolj potratna
80. leta
Vse se je spremenilo v 80.
letih, ko je bila večina domov
že priključena na javni vodo-
vod. »Z vodo so gospodinjstva
najprej še varčevala, saj so bili
spomini na njeno pomanjka-
nje še živi. Z gospodarsko ra-
stjo se je višal standard prebi-
valstva, ki se je odražal v večji
porabi vode za domača opra-
vila, spomin na pomanjkanje
je bledel. V gospodinjstvih so
za pranje perila že uporabljali
pralne stroje, pomivanje poso-
de je bilo večinoma ročno, pri
čemer topla voda ni tekla v ne-
dogled, ampak se je raztopino
z detergentom za pomivanje
posode pripravilo v prvem ko-
ritu, splakovalo v drugem,« iz-
postavlja predsednica društva
in dodaja, da so v kopalnicah
uporabljali toplo vodo, kar je
pomenilo večjo porabo vode
za osebno higieno. Stranišča s
splakovanjem so bila običajen
standard. Po izračunu društva
je tako povprečna poraba vode
na prebivalca v letu 1980 zna-
šala 117 litrov na dan, kar je
krepko več kot 13 litrov na dan,
kolikor je oseba porabila pred
drugo svetovno vojno. »Tako
velik skok porabe vode na pre-
bivalca v štiridesetih letih je že
Slovensko društvo za zaščito voda je izdelalo zanimivi prikaz ocene porabe pitne vode, iz katerega je razvidno, da smo z vodo najbolj potratno ravnali v
80. letih prejšnjega stoletja.
nakazoval razvrednotenje vre-
dnosti in pomena vode, saj jo
je bilo v naših pipah vselej na
pretek,« še dodaja.
Vedno manjša
poraba
In kako je danes, ko smo
že dodobra zakorakali v 21.
stoletje? »Standardi oskrbe s
pitno vodo postajajo strožji,
stroški priprave vode ter vzdr-
ževanja vodovodnih sistemov
so vedno višji, če želimo ohra-
njati visoke standarde javne
oskrbe s pitno vodo. Vedno
bolj se zavedamo, da upora-
ba pitne vode v gospodinjstvih
za opravila, ki niso povezana
s prehrano, ni dopustna in da
je treba razmišljati o drugih
virih vode za namene, kjer v
gospodinjstvu potrebe po pi-
tni vodi ni, na primer o upora-
bi kapnice ali že uporabljene
vode v kopalnici za splakova-
nje stranišč. V družinskih pro-
računih zaznavamo povišanje
stroškov pitne vode, kar nas
spodbuja k varčevanju,« še iz-
postavlja Levstkova in doda-
ja, da stare in precej potratne
pomivalne ter pralne stroje
menjamo z varčnejšimi, tuši
nadomeščajo kopalne kadi, za
izplakovanje stranišč z novej-
šimi kotlički že uporabljamo
minimalne količine vode. »S
takšnimi ukrepi nam je uspelo
leta 2020, ko je gospodinjstvo
statistično štelo povprečno 2,5
osebe, porabo vode v gospo-
dinjstvih zmanjšati na 10 ku-
bičnih metrov na mesec.«
Foto: Pexels

Št. 42, 21. oktober 2021
NAŠA TEMA
13
Od prezračevalnih šob do polnih
pomivalnih strojev
Z vodo lahko varčujemo na različne načine, na kar le-
tošnjo jesen s posebno akcijo slovenska gospodinjstva
osvešča Slovensko društvo za zaščito voda, ki že desetletja
opozarja na smiselnost uporabe kapnice za splakovanje
stranišč in pranje perila. Vodo, ki jo porabimo v kopalnih
kadeh in pri prhanja, bi lahko shranjevali in uporabili za
zalivanje zelenic ali tudi za splakovanje stranišč.
Prihranke pitne vode je mo-
goče v gospodinjstvih – v kuhi-
njaŽhe iondknoepkaldnaicj ajeh b– izl aogkottoobveitri
sčateshnkoolosšokorabzollijčdnoevrušsetnainmoivine
,g,
gParvailcni,starloijisreazoreddlaočiti
tvAezgaapnraenjne aplooražbbijeo? Za
nloe sštesbtadensketplirtrvoav možn
tovovdoen, me ebditebmilakodjeobra.
tvsetagraejnšiempoadenli aklaoržbe s
vdevrajekrtantoveočd. ločili le red
Velike izgube v
vodovodnih sistemih
Slovenija je ena najbolj
vodnatih evropskih držav,
ki v primerjavi s preosta-
limi deli Evrope razpolaga
z bolj kakovostno pitno
vodo. A na žalost pri nje-
nem onesnaževanju ni
izjema. Velik pritisk na
kakovost pitne vode imajo
poleg gospodinjstev še pro-
izvodni obrati, kmetijstvo
in promet. Posebno poglav-
je so zastareli in dotrajani
vodovodni sistemi, zaradi
katerih komunalna pod-
jetja beležijo precejšnje
izgube.
Predavatelj na Visoki šoli
za varstvo okolja v Velenju
Klemen Kotnik opozarja,
da ni vsepovsod po svetu
samoumevno, da iz pipe
pZritenče akatkoevostnva apitnra
voda, kot smo vajeni v Slo-
veniji. Za nas je to nekaj
svamooumevonega, medtem
koVjoedmniavrsiriiknjeisdorungejues (anhaljdiv)
tsutVdaniozdanariodvh.irrai n»nZjiasanojenSenaujvishinaohjvslekjiovk
tsutadtiizstaičonhorarnejgainjojesnojizhnoavčeilk-
-nkeanparleizcaecjšijnajeCerlajezlsiokeprvipkrav-
šokahotrvi aponsojtraianpbjoe dvozokedomelj,ankiiahnr vpooomdminleiithne
otehlreasn. jZaanrjaedoi kčololjvaeiknovoimh idliete-
javVnoksotip, kaoltnsiocikmetijstvo,
inMduesdtruijma,ivgaonstjejmšazpoobseinljeb-r
noUspt oinrapbrlojamjteet,r saojevtoudšnkaotte k-
leUsap noraajboljlaj joteb raejme etunšjeknoat vk
raSvknrianjsškaijhte pčraesdteulišhirarenčjan.ih
doPlrienv, erpitre,davlisespmlakSoavvailnnjiek,
smtaerdetgeamz nkovsimo ,vd nvoesktoolpikeon
višjih predelih bistveno
boVljšgeoksapkovdoisnti,j«stjevupoja-
snPilosKoodtonirkajien odpoedraitle, dvapsoem
poobsroemdoenpjoemnoivsat tpeordozčenmo,nme
zvaopdieravjtSeavoindjosk. i dolini kaže
s Pprelkomierno pirislotnotstjo
niPtrraatlonve inozpiormomivaalnselasbtriomje
pkoelmnjiejsnkii.m stanjem, kar je
poZselleednijcaavoinitne snazdivjenpe ekrimteev-
vtiojsdkoe. dejavnosti.
ONSbetrunopakožurjiabsultjnaajotnveidvhoadroedmziiavoadl
če »sVoavrčaerčvnaintjer salpi iotnmoovgodčaoj
pjeoszoadtoe azlaigpoetroivlao. pomemb-
varčnimi napravami ter skrbnej-
šo uporabo. »Vsak posameznik
sbmi laehnkaonpitoi ndaošni ooscienniisporidhorvaonlijl
do 50 litrov vode na dan, če bi
ajo

no, še posebej z vidika, če
želimo tudi v prihodnje raz-
polagati z zadostnimi koli-
činami kakovostne pitne
vode,« pravi sogovornik, ki
opozaIrNjGaL,ESd, da. ob.iol.ahko velik
korakPnroasperneišjknoa8etem podro-
čju na3r2e3d0 iŠlienttujudri z obnovo
starejš0i5h1/v3o59d-o5v5o5dnih siste-
mov. 0»5T1o/v35rs9 t-n2e22izgube so
lahko wvewlwik.dervina.ipnrfoesegajo 30
odstotdkrovav.ivnfpor@igmmearijla.cvoimz do-
bro delujočim sistemom.«
Do bistvenih izboljšav je
prišlo pri porabi in zmanj-
ševanju onesnaževanja
vode na ravni podjetij, ki so
zavezana k strogi okoljski
zakonodaji, zaradi česar je
tovrstnega onesnaževanja
bistveno manj. »Primer
dobre prakse je zagotovo
Georvenjae, kti jie pzorabo vode
od 90. let prejšnjega stole-
tja do danes zmanjšalo za
skoraj desetkrat.« Problem
še vedno ostajajo divja od-
ploravegodasvlitsši.ečmVa. ppoadjjeettjruebVao sdkorvboedti-
neKkoajtn uassvteatovv,nkaako zmanj-
udipmranvj ipcoaražbeljepneeetnleergtije,
poČdnepebranvihjessplroevmenesmkba .usta-
va pravico do pitne vode
ienmpzitanpoirvajotde opikpoot naravno
dobrino že prej v.arovala s
paolnmookčajod. nekaterih ustav-
nih določb, so se pristojni
sotragnanišičzuapraudšičsat.rZahamu,ednajažjeteli
Eimvr.opska unija prepustiti
upravljanje vodnih virov
tujim korporacijam, tudi v
vSallonveemnijsitrzoajčue kliopt orozičvnio, .nČaje
dsečisšlčoevnejnesmki zvoddetneirgveirni ttoemr
dostop do pitne vode iz-
rkelcnčoitzašvalr utjedjo nka ustav-
nijuravnei. eSeloveenaijj,a ojes zoantoa-
novembra 2016 postala ena
rledikzihvoddržoaivn, nkei pjeodprteavkiocčoo
do pitne vode zapisala v
srzvovjoanujestzaavmo.rzSnjteenme hjeranea.
huisntapvrnailnriahv sntiropjreevpporveevdearintea,
nparsivtavtiizteavcikjaovliočdinneihuvmiraozvainne
oskrbe s pitno vodo.
nadomestil star pralni stroj, po-
sodo pral v pomivalnem stroju
brez predhodnega ročnega iz-
piranja, uporabljal nastavke za
prhe z nizkim pretokom in če
bi vodo med umivanjem zob
dosledno zapieral,« izpostvavljajo
v Slovenskem društvu za zašči-
to voda, ki ima na svoji spletni
strani objavljen vprašalnik, s
katerim lahko vsak posame-
znik oceni, koliko vode lahko
prihrani pri vsakdanjih gospo-
dinjskih opravilih.
Prihranka za dve
er
o
o
Blejski jezeri
Ob njem je pripi
sanih nekaj pre-
prostih nasvetov
za varčevanje.
Z namestitvijo
prezračevalnih
šob na vse pipe
lahko porabo
»
ki
pri p
še
vode zmanjšate	pom
do 40 odstotkov.	izp
Če med umivanjem
bzoilbtuvdsiakpiočsezbaepnretvearčevalni
rpaipčou,ns, telomčevnsaokod mpirneuo-stalega
dtoenprairhjraa.nTitue dkiaro štreostkelitrnoavj bi
čviomdep.rVejelnikaoučlailhi ksoamproivsatorčjnujeegtea
rtuavdni, ačnejuapzodraebnljaartjeemro.čno prho
z močnim curkom in nizko po-
rabVoeičnčme soežpnrhoastetimanj časa
terVsarhčleavdanlenjišoravčoudno.jeNoesznanove--
marljiva je tudi izbira varčnega
kotlička. Tisti z dvokoličinskim
splakovanjem porabi tri litre
Večjih spremkoeestmamnizekiozbrjeismtknuno, kmieasleok pabežpeetoluad–i
koli več treba čistiti vsak dan
V Rimskih Toplicah je bil
v prvi polovici oktobra dvo-
dnevni mednarodni simpozij
Vodni dnevi 2021. Organizator
dogajanja Slovensko društvo
za zaščito voda je za osrednjo
temo izbral vodo kot vredno-
to. Sodelujoči so pozornost
namenili podnebnim spre-
membam, ki vplivajo na ce-
loten vodni krog in s tem tudi
na količinsko stanje voda.
Povečanje vodnih količin je
najbolj izrazito v severovzho-
dnem delu Slovenijo, kjer se
bodo pretoki rek do konca
21. stoletja lahko povečali do
30 odtokov glede na obdobje
1981–2010. »Glede na pred-
Varčujte!
Voda iz pipe je
do 1000-krat
cenejša kot
ustekleničena
voda!
VODA IZ PIPE JE
NAJBOLJŠA IZBIRA.
OB ROBU
Hvaležni za kakovostno pitno vodo
Časi, ko smo stali ob umivalniku in si pri odprti pipi ščetkali zobe, so
že zdavnaj mimo. Tudi vsakodnevni prizori brezglavega točenja velikih
količin vode v kopalne kadi so le še preteklost. Vedno manj gospodinj-
stev posodo pomiva ročno, pri nakupih novih pomivalnih in pralnih
strojev smo vedno bolj pozorni na njihovo porabo. V veliki meri smo
torej ponotranjili, kako pomembna dobrina je voda, zato z njo delamo
čim bolj smotrno. Ali v večini primerov vsaj mislimo, da je tako.
Pogosto se niti ne zavedamo, da so spremenjene navade v gospo-
dinjstvih prinesle tudi marsikatero nujno opravilo, ki ni tako povsem
v skladu z gospodarnim ravnanjem z okoljem. V tem primeru s pRoeran-tno varŠPeEvaLnAjeOjeŽpIRoo
bljanjem vode. Ločeno zbiranje odpadkov v določenih primerih zanhoteovbaročneŠmPuE,LpAriOkŽaIRtere
spiranje embalaže, preden ta roma v smeti. Tudi veliko posamezdnoikločvesni oleotbeždkoobjperevdsastkamvljeas,e
da bi umazane krožnike in posode brez predhodnega spiranja zvlopžlailčiuvj epteo mdoigvoavlnoirjsetnroi jz. nAe steo
so že podrobnosti, zaradi katerih naše ravnanje do planeta ZemMljaezseačgnoitopvol ongi imsae čgeihboljvesjkooo.
Drugačne so zgodbe z velikimi onesnaževalci. 2Č0e mevoraojvo tdi avlrjea,zvvitaihrčdeevlailhn
sveta vedno bolj delovati v skladu s strogimi okdolbjsek ipma i sporeddaplijšsie,, jetuvdtiredtoji h3
leg vode,
porabimo
anju, večino
e pitne vode
namenimo za
nje stranišč in
nje posode,«
vlja dr. Mar-
Levstek.
n aZ-a domseegstoo dpeovseatmih elzitnroihv
zfianiaznpičrnanihje sctirlajneivščjae. Onbaejnbeomlj
jperipmomerenmobonbor, odčansoe ivzaorgčiebvatae-
rnojčen. eGmreu zpaommeivsaenčjnua pvopsloačdie-
ilna zuapodroalboljčaetenopoopbodlnoobmjea– noad-
polnjen pomivalni stroj ter po-
sode ne izpirate predhodno, s
čimer lahko prihranite kar do
vskidoeranjepospporlnemo. eDma biebilvootuddniihre
koitliičeinsnni aperaevtnivi idsoržaevea veočvjoihs
scnpeanrseadmpoeevmloeltbjo lpverzsianriapbreei lcveeotjiduiezg nouedvonbzooa,.
Trelžaativvenbo in,liazhkkihocpnenasatho.pOilgerelevavn
pzarigmoteorvuohiuzpdliahčianindlvjeamčalsaahtkroa-
jdaojo6č0iho sdustšo. tVkeočvšpkroihdreabniklaazhaksot
poZvvzerzoačipleotproošpnliakovve, Ssloavj ebnoijde oj
eGkosztdraermsknimi virnešmtiteuntosmki Sdlogveondikjei
ilantkeankzoivvonset jpšei,l«etsoov, skpi osoropčoiltiroizš
AslogZveaennucspikjoeermazbatorvgvaurg.sotsvpoo odkinojsljtavihRep-r
pleutobvliikz ekaSklovoesntinjeih (rAazrrseod)o.v A1 in
cijiPsrkeaktovkositnleo pzeačjo na pelete z
upčeoilnedktootvveijteon oiendkvdiosvnoeakčoojldjia upproijraazbnlojeong
meInmbknaekjšoelabsotndoosti ppoedlentoevbnsoe:
spperpeemla,emmebhaensvkpaloivbaslteojnnoast, vgo-s
dfi nieh vdierelcevvntaešr ivrseegbinjio? sAt rdsoolojčeevn
okecmTeanikjosok jisehp Zervleeemmzaeepmnottobrvo.hšnidikroovloSlšokviehn
razmer do konca 21. stoletja
državah, kot večkrat lahko preberemo v lsevte. tRovenithn omveadrčijeihv,anvjsee pto nšuej
vedno v povojih ali zaradi številnih drulgeiphetšečžiacav,bkainpke, sutgijootadvrlžja vZeP,
potisnjeno ob rob. Tisti, ki veliko potujejoZ vpeozsaveptout,r ohšitnroiksopvoSznloavjeon,
da je dostop do pitne vode zaradi tegaj emvarsspiokrjeo čmiloučnzoa ojavvirnaons.t Ntua
takšnih območjih ni pametno piti vodsevieztpuijpee, , daamopapkrajve iptea mvetznaov
poseči po njeni ustekleničeni različicdi.enarja za določen čas, če g
Glede na vse to smo lahko hvalenžen ip, odtare ibmujaemteo. Tv oS lmovoežnnijoi
kakovostno pitno vodo, ki si jo lahkpoobnruejzasjotravhseu bparinvkoeš.čiPmrio tiez
domačih pip. Le upamo lahko, da boj etadkobtruod iporsimtaleor.j aNtei osmbreemston
pozabiti, da k temu lahko prispevammo etured izsaa mdei,pčoezpirteavi nse inzabmra
včasih zdi, da nima smisla. Kako že grbeatnisktoi ,s lokvi entrsekni uptrnegoo vpoorn…uj
Zrno na zrno pogača, kamen na kamennapjvaelčačzaa. vaš denar.
obsuejmetdee, sient lčitarsoav, vkoidbe onazaprtao-
pnjoet.rPerbaelni, sutrpoojišrtaezvraejdtea Atuzdai
spvraonjeje fip noraanbčijno elezšmesotdžensoest tli-.
tPrroevdvotedme, mmeodrteamte kporjegslteadreajšti
lmasotdneeli fikanradnvcaekrat več.
Če bi se vsega tega res do-
sledno držali, bi glede na iz-
račune društva prihranili do
mz , doabmzaopčejlaetiSavpinejlslektes urvergstiijlea
ivvkalmjučniel bosnei-m DvIoNdploums ien rsntiehm
pjeosztgaoj.revRaenzjueltatpi eklleatžsepjoa ,jeduav
avkeoč,j piha msporreamjoempbelsertei sdcnejrithifikiant
Pmraavjhtankiho vletlnjaih pkroetozmkoagvovvaSlcau-
vjseionbnjisaokmvi oarlesjgoe ipjiroine bsEiNo/i.nPldVuesxpAr2hi.mT/eecsrlte-
njaavbi izomobadsobsejem 19D8r1a–u2.H0o1l0z sboi
nsesesrkeadrnojdi l3e0tni lparnei tioz k1i00sr%edsi
šikne koognrevcasntjoal.etjakelamhičknoihpdoovde-a
čsaoldi ezloava1n2juodz stoctekrotivfi,kavteEnNdPalru
spoettiče psrpervemrjae-mbe PsetlaetisDtuičgnaoP
onmeznaačviollnjoe nina znpoetrčai ijnntaurdai vzanvee
sropčraemnaeknulpji pveo-sti. kmSoreveddinnnaimjreoadljeontipncoeesr
2krookčniavicnkeaokmsuepb bipnoead- o vmpeErdkimnoaserkorljadadnvijiec zezr
oot,bavdljoabjojenmajb1o9lj81–o2d0p1r0tjpaovnviepčoaz-i
vlea,njpeo. Kzakmoevornsto onpotivmimisi tkiučrnilenmim
usrcoevninaer.ijNuajvpop-ovpverenčcijjuotduodi 2d0o
eobdnsotosttkvovdesrinedi sntao hlettjpas:i/n/wdwow
a30naosdusttjao,tdkeolvežkon-escp sotdobleutdjao,/pseoz
mpeaskirmo instmičnikerom sc-elensanroi-jubiodmo 2as8o
noadtsetsottukzoavzsimreodi insl3/a5kotudasltnootk/noovv
konecu sztozletja.

jpeejot kduoblgičonriohčnmoetrZoPvS vsovdeetunjea
vmaerčsecv.a»nZjedrvusgkimlaidbiheseVdavmsei h–
pvršitmireihridhepsaetjletpjiohmbei mp.rbihnroandilai
vkaorlčičeivnaonvjeodraez, ukmi jetev pooplooz,vaicr-i
jBaojohivnZjsPkSega jezera a,li v kar
dveh Blejs.kih jezer, torej kar
50 milijonov kubičnih metrov
vode,« še izpostavlja društvo.
poBdjoetljaj Ivngoleds,nda. ot. oo., Drau holz
eadnojnkbaojbmt o0,lo5jše%č. jIpemeapjeolat. uPdeilecteertDifiukgaat
ila kPootrneačjjbeoSljšaoviznbjeir,a knoakt ušpea smpeod-
rDoIčNapjolu iszAA2 irnsajim, s picoedrasriplaaodzan makeo d€
tbaomljevdopdenleatti akaokbomvoostčnjeagSalroavzreendia-
2ej-et0o./v9S8pa0rv1ei-vnteejrasitt-ejleenspan:iohhl-teptgpelseS:/ta/owvve-w9,-w2D.0zr1pa9s-..
lveeti ianvsKtroijlspkeegšea perdoiinzavasjlaolcvaenIzsdkea-
erkeokvae, skuartoevreingdeo, pblžrienzalutobkjaa ipn.rebsrez-
ožve. Ismtoa kjoilpormideotbroljve.nTmakeodnSavroindjnai
k1oint nDjIeNnpilupsr.itoki so v glavnem
ehtusodopurirmneiršnkiezgaamzannajščeajkaa.mPiandskae-
ve isnisete nmae. nSojebnrezmkeombičmniohčdjuod saot-
nokobstitlEvnNoePn,lja psAoe2lvezsud. oImlžajpooprreidčojablzjean-
rktaoadšt niEjsNopPkrluuersmilAni2on.jsaejzoočneograazspeisraelliteufdai
ianmternejanvao bstiasrtivheknuorilrnaizhlinkaupjreajvoz.
aVprzagvoarmnijenma legsonroabteiomm aslopskseumb-
0to%k.uVezčnoašrazjopispihovlaphrkeočnpreevleetrnite
kporsikbllaidž.nsio/pdrveabitviasolsčtvmo/iplirmideotbriotev,-
vm-ssrpeoddnbjeumd/kinursilpnoe-dnnajpermaveto-nkau-
zdiroom1.a30n0ahmttmps:l/e/twnwo.wK.drovda.tionkfou/
ev. eliko prispevajo tudi snežne
padavine.Promocijsko besedilo
14
KRONIKA
Št. 42, 21. oktober 2021
Zaslišanje številnih prič
Atrij v rokah sodišča
Zatem ko so celjski kriminalisti lani vložili kazen-
ske ovadbe zoper vpletene v primer Atrij, ki je pred
leti dodobra stresel vso slovensko upravniško stroko,
se je po naših podatkih na Okrožnem sodišču v Celju
začela sodna preiskava, v kateri zaslišujejo številne
priče. Naše podatke so potrdili tako na Okrožnem
državnem tožilstvu v Celju kot na Okrožnem sodišču
v Celju.
SIMONA ŠOLINIČ
»Zahtevo za preiskavo smo
vložili zoper dve fizični in
dve pravni osebi zaradi nada-
ljevanega kaznivega dejanja
poslovne goljufije v sostoril-
stvu, storjenega na škodo eta-
žnih lastnikov 244 večstano-
vanjskih objektov, s katerimi
so bile sklenjene pogodbe o
opravljanju upravniških stori-
tev,« nam je odgovorila vodja
Okrožnega državnega tožil-
stva v Celju mag. Simona
Kuzman Razgoršek.
»Kaznivo dejanje naj bi
storili s prikazovanjem, da
se sredstva rezervnega sklada
odvajajo in zbirajo ločeno na
Kazenska ovadba v primeru Atrija je bila spisana na 370 straneh. K njej je bilo priloženih tri tisoč prilog in dokazil.
posebnem računu in da se z
vplačanimi sredstvi za stro-
ške obratovanja, vzdrževanja
in rednega upravljanja popla-
čujejo dobavitelji in izvajal-
ci. Pri tem so bila zbrana in
vplačana sredstva porabljena
za druge namene, zaradi če-
sar je etažnim lastnikom 244
večstanovanjskih stavb iz na-
slova umanjkanja vplačanih
denarnih sredstev v rezervne
sklade nastala škoda v skupni
višini najmanj 1.7 milijona
evrov, zaradi neplačil doba-
viteljem in izvajalcem škoda
v skupnem znesku 629 tisoč
evrov in zaradi neplačil vpla-
čanih najemnin etažnim la-
stnikom nepremičnin, ki so
bile oddane v najem, škoda
v skupnem znesku najmanj
255 tisoč evrov,« dodaja Kuz-
man Razgorškova. Skupna
škoda torej znaša najmanj
2,6 milijona evrov.
»Obdolženim se očita
storitev nadaljevanega ka-
znivega dejanja poslovne
goljufije. Trenutno opravlja-
mo preiskovalna dejanja v
fazi preiskave. Ta bo, če ne
bo nepredvidenih okoliščin,
predvidoma končana v začet-
ku leta 2022,« nam je odgovo-
rila predsednica Okrožnega
sodišča v Celju Petra Giaco-
melli.
Oškodovali šest
tisoč etažnih
lastnikov
Spomnimo, da je prvo-
obtoženi v zadevi Radovan
Cink, nekdanji direktor
Atrija. S še z eno odgovor-
no osebo drugega podjetja,
šlo naj bi za podjetje Atrij
Fisa, naj bi neupravičeno
uporabil tuje premoženje in
s tem domnevno oškodoval
več kot šest tisoč etažnih la-
stnikov posameznih nepre-
mičnin. Grozi jima do deset
let zaporne kazni.
»V preiskavi je bilo ugo-
tovljeno, da sta osumljena
predstavnika poslovodstva
obeh pravnih oseb očitana
kazniva dejanja izvrševala
več kot deset let, in sicer od
konca leta 2005 do sredine
leta 2017. Odgovorni osebi
osumljenih gospodarskih
družb sta sredstva, ki so
Posebna značilnost preiskave nepravilnosti v Atriju je
bila tako imenovana virtualna knjiga. To je posebno virtu-
alno okolje, kjer so kriminalisti s pomočjo preiskovalcev
računalniške kriminalitete združili podatke z različnih
strežnikov in jih nato forenzično ovrednotili. Tako so
lahko natančneje ovrednotili povzročeno škodo. Družbe
namreč hranijo svoje podatke na strežnikih. Pri velikih
količinah so strežniki gostujoči, torej so na več lokacijah.
Podatke za celotno vrednotenje so morali postaviti na isti
imenovalec, torej na isto mesto, šele potem je bila možna
njihova preučitev.
jima bila zaupana v zvezi z
upravljanjem, v nasprotju z
določili Stanovanjskega zako-
na puščali na transakcijskih
računih poslovnega subjekta,
čeprav bi jih morali prenesti
na poseben transakcijski ra-
čun. Sredstva sta v nadalje-
vanju uporabljali za plačila
obveznosti, ki se niso nana-
šale na vzdrževanje večstano-
vanjskih stavb, oziroma sta
jih uporabljali nenamensko,«
so lani ob vložitvi kazenske
ovadbe povedali na celjski
policiji.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Celjski kriminalisti so v času preiskave nepravilnosti v Atriju sprejeli več
kot 60 posameznih prijav sumov kaznivih dejanj. Opravili so več kot 30 za-
segov listin in poslovne dokumentacije, izvedli 11 hišnih preiskav, v sklopu
katerih so zasegli približno šest tisoč listin in pridobili sedem sodnih odredb
za različne podatke.
Del sredstev naj bi bil vložen nenamensko na tveganih
trgih z nepremičninami. Tveganja naj bi nosili lastniki
nepremičnin, morebiten dobiček pa gospodarska družba.
Tako so lani razlagali kriminalisti.
Z avtoceste v odbojno
ograjo
V četrtek okoli poldneva se je na avtocesti v bližini avtocestnega počiva-
lišča Lopata zgodila prometna nesreča. To je v smeri proti Ljubljani zaradi
neprilagojene hitrosti povzročila voznica osebnega vozila, ki je trčila v av-
tomobil, ki je vozil pred njo. Njegovo vozilo je odbilo še v tovorno vozilo.
Obe vozili je po trčenju odneslo še v kovinsko ograjo ob avtocesti. Vsi trije
vozniki so se v trčenju lažje poškodovali. Povzročiteljici nesreče so policisti
izdali plačilni nalog.
Dan prej se je nesreča zgodila v križišču v Petrovčah. Zaradi izsiljevanja
prednosti jo je povzročil voznik avtomobila, ki je pripeljal iz smeri Levca in
pri tem izsilil prednost drugemu osebnemu vozilu. Oba voznika sta se lažje
poškodovala. Isti dan so policisti nesrečo obravnavali tudi na Opekarniški cesti
v Celju, kjer je voznik avtomobila na prehodu za pešce trčil v pešca, ki se je
pri tem lažje poškodoval. Nesreča se je zgodila tudi v Nazarjah, kjer so trčila
tri osebna vozila. Vzrok nesreče je bila neprilagojena hitrost povzročitelja.
Ena oseba je bila lažje poškodovana. V Dobrovi pri Celju se je poškodoval
voznik avtomobila, ki je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča trčil v
odbojno ograjo, pri čemer je vozilo zapeljalo s ceste in se prevrnilo na streho.
Voznik, ki je vozil pod vplivom alkohola, se je v trčenju lažje poškodoval.
Umrl pod
vozilom
Pretekli teden se je v enem od podjetij v
Žalcu zgodila tragična delovna nesreča, v
kateri je umrl 44-letni delavec. Do nesre-
če je prišlo med menjavanjem pnevmatike
na tovornem vozilu, kjer je najverjetneje
zaradi zdrsa hidravlične dvigalke tovorno
vozilo padlo na delavca, ki je bil pod njim.
Delavec, državljan Bosne in Hercegovine, je
na kraju nesreče umrl. Preiskava okoliščin
nesreče še traja.
V Ločici pri Savinji so policisti morali po-
sredovati, ker je v eni od delavnic zagorelo
vozilo. Do požara je prišlo pri varjenju ohiš-
ja vozila, pri čemer je iskra z varilnega apa-
rata padla v notranjost avtomobila. Lastnik
vozila je požar lokaliziral in s tem preprečil,
da bi se razširil na objekt.
Zagorelo v dveh
podjetjih
V ponedeljek, nekaj minut po 19. uri, je zagorelo v Ga-
jih v Trnovljah pri Celju. Požar je izbruhnil na območju
podjetja za zbiranje odpadkov Dinos. Po do zdaj znanih
podatkih je zagorelo v mlinu za mletje odpadkov.
Kriminalisti Policijske uprave Celje še niso zaključili
preiskave, tako da vzrok požara še ni znan. V požaru ni
bil nihče poškodovan. Šlo naj bi za požar večje razsežno-
sti, tudi višina škode zaenkrat še ni znana. Na kraju je v
ponedeljek posredovalo več gasilcev iz Poklicne gasilske
enote Celje ter iz prostovoljnih gasilskih društev Trnovlje,
Škofja vas in Ljubečna. Ti so požar omejili, gasili pa so
tudi s pomočjo delovnega stroja. Zaradi varnosti so orga-
nizirali požarno stražo, da na pogorišču ne bi ponovno
zatlelo. Je pa istega dne, prav tako nekaj minut po 19.
uri, zagorelo še v silosu podjetja v Slovenskih Konjicah.
V silosu je najverjetneje prišlo do samovžiga odpadnega
prahu. Tudi v tem primeru bodo gasilci danes opravili
ogled kraja dogodka.
Št. 42, 21. oktober 2021
ZA ZDRAVJE
15
Tudi na Celjskem
Velik porast duševnih
stisk
Oktober je mesec, v katerem strokovnjaki osve-
ščajo o duševnem zdravju. Letos je poudarek na-
menjen odpravljanju neenakosti pri dostopu do
pomoči. Številne organizacije ugotavljajo, da mno-
gi ljudje ne morejo dostopati do pomoči, sistema
skrbi in storitev za duševno zdravje. A duševne
stiske je treba odkrivati čim bolj zgodaj. Vsem
ljudem, ki se z njimi soočajo, je treba omogočiti
enako dostopno in učinkovito obravnavo, zdra-
vljenje in rehabilitacijo, poudarjajo strokovnjaki.
SIMONA ŠOLINIČ
Na Celjskem
je brezplačno
strokovno pomoč
mogoče najti v
svetovalnicah
Posvet – Tu smo
zate, ki delujejo
pod okriljem
nacionalne mreže
svetovalnic
Slovenskega
združenja za
preprečevanje
samomora. Odrasli
posamezniki,
pari in družine
se lahko naročijo
na svetovanje
v svetovalnicah
v Celju, Laškem
ali Mozirju po
telefonu 031 778
772 vsak delovni
dan ali po e-pošti
svetovalnica@nijz.si.

Težave v duševnem zdravju
naraščajo tudi na Celjskem,
kjer psihologi in psihiatri
beležijo predvsem porast
primerov stresnih motenj in
anksioznosti pri mladostni-
kih in odraslih ter vedno več
primerov demence pri starej-
ših. Med številnimi razlogi ne
smemo spregledati intenziv-
nih in dinamičnih sprememb
v družbi ter zmanjševanja
psihične odpornosti na stres
na eni strani ter na drugi pri-
manjkljaja strokovnih virov
podpore in pomoči, s čimer
se soočamo že leta.
Strokovnjaki še opozarja-
jo, da med ključne gradnike
dobrega duševnega zdravja
spada tudi ustrezna komu-
nikacija. V zadnjem letu
Število primerov depresije in tesnobe se je po vsem sve-
tu v prvem letu pandemije povečalo za več kot četrtino.
Zlasti so bili prizadeti ženske in mladi odrasli, kažejo stro-
kovne študije. V prvi globalni oceni vpliva pandemije na
duševno zdravje so raziskovalci navedli, da je zaradi hujše
depresije lani trpelo dodatnih 52 milijonov ljudi na svetu.
O tesnobi oziroma anksioznosti je poročalo dodatnih 76
milijonov ljudi. Gre za 28-odstotni porast primerov ome-
njenih duševnih motenj. Študije nakazujejo, da so države,
ki jih je covid-19 prizadel najbolj, zabeležile tudi največji
porast duševnih bolezni. Obstaja namreč močna povezava
med številom primerov covida-19, omejitvami gibanja in
povišanimi stopnjami depresije in tesnobe. Za Slovenijo
študija ocenjuje, da je število primerov depresije zraslo za
23 odstotkov in tesnobe za 26 odstotkov.
pogosto vidimo, da se javna
komunikacija v Sloveniji v
mnogih primerih oddaljuje od
teh prvin. In vse to prav tako
vpliva na odnose, psiho, poču-
tje. Pod okriljem nacionalne
mreže svetovalnic Centra za
psihološko svetovanje Posvet
nastaja tudi v Savinjski regiji
mreža dobro dostopnih sve-
tovalnic. Te so zdaj v Celju in
Laškem ter na novo od okto-
bra letos tudi v Mozirju.
»Tu smo zate«
Zaradi vrzeli v ponudbi hitro
dostopne psihološke pomoči so
v Celju leta 2010 odprli svetoval-
nico za prvo psihološko pomoč
Tu smo zate. Celjska svetovalni-
ca, ki so jo v letu 2015 v okviru
projekta MOČ priključili mreži
Po ocenah raziskovalcev je v pandemiji nadpovprečno
trpelo duševno zdravje žensk, tudi zato, ker so pandemični
ukrepi v številnih državah okrepili zdravstvene in družbene
neenakosti. Obenem ženske še vedno na svoja ramena pre-
vzemajo večino domačih opravil in so pogosteje žrtve nasilja
v družini, ki se je v pandemiji okrepilo. Močno so porasli
tudi primeri duševnih motenj med mladimi od 20. do 24.
leta. K temu je prispevalo to, da so mladi izgubili priložnosti
za učenje, druženje in zaposlovanje.
svetovalnic Posvet, deluje ne-
prekinjeno že dvanajsto leto v
prostorih Območne enote Ce-
lje NIJIZ. Od leta 2015 deluje
svetovalnica tudi v Laškem, in
sicer v prostorih Občine Laško.
Zaradi povečanja stisk, vezanih
na epidemijo, so v mreži sveto-
valnic ob podpori Ministrstva
RS za zdravje in Nacionalnega
inštituta za javno zdravje odprli
v Sloveniji še štiri svetovalnice
za odrasle ter tri svetovalnice za
mladostnike. V Savinjski regiji
je tako po novem odraslim na
voljo tudi svetovalnica v Mozir-
ju, ki ima prostore v Zdravstve-
ni postaji Mozirje. Nova je tudi
oblika pomoči za mladostnike
– ti bodo lahko pomoč poiskali
v svetovalnici Posvet – Tu smo
zate v Celju, in sicer v prostorih
območne enote Celje NIJZ, in
sicer sedem ur na teden.
Letno svetovalnici v Celju
in Laškem obišče 200 do 250
posameznikov, opravljenih
je več kot 650 svetovalnih ur,
saj lahko uporabnik pride k
svetovalcu večkrat. »Na sveto-
vanje prihajajo posamezniki,
ki izčrpajo lastne zmožnosti
za reševanje stiske. Brez pod-
pore bi se njihove težave lahko
prevesile v resnejše socialne ali
zdravstvene zaplete. Med vodil-
nimi težavami uporabnikov so
partnerske težave, osamljenost,
tesnobnost in depresivnost,
težave z otroki, izguba smisla
življenja in druge. Svetovalec
vzpostavlja s stranko spoštljiv
odnos, mu prisluhne, stisko ra-
zume in posameznika podpre
pri iskanju ter uresničevanju
možnih sprememb, ki stisko
lahko olajšajo ali odpravijo.
Včasih je narava težave takšna,
da zahteva poglobljeno obrav-
navo pri drugih strokovnjakih
in morda podporo z zdravili.
V tem primeru je vloga sveto-
valca, da posameznika s tem
seznani in ga motivira, da se
obrne na druge vire pomoči,«
poudarjajo v celjski območni
enoti NIJZ.
Zdaj je znano, da je pri po-
rastu duševnih motenj in stisk
svoje naredila epidemija. Med
njo so bili ljudje prikrajšani
za socialne stike, še posebej v
času zaprtja države. Tudi to je
vplivalo na ljudi. Na nekatere
tako zelo, da so zaradi stiske
poiskali strokovno pomoč.
Foto: Pixabay
Prikaz nasprotnih dejstev
»Bolnike je treba poslušati in slišati«
V skladu s 26. členom
Zakona o medijih vam po-
šiljamo zahtevo Zdravniške
zbornice Slovenije za objavo
prikaza nasprotnih dejstev
na izjave vodja Urgentnega
centra Celje dr. Iwona Ewa
Kosi v intervjuju z naslovom
Bolnike je treba poslušati in
slišati (Novi tednik št. 41,
14. 10. 2021).
Vodja Urgentnega centra
Celje dr. Iwona Ewa Kosi je
v intervjuju navedla vrsto
trditev, ki so neresnične,
nestrokovne, neutemeljene
in zavajajoče ter žaljive za
zdravnice in zdravnike dru-
žinske medicine.
Tako je med drugim nave-
dla splošno oceno brez nujne
utemeljitve, da »veliko dru-
žinskih zdravnikov ne dela
tako, kot bi morali«, da v ur-
gentnem centru »obravnavajo
bolnike, ki bi jih lahko oskr-
beli družinski zdravniki«, na-
dalje izjavlja, da »družinski
zdravniki v zdravstvenih do-
movih ne želijo dežurati oz.
ne dežurajo in ne delajo ob
sobotah in nedeljah«.
Omenjene trditve so pa-
všalne, nevredne strokov-
njaka, kot je vodja urgen-
tnega centra, poleg tega pa
še neresnične. Dejstvo je,
da se družinski zdravniki
sorazmerno vključujejo v
dežurstva urgentnih cen-
trov, tudi Urgentnega centra
Celje, kar je intervjuvanki
razvidno najmanj vsak me-
sec, ko podpiše razpored de-
žurstev. Iz navedenih izjav
je razvidno predvsem, da
dr. Kosi ne pozna razmer, v
katerih delujejo družinski
zdravniki na primarni rav-
ni. Na kritično kadrovsko
in fi nančno podhranjenost
primarne ravni opozarjamo
že najmanj zadnjih 10 let,
zato so razmere, v katerih
deluje osebje Urgentnega
centra Celje, praktično po-
polnoma enake razmeram,
s kakršnimi se srečuje dru-
žinski zdravnik v svoji am-
bulanti vsakodnevno.
Javno sprašujemo dr.
Iwono Ewo Kosi, da nave-
de svoje kompetence za
ocenjevanje dela speciali-
stov družinske medicine.
Ob tem poudarjamo, da je
tako neutemeljeno obre-
kovanje nekolegialno in
škodljivo ter celo neetično.
Nedostopnost družinskih
zdravnikov ni posledica sla-
bega delovanja družinskih
ambulant, ampak dejstva,
da družinskih zdravnikov
še zdaleč ni dovolj in dej-
stva, da se primarni nivo
ruši. Zdravstveno osebje na
primarni ravni je že sedaj
vsakodnevno izpostavljeno
nepredstavljivim pritiskom
in tudi verbalnemu nasilju
ter žalitvam. Takšni pri-
spevki in izjave, kot so bili
objavljeni v tem intervjuju,
še dodatno spodbujajo tovr-
stne agresivne odzive.
Nikakor ne trdimo, da vsi
družinski zdravniki dela-
jo odlično. Vendar je delež
družinskih zdravnikov, ki
ne delujejo optimalno, zelo
verjetno povsem primerljiv
deležu nevrologov, interni-
stov, kirurgov, mehanikov
ali pekov, ki bi se lahko bolj
potrudili. Vendar zaradi tega
v medijih ne izpostavljamo
ali kritiziramo kolegov oz.
določenih poklicnih skupin
ter za opravičevanje nedelo-
vanja sistema in prikrivanje
lastne odgovornosti ne nava-
jamo neresnic o določenih
poklicnih skupinah.
S spoštovanjem,
Rok Ravnikar, dr. med.,
predsednik Odbora
za osnovno zdravstvo
Zdravniške zbornice
Slovenije v imenu odbora
16
AKTUALNA PONUDBA
Št. 42, 21. oktober 2021












Vse za gradnjo
in urejanje doma
Trgovina G7, d. o. o., je
bila ustanovljena leta 2005
s sedežem v Zrečah. Kot pra-
vi direktor in lastnik Tomaž
Goršek, so bili začetki težki
in naporni, vendar so s trdim
in kakovostnim delom prišli
tudi dobri rezultati.
Posledica dobrih rezultatov
je, da so lahko leta 2008 začeli





graditi nov sedež trgovine, in
sicer v Spodnjih Stranicah. Gra-
dnja je bila končana v začetku
leta 2009 in tako so se lahko
preselili v nove prostore, kjer
lahko kupcem nudijo veliko
več kot v prejšnjih prostorih. V
novih prostorih imajo 450 m2
notranjih razstavno-prodajnih
prostorov in 1200 m2 zunanjih
razstavnih prostorov s skla-
diščem. Pred kratkim so kot
uvoznik petnajstih blagovnih
znamk keramike in ponudnik
3D-izrisa kopalnic povečali še
salon keramike. Med drugim
so razširili gradbeni oddelek in
oddelek za vodovod.
Tisti, ki trgovino že poznate
in ste že kupovali v njej, boste
vedeli, da so nekatere izdelke
dodali in ohranili kar nekaj ti-
stega, kar so prodajali v prete-
klosti.
V njihovi trgovini v Spodnjih
Stranicah dobite vse za gradnjo
od temeljev do strehe. V pritličju
in dvorišču so razstavljeni barve,
lepila, delovna zaščita, orodja,
vijaki, zidaki, tlakovci, strešne
kritine, strešna okna, vse za
ogrevanje …
V drugem nadstropju boste
našli vse za kopalnico (materiale
in salon kopalnic).
Kopalnica na ključ. Popolna prenova kopalnice od ideje do izvedbe.
V gradbeni trgovini G7 –
streha in fasada na ključ.

Kot pravi direktor Goršek, se
ves čas trudijo, da so njihovi izdel-
ki najvišje kakovosti in cenovno
ugodni, zato imajo med letom
razporejene akcijske ponudbe.
Poleg prodaje gradbenega mate-
riala nudijo še naslednje storitve:
-	prevoz materiala na dom z
avtodvigalom
-	izdelavo fasad
-	izdelavo napuščev
-	izdelavo estrihov
-	krovska dela
-	obrtniška dela
-	montažo vodovoda in ogre-
vanja
-	izdelavo kopalnice »staro za
novo«
Dela prevzamejo v trgovini
skupaj z dobavo materiala.
080 34 70




rilagaja
va izbira
ljam in po
ajvečji prednosti po meri na-
Pohištvo po meri

Mariborska 103a, Celj
031 720 657
celje@akron.si
www.akron.si

e


Št. 42, 21. oktober 2021
ZAPOSLOVANJE
17

Ličar (m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: priprava
površine obdelovancev, nanašanje
prahu ali barve na površine obde-
lovancev, pregled in preverjanje
pobarvanih delov, če so v skladu
s standardi in pričakovano kvali-
teto, sodelovanje pri logistiki v la-
kirnici, vsa ostala dela, ki jih lahko
opravlja delavec v skladu s svojo
strokovno izobrazbo, usposoblje-
nostjo in preostalo delovno zmo-
žnostjo. K prijavi vabimo kandi-
date, ki imajo dokončano najmanj
III. stopnjo poklicne izobrazbe.
Prijave zbiramo do 27. 10. 2021.
Uniforest, d. o. o., Latkova vas
81d, 3312 Prebold. Več informacij
na www.trgotur.si.
Viličarist m/ž (Prebold)
Opis delovnega mesta: upravlja-
nje viličarja pri notranjem tran-
sportu komponent na delovna
mesta montaže, razkladanje pre-
jetih pošiljk, nakladanje strojev,
razvrščanje blaga po skladiščnih
regalih, vizualna kontrola preje-
tega blaga, skrbi za usklajenost
izdobavljenih in prejetih pošiljk s
spremno dokumentacijo, eviden-
tiranje prejetega blaga v informa-
cijski sistem, opravlja razna druga
dela v proizvodnji. K prijavi vabi-
mo kandidate, ki imajo dokonča-
no najmanj IV. stopnjo poklicne
izobrazbe. Prijave zbiramo do
27. 10. 2021. Uniforest, d. o. o.,
Latkova vas 81d, 3312 Prebold.
Več informacij na www.trgotur.si.
Pomočnik v lakirnici m/ž
(Prebold)
Opis delovnega mesta: čiščenje
in priprava površine obdelovancev,
nanašanje prahu na površine ob-
delovancev, pregled in preverjanje
pobarvanih delov, če so v skladu s
standardi in pričakovano kvaliteto,
sodelovanje pri logistiki v lakirnici,
vsa ostala dela, ki jih lahko opravlja
delavec v skladu s svojo strokovno
izobrazbo, usposobljenostjo in
preostalo delovno zmožnostjo. K
prijavi vabimo kandidate, ki imajo
dokončano najmanj III. stopnjo po-
klicne izobrazbe. Prijave zbiramo
do 27. 10. 2021. Uniforest, d. o. o.,
Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več
informacij na www.trgotur.si.
Komercialist-prodajalec
na terenu na področju
avtoreparature (m/ž)
(teren Goriška in
Gorenjska)
Pričakovanja in pogoji: zaželena
srednja strokovna ali srednja splo-
šna izobrazba, prednost bodo imeli
kandidati z dobrim poznavanjem
avtomobilske industrije in materia-
lov za popravilo avtomobilov. Nudi-
mo: zaposlitev v družinskem, dobro
stoječem podjetju z več kot 30-letno
tradicijo, zaposlitev za nedoločen
čas s poskusno dobo, mentorstvo
in specializacijo na področju avto-
reparature, stimulativno nagraje-
vanje, udeležbo na strokovnih izo-
braževanjih, možnost osebnega in
poklicnega napredovanja, dodatne
ugodnosti iz naslova certifi kata DPP
(Družini prijazno podjetje). Prijave
zbiramo do 25. 10. 2021. Spekter, d.
o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310
Žalec. Več informacij na www.tr-
gotur.si.
Komercialni referent za
tuj trg (m/ž) (Celje)
Opis delovnega mesta: iskanje
novih prodajnih možnosti (kupce
in dobavitelje) v tujini, pridobiva-
nje in spremljanje podatkov o tržnih
razmerah (konkurenca, cenovna
gibanja, potrebe), zbiranje povpra-
ševanj, izdelava ponudb, prodajnih
pogodb, cenikov, trženje izdelkov
delodajalca, skrb za realizacijo na-
ročil kupcev in prodajnega plana,
izdelava poročil o realizaciji plana
prodaje, stroških, nabavni proble-
matiki, cenah ipd., komuniciranje
s kupci in dobavitelji ter njihovo
vrednotenje, opravljanje marketin-
ških del (skrb za ažurnost spletnih
strani, socialnih omrežij itd.). Pri-
jave zbiramo do 29. 10. 2021. ELA-
STOMERI d.o.o., Bežigrajska cesta
4, 3000 Celje. Več informacij na
www.trgotur.si.
Brusilec valjev (m/ž)
(Celje)
Od kandidatov pričakujemo:
zaželeno vsaj 3 leta delovnih iz-
kušenj na istem ali podobnem
delovnem mestu, zaključeno po-
klicno izobraževanje smeri bru-
silec, strugar, oblikovalec kovin
ali podobne relevantne smeri, na-
tančnost, strokovnost na svojem
področju dela, komunikativnost,
urejenost, natančnost, veselje do
timskega dela, inovativnost, samo-
iniciativnost, pripadnost. Kandi-
datom nudimo: zaposlitev za dolo-
čen čas 12 mesecev s 3-mesečnim
poskusnim obdobjem, z možno-
stjo podaljšanja v nedoločen čas,
delo v mladem, dinamičnem, ure-
jenem in sproščenem delovnem
okolju, redno in stimulativno pla-
čilo za opravljeno delo, možnost
osebnega in strokovnega razvoja.
Prijave zbiramo do 29. 10. 2021.
Elastomeri, d. o. o., Bežigrajska
cesta 4, 3000 Celje. Več informacij
na www.trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž) (Celje)
Od kandidatov pričakujemo:
IV. stopnjo poklicne izobrazbe
prodajalca, oblikovalca kovin ali
skladiščnika oz. druge relevantne
primerljive smeri (ni pogoj), vsaj 2
leti delovnih izkušenj (ni pogoj),
izpit B- kategorije, znanje upra-
vljanja viličarja (ni pogoj), osnov-
no računalniško pismenost, sa-
mostojnost, samoiniciativnost in
organizacijske sposobnosti. Kan-
didatom nudimo: zaposlitev za
določen čas z možnostjo podaljša-
nja v nedoločen čas, s poskusnim
obdobjem 2 mesecev, urejeno de-
lovno okolje, stabilno, dolgoročno
zaposlitev, možnost kariernega in
osebnega razvoja, razgibano delo
v mednarodnem okolju. Prijave
zbiramo do 29. 10. 2021. Biro Ogis,
d. o. o.. Kosova ulica 5 3000 Celje.
Več informacij na www.trgotur.si.
Monter (m/ž) (Celje,
teren)
Kaj pričakujemo od kandidatov:
sposobnost dela v timu, osnovno
tehnično znanje, redoljubnost, na-
tančnost, fi zično moč, sodelovanje
v projektih, izobrazba ni pomemb-
na, priporočljiv izpit B-kategorije,
zaželene delovne izkušnje, niso
pa pogoj. Kaj kandidatom nudi-
mo: zaposlitev za nedoločen čas, s
poskusnim obdobjem 6 mesecev,
motivacijsko delovno okolje z mo-
žnostjo napredovanja. Prijave zbi-
ramo do 29. 10. 2021. Biro Ogis, d.
o. o.. Kosova ulica 5 3000 Celje. Več
informacij na www.trgotur.si.
Ključavničar / Varilec
(delavec v proizvodnji)
m/ž (Celje)
Kaj pričakujemo od kandidatov:
ročne spretnosti, natančnost, iz-
najdljivost in delovno vztrajnost,
izobrazba ni pomembna, dovolj so
izkušnje, 2 leti delovnih izkušenj
na podobnih delovnih mestih. Kaj
kandidatom nudimo: zaposlitev za
določen čas z možnostjo podaljša-
nja za nedoločen čas, s poskusnim
obdobjem 6 mesecev, dolgoročna
zaposlitev v stabilnem podjetju,
motivacijsko delovno okolje z mo-
žnostjo napredovanja, redno in
stimulativno plačilo, delo v ureje-
nem okolju, ki se konstantno raz-
vija, mlada in motivirana ekipa.
Prijave zbiramo do 29. 10. 2021.
Biro Ogis, d. o. o.. Kosova ulica
5 3000 Celje. Več informacij na
www.trgotur.si.
CNC-operater (m/ž)
(Paka pri Velenju)
Smo podjetje, ki se ukvarja s ko-
vinsko proizvodnjo, pri kateri je
vključen laserski razrez pločevine
s CNC-rezalnikom, varjenje, CNC-
-krivljenje ter ostala ročna dela v
kovinski industriji. Pričakujemo:
izvajanje nalog in odgovornosti
iz opisa za delovno mesto CNC-
-operater, zagotavljanje urejenosti
in čistoče v proizvodnji, zagota-
vljanje pravilnega in odgovorne-
ga ravnanja z osnovnimi sredstvi,
drobnim inventarjem ter ostalim
materialom in opremo v proi-
zvodnji, skrb za varstvo pri delu
in upoštevanje vseh varstvenih
predpisov. Prijave zbiramo do
5. 11. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri
Velenju 63, 3320 Velenje. Več in-
formacij na www.trgotur.si.











HIBRIDNA
DRUŽINA TOYOTA
#HibridnaSreča
10 let jamstva za hibridno baterijo
Do 10 let Toyota Relax jamstva
Do 10 let Easy financiranje
Hibridno zavarovanje
Hibridni bonus
AC FRI-Mobil
Dečkova 43, Celje
03 425 60 80
Povprečna poraba goriva za vozil Toyota Hybrid: od 4,4 do 7,7 l/100 km in emisije CO₂: od 100 do 175 g/km. Emisijska
stopnja: EURO 6 AP. Emisije NOx: od 0,0033 do 0,0042 g/km. Ogljikov dioksid (CO₂) je najpomembnejši toplogredni
plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k
poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona,
delce PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. 10 letno jamstvo hibridne baterije velja ob rednih testih hibridne baterije
(HHC) na 1 leto a, li 15.000 prevoženih km (kar nastopi prej) pri pooblaščeni prodajno-servisni Toyotini trgovski
mreži. Po preteku tovarniške garancije vam ponujamo brezplačno vključitev v program jamstva Toyota Relax (vse
do starosti 10 let ali 160.000 km. Slika je simbolična.
18
ŠPORT
Št. 42, 21. oktober 2021
Po dveh gostujočih še domača zmaga celjskih košarkaric v mednarodni ligi
Pardee, Ramona in Seničar
v veliko pomoč mladim
Košarkarice Cinkarne so se tudi z
drugega gostovanja zapovrstjo v Ja-
dranski ligi vrnile z zmago. Zmagale
so tako v Beogradu proti Partizanu 1953
kot proti Badlu 1862 v Skopju. V make-
donski prestolnici so premagale doma-
čo ekipo z 92:59. Ponovno se je – tako
kot v Beogradu – na listo strelk vpisalo
vseh deset Celjank.
DEAN ŠUSTER
Najučinkovitejše so bile Isabela Ramona
s 25, Mojca Jelenc s 15 in Lea Debeljak s 13
točkami. Prejšnji teden so se predstavile svo-
jim privržencem.
Razjezile gostujočo ekipo
Gostile so ekipo Plamen Požega. Obe ekipi
sta bili pred dvobojem še neporaženi, enako
kot bolgarska Montana. V skupini B so še Ba-
Sedemnajstletna igralka Cinkarne iz Nigerije »Sofi«
Gbemuotor je žogo odvzela tekmicam v bližini svoje-
ga koša, hitro je stekla proti nasprotnemu in ko je bila
sama, je še pospešila. Visoko se je odrinila, a še vedno
premalo, da bi žogo potisnila skozi obroč. Na treningih
del, Partizan in Banoviči. Dvoboj s hrvaškim
predstavnikom v mednarodni regionalni ligi
je bil v dvorani Gimnazije Celje – Center. Tre-
ner Damir Grgić je upošteval, da je hrvaška
Požega premagala ekipo Partizana, s slednjo
Celjanke niso imele prav lahkega dela. Zato
se je na obračun ustrezno pripravil. Njegove
varovanke so popolnoma nadigrale tekmice.
Prvi polčas so dobile kar s 67:31 in razblinile
vse dvome o zmagovalkah. Končni izid je bil
114:65. Gostujoči trener Vlado Englman je bil
vidno razočaran, kapetanka Jelena Ivezić je
Mojca Jelenc se je odlično znašla proti La Mami Kapingi Maweji, ki je postajala živčna. 24-letna igralka iz Konga
je pod lupo vodstva ŽKK Cinkarna Celje.
ji to že uspeva z rokometno žogo. Kmalu bomo imeli v
Celju novo športno atrakcijo.
Lea Debeljak je ponovno v reprezentančni formi.
bila celo besna. V slavonskem mestu bo tre-
ba upravičiti drage nakupe, a na to se mlade
Celjanke niso ozirale in so »grizle parket« do
zadnjih sekund.
V sredo z Banovići
Trener Celjank Damir Grgić seveda ni imel
pripomb na račun opravljenega dela svojih
košarkaric. Že po zgolj desetih minutah je dal
priložnost za igro vsem. »Priznam, da nisem
pričakoval, da bo na koncu naša prednost tako
visoka, zato čestitam vsem igralkam. Naša
agresivna obramba je storila svoje, v napadu
so bila dekleta učinkovita,« je v uvodu dejal
Grgić, zadovoljen s tremi zmagami na prav
toliko tekmah in predvsem z napredkom, ki je
viden iz tekme v tekmo. Včeraj je Grgić vodil
svoje varovanke (zaradi poškodb sta manjkali
Lea Bartelme in Zoja Štirn) na derbiju skupine
B lige Waba v Bolgariji proti Montani, kar je
bila najzahtevnejša preizkušnja za »cinkar-
narke« v tem letu. V sredo bo v Celju gostovala
ekipa iz Banovićev, ki po Grgićevem mnenju
nima možnosti za presenečenje.
Zadele 18 trojk
Proti Požegi sta po 24 točk dosegli Katrina
Pardee in Lea Debeljak. Slednja je parket za-
pustila predčasno zaradi padca na ramo: »Žoga
hitro kroži in veliko poskušamo z meti za tri
točke. Doslej je bil učinek dober.« Navduši-
la je tudi Mojca Jelenc z 18 točkami. Isabela
Ramona jih je dodala 16, Maruša Seničar 11.
Sophia Gbemuotor, ki je dosegla 7 točk, je tik
pred koncem prvega dela šokirala prisotne.
Skušala je namreč zabiti žogo skozi obroč. Ni ji
uspelo, toda gledalci so ji zaploskali za pogum.
Celjske košarkarice so zadele kar 18 trojk ob
skoraj petdesetodstotnem učinku.
Foto: SHERPA
Dvajset medalj v Kranju
Za slovensko reprezentanco sta v Beogradu na tekmovanju Comen cup tekmovala
plavalca Neptuna Celje Gašper Pevec in Sebastjan Jug.
Tretja ekipa Neptuna, ki vadi pod okriljem trenerja Francija Božička, se je v Ribnici
udeležila prve tekme v sezoni. Izstopal je Teo Jezovšek Špiljar, ki je po dobrem seštevku
točk štirih disciplin plaval v finalu 100 metrov mešano. Zasedel je peto mesto.
Plavalci prve ekipe pod vodstvom trenerja Martina Karlina so se konec prejšnjega tedna
mudili na mednarodnem mitingu v Kranju. V soboto so se jim pridružili plavalci druge
ekipe, ki jih vodi trener Robert Kekec. Lena Bornšek (še tri tretja mesta) in Izabela Pakiž
Rumpf (še druga in tretja) sta zmagali po trikrat, Jakob Lesjak je bil najboljši dvakrat,
Filip Bratina enkrat. Laura Knez je osvojila srebrno in dve bronasti medalji, tretji so bili
še Julijan Pevec, Maja Špegelj in Špela Oblak.
DŠ
Iz Zagreba s sedmimi odličji
Za hitrostnimi drsalci na
kratke proge je že četrta
tekma v tej sezoni. V Za-
grebu je nastopilo sedem
drsalcev celjskega kluba,
ki so osvojili sedem medalj
in dosegli enajst osebnih
rekordov.
Mednarodnega tekmova-
nja Alpe Jadran se je ude-
ležilo 70 tekmovalcev z
Madžarske, s Slovaške, Hr-
vaške, iz Avstrije, Srbije, Bo-
sne in Hercegovine in Slo-
venije. Na najvišji stopnički
sta stopila Dina Špan in Vid
Gal, ki sta osvojila prvi zlati
medalji v tej sezoni. Tibor
Komerički je bil tokrat dru-
gi. Prvi odličji v novi sezoni
sta si priborili Urša Erjavec
(srebrno) in Maša Kek (bro-
nasto). V mešani štafetni
tekmi je Španova osvojila
zlato in Kekova bronasto ko-
lajno. Filip Škof je bil četrti,
Zoja Felicijan je bila sedma.
»Naša ekipa je v Zagrebu
pridobila nove izkušnje.
Nenehno napreduje, dobri
rezultati dokazujejo, da je
na pravi poti. Pišemo zgodo-
vino slovenskega hitrostne-
ga drsanja na kratke proge
in obljubim, da se bomo
potrudili, da bomo dobri
pisatelji,« je bil odločen
trener slovenske reprezen-
tance hitrostnih drsalcev in
klubski trener Attila Tarca-
li po preizkušnji v hrvaški
prestolnici, kjer so se nje-
govi varovanci preizkusili
na progah, dolgih 500, 777,
1.000 in 1.500 metrov.
DŠ
Z leve stojijo Tibor Komerički, Urša
Erjavec, trener Attila Tarcali, Dina
Špan in Vid Gal, čepijo Zoja Felicijan,
Filip Škof in Maša Kek.
Št. 42, 21. oktober 2021
ŠPORT
19
Celjski nogometaši preprečili polom »spodnjega doma« v 13. krogu 1. SNL
Bravo, Celje! Prva zmaga
Simona Sešlarja


Na prvih štirih tekmah 13. kroga v 1. slovenski no-
gometni ligi presenečenj ni bilo, ni pa prav veliko
manjkalo, da bi se pripetila. Vsi favoriti, Mura, Ma-
ribor, vodilni Koper in Olimpija, so zmagali z golom
razlike. Koper ima na vrhu lestvice 27 točk, štiri več
od prvega zasledovalca Brava, ki je v ponedeljek go-
stoval v Celju in končal praznih rok.
DEAN ŠUSTER
Celjani se niso dvignili s
sedmega mesta, a so se uspeli
oddaljiti od Domžal, Alumi-
nija in zadnjega Kalcerja.
Tako želena zmaga
Nogometaši Celja so na
zadnji tekmi kroga doma
premagali Bravo z 1:0. Torej
tudi peta tekma se je konča-
la z golom razlike. Najboljšo
obrambo lige je v 81. minu-
ti premagal Žan Zaletel. Po
podaji s kota je žogo najprej
z glavo udaril Žan Medved,
odbitek pa je z glavo pričakal
branilec Celja. Trener Simon
Sešlar je po našem vpraša-
nju priznal, da mu prva zma-
ga na celjski klopi ogromno
pomeni: »To je dejstvo, mi
smo to zmago potrebovali
bolj kot karkoli drugega. Vsi
mi, igralci, ljudje iz vodstva
kluba. Od tega ne moremo
bežati. Toda do zmage smo
prišli s ›krampanjem‹, z ga-
ranjem. Če ne bi tako trdo
delali zadnjih štirinajst dni,
ne bi bili nagrajeni.« Dvajse-
tletni vezist Tamar Svetlin
se v Celju odlično počuti,
precej bolje kot v Domžalah:
»V prvem polčasu smo se še
malce lovili, v drugem pa
smo se umirili, bili bolj toč-
ni pri podajah in plod tega je
bil zadetek.« Bravo je večji
del tekme igral po hokejski
taktiki – plošček (žogo) v
napadalno tretjino in takoj
za njo.
Celje (4-3-3): Raduha – Marandici, Flis, Zaletel, Kadušić
– Svetlin, Majevski, Šporn – Božić, Sokler, Begič. Igrali so
še Kuzmanović, Jakobsen, Medved, Zec.
Zmago je celjskemu moštvu zagotovil branilec Žan Zaletel. (Foto: Andraž
Purg – GrupA)
Simon Sešlar (desno) in Tamar Svetlin
Le z neverjetno
borbenostjo
Celjsko moštvo ostaja na
lestvici na sedmem mestu.
»Iskali smo zmago, želja je
bila ogromna in zato je bilo
v naši igri veliko napak. Fan-
tje so sposobni igrati boljše.
Toda to je bila tekma, ki se
jo je dalo dobiti le z never-
jetno borbenostjo. Čestitam
igralcem za trud,« je poudaril
Sešlar, ki se je med premo-
rom zaradi reprezentančnih
tekem posvetil tudi telesni
pripravi nogometašev, katero
je očitno zapostavljal njegov
predhodnik. »Intenzivnost je
večja, a je vadba krajša. Dva
do tri mesece neprekinjenega
trdega dela bo potrebnega, da
bo naša podoba prava. Upam,
da se bodo igralci vedno spo-
mnili, kako so prišli do za-
dnje zmage. Želja in pristop
morata biti vselej na isti rav-
ni. Lahko pride slab dan, toda
ko daš vse od sebe in izgubiš,
lahko z dvignjeno glavo hodiš
naokoli,« je razmišljal Sešlar.
»Ne izbirajo
sredstev«
Česa si še želi eden najbolj-
ših celjskih nogometašev do-
slej oziroma kje vidi možnost
za napredek v igri? »Potrebu-
jemo sproščenost. Psihološki
pritisk v lovu na zelo potreb-
ne točke je bil velik. Igralcem
je na treningih v zgoščenem
prostoru uspevalo zadevati, v
ponedeljek pa jim dolgo ni in
ni šlo od nog. Pričakujem, da
bomo na naslednjih tekmah
prikazali še boljše predstave,
kajti kakovost ekipe ni spor-
na.« Sešlar torej ne išče ali-
bijev, saj je poudaril, da ima
zelo dobre igralce. V soboto
bodo gostovali v Kidričevem
pri Aluminiju. »Vsi na čelu z
mano se dobro zavedamo, da
nas čaka izjemno zahtevna
tekma. Nasprotniki se nam
bodo zoperstavili z vsemi
silami. Zdaj res ne izbirajo
sredstev. So v težavnem po-
ložaju, ki so ga vajeni že iz
Ko je večina obiskovalcev že okušala slasti notranjosti Vip tribune, sta nogo-
metašem zaploskala župan Bojan Šrot in predsednik NK Celje Miloš Rovšnik.
prejšnje sezone, in v takšnem
primeru so najnevarnejši. Če
ne bomo odgovorili na podo-
ben način, nimamo prav no-
benih možnosti,« je dvoboj
z varovanci trenerja Oskarja
Drobneta napovedal Sešlar.
Če bi Celjanom uspelo zma-
gati v Kidričevem, potem bi
se lahko proti Muri nadejali
vsaj dostojnega obiska na tri-
bunah. Simon Sešlar in nje-
govi fantje bi si to vsekakor
zaslužili. Sicer bodo še naprej
morali pomagati otroci, ki so
očitno v ponedeljek zaposta-
vili vadbeni proces.
Foto: EU
Starejši dečki osvojili tretje mesto
V Renčah je bila zadnja
tekma 26. odprtega prven-
stva v skokih z male prožne
ponjave.
Žal se kljub uspešnemu na-
stopu na prvi tekmi v Bežigra-
du starejšemu dečku Freestyle
kluba Celje Urhu Skamnu to-
krat ni uspelo uvrstiti v fina-
le. Bil je deveti in v skupnem
seštevku za pokal Slovenije
osmi. Za prijetno popestritev
so poskrbeli celjski starejši
dečki, ki so ekipno osvoji-
li tretje mesto, kar bo zanje
dodatna spodbuda za delo v
prihodnjem letu. V novembru
telovadce čaka še tekmovanje
v akrobatiki na airtracku, v
decembru bodo nastopili na
tekmovanju Teamgym.
DŠ
Trener Franc Grahek ob spremljanju
skoka svojega varovanca
Najboljši strelec Gorenja proti Magdeburgu je bil Celjan Matic Verdinek.
Boljši v prvem polčasu od
Magdeburga
Rokometaši Gorenja so odigrali prvo uradno mednarodno tekmo v sezoni. V uvodnem
krogu skupinskega dela evropske lige so v Rdeči dvorani gostili ekipo Magdeburga.
Velenjčani so odlično odigrali prvi polčas, vodili so s 14:11, na odmor so odšli s prednostjo
enega gola. V nadaljevanju so znova povedli s tremi zadetki razlike (16:13), nato pa je gostujoča
ekipa, ki jo je trener Gorenja Zoran Jovičić proglasil za trenutno najboljšo na svetu, dokončno
pohodila plin in z delnim izidom 6:0 prevzela vodstvo, ki ga ni več izpustila iz rok. Zmagala je z
31:27. Najboljši strelec Gorenja je bil z osmimi zadetki Celjan Matic Verdinek. »V prvem polčasu
smo igrali dobro, žal pa je na koncu prevladala kakovost nasprotnikov. Menim, da je zmagala
ekipa, ki ima več izkušenj in širši izbor kakovostnih igralcev,« je povedal Jovičić.
DŠ, foto: RK GORENJE
Mlmakaar,r Broegruotr Moemhlce,
Še tP. 4a2k, 2R,1e. žoiksteorbsekro 2d0e2l1o
20
M	dmnlLbjiera.nmabmK, eeranegemudr,geenbtlrsaikžasian tiaLoz kgoparzviandšviucianmi jneaaTizejsdhrempnlarDniehao-,-	odVrufilCmaun knaarsjteovpeagjao dPoemroaL.o-IBGDVilArpesrbnoaid






li,muzin, težkog,2z20 kg,
31 461-
POČITNIŠKA DRUŽENJA
V HERMANOVEM BRLOGU
V okviru Mreže jesenskih doživetij v mestu grofov
vabljeni v Hermanov brlog na
loovenijM UZ EJSK AiUSTVARJALN O- je bil
ltoevkelinhijR AZ I SKOVAL NA oD OŽIVETJAr,ejme obiSl
ci. Za mnogoebgrlaazssbtaevni iHkerjme apnoomvebnoilnatopno.memben ko
poti do uspeha.
o pDorluežtjieli se bv osmkloadobdi 2V6ro. čdeop3re0d. sotkavtoljabjroa p2r0av21ti!sti
po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vr
sbene ritme so tako poVsakbrbljelni iB! QL (Anej in Rok Pilet
ac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, L
duzović inVeLčuinkfao Bnashi.ttp://www.muzej-nz-ce.si
STROJI
PRODAM
CIRKULAR z enofaznim motorjem, mlin za
grozdje in stiskalnico prodam. Telefon
070 319-650.	928
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-
stjo, prodamo. Brezplačna dostava na
dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02)
582-1401.	n
POSEST
ODDAM
GARAŽO v garažni hiši na Lavi oddam. Tele-
fon 041 213-601, 041 215-068.	913
PRODAM
KUPIM
NJIVO ali travnik kupim v Vojniku ali bližnji
okolici. Telefon 051 259-026. p
KOTEL peč na drva za centralno TKU-W, 30
kW, novo, nerabljeno, prodam za 900
EUR. Telefon 030 778-724. p
ŽIVALI

PRODAM
GOSKO in gosaka, vrsta labodja gos, prodam.
Telefon (03) 5722-525.	932
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne
in štajerke, prodam. Pri nakupu 10 kokoši
petelina podarimo. Kmetija z Lopate 55,
Celje. Telefon 031 461-798, 041 763-800,
051 379-031.	p
LEPO kravo simentalko, dobro mlekarico, s
svežim mlekom, prodam zaradi bolezni.
Telefon 031 837-492.	931
PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg in izločene
plemenske svinje, prodam. Možna dosta-
va in domača hrana. Telefon 031 311-476.
p
PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež in iz-
ločene svinje za zakol ali nadaljnjo rejo,
prodam. Možna dostava. Andrejeva kme-
tija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 908
BIKCA simentalca, starega 5 mesecev, pro-
dam za 680 EUR. Telefon 031 596-722,
po 16. uri.	929
KOZE mešane pasme, po izbiri, prodam.
Telefon (03) 5708-106.	926
BIKCI simentalci, stari od 3 do 5 mesecev,
naprodaj. Telefon 031 637-267. 930
DVE kravi, breji 7, 8 mesecev, pašni, tri teličke
simentalke, stare 14, 1 mesec, dva bikca
simentalca, težka približno 350 kg, pa-
šna, prodamo. Telefon 041 794-185. Š 7
DVE telički: simentalko, staro 14 dni in pa-
šno križanko sim/cha, staro 6 mesecev,
prodam. Telefon 031 840-282.	936
ZAJKLJO, zelo lepo, težko približno 4 kg,
prodam za 15 EUR. Telefon 041 951-527.
939
DOMAČE očiščene piščance, težke od 2,5 do
3 kg, prodam. Cena 4,5 EUR/kg. Telefon
041 500-394.	939
BIKCA simentalca, starega 10 dni, prodam.
Telefon 070 402-762.	942
BIKCA sivca, težkega 300 kg, prodam. Tele-
fon 040 290-037.	941
TELIČKO, staro 9 mesecev, težko približno
350 kg, prodam. Informacije po telefonu
051 839-116.	p
DVA prašiča, težka 90 in 220 kg, prodamo.
Telefon 041 395-213.	943
KUPIM
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer-
ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon
040 647-223.	p













Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE,
OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur
(7.00–15.00) na sedežu podjetja
Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO
ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje.
Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
ojna brez pnuregajodiv,npoir lipmr
Št. 42, 21. oktober 2021
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
uK. oTe hlerfoans t0v5 1je3s9e3n- i listje odloži,
nič vetru2s4e6 v0eč ne upira,
ranbeob iongpljeetnaoj svt rdarch tenju le toži,
elefon 03g1le7j5, 6p7r8iš3el je čas,
elefon 0k3o1 7ž5iv6l-7je8n3j.e umira.
(F2. 4Š3a9uperl)
ono in dva ZdimAnHiškVa ALA
Telefon 03O1 b27b62o-04l84e63č.i izgubi
drage mame, tašče, stare mame,
PIM omice, sestre in tete
KURILNO olje tudi iz zemeljske cisterne
enJzaeOnobkaaŽlliKi UtCaERkhIuLnpNeieOFsmgioloilnjEpte oi,zrtvčeurodpžiasiVimvtz l.zijneTaeRmtlseeaftljorsmnBkaeh0ec5id1psOteer4rne9nd1eeV,- ŠEK
embno: sla3v8e6.n britanski pisatelj 2I4a7n4
edil po lastnem(5r.o3m. 1a9n4u9,–v7.d1r0a.m20i 2ig1r)a
mse ipskorenzovezazhvaamljuje/maortvmserme svao. jcem, prijateljem, sose-
dom in znancem za pomoč in stisk r(oPkZe )v težkih trenut-
kih. Zahvala gre tudi Domu starejših Laško, JP Komunala
Laško, govornici Petri Kolšek in gospodu župniku Roku
Metličarju za opravljen pogrebni obred.
Hvala vsem za darovane sveče, cvetje, denarno pomoč
in odigrano Tišino.
Vsi njeni
L 74
DEBELE ali suhe krave in telice za zakol ku-
pim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041
653-286.	p

PRODAM
PESO, krmno, za prašiče in belo repo, pro-
dam. Telefon 041 261-676.	934
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
www.reporter.si
LJUBO BAVCON
Rdeča nomenklatura na pogrebu
SEBASTIAN KURZ
Janša izgubil zaveznika, Tonin pa vzornika
RAJKO PIRNAT
Pri nas je skrajna stranka kar največja stranka
IGOR ZABRET
»Pokvarjenec«, ki je Božu Dimniku speljal ženo
VSAK TRETJI ČETRTEK V MESECU
MOJCA FUNKL
MENI JE POMEMBNO, DA IMAM SEBE, IN TO DOBRO
ALENKA KOZOLC
USVOJILA VEŠČINO BITI V TRENUTKU, TUKAJ IN ZDAJ
KJER ZNANI POKAŽEJO
SVOJ PRAVI OBRAZ
UROŠ SLAK
KDOR NI SPOSOBEN PRENESTI KRITIKE,
NIKOLI NE MORE BITI DOBER
ideja
za darilo:
NAROČNINA
PRILOGA
AVENIJA
BINE VOLČIČ
RECEPT CHEFA ZA MARTINOVO POJEDINO




Umrl je naš upokojeni sodelavec
BOGOMIL
ŠPORN
dr. med., spec. kirurgije,
zaposlen kot zdravnik specialist kirurgije na
oddelku za anesteziologijo, intenzivno medicino
operativnih strok in terapijo bolečine.
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Splošna bolnišnica Celje
n
Ne jočite ob mojem grobu,
nisem tukaj in ne spim.
Tisoče vetrov sem,
diamantni lesk na snegu,
sončni žarek na zelenem klasu,
rahli dež jeseni.
Ko prebudite se v tišini jutra,
sem zamahi ptic prepevajočih,
ki krožijo po nebu.
Zvezda sem, nisem blaga luč
v noči.
Ne jočite ob mojem grobu,
nisem tukaj.
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, dedka, brata in tasta
OTA
OJSTERŠKA
iz Debra
(26. 11. 1945–9. 10. 2021)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem za izrečene lepe, spodbudne
besede in sožalja.
Najlepša hvala vsem za vso cvetje, podarjene sveče, svete
maše in druge darove.
Vsem lepa in srčna hvala, da ste ga skupaj z nami pospre-
mili na njegovi zadnji poti in ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi
SUHO koruzo v zrnju, 0,30 EUR/kg in suhi
ječmen, 0,25 EUR/kg, prodam. Telefon
041 763-078.	927
REPO za kisanje prodam. Cena po dogovoru.
Telefon 070 678-505.	938
OSTALO
p

PRODAM
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in gra-
haste barve, pred nesnostjo, kletke za
kokoši, prodamo, pripeljemo na dom.
Telefon 070 545-481.	p
KOKOŠI jarkice na začetku nesnosti (rjave,
črne, grahaste, bele, aurokana) proda-
jamo na farmi Zg. Roje vsak dan od 8.
do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
Sprejemamo naročila za enodnevne
in večje piščance brojlerje. Nudimo ka-
kovostne krmne mešanice za kokoši in
piščance ter dnevno sveža jajca. Telefon
(03) 700-1446.	p
SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine
25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam.
Telefon 031 625-479.	p
KUPIM
HLODOVINO iglavcev, lubadarja in bukove
goli, plačilo takoj, kupim. Telefon 068
681-374.	944
IŠČEM pomoč na vrtu. Telefon 064 227-790.
p
Smrti

Celje
Umrli so: Marta ČEVNIK iz
Celja, 100 let, Franc MAJCEN
iz Celja, 83 let, Bernardina
LAPORNIK iz Laškega, 98
let, Boštjan KLEPEJ iz Male
Breze, 39 let, Danica BEVC
iz Dobrne, 63 let, Vojko BIZ-
JAK iz Rakovelj, 66 let, Anton
JANŽE iz Letuša, 90 let, Ma-
Bolečina je velika in skeli,
solza dan za dnem po licu polzi,
ker srce si te videti želi,
tebe pa od nikoder ni …
V SPOMIN
V torek sta minili dve leti, kar nas
je zapustil naš dragi
LADISLAV
TOVORNIK
iz Lažiš
(8. 5. 1940–19. 10. 2019)
Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki v njegov spo-
min prižgete svečo in postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
n
Pojdem, ko pride moj maj,
pojdem na rožne poljane,
kjer najdem vse svoje zbrane
od včeraj in kdo ve od kdaj.
Pojdem v kraj vseh krajev,
pojdem v maj vseh majev …
Ne kličite me nazaj.
(T. Kuntner)
ZAHVALA
Ob izgubi drage
JOŽEFE
ČADEJ
iz Curnovca
nazadnje je bivala v Celju
(16. 2. 1929–27. 9. 2021)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,
sosedom in znancem za darovane sveče, svete maše,
denarno pomoč ter izražena ustna in pisna sožalja. Hva-
la gospodu župniku Iztoku Hanžiču za darovano sveto
mašo ter somaševalcu duhovniku Tonetu Lavriču. Hvala
Petri Kolšek za besede slovesa. Hvala pevcem iz Šentru-
perta za odpete žalostinke in citrarki Janji Brlec za ubra-
no igranje in petje. Hvala sodelavcem Doma sveti Jožef
in podjetju Komunale Laško za organizacijo pogreba.
Še enkrat hvala vsem za izkazano pomoč in podporo in
vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoči: vsi njeni
p
Jesen je lepa. Kaj si žalosten,
ko z lipe list odplava?
Prozoren v soncu odleti sproščen,
zlato rumen
v zamaknjenosti zadnjega pozdrava …
(L. Novy)
Naš oči, dedek in pradedek
IVAN
ŠMAJDEK
je 15. oktobra 2021 prispel na cilj svoje življenjske poti.
Ob njem smo del poti prehodili z njim njegovi najbližji,
sorodniki in prijatelji.
Družina Sotošek-Šmajdek
940
rija BRINJOVEC z Rečice ob
Savinji, 84 let, Valter Robert
JAGER iz Dobja pri Planini,
85 let, Olga BEZENŠEK iz
Celja, 81 let, Marija NAVO-
DNIK iz Celja, 94 let, Anton
GUČEK iz Celja, 68 let, Jožef
PINTAR iz Celja, 91 let, Hasan
ĆORIĆ iz Celja, 74 let, Adam
ŽIBRET iz Laškega, 93 let,
Martin VOŠNJAK iz Prebol-
da, 72 let, Ana DOLINŠEK iz
Velenja, 85 let.
Laško
Umrl je: Oto OJSTERŠEK iz
Debra, 76 let.
Šentjur
Umrl je: Jožef ROŽMAN iz
Štor, 80 let.
Velenje
Umrl je: Peter GUTMAN iz
Velenja, 39 let.
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Št. 42, 21. oktober 2021
Kino
CINEPLEXX
Spored od 21. 10. do 27. 10.
Dune: Peščeni planet – pustolo-
vski, drama, fantazijski
četrtek, petek: 17.00, 18.00,
20.00, 21.00
sobota, nedelja, ponedeljek, to-
rek, sreda: 14.00, 17.00, 18.00,
20.00, 21.00
Luka – animirani, pustolovski,
komedija
četrtek, petek: 16.10
sobota, nedelja, ponedeljek, to-
rek, sreda: 14.10, 16.10
Mali šef: Družinski posli – ani-
mirani, komedija
četrtek, petek: 15.50, 18.10
sobota, nedelja, ponedeljek, to-
rek, sreda: 13.40, 15.50, 18.10
Nekoč so bili ljudje – drama,
triler
od četrtka do srede: 19.30
Ni čas za smrt – akcijski, pusto-
lovski, triler
od četrtka do srede: 16.20, 17.30,
19.40, 20.40
Noč čarovnic – grozljivka, triler
četrtek, petek, nedelja, ponede-
ljek, torek, sreda: 18.40, 20.50
sobota: 20.20
Ogenj, zaprt v mojih kosteh –
opera, prenos v živo
sobota: 18.55
Poslednji dvoboj – drama, zgo-
dovinski
četrtek, petek, nedelja, ponede-
ljek, torek, sreda: 20.20
Pri Addamsovih 2 – animirani,
komedija
četrtek, petek: 15.40, 16.40, 17.40
sobota: 13.45, 14.50, 15.40,
16.50, 17.40
nedelja, ponedeljek, torek, sreda:
13.45, 14.40,15.40, 16.40, 17.40
Tačke na patrulji: Film – animi-
rani, pustolovski, družinski
četrtek, petek: 15.30
sobota, nedelja, ponedeljek, to-
rek, sreda: 13.30, 14.20, 15.30
Venom 2 – akcijski, fantazijski
četrtek, petek: 16,.30, 18.30,
20.30, 21.20
sobota, nedelja, ponedeljek, to-
rek, sreda: 14.30, 16.30, 18.30,
20.30, 21.20
DOM KULTURE
SLOVENSKE KONJICE
SOBOTA
17.00 Škratki – družinski, ani-
mirani
19.00 Tri nadstropja – drama,
komedija
ČETRTEK
18.00 Mladi Ahmed – drama
PETEK
17.30 Moj brat lovi dinozavre –
komedija
19.30 Dune: Peščeni planet –
pustolovski, fantazijski
SOBOTA
17.00 Potepanje papirnatega
zmaja – kratki animirani fi lmi
18.00 Dune: Peščeni planet – pu-
stolovski, fantazijski
NEDELJA
17.00 Nelly Rap: Agentka za
pošasti – komična pustolovščina
19.00 Dune: Peščeni planet –
pustolovski, fantazijski
SREDA
19.00 Dune: Peščeni planet –
pustolovski, fantazijski
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Ni čas za smrt – akcijski,
pustolovski, triler
SOBOTA
17.00 Prvič na robu – romantična
drama
20.00 Dune: Peščeni planet –
pustolovski, drama, fantazijski
NEDELJA
16.00 Pri Addamsovih 2 – ani-
mirani, komedija, sinh.
PONEDELJEK
19.00 Nekoč so bili ljudje – slo-
venska kriminalna drama
Kulturne
prireditve
ČETRTEK, 21. 10.
18.00 Narodni dom Celje
Proslava ob 30-letnici
osamosvojitve in dnevu
suverenosti
sodelujejo: Policijski
orkester in dijaki I.
gimnazije v Celje
18.00 Galerija Mozirje
Umetniki za Karitas
odprtje razstave likovnih
del, ki so nastala
na Sinjem Vrhu nad
Ajdovščino na 26.
mednarodni likovni
koloniji
18.30 Ipavčev kulturni center
Šentjur, velika dvorana
Javni nastop učencev
Glasbene šole
Skladateljev Ipavcev
Šentjur
koncert; vstop prost
20.30 Max klub Velenje
Cene Resnik Ombak Trio
koncert Max klub jazz
festivala 2021
PETEK, 22. 10.
18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur
Ipavčeva paleta IV – Josip
Ipavec
odprtje razstave del IV.
Ipavčeve palete, vstop prost
18.00 MC Patriot Slovenske
Konjice
Gonobeats
koncert
19.30 Glasbena šola Velenje,
velika dvorana
Trio Alba
koncert za abonma
Klasika in izven
SOBOTA, 23. 10.
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Na Hermanovem odru:
Muca Maca in Maček
Muri
Zavod Enostavno prijatelji,
za abonma in izven
18.00 Ipavčev kulturni center
Šentjur
Možiček
sodobna plesna variacija
na balet Možiček, Plesni
center TBA; vstop prost
19.00 Ipavčev kulturni center
Šentjur, velika dvorana
Ko klavir spregovori –
pianist na obisku
Epik čajanka ob Ipavčevih
samospevih; vstop prost
NEDELJA, 24. 10.
10.00 Pokrajinski muzej Celje,
Knežji dvor
Celeia – mesto pod
mestom in Grofje Celjski
brezplačen ogled razstav
za prebivalce občine Štore
11.00 Pokrajinski muzej Celje,
Stara grofija
Alma M. Karlin: Poti
javno vodstvo po razstavi
18.00 Kulturni dom Škofja vas
Georges Feydeau: Ne
sprehajaj se no vendar
čisto gola
komedija, abonma in
izven
19.00 Dom kulture Velenje,
velika dvorana
Hej, partizan!
koncert Partizanskega
pevskega zbora z
orkestrom
PONEDELJEK, 25. 10.
20.00 Gledališče Celje
Branko Završan
in ansambel: Bodi
gledališče!
abonma po posebnem
razporedu in izven

SREDA, 27. 10.
17.00 Knjižnica Velenje,
pravljična soba
Pravljična meditacija
za otroke z Janjo in
medvedkom Tapkom
primerno za otroke,
starejše od treh let;
meditacijo bo izvajala
Janja Rednjak
Ostale prireditve
ČETRTEK, 21. 10.
17.00 Knjižnica Šentjur
Ura pravljic za otroke
vstop prost
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ura pravljic
z vami bo Marjetka
Blatnik
18.00 Kulturni dom Šoštanj
Klepet pod Pustim
gradom: Zvonimir Mavri
pogovorni večer bo vodil
kustos Muzeja usnjarstva
na Slovenskem Jernej
Hozjan
18.00 Vinogradništvo Glavač
Štore
Svalbard – v kraljestvu
severnih medvedov
potopisno predavanje
Sonje Salobir Lindsay
19.00 Po spletu ali Celjski dom
O pomočeh in
ozdravitvah po duhovni
poti s pomočjo učenja
Bruna Groeninga
uvodno informativno
predavanje
20.00 Celjski mladinski center
Kavarniški »open mic«
večeri
vabljene mlade pevke in
pevci, ki bi želeli nastopiti
pred občinstvom
PETEK, 22. 10.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Hvaležni medved ali
medvedkova nova
oblačila
Hermanova otroška
ustvarjalnica ob stalni
razstavi v otroškem
muzeju; za skupine
18.00 Vinogradništvo Glavač
Štore
Alam Kuh in Damavand
za telebane ali 2 bizgeca
v Iranu
potopisno predavanje Žige
Bedrača





SOBOTA, 23. 10.
8.00 do 12.00 Mestna tržnica
Žalec
Podeželska tržnica
8.00 do 14.00 Parkirišče pod
Občino Laško
Ekološka tržnica
prodaja ekoloških
pridelkov in izdelkov
8.30 do 12.30 Dvorana centra
Nova Velenje
Numifi l 2021
11.	fi latelistični in
numizmatični sejem
11.00 Zbirno mesto: TIC Stari
grad Celje
Jesenska vodenja na
Starem gradu
tudi v nedeljo ob
istem času; vodenja so
brezplačna
11.00 Stari grad Celje
Živa zgodovina na
Starem gradu
tudi v nedeljo ob istem
času; v primeru slabega
vremena odpade
17.00 Zbirno mesto: TIC Celje
Jesenska vodenja po
starem mestnem jedru z
lokalnim vodnikom
vodenje je brezplačno
17.00 do 18.30 Mladinski center
Dravinjske doline
Likovne delavnice z
Milanom Lamovcem –
Didijem (II. sklop)
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6	95.1	95.9	100.3 MHz
Četrtek, 21. oktober
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:20
Železna cesta; 10:00 Glo-
balne novice; 10:05 Osmr-
tnice; 10:30 Regija danes;
11:00 Globalne novice;
11:20 Intervencija; 12:00
Globalne novice; 13:00 Po-
ročila; 13:20 Kulturni moza-
ik, 13:40 Šport danes; 14:00
Globalne novice; 14:30 Re-
gija danes; 15:00 Globalne
novice; 15:30 Regija danes;
16:00 Globalne novice; 16:30
Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18.20 Gospodarski utrip
regije (ponovitev); 19:20
Intervencija (ponovitev)
Petek, 22. oktober
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:15
Milenium; 10:00 Globalne
novice; 10:05 Osmrtnice;
10:30 Regija danes; 11:00
Globalne novice; 11:20 Od
petka do petka; 12:00 Glo-
balne novice; 13:00 Poroči-
la; 13:20 Kulturni mozaik,
13:40 Šport danes; 14:00
Globalne novice; 14:30 Re-
gija danes; 15:00 Globalne
novice; 15:30 Regija danes;
16:00 Globalne novice; 16:30
Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18:00 Disco mania
Sobota, 23. oktober
6:20 Milenium (ponovi-
tev); 7:10 Koledar svetnikov;
7:40 Časoplov; 8:00 Začetek
programa; 9:00 Globalne no-
vice; 10:00 Globalne novice;
10:05 Osmrtnice; 11:00 Glo-
balne novice; 12:00 Global-
ne novice; 13:00 Globalne
novice; 14:00 Globalne no-
vice; 15:00 Globalne novice;
16:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 20:00 Nora so-
bota
Nedelja, 24. oktober
6:20 Železna cesta (ponovi-
tev); 7:10 Koledar svetnikov;
7:20 Luč v nas; 7:40 Časo-
plov; 8:00 Začetek progra-
ma; 9:00 Globalne novice;
10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne
novice; 11:20 Floradio (po-
novitev); 12:00 Globalne no-
vice; 13:00 Globalne novice;
13:10 Čestitke in pozdravi;
14:00 Globalne novice; 15:00
Globalne novice; 16:00 Glo-
balne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18:20 Od petka do petka
(ponovitev); 19:15 Sončni
žarek (vsako drugo nedeljo
v mesecu)
Ponedeljek,
25. oktober
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar svetni-
kov; 6:30 Regija danes; 7:00
Globalne novice; 7:30 Regija
danes; 8:00 Globalne novi-
ce; 8:30 Regija danes; 9:00
Globalne novice; 9:15 Šport
danes; 10:00 Globalne novice;
10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija
danes; 11:00 Globalne novice;
11:20 Floradio; 12:00 Global-
ne novice; 13:00 Poročila;
13:20 Kulturni mozaik, 13:40
Šport danes; 14:00 Globalne
novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30
Regija danes; 16:00 Globalne
novice; 16:30 Regija danes;
17:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 18:20 Športnih 30
(ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 26. oktober
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:20
Za zdravje; 10:00 Globalne
novice; 10:05 Osmrtnice;
10:30 Regija danes; 11:00
Globalne novice; 11:20 Po-
udarjeno; 12:00 Globalne
novice; 12:20 Zverinice
iz regije; 13:00 Poročila;
13:20 Kulturni mozaik, 13:40
Šport danes; 14:00 Globalne
novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30
Regija danes; 16:00 Globalne
novice; 16:30 Regija danes;
17:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za
zdravje (ponovitev)
Sreda, 27. oktober
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Global-
ne novice; 8:30 Regija da-
nes; 9:00 Globalne novice;
9:20 Atlas narave; 10:00
Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 10:30 Regija
danes; 11:00 Globalne no-
vice; 11:20 Gospodarski
utrip regje; 12:00 Global-
ne novice; 12:20 Mali O;
13:00 Poročila; 13:20 Kul-
turni mozaik, 13:40 Šport
danes; 14:00 Globalne no-
vice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice;
15:30 Regija danes; 16:00
Globalne novice; 16:30 Re-
gija danes; 17:00 Globalne
novice; 17:30 Osmrtnice;
18:20 Atlas narave (ponovi-
tev) 19.20 Zverinice iz regije
(ponovitev)
Št. 42, 21. oktober 2021
NAPOVEDNIK
23

Naložite si aplikacijo in nas
spremljajte, kjerkoli ste.




na: https://forms.gle/
YochBRiUji3w9dGp9)
18.00 Vinogradništvo Glavač
Štore
Pireneji z motorjem
potopisno predavanje
Vlaste Verbančič
PONEDELJEK, 25. 10.
8.00 do 15.00 Štorkljina hiša
Slovenske Konjice
Jesenske ustvarjalne
počitnice
delavnice so primerne
za otroke do 10. leta
starosti; prijave: e-mail:
dpmkonjice@gmail.com.
10.00 do 12.00 Vila Rožle
Velenje
Jesenski počitniški živ-
žav
ustvarjalnice in zabavne
igre; do 28. 10.
10.00 do 14.00 AZ Ljudska
univerza Velenje
Jesenske počitniške
igrarije
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok
Velenje
delavnice, igre, pomoč pri
učenju
17.00 Pri spomeniku Onemele
puške Velenje
Polaganje venca ob
dnevu spomina na mrtve
18.00 Knjižnica Velenje
Občinska proslava ob
dnevu reformacije
program bo pripravil
Plesni studio N
18.00 in 19.30 Ipavčev kulturni
center Šentjur, mala
dvorana
Zvočna meditacija z
Matejo Bobek
TOREK, 26. 10.
9.00 do 12.00 Knjižnica Šentjur
Lego robotika za otroke
primerna za otroke od 6.
leta dalje; prijave: www.
maliustvarjalci.si
10.00 do 12.00 Galerija Velenje
Barve in vzorci Afrike
jesenske brezplačne
počitniške mini delavnice,
primerne za otroke od 7.

do 12. leta, prijave: info@
galerijavelenje.si; do 28.
10.
18.00 Velenjski grad
Klepet pod arkadami:
Franc Vedenik
pogovorni večer bo vodil
kustos Muzeja Velenje
Damijan Kljajič
19.19 Knjižnica Velenje,
preddverje
Kako se je domačijam v
Velenju reklo po domače:
Šafar; Utner
fi lmska projekcija članov
Turističnega društva Šalek
SREDA, 27. 10.
9.00 do 11.00 Vila Rožle Velenje
Počitniška delavnica za
otroke – lego robotika
primerna za otroke od 6.
do 16. leta; prijave: mzpm.
velenje@vilarozle.si
9.00 do 11.00 TIC Laško
Domači kotiček
prodaja domačih dobrot
in izdelkov iz okoliških
kmetij
Razstave
Pokrajinski muzej Celje – Stara
grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi
slovenski župan Celja, do junija
2022, Zloščeno do visokega si-
jaja – Kositrno posodje iz zbirk
Pokrajinskega muzeja Celje, do
oktobra 2022
Pokrajinski muzej Celje – Knež-
ji dvorec: Od groba do groba –
načini pokopa skozi čas, do 31.
12., Kaj počne tukaj samuraj?
Vzhodnoazijski predmeti v zbirki
Pokrajinskega muzeja Celje, do
februarja 2022
Otroški muzej Hermanov brlog:
nova občasna razstava: Herma-
nov bonton; do konca leta 2022
Fotoatelje in galerija Pelikan:
Obrazi; do konca leta 2021
Muzej novejše zgodovine Celje:
Hermanov bonton; do konca leta
2022, Služimo narodu: spomini
slovenskih vojakov Jugoslovan-
ske ljudske armade; do 31. 10 ter
spletna razstava: Biti ženska v
času korone; do nadaljnjega
Galerija sodobne umetnosti in
Likovni salon Celje: mednaro-
dna skupinska razstava Onkraj
meja, ki jo je Center sodobnih
umetnosti Celje pripravil v sode-
lovanju s Koroško galerijo likov-
nih umetnosti, Slovenj Gradec;
do 5. 12.
Galerija Kvartirna hiša Celje:
razstava Zakaj imaš tako velike
oči? skupine Divji v srcu; do 31.
10.
Šola za hortikulturo in vizu-
alne umetnosti Celje: razstava
Poletje – 3, dela III. celoletne li-
kovne kolonije Štirje letni časi,
do 31. 10., in fotografska razstava
prve generacije fotografskih teh-
nikov; do konca leta
Muzej Laško: razstava Pivo v
kozarcu; do 31. 10.
Savinov likovni salon Žalec:
razstava likovnih del Zgodbe o
lesu/Svetline in temine lesorezov
grafi ka Janka Orača, do 10. 11.
Kulturni center Šmarje: razsta-
va Moj košček raja amaterske sli-
karke Cvetke Berginc; od 31. 10.
Grad Podsreda: razstava članov
Društva steklarjev Slovenije, do
31. 10.
Muzej na Velenjskem gradu:
razstava Velenjski grad: Trideset
let brzostrelke MGV; do 31.10.,
razstava Foto Pajk: Pogled za
objektiv fotografskega mojstra
Volbenka Pajka; do 30. 11.
Atrij Velenjskega gradu: multi-
medijska razstava Šaleška dolina
– dolina gradov avtorja Staneta
Špegla; do 30. 11.
Dom kulture Velenje: fotograf-
ska razstava Podobe Doma kultu-
re; razstava Dom kulture Velenje
1960–2020; do oktobra
Podhod Pošta Velenje: razstava
50. obletnica prihoda zakoncev
Foit in prve razstave afriške zbir-
ke v Velenju; do 18. 10.
Galerija na prostem: Pešpot
med pošto in Kardeljevim tr-
gom Velenje: razstava Podoba
kulturne zgradbe skozi čas; do
31. 10
Razstavišče Standard Velenje:
Nemi opazovalci mest, fotograf-
ska razstava fotografij Velenjske-
ga gradu; do 31. 10.

Osrednje razstavišče Mestne
knjižnice Velenje: Naslikaj mi
zgodbo: foto natečaj, avtorica
razstave je Stanka Ledinek; do
31. 10.
Otroški oddelek Mestne knji-
žnice Velenje: Pika Nogavička
ima rdeča lička, razstava likovnih
del otrok Vrtca Velenje; do 31. 10.
Sončna stena Mestne knjižnice
Velenje: Duša, duh, um telo: celo
naše bitje – naš dom, avtorice
Kate Laštro, do 31. 10.
Domoznansko razstavišče Me-
stne knjižnice Velenje: Pregle-
dna razstava izbora publikacij in
plakatov Galerije Velenje 1971–
2021; do 30. 10.
Razstavišče Mladinska soba
Mestne knjižnice Velenje: raz-
stava dijakov Gimnazije Velenje
– likovna smer; do 31. 10.
Medgen borza Rečica ob Savi-
nji: razstava 5. Lenartova pre-
pletanja Deseti brat Kulturnega
društva likovnih ustvarjalcev
Gal; do 5. 11.
Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan

Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje – Sta-
ra grofija: Kulturnozgodovinska
razstava, Od gotike do historiciz-
ma po korakih (prilagojeno za
osebe z okvaro vida), Alma M.
Karlin Poti
Pokrajinski muzej Celje – Knež-
ji dvorec: Celeia – mesto pod me-
stom, Grofje Celjski, Od šivanke
do zvezd (prazgodovinski del
stalne arheološke razstave)
Muzej novejše zgodovine Ce-
lje: Živeti v Celju, Brlog igrač,
Zobozdravstvena zbirka (trenu-
tno zaprta), Fotoatelje in galerija
Pelikan, Spominska soba »Stari
Pisker«
Muzej Laško: Laško – potovanje
skozi čas, V pradavnem Panon-
skem morju in Pivovarstvo in
zdraviliški turizem.
Železarski muzej na Tehar-
jah: Teharska koseška skupnost
in Šolstvo na Teharjah, avtorja
razstav: Slavica Glavan in Matej
Ocvirk
Galerija Zgornji trg Šentjur:
Vojna za samostojno Slovenijo
– 1991
Ipavčeva hiša Zgornji trg Šen-
tjur: (skladatelji in zdravniki v
19. in 20. stoletju)
Zgornji trg Šentjur: Muzej za-
kladi Rifnika – najdbe iz arheo-
loškega najdišča Rifnik (od ka-
mene dobe do 6. stoletja našega
štetja, predstavljenih je preko
600 najdb) in Spominska soba
New Swing Quarteta s stalno
razstavo Pesem Južne železnice
Pri železniški postaji Šentjur:
Muzej južne železnice
Na vrhu Rifnika: panojska raz-
stava na prostem Rifnik in njego-
vi zakladi in igrica Lov na zaklad
Cerkev sv. Leopolda, Loka pri
Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-
te na območju Žusma
Planina pri Sevnici 37: Etnolo-
ška zbirka Šmid, Kozjansko žari
Muzej na Velenjskem gradu:
Mastodonti, Afriška zbirka, Med
romantiko in barokom, Stara tr-
govina in gostilna, Ko je Velenje
postalo mesto, Šaleška dolina
1941–1945, Grajska kapela, Zbir-
ka sodobne slovenske umetnosti
Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Ce-
sarja, 750 let Velenjskega gradu,
Pešpot na Velenjski grad
Mestni stadion Velenje: razstava
ob 70-letnici Nogometnega kluba
Rudar Velenje
Hotel Paka Velenje: 20 let po-
slovno-konferenčnega hotela
Paka
Spominski center 1991 Velenje:
Spominski center 1991 predsta-
vlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko
dolino v procesih osamosvajanja
RS
Poslovni center Megatel Vele-
nje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz
preteklosti in sedanjosti
Šolski center Velenje, B-stavba:
Veščina, šport, umetnost, način
življenja?
Podružnična OŠ Plešivec: Za-
puščina Ane Lušin, Cankarjeve
ljubezni
Razstavišče Vile Rožle Velenje:
Sončne zgodbe mladega mesta
Knjižnica Velenje – osrednje
razstavišče: Prva berila, razsta-
va iz zbirke prvih beril zbiratelja
in kulturnika Marjana Marinška
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se
plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
V. d. odg. urednice: Tatjana Cvirn
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Janja Intihar,
Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik,
Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni-
ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21
EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20
EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM:
SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in
fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
FOTO TEDNA
Št. 42, 21. oktober 2021
Ni samo mikro plastika v vodi
Foto: SHERPA
Olučkan travnik
Foto: Andraž Purg - GrupA
Št. 42/ Leto 76 / Celje, 21. oktober 2021


Občudovali buče, trebili »bučn'ce«
str. 42
Drobižek na deski
Tomaž Meze je naj
gasilec str. 39
Plesno-glasbeni
poklon šoli str. 40
str. 41
26
INTERVJU
Št. 42, 21. oktober 2021
Albina Karmuzel že več kot tri desetletja skrbi za lepši jutri mladih in otrok
»Otroci hlepijo po tem, da bi
bilo doma vse lepo«
V mladosti je na svoji koži izkusila, kaj pomeni, če se človeku nenadoma za-
prejo vrata. Po delovni nesreči, ko je oče lahko hodil le s pomočjo bergel, starša
nista mogla plačevati za njen študij, zato se je morala čim prej zaposliti. Svoje
poslanstvo je našla v vrtcu med otroki, ki se ji še danes zdijo najboljši in najbolj
pošteni državljani. Poudarja, da se je zanje vredno truditi. Pod okriljem šentjur-
skega občinskega združenja prijateljev mladine se že več desetletij bori, da se
mlade duše kljub težkim družinskim okoliščinam uspejo obdržati na svoji poti.
TINA STRMČNIK
Ko je hodila v osnovno in srednjo šolo, so bili
mladi večinoma vsi enaki. Zdaj je razslojevanje
veliko bolj občutno. To razslojenost še posebej
občutijo otroci, saj so odrinjeni na rob in niti pri-
bližno ne morejo imeti tistega, kar imajo ostali,
pojasnjuje letošnja prejemnica Ipavčeve plakete,
ki jo podeljuje Občina Šentjur. Poudarja, da so
se razlike med ljudmi še posebej strahotno iz-
razile med obdobjem epidemije koronavirusa,
ko so se mladi izobraževali na daljavo. Številni
doma niso imeli primerne opreme, težave so
imeli tudi z dostopom do svetovnega spleta.
Občinska zveza prijateljev mladine Šentjur,
kjer je zadnjih 18 let predsednica, je poskrbela
za modeme in za več kot 50 računalnikov, za-
»Ljudi so polna usta, ko govorijo
o otrocih. Ko je treba pomagati,
se velikokrat obregnejo ob
vsako malenkost.«
hvaljujoč katerim so se učenci lahko vključili v
osnovno komunikacijo s svojo šolo. Karmuzlo-
va ob pomoči bolnim in prikrajšanim otrokom
velikokrat sliši očitek, kaj vse je narobe z njiho-
vimi starši. »Otroci niso nič krivi. Treba jim je
pomagati, da jim bo lažje in da ne bodo čutili,
kot da so zadnja skrb tega sveta,« odgovarja.
V vseh letih, odkar se ukvarjate z dobro-
delnostjo, ste slišali mnogo žalostnih zgodb.
Kateri sprožilci družine največkrat potisnejo
na socialni rob?
Velikokrat so krive nesrečne okoliščine, gre
za izgubo službe, bolezen, poškodbo otroka.
Ko ljudje izgubijo delo, izgubijo svoj jaz. Zelo
so prizadeti, počutijo se, kot da so manjvredni.
Ljudje, ki so brez dela več let, izgubijo stik s
svetom, velikokrat obupajo nad iskanjem služ-
be. Mnogi se sprijaznijo s socialno pomočjo in
z životarjenjem.
Tu so še nesreče, zdravstvene težave … Prava
tragedija je, če se staršem rodi otrok s posebnimi
potrebami, zaradi česar v sebi nosijo izjemno
bolečino, soočijo se z velikansko krizo.
Bi lahko ljudi, ki se sprijaznijo z životarje-
njem, z drugače zastavljenimi ukrepi spod-
budili, da bi zaživeli drugače?
Država na tem področju naredi premalo. Ob
tem izpostavljam nesrečno nesorazmerje med
socialno pomočjo in plačilom za opravljeno
delo. Sramota za državo se mi zdi, da so mnogi
ljudje, ki delajo, največji reveži. Katastrofa je,
da starša, ki imata oba na primer minimalno
plačo in imata tri otroke, ne moreta normalno
poskrbeti za družino. Socialna pomoč bi morala
biti naravnana tako, da bi ljudi spodbudila, da si
čim prej najdejo delo. V Občinski zvezi prijate-
ljev mladine Šentjur družinam pomagamo do-
ločen čas, a nikakor ne v nedogled. Začnemo jih
spodbujati, naj se zaposlijo. Starši so velikokrat
izjemno razočarani, saj morajo, če si poiščejo
delo, plačevati višjo ceno šolskih malic in kosil,
kar naenkrat niso več upravičeni do te ali one
subvencije. Ko vse skupaj izračunajo, vidijo, da
so, če hodijo v službo, za približno 150 evrov na
slabšem, kot so bili prej, ko so bili brezposelni.
Delo je veliko premalo cenjeno. Ker je tako, se v
zadnjem času v naši državi dogaja, da delodajal-
ci za prosta delovna mesta ne najdejo delavcev.
Ljudje si izračunajo, kaj se jim bolj splača.
Ko v medije pridejo zgodbe, v kakšnih raz-
merah živijo nekateri ljudje, je včasih kar
težko verjeti, da je to sploh možno.
Takšnih družin je na žalost še vedno veliko.
Njihove okoliščine so prav tragične. Ko razmi-
šljam o tem, včasih ne najdem pravega odgo-
vora, zakaj je tako. Zdi se mi, da so med nami
ljudje, ki enostavno ne znajo drugače živeti.
Padejo čez rob, čez čas se jim revščina zdi že
kar normalna, sprijaznijo se z njo, prilagodijo ji
svoj način razmišljanja.
Je za to krivo tudi to, da so obrazci in pred-
pisi, ki zadevajo kakšno pomoč, morda preveč
zapleteni? Glede na to, da ima država vse po-
datke o nas, bi lahko verjetno kakšno pomoč
dodelila avtomatsko.
Sistem je za ljudi na socialnem robu zagotovo
težek. To vidim, ko vlagamo prošnje za botrstvo.
Ljudje osebne podatke še nekako napišejo. Ko
je treba opisati socialne razmere, življenjske
okoliščine, prihodke in stroške, pa odpovedo.
Tega številni niso sposobni, pri tem potrebujejo
pomoč. Marsikdo nima končane niti osnovne
šole, vendar izobrazba ni edina težava. Številni
nimajo notranjega vzgiba, dovolj samozavesti,
da bi si upali poskusiti, ne verjamejo, da so spo-
sobni, da bodo zmogli.
Nekateri se s stisko soočajo več let, a jih oko-
lica nekako ne zazna. Je lažje pogledati stran?
»Čeprav imajo določene družine na
primer približno tisoč evrov socialnih
transferjev, imajo kup neplačanih
položnic. Ljudi je treba naučiti, da
je najprej treba plačati položnice.
Tukaj bi lahko pomembno vlogo
odigrali centri za socialno delo.«
Tako je. Ko v Šentjurju zbiramo hrano za ljudi
v stiski in v trgovini nastavimo voziček, je ta ve-
likokrat prazen. Ljudje, ki imajo zase dovolj,
ne čutijo, da kdo drug potrebuje pomoč. Če
že kdo kaj daruje, daruje predvsem osnovna
živila. Pozabi pa, da so v družinah na robu
otroci, ki si želijo še kaj več.
V drugih krajih je nekoliko drugače.
Pred leti so člani enega od rotary klu-
bov v eni od trgovin v Celju zbrali
ogromno hrane. Oblikovali smo ču-
dovite pakete za približno
40 družin. Čez nekaj dni
me je poklicala mamica in
povedala, kako je bil njen
sin vesel tunine Rio Mare.
Medtem ko najosnovnej-
ša živila še lahko kupi,
mu česa boljšega ne
more privoščiti.
Druga mama
je povedala,
da kadar
nima česa
skuhati, pri-
pravi makarone, ki jim za boljši okus doda jušno
kocko. Makarone, olje, moko, to ljudje še imajo.
Želijo si še kaj drugega.
Ob tem se marsikdo vpraša, kako to, da pri
najbolj v nebo vpijočih primerih svoje vloge
ne odigra sistem socialnega varstva.
To je zelo težko vprašanje. V naši zvezi ogro-
mno sodelujemo s centrom za socialno delo.
Kadarkoli smo v dvomih, center prosimo, naj
gredo zaposleni na teren, naj preverijo razme-
re, saj mi te pravice nimamo. Ko se vrnejo, so
velikokrat zgroženi nad tem, kaj so našli in kaj
so videli. Škoda se mi zdi, da socialni delav-
ci sestavljajo odločbe o štipendijah, otroških
dodatkih in podobnih pravicah. To bi lahko s
pomočjo podatkov, ki so na voljo v različnih
evidencah, počeli drugi kadri. Socialna
služba bi morala imeti po mojem mne-
nju neprestan stik s terenom. Šele
tako bi se stvari spremenile.
Hvaležna sem, da na našem
območju pomembno nalogo
pri prepoznavanju stisk odigra-
jo svetovalne delavke. So zelo
tenkočutne in zaznajo številne
probleme učencev, vključenih v
osnovne šole v občinah Šentjur
in Dobje. Zahvaljujoč tem sve-
tovalnim delavkam, rešujemo
veliko težav, ki bi sicer ostale
spregledane.
Kaj je za šibke skupine
ljudi prinesla epidemija ko-
ronavirusa?
Na podeželju, kjer imajo dru-
žinski člani nekoliko več prostora
in kjer so otroci lahko šli ven, so
živeli kolikor toliko normalno. Pro-
blematično je bilo predvsem v
omejenih prostorih blokov,
zavrelo je v marsi-
kateri dru-


žini. Nekateri se bolje znajdejo v takšnih izre-
dnih razmerah, veliko ljudi pa svojih problemov
žal ne zna reševati.
Tudi zadnje napovedi glede podražitev
energentov in hrane za socialno šibke najbrž
ne pomenijo nič dobrega.
Zneski na položnicah bodo poskočili, dohodki
ljudi pa ne. Že zdaj nekateri komaj poplačajo po-
ložnice, mlajše družine imajo še kakšen kredit.
Za takšne ljudi je že deset evrov veliko. Ko jim
delimo bone za nakup prehrane, me marsikdo
prosi, ali lahko dobi bon diskontnega trgovca, saj
so tam jogurti in ostala živila cenejši kot drugje.
Že pri tem vidimo, kje smo.
Kako nastopite, ko je treba pomagati novi
družini, kako organizirate akcije?
Ko svetovalne delavke
povedo svoje mne-
nje, se pogovo-
rimo s starši, z
družino. Če
je treba, se
vključi cen-
»Tisti, ki
imajo
veliko,
zelo težko
kaj dajo za
šibkejše.
Tisti, ki
imajo malo,
vedno najdejo
nekaj evrov, da
z njimi lahko
pomagajo
drugim.«




»Otrokom pomagamo urediti štipendijo,
da bi le dosegli svoje cilje. Nadarjeni mladi,
ki študirajo, imajo ogromno stroškov.
Zoisovo štipendijo na primer prejmejo šele
v začetku novega leta. Ni prav, da bi morali
zaradi pomanjkanja denarja prekiniti svoj študij.«

Št. 42, 21. oktober 2021
INTERVJU
27
Albina Karmuzel pravi,
da ne sešteva ur, ki jih
namenja družinam in
otrokom, ki potrebujejo
pomoč. Vendar tega
dela ne obžaluje.
»Nobeno priznanje ni
vredno toliko, kot so
vredni srečni otroci,
hvaležni starši. Ko se
pogovorimo, iščemo
rešitve in povedo, da
jim je lažje.«
»Včasih se je takoj vedelo, katera ženska je vzgojiteljica. To je bila
tista, ki je z mesarskim cekarjem vsak dan v igralnico prinesla
celega vraga različnega materiala, od koruze do žic in listkov.«
ter za socialno delo. V stiku smo še z ostali-
mi dobrodelnimi organizacijami, na primer z
Rdečim križem, s Karitas. Med ljudmi na robu
je namreč tudi nekaj takšnih, ki pomoč že pri-
dobivajo kje drugje, zato preverimo, kje vse so
že obravnavani. Takšnih, ki skušajo izrabiti do-
brodelno pomoč v svoj prid, je sicer res malo.
Zavzemam se za to, da je pomoč pregledna, da
ni razloga za očitke, da smo pomagali komu,
ki do tega ni upravičen.
Kakšnih odzivov ste deležni, ko prosite za
podporo?
Šentjurska občinska zveza prijateljev mladine
tesno sodeluje z Zvezo prijateljev mladine Lju-
bljana Moste-Polje. Zaradi tega sodelovanja sem
navezala stike z velikim številom donatorjev, ki
nam stojijo ob strani. Gre za trgovine, podjetja,
posameznike. Na pomoč nam priskočijo tudi ob
večjih akcijah, ko je treba komu urediti dotraja-
no hišo, obnoviti kopalnico ali kaj podobnega.
V lokalni skupnosti, kjer delujem, je slika malo
bolj žalostna, tukaj velikega odziva ni. Velikokrat
slišim besede, da vsi, ki se ukvarjamo z dobro-
delnostjo, krademo. Med argumenti, zakaj ljudje
ne darujejo, je tudi, da domnevno »ne vedo«, za
koga zbiramo pomoč. To me včasih boli, saj ima-
mo zabeležene in shranjene vse račune. Vsem, ki
pomagajo, pošljemo poročila, kaj smo naredili.
Nekateri imajo najbrž veliko povedati o tem,
zakaj so ljudje, ki potrebujejo pomoč, pristali
tam, kjer so. Kaj porečete ob tem?
Prav zaradi takšnih odzivov ob koncu ka-
kšne dobrodelne akcije vedno manj obveščam
medije. Ljudje znajo biti zlobni. Nevoščljivost
je očitno res slovenski nacionalni šport. Ko
smo zbirali denar, da bi za družino, v kateri
so se rodili trojčki, kupili avto, smo prej vse
skrbno preverili. Družina se je morala ničk-
olikokrat odpraviti na pot proti Ljubljani ali
Mariboru, avto pa še zdaleč ni bil varen. Naš
cilj je bil, da bi se starša lažje posvečala svojim
otrokom, namesto da bi se morala ubadati z
osnovnimi življenjskimi pogoji. Kakšen ogenj
je nastal v strehi! Kar naenkrat so vsi vse ve-
deli. Nekatere je motilo, da je imela mamica
nalakirane nohte. Kot da se ne bi smela vsaj
malo urediti. Ali je pomoči potreben res samo
tisti, ki ima umazano jopico ali neoprane lase?
Največ argumentov proti pomoči kakšni dru-
žini imajo ponavadi prav tisti, ki tako ali tako
ne bi nikoli nikomur pomagali.
Marsikdo obsoja starše, a pozablja, da otroci
niso nič krivi. Lani ste v akciji treh zimskih
botrov obdarili več kot dvesto otrok, ki se jim
je na ta način izpolnila želja, ki so jo napisali.
Otroci sami ne izbirajo staršev. Vsi bi radi
imeli čudovite, bogate starše. Hlepijo po tem,
da bi bilo doma vse lepo. Ne bom pozabila pi-
sma deklice, ki si je želela točno določene rdeče
superge. Zapisala je, da si jih želi zato, da bi jo
sošolke spustile medse, saj je dotlej niso želele
v svoji družbi. V družini z več otroki, kjer ima
plačo le eden od staršev in kjer je treba vsak
mesec plačati za najem stanovanja in za stro-
ške, otroku tovrstnih želja ne morejo uresničiti.
Kupijo mu, kar je najcenejše, da je le obut in
oblečen. A otrok to občuti.
Prav tako ne bom pozabila pisma dečka, ki
je v pismu enemu od dobrih mož zapisal, da si
najbolj želi, da bi se vrnila njegova mamica, ki je
umrla zaradi raka. Čeprav je omenil, da babica
strašansko lepo skrbi zanj, si je najbolj želel, da
bi se lahko stisnil k mamici, ki je odšla, ko je bil
še čisto majhen.
Vas po drugi strani kdaj jezi, ko zdravi lju-
dje, ki nam nič ne manjka, nergamo zaradi
kakšnega drobnega problema?
Tisti, ki nam je lepo, ki smo na toplem, ki lahko
poskrbimo zase, se premalo zavedamo, da je v
naši bližini morda kdo, ki je lačen. Ali da je v oko-
lici kakšen otrok tepen zaradi težkih družinskih
razmer. Če bi daroval vsak malo, če bi v voziček
daroval dve pašteti, zaradi tega ne bi obubožal.
Ko zbiramo za kakšno večjo akcijo, napišem
ogromno prošenj. Če bi mi vsak dal deset evrov,
bi nekaj tisoč evrov zbrali, kot bi človek mignil.
V resnici je tako, da vedno darujejo eni in isti.
Kaj se zgodi, ko daste človeku ali družini,
ki ni bila rojena pod srečno zvezdo, še eno
priložnost?
To je velikokrat preobrat, ko ljudje dobijo ob-
čutek, da v svoji stiski niso sami. Zavedo se, da
se lahko tudi zanje okoliščine spremenijo na
bolje, da zaživijo drugače. Spremeni se njihovo
razmišljanje. Ko družina zaživi v lepšem domu,
otroci včasih hvaležno povedo, da lahko zdaj k
sebi povabijo prijatelje, medtem ko jih je bilo
prej sram. Veliko staršev nam sporoči, da so do-
bili delo, da bo center zdaj izdal novo odločbo
za otroške dodatke. Postajajo bolj odgovorni in
hkrati prosijo, ali so lahko otroci še vedno vklju-
čeni v projekt Botrstvo. Seveda je nekaj tudi lju-
di, ki jih boljše bivalne razmere ali druga pomoč
ne spremenijo. Ne moreš jih premakniti, četudi
bi se še tako trudil.
Omenili ste vključenost mladih v projekt
Botrstvo in v programe različnih štipendij.
S tovrstno pomočjo najbrž lažje uresničijo
svoje cilje.
Botri za mlade vsak mesec namenijo 30 evrov.
Za tiste, ki so še bolj socialno ogroženi, imajo
posebne potrebe ali potrebujejo kakšne terapi-
je, je mesečno na voljo 60 evrov. O tem, kateri
otrok bi potreboval tovrstno pomoč, me veči-
noma obveščajo svetovalne delavke v šolah in
sodelavci centra za socialno delo. Gre za otroke
staršev, ki se glede na prejemke uvrščajo do
»Hvaležna sem svojemu možu, da sem lahko uresničila vse cilje, ki jih
v mladosti nisem mogla. Mož je bil najinima otrokoma oče in mama,
da sem jaz lahko ob družini in delu doštudirala pedagogiko.«
četrtega dohodkovnega razreda. Zaradi dona-
cij botrov imajo plačane različne položnice za
to, kar potrebujejo. Ob koncu vsakega leta za
vsakega otroka naredimo poročilo in priložimo
vse račune.
Nekaj otrok prejema Niveino štipendijo, ne-
kateri, ki se izobražujejo za deficitarne poklice,
dobivajo Drnovškovo štipendijo. Zaradi tega si
lahko sami kupijo kakšne knjige, oblačila, saj jo
prejemajo na svoj osebni račun. S spričevali mo-
rajo dokazovati, da opravljajo svoje obveznosti.
Doslej so bili vsi prejemniki omenjenih štipendij
zelo uspešni. Spominjam se fanta, ki me je po-
klical takoj, ko je dobil dva »cveka«. Obljubil je,
da bo takoj popravil ocene, samo da ne bi izgubil
denarja. Dekle, ki je na našem območju prvo pre-
jelo Niveino štipendijo, je naredilo celo doktorat.
Številnim družinam z bolnimi otroki poma-
gate do dodatnih terapij, do ustreznih vozil
ali prilagoditev stanovanj. Kot da staršem ni
dovolj težko, da je njihov otrok bolan, so tu še
denarne stiske.
Dobrodelne organizacije se bomo s tem
ukvarjale, dokler tovrstna pomoč ne bo ureje-
na na sistemski ravni. Država sicer pomaga pri
nekaterih stvareh, a cele palete stvari ne plača,
kar se mi zdi zelo narobe. Otrok s posebnimi
potrebami ni tako veliko, da družba ne bi mogla
poskrbeti zanje, sploh ob vsem denarju, ki po-
nikne neznano kam. Lani smo pomagali, da je
na letovanje odšel fant s peto stopnjo cerebralne
paralize, saj je letovanje pod okriljem zveze dru-
štev za cerebralno paralizo odpadlo. Ob vrnitvi
je mamica povedala, da je strašansko užival, ko
je lahko bil v družbi zdravih otrok, ko je lahko
šel v morje ali ko je spremljal večerne zabave.
Vprašajmo se, koliko moči morajo zbrati ti star-
ši. Terapije, ki jih potrebujejo njihovi otroci, so
res izjemno drage.
Letovanja, obdarovanja, otroški parlamenti,
vse to so majhne geste, ki lahko občutno vpli-
vajo na razvoj otrok in na njihovo prihodnost.
Včasih je res težko zbrati denar, da otroci le
lahko gredo na morje. A ko se vrnejo, so največja
zahvala njihove sijoče oči. Ko spremljam razpra-
ve otrok v otroškem parlamentu, si mislim, da bi
oni bolj sodili tja kot naši politiki. Eden od ude-
ležencev je med ogledom parlamenta enemu
od poslancev dejal, da se tam preveč kregajo. In
dodal, da so posledice tega podobne kot doma.
Če se starša kregata, to za nikogar ni dobro.
Ko gredo otroci od svoje družine, se raz-
krijejo tudi nepravilnosti, nasilje, zlorabe. So
otroci deležni ustrezne pomoči, da jim storilci
ne morejo več škodovati?
Res je, otroci na letovanjih začutijo varno
okolje, tam je veliko časa na voljo za pogovor.
Marsikdaj se zaupajo vzgojiteljem, se odprejo.
Spregovorijo o tem, kar se dogaja doma. Letos
smo o dogajanju v štirih družinah obvestili stro-
kovne službe, ki bodo družinam nudile pomoč
in podporo. Pred leti, ko smo odkrili spolno
zlorabo, sta sledila odvzem deklice družini in
nastanitev v rejniško družino. Večina stisk žal
ostane zamolčanih, nekateri otroci namreč o
njih zelo težko spregovorijo.
Vrsto let ste bili zaposleni v Vrtcu Šentjur.
Tudi tam ste najbrž dovzetni za sočloveka,
videli in doživeli ste ogromno lepega, a tudi
bolečega.
To so bila čudovita, nepozabna leta. 18 let sem
delala z otroki kot vzgojiteljica, nato sem vrsto let
delala zanje na drugih delovnih mestih. Otroci
so pristni, sproščeni, odkriti, so nekaj najbolj-
šega v naši družbi. Ko sem pogledala kakšnega
navihančka, sem hitro pozabila na kakšno svoj
skrb. To so najbolj pošteni državljani naše do-
movine in zanje se vedno splača truditi.
Foto: SHERPA
Poengostavitve in higtrejši postopki
BKraej zvsetrobkoošven pjarkinoevs neel ngorve
GeaKtsapkkoooglvesraedrčdteaaanknšeeksnald,ro ktjieotitv gsebirdažndeonlijpmeeo,omd, aeinmbnoobbndetoješmmii vpširediijekezntepenrri-, akon?
arVh.,drkui gpirpi oplroevdimci esteuptneimzkboreanjeerdgirjžsakvangi rzabdonrjaproesteoj-
tdeiml, idpaojue čpurjeeddloijgakneoveSgraedGnrajidšboelinzeagagrzaadkboennaišptrviomien-
vraernovzannjeadoaklojnljjao Šooblsrkavengavcoe.nZtraakConeljnea. j bi postopke
gradnje objektov poenostavil in pospešil. Ali bo res
taTkAoT,JAbNoApCoVkIaRzNal čas, saj bo do popolnega sprejetja
minilo še nekaj časa.
doSčIi MgrOadNiAteŠljOi sLeINdIaČnes pri iz-
biri energetskega tipa stavbe
odNloačamjoinziestlrostrvauciozanaolknol.jePoin-
lpergosfutonrkpcriaovniajoln, edainsee steedtsakneji
rseisštitevme jnime bveodsnporevmečepnoilm, aemni-
pak bo nadgrajen, tako da
bodo postopki enostavnejši
in hitrejši. »Med ključnimi
rešitvami novega Gradbenega
zakona je tudi možnost prido-
bitve gradbenega dovoljenja
v instrukcijskem roku 30 dni,
če ima investitor vso potrebno
dokumentacijo in dokazila, da
ima pravico graditi ter nihče od
stranskih udeležencev gradnji
ne nasprotuje. Dana bo tudi
dodatna pravna podlaga za po-
slovanje v elektronski obliki,«
navajajo na ministrstvu.
Zakon naj bi poenostavil
tudi rešitve glede začasnih
objektov, zlasti skladišč, prav
tako naj bi poenostavil roke
pri pridobivanju uporabnega
dovoljenja za enostanovanj-
Asrkneolhd iLšeed.l: N»Naadšzi doirjakniavdtrin- ienzšatihri-l
stkeovvnairmčnie ogrbajdenkjetisrbečoudjeojoov dčassleuj c
lleathnikkoih pizavsakjuašlaemtoupdrii porebdčmineteu, nviz
primerju zahtejvnejšihš inžejnir-
bsakiihn ovbrsjetakteonvebrgoednot laa,hskeotupdoi-
pstroi psktiauvrbeajehnikpaožefazpaohd. oZbaknon.
Ouvdajvapperlijnacviep kproojžmnaegpaagsoivspnoa-
darstva – izkopani material pri
gradnji bo mogoče uporabiti
drugje. »Komunalni prispevek
naj bi bil po novem odmerjen
že pred začetkom gradnje
in ne več v fazi pridobivanja
gradbenega dovoljenja. Ta re-
šitev naj bi sicer zaživela šele
ob vzpostavitvi elektronskega
sistema e-gradnje, do tedaj bo
veljal še sedanji sistem,« do-
dajajo na ministrstvu.
Projektni pristop
Ob predlogu Gradbenega
zakona je državni zbor kot
primernega za nadaljnjo
obravnavo ocenil tudi novi
Zakon o urejanju prostora,
ki naj bi prinesel projektni
pristop k sprejemanju pro-
ishtporrosgkraihmiahksteozvo.s»nPovrai mdirežnaevrgneith-
optnreogsatoučrsnkegiha pnroacčerstai,hvzbaoključsntiah-
ennoevrgljijesnka gprardonjjeakptonvaezsakti uupsvionjae-,
tpičonsihtopprimkiernovapčrri tvoavjaahnPjaredpvosseem-


gov v prostor in postopki
pridobivanja gradbenega do-
voljenja bodo kontinuirani,«
pravijo na ministrstvu. Doda-
jajo, da gre pri vsem tudi za
vprašanje varstva narave, saj
jŠet d4r2ža2v1a ukrtedbila 2ra0v2n1ovesje
m.ed p, ose. goi vo perrostor in nje-
govim varovanjem. »Gradnja
bo skladna s strogimi okolj-
skimi, naravovarstvenimi in
ostalimi standardi sodobne
družbe, po drugi strani bo
lahko investitor, če bo gra-
dnja sprejemljiva, svoj cilj
dosegel v razumnem času,«
napovedujejo na ministrstvu.
Foto: Pixabay
koVvoIsntnžoe,nciresnkoivnzoboinrnčiacsioSvl-ovennaimjerseoč – vprreeddnean jpe obtirlepsnreo-
ndologugnoodveengazaGriandvbesetniteogrjaa.zaknoenvaarpnoaslsatnavvbadrzžadvonbirozbto-r
P–ozleagpipsaolniu, dbaenjee bcielonev iznaklpjuločtnneomizoobladcoibjojuinprvišperčanvoe
rzoakkaoinzvaevdebnedlahrlkeo uizpvoašjtaelevcanofanseakdaoj. njUihmonviihinpvresdtliotogrojvi
upingoonpdurnjiaopsottumi dgbile:rda»ezPlfioičnznaitenicvdierranungvjeaidikssetni zosaavtneogaocaidjpleorečhadkjlrooagtzia zkoaabkjetoi vnlrea-
jera, ddnajevsaVjsneakapkoodr roječX XXXostdrookdeobstialin ,jaotnreespnoo-
zgsolarnbiškjuj.eo.m«emben čljen med varen in ener etspko učin
itzobr,irkoiH njeaidšozdnogronevikoarsejone inznavčevsantri--e tmeemilnejpamoksotegrgoarmadrbbniesntevoefinzoiksaplrnee-
sonodsatnensamgoraddraboišdčluoč, itneav vinarenia naljabsotnlj ovsatrinoihb iondvneishticeilj ezmdeonlgtov.
žisvtlrjeanjisgkloe deobkoa.kovosti izvaja- Gre za spremembo glede difu-
nja del, usklajenosti izvedbe zije vodne pare skozi fasadne
Tes hpnroolojegkijtai jetezranzeasgljoivta,vsljparnejvaerjeenliemmi epnroteizvkaij saelczi ivngšrtaedvniljnoimzria-
revfaerennecgampiovtePkreakdmeul.rju, na Štajerskoetmes, nKeogroa, šskteamvbinega pohištva
SavPinrijsgkrai drengjiijei.nergetsko učin- in slabo paropropustnih izola-
Zakoinvviteishtisctijaovsbevpgrridajoubjiejojoniezpvoav- ratcniajsskriehd mstvaateErkiaolsokvlašde ap, olashlakboša.
tujadlicEikokkarkeodvito. sten material v Zato je večkrat stanje v pre-
Przisaphetveavjnoek penoedrrgoebtnskoi sntei.oZdvaitsonostni onvalšje nleihpestdaevžbealeh. celo slabše
Vse naenemmest u.aZ akvašo inn aršo skrboza.o kolje.em
no izveddibho. Lpeotapkršendapiiszavneidh- sptrriomkeorvunjaskvietBpuerjesedomlaord,pdloo.osčv.iotev.tijos
Otagvlejtjeaszi vaideoo vo oizgjrsatdvnjoi n za Kzaomnetnajkatv:o0s7ta0vb5n1e1ga5 p0o2-
sounpčnoerealebkotranrnoev(voezleggraanjteni- črni hištva in vgradnjo termoizo-
ijzevekdtbai). na Štajerskem.	lacijske fasawdnwewo.bbloegseo. lar.si
Št. 42, 21. oktober 2021
GRADNJA IN VARČEVANJE
29
Izboljšave oziroma novosti,
ki jih prinaša predlog novega
Gradbenega zakona
V obrtno-podjetniški zbornici so pred časom omenili, da predlagan Gradbeni zakon uresni-
čuje cilje administrativne razbremenitve in pospešitve trajnostnega gospodarskega razvoja na
način uveljavljanja učinkovitega in kakovostnega izvajanja postopkov ter prilagoditve časovnih
okvirjev z vpeljavo elementov digitalizacije. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti in napak
naj bi zakon popravil in dopolnil normativne rešitve:
-	možnost pridobitve gradbenega dovoljena po skrajšanem ugotovitvenem postopku v 30 dneh v
skladu z Zakonom o upravnem postopku.
-	zakon ponovno omogoča možnost, da lahko investitor na lastno odgovornost začne graditi tudi
že po dokončnosti gradbenega dovoljenja, kadar gre za objekte, ki nimajo vpliva na okolje,
-	podjetniki bodo lahko začasno – do tri leta poleg obstoječih objektov – postavili skladišča in
potem po potrebi pridobili gradbeno dovoljenje za stalen objekt na tem mestu,
-	uvedba »manjše rekonstrukcije«, kar naj bi premostilo vrzel med vzdrževalnimi deli in obnovo,
gre za dela, kjer ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja in zadošča že izjava strokovnjaka,
-	odmera komunalnega prispevka bo izvedena po pridobitvi gradbenega dovoljenja - pred začetkom
gradnje (ta določba ne bo veljala takoj, ampak po vzpostavitvi elektronskega poslovanja),
-	inšpekcijski nadzor nad nezahtevnimi objekti lahko izvajajo tudi občinske inšpekcije,
-	kot novost se pod določenimi pogoji ponuja možnost uporabe materialov in proizvodov, ki so
bili že v uporabi, s čimer se sledi načelom trajnostnega in krožnega gospodarstva,
-	zakon bo omogočil pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše na lažji in
cenejši način, prav tako pridobivanje samo uporabnega dovoljenja za objekte, ki so bili pred letom
1998 zgrajeni z gradbenim dovoljenjem, a brez uporabnega Novia,TEDNIK št. 4
-	zakon ohranja ter deloma dopolnjuje določbe, ki se nanašajo na legalizacijo, in sicer tako, da se
omogoči legalizacija tudi za dele objekta. Hkrati je določeno, da mora biti nelegalen objekt dokon-
čan, da je mogoče izdati odločbo o legalizaciji, ki se šteje za uporabno dovoljenje,
-	zakon omogoča lažje pridobivanje dovoljenja za objekt daljšega obstoja (za objekte, ki so bili
zgrajeni pred 1. 1. 2005),
-	za primere, ko je treba zaradi naravne in druge nesreče (npr. požara) poškodovan objekt čim prej
oŠbt. n4o2v, i2ti1, . zoakktobneur v2a0j2a1možnost vzpostavitve v prvotno stanje le na podlagi prijave začXX X,
-	zakon vzpostavlja dodatno pravno podlago za poslovanje v elektronski obliki (e-gradnja).
Pri gradnji več kršitev kot
lani
Kljub temu da gradbena zakonodaja tudi zdaj opredeljuje stroge pogoje
gradnje, so inšpektorji Inšpektorata RS za okolje in prostor letos v usmer-
jenem nadzoru na gradbiščih in nad udeleženci pri graditvi objektov
ugotovili več prekrškov kot lani. Inšpektorji so uvedli 153 postopkov, od
tega 149 inšpekcijskih in štiri prekrškovne.
Na terenu je bilo 49 gradbenih inšpektorjev inšpektorata za okolje in pro-
stor, ki so preverjali, ali udeleženci pri gradnji izpolnjujejo z zakonom določe-
ne pogoje za opravljanje svojega dela in ali je bila izvedena predpisana prijava
začetka gradnje ter označitev in zaščito gradbišč. Če so gradbeni inšpektorji
ugotovili kršitve predpisov, so ukrepali v inšpekcijskem in prekrškovnem
postopku. Za odpravo nepravilnosti so izdali odločbe, s katerimi so odredili
njihovo odpravo v določenem roku. V primeru petih ugotovljenih lažjih ne-
pravilnosti je bil zavezancem odrejen rok za njihovo odpravo z opozorilom.
Pri 54 zadevah, v katerih nepravilnosti niso bile ugotovljene oziroma so bile
do 21. septembra že odpravljene, so gradbeni inšpektorji postopke ustavili.
Za kakšne kršitve je šlo?
»V zvezi z vodenjem prekrškovnih postopkov so bili v sklopu akcije izdani
dve odločbi po Zakonu o prekrških z izrečenima opominoma in en plačilni
nalog o prekršku v višini dva tisoč evrov. Odločbe so bile izdane za tri ne-
skladne objekte, tri nelegalne objekte, za katere so odredili ustavitev gradenj
in rok za odstranitev objektov. Štiri odločbe so inšpektorji izdali zaradi nei-
menovanja nadzornika, izvajanja gradnje brez predpisane dokumentacije za
izvedbo gradnje in nepopolno prijavo začetka gradnje. Kar 36 odločb je bilo
izdanih za odpravo nepravilnosti v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi pri
g10 j2 0 21 merC O L O Rp CM YKaditev gradbišča s tran i
. i pr . rečevala dostop tretjim osebam in za nepopolno označitev gradbišča
s tablo, na kateri so navedeni vsi udeleženci pri graditvi objekta. Med odloč-
bami so tudi takšne, ki so se nanašale na to, da ni bilo gradbiščne table ali
ni bilo projekta za izvedbo ter na to, da ni ni bila ustrezno podana prijava o
začetku gradnje,« navajajo na inšpektoratu.
Dodajajo še, da v vseh zadevah, vključenih v nadzor, še niso bili pridobljeni
vsi podatki, na podlagi katerih bi lahko ugotovili dejansko stanje. Je pa jasno,
da od skupno uvedenih 149 upravnih inšpekcijskih postopkov v 70 zadevah
še ni dokončno odločeno.
Lokacijska
S sprejetjem Zakona o urejanju pro-
stora (Uradni list RS, št. 61/17; v nada-
ljevanju ZUreP-2) je bil uveden instru-
ment lokacijske preveritve kot novost v
prostorskem načrtovanju, s katerim se
preveri ustreznost individualnih namer
za posege v prostor in omogoči manjši
odstop od že sprejetih pravil urejanja
prostora.
S prostorskimi akti občine so določeni
pogoji umeščanja lokalnih prostorskih
ureditev v prostor. Občinski izvedbeni
prostorski akti so pravna podlaga za izdajo
gradbenih dovoljenj v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev.
Poleg splošnih uveljavljenih instrumen-
tov spreminjanja prostorskih aktov, ki velja-
jo za dolgotrajne in toge, je zakonodajalec
žeRleal zvinosjtnrui mcenttoemr PloLkaAcNijsIkReApNreJvEeridtv.oe
v določen3i m00e0ri Cdoesljeeči Uzllaicstai pXroIVžn. odsivt ivz pijero1-
storTskeelemfona: č0r3to/4v2an7j4,u 2za30maTnejlšea.faoxd:s0to3p/4a2-
nja od že sprejetihe pmraaviill info@rcp l si stora.
Lokacijshktat p:/r/ewvwerwitelvasneirlaanhjek rcupcoelrjaebsii
za tri namenpe:	.p .	.
-	določanje obsega stavbnega zemljišča
pri posamični poselitvi,
-	individualno odstopanje od prostorskih
izvedbenih pogojev,
-	omogočanje začasne rabe prostora.
Namen in postopek lokacijske preveritve
obravnava ZUreP-2 v poglavju 2.5 Lokacij-
Šskta 1p4re8vearipteri vl 2(102271.–133. člen). Ministrstvo
za. oko, lj.e in prostor je izdalo Priporočila
za izvajanje lokacijske preveritve (dne
23. 11. 2018).
preveritev
Lokacijske preveritve lahko izvaja samo
občina, ki ima zaposlenega ali drugače za-
gotovljenega občinskega urbanista ter ima
sprejet odlok, s katerim je določena višina
nadomestila stroškov, ki jih občina zaračuna
investitorju za postopek.
Postopek lokacijske
preveritve
-	Investitor odda na občino pobudo, ki
ji priloži elaborat lokacijske preveritve, v
katerem se utemelji skladnost pobude z
določbamPi ZRUOrSeTPO-2R. SElKaOboNraAtČizRdTeOlaVoAsNeJbEa,
ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega pro-
storskega DnRaŽčArtVoNvIaPlcRaO. STORSKI NAČRTI
-	ObčinaO iBnČvIeNsStKitIoPrRjuOoSTdOdRa SsKkIleNpAČoRvTiIšini
nadomestLilOaKsAtrCoIJšSkKoEv PpRoEsVtoEpRkITaVlEokacijske
preveritve, preveri skladnost elaborata z do-
o. loCčeblajemi ZOUBreČPIN-2SKinI PoObDčRinOsBkNihI PpRrOoSsTtoOrRskSiKhI
, aktov in prUisRtBoAjnNeISnToIČsNilcOe INurKeRjaAnJjIaNSpKroOs NtoArČa
74p2o6z0ove, da ji predložijo mnenje s svojega
delovnegaPRpOodJEroKčTjaIRoANusJtErePzRnOosJtEi KeTlaNbEo-I
rata.	ARHITEKTURNO, KRAJINSKO-ARHIT
-	ElaboraPtRlOoJkEaKcTijIsRkAeNpJrEe (vIZePri,tvDeG sDe, PskZuI, pPaIDj
s pobudo PjaRvInDoOBraIVzAgNrnJEe zPaRnOaJEjmKTaNnIjH1 P5OdGnOi
na spletni strani občine in na krajevno obi-
čajen načiPnR. OIDjOaBvInViArNazJEgrGnRitAvDi oBbENčiInHaDpOiVsnOoL
obvesti lasItZnDikEeLsAoVsAedOnKjihOLzeJmSKljIiHšč.PSOtaRliOščČeI
do pripomb iz javne razgrnitve je sestavni
del gradivIZaDzEaLAoVbAraDvOnKaUvMoE nNaTAoCbIJčEinSsOkReOmD
svetu.
-	Občina pripravi sklep o lokacijski pre-
veritvi, obravnava in sprejme ga občinski
svet. Sklep se objavi v uradnem glasilu in v
prostorskem informacijskem sistemu.
Sklep o lokacijski preveritvi predstavlja
pravno podlago za izdajo gradbenega do-
voljenja.
Najpogostejša oblika lokacijskih pre-
veritev je določitev obsega stavbnega
zemljišča pri posamični poselitvi. Izva-
ja se lahko samo v občini, ki ima sprejet
občinski prostorski načrt (v nadaljevanju:
OPN). Pogoj za izvedbo je, da je obstoječe
stavbno zemljišče v OPN opredeljeno kot
območja stavbnih zemljišč s podrobnejšo
namensko rabo površine razpršene pose-
litve (z oznako A) oziroma kot posamična
poselitev.
Z lokacijsko preveritvijo se lahko veli-
kost stavbnega zemljišča, kot je določena
v OPN, poveča ali zmanjša za največ 20 od-
stotkov, vendar povečanje ne sme preseči
6Č0R0TI m2 glede na izvorno določen obseg
stavbnega zemljišča v OPN, ne glede na
število izvedenih lokacijskih preveritev.
OEHbNmIoČčNjEe DseOKlaUhMkoENtuTdAiCpIJrEeoblikuje v is-
TtURN Ob, GRgAuD.BENO IN DRUGO .2021
Za doseganje gradbenega namena kon-
VkrINetMnNe EinNvJesticije se pogosto uporabi loka-
cijsko preveritev za individualno odstopa-
NnJje od prostorskih izvedbenih pogojev,
NkoPtOsRo OdoČlIoLčOenVi Pv LpIrVoIsHtoNrAskOemKOizLvJeEdbenem
aktu. Osrednje vodilo mora biti, da so dopu-
sVtnRaSTleE manjša odstopanja, ki so še vedno
skladna z osnovno namero prostorskega
aX X X Xajo konfl iktov v prostoru
in predvsem, da ne izhajajo samo iz dejstva,
da se nekdo ne strinja z zahtevami, kakršne
mu nalaga prostorski akt.
Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje
3000 Celje, Ulica XIV. divizije 14,
Telefon: 03/42 74 230, Telefax: 03/42 74 260
e-mail info@rcpl.si
http://www.planiranje.rc-celje.si/
PROSTORSKO NAČRTOVANJE
DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRTI
OBČINSKI PROSTORSKI NAČRTI
LOKACIJSKE PREVERITVE
OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRTI
URBANISTIČNO IN KRAJINSKO NAČRTOVANJE
PROJEKTIRANJE PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE
ARHITEKTURNO, KRAJINSKO-ARHITEKTURNO, GRADBENO IN DRUGO
PROJEKTIRANJE (IZP, DGD, PZI, PID)
PRIDOBIVANJE PROJEKTNIH POGOJEV IN MNENJ
PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ
IZDELAVA OKOLJSKIH POROČIL IN POROČIL O VPLIVIH NA OKOLJE
IZDELAVA DOKUMENTACIJE SORODNE VRSTE
Prikaz območja lokacijske preveritve za določitev obsega
stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi (širitev)
30
GRADNJA IN VARČEVANJE
Št. 42, 21. oktober 2021
Študenti arhitekture o urejanju Šmarja pri Jelšah
V Šmarju pri Jelšah so se
pretekli teden na delavnici
mudili študenti ljubljan-
ske fakultete za arhitektu-
ro. Cel teden so proučevali
prostorsko urejanje sredi-
šča, identiteto kraja, javne-
ga prostora, infrastrukture
in bivanja. Prišli so do za-
nimivih zaključkov o pro-
metnem razvoju, neizkori-
ščenem potencialu vode in
možnostih, ki jih za razvoj
odpira premišljena stano-
vanjska pozidava. Delo
bodo nadaljevali vso štu-
dijsko leto in svoje rezulta-
te predstavili na razstavah
v Ljubljani ter Šmarju pri
Jelšah. Delavnico sta vodila
doc. Rok Žnidaršič in asist.
Katarina Čakš, omogočila
Razprava o ugotovitvah analiz
jo je Občina Šmarje pri Je-
lšah.
Na Fakulteti za arhitektu-
ro Univerze v Ljubljani se
študenti od 2. do 5. letnika
vsako leto pri predmetih De-
lavnica in Projektiranje sre-
čujejo z izzivi, ki jih odpira
povsem konkretno stanje
prostora v različnih delih
Slovenije. Letos so za zače-
tek svojega študijskega dela
izbrali Šmarje pri Jelšah: »V
sedmih dneh intenzivnega
dela na terenu smo želeli
raziskati prostorske poten-
ciale in probleme kraja ter
skozi analize, skupno de-
bato in konceptualne pre-
misleke pripraviti predloge
programskih, arhitekturnih
in urbanističnih ureditev
v središču kraja ter na ob-
močju dvorca Jelše,« je po
delavnici povedala mentori-
ca, arhitektka in asistentka
Katarina Čakš.
Ves teden so s pomočjo
domačinov in strokovnja-
kov študenti arhitekture
spoznavali zgodovino in ra-
zvoj kraja. Na podlagi pro-
storskih analiz in srečanj s
strokovnjaki so oblikovali
izhodišča za projektni del
delavnice: »Eden bolj zani-
mivih zaključkov je, da se
kljub majhnosti kraja veči-
na prebivalcev po opravkih
vozi z avtomobilom, čeprav
lahko npr. iz središča kraja
do vseh ključnih točk peš
pridemo v manj kot 15 mi-
nutah, s kolesom pa zgolj
v nekaj minutah. V kraju
Razvoj projektov s pomočjo makete
ima pomembno vlogo voda
– ob Šmarskem potoku smo
oblikovali linijski park, ki
povezuje vse ključne javne
prostore in storitve. V kraj bi
želeli pripeljati tudi več de-
javnosti za mlade, ponovno
želimo vzpostaviti mladinski
center, zagotoviti prostore za
hostel in poslovni inkubator
ter možnosti sodelovanja.
Raziskali in predlagali smo
zgostitev bivanjskih kapa-
citet (stanovanj), kjer bi
lahko zagotovili kakovostne
bivalne pogoje in v kraj pri-
nesli več življenja,« glavne
ugotovitve študentov, ki so
jih predstavili tudi županu
Matiji Čakšu, vodji oddelka
za okolje in prostor Petru
Planinšku in vodji oddel-
ka za naložbe Aniti Reich
v šmarski občini, povzema
Katarina Čakš.
Delo z zaključki delavni-
ce, ki jo je podprla Občina
Šmarje pri Jelšah, se bo na-
daljevalo na fakulteti: »S štu-
denti bomo nekatere ideje z
delavnice oblikovali v bolj
usmerjene projekte, s kateri-
mi bo v prihodnjih dveh se-
mestrih ukvarjalo približno 15
študentov od 2. do 5. letnika
študija arhitekture. Dva seme-
stra bodo prostore podrobno
preučili in za izbrane pripra-
vili različne predloge idejnih
zasnov,« nadaljnji proces dela
opisuje asistentka Katarina
Čakš in dodaja, da bodo za-
ključki celoletnega dela pred-
stavljeni na razstavi, ki bo ju-
nija 2022 na ogled na Fakulteti
za arhitekturo v Ljubljani ter
v Šmarju pri Jelšah.
PČ
Gradnja ali prenova hiše z Ytong materialom
Če se odločate za klasično
gradnjo hiše, boste zagotovo
prišli do točke, ko se boste
odločali med klasično opeko
ali porobetonom. Čeprav je
za večino ljudi opeka prva
asociacija pri klasični gradnji
z malto, je v zadnjih letih vse
bolj prepoznaven tudi beli
gradbeni material – Ytong. V
Sloveniji je namreč zgrajenih že
preko 50.000 domov iz Ytonga,
ki sicer slovi kot odličen in
vsestransko uporaben material
tudi pri prenovah, nadzidavah ali
gradnjah prizidkov.
Spoznajte prednosti, ki jih ponuja
Ytong
Ytong je gradbeni material, ki ga že
več kot 40 let proizvajajo v tovarni iz
Kisovca pri Zagorju. Proizvajajo ga
v različnih oblikah - kot zidne bloke,
zidne plošče, preklade, armirane
izdelke ali polnila za izvedbo
medetažnih ali strešnih konstrukcij.
Glavna značilnost materiala Ytong je
njegova odlična toplotna izolativnost,
ki omogoča gradnjo tako nosilnih
zunanjih zidov, kot tudi notranjih zidov
in predelnih sten.
Ytong nenosilne preklade za premostitev
odprtin v nenosilnih stenah.
posebno takoslojno lepilno malto.
O samem zidanju vas z zastavljeno
prvo vrsto pouči kar Ytong inšturktor
gradnje, ki vas obišče na gradbišču
in vam z nasveti pomaga do konca
gradnje. V primeru, da zidanje le ni
vaša prva vrlina, pa se lahko zanesete
na priporočene Ytong izvajalce, ki so
primerno usposobljeni za gradnjo z
Ytongom.
Nizkoenergijska hiša iz Ytonga
Običajno, klasično hišo lahko zgradi
praktično vsak. To so hiše, ki jih
gradimo že desetletja, sprememb
ni bilo prav veliko. Kakovostno
nizkoenergijsko hišo vam bo gotovo
znal načrtovati skoraj vsak arhitekt
ali projektant, boste pa morali biti
zelo previdni pri izbiri izvajalca. Pri
izbiri materiala imate več možnosti
– odločate se lahko med različno
debelino zidu in temu primerno
debelino izolacije.
Enoslojni zid brez dodatne toplotne
izolacije
Med najbolj priljubljene sisteme
za gradnjo hiše spadata predvsem
bloka Ytong Termo Premium debeline
48 cm, s katerim lahko zgradite
nizkoenergijsko hišo povsem brez
dodatne toplotne izolacije fasade, in
blok Ytong Termo debeline 40 cm. Oba
se uporabljata za izgradnjo nosilnih
zunanjih zidov za vse vrste objektov
in po veljavnih kriterijih PURES
(Pravilnik o učinkoviti rabi energije) ne
potrebujeta dodatne toplotne izolacije.
Toplotna prehodnost Ytong zunanjega
zidu debeline 40 cm je namreč 0,21 W/
m²K, debeline 48 cm pa celo 0,17 W/
m²K.
Varni pred požarom
Ker je Ytong material, proizveden
iz naravnih surovin, spada v najvišji
razred negorljivosti. Izjemno dobro
uravnava vlago v prostoru in tako
zagotavlja ugodno bivalno klimo.
Zidovi imajo med ogrevanjem visoko
površinsko temperaturo, torej se
ogrejejo hitreje in tudi dlje ohranijo
toploto. Zidovi iz Ytonga so tudi
enostavni za obdelavo – od izvedbe
inštalacijskih vodov do zaključnih
tankoslojnih obdelav.
Ytong tipska hiša Tina s porabo
energije do 20 kW/m².
Zidanje z Ytongom je tako preprosto,
da lahko za gradnjo zavihate rokave
kar sami. Potrebujete le orodje in
SEZIDAJTE BALKONSKO OGRAJO
POTREBUJETE VEČ IDEJ ZA PRENOVO?
Obiščite ytong-prenova.si in prenesite
e-knjigo Vodič po prenovi.
Za zidanje uporabite:
Ytong plošče 5 in 7,5 cm;
Ytong zidne plošče 10, 12, 15 cm;
Ytong tankoslojno lepilno malto.

Št. 42, 21. oktober 2021
GRADNJA IN VARČEVANJE
31
Prenovljeni spletni portal Moj ECE
Imejte energente na dosegu prstov
Napredno spremljanje energentov je odslej še
lažje in preprostejše. Standardne funkcionalnosti
brezplačnega portala Moj ECE odslej bogatijo še
napredne rešitve za vse, ki želijo globlji vpogled v
energetske aktivnosti svojega doma ali podjetja.
Portal, ki ga pozna že več tisoč uporabnikov, je do-
živel prenovo, »zrasel« je tako po obsegu funkcional-
nosti kot tudi po tipu uporabnikov. Omogoča spre-
mljanje porabe energentov domače in poslovne rabe
ter združuje funkcije portala in mobilne aplikacije.
Portal je zasnovan z namenom, da se z istimi pri-
javnimi podatki dostopa tudi v spletno trgovino ECE
shop. Registracija je preprosta in opremljena s stan-
dardnimi varnostnimi protokoli. Po vstopu uporab-
nika pričaka video razlaga ključnih nastavitev, najpo-
membnejša je povezava pogodbenega razmerja za
energente, ki portal »spremeni« v zakladnico grafov
in tabel.
Aktualne informacije takoj in brez
nepotrebnih klikov
Domača stran navduši z nizom kartic, na katerih
so povzetki porabe elektrike in zemeljskega plina,
fi nanc, števčnih stanj,
aktualnih računov, ugodnosti, trenutnih
akcij in drugih informacij, ki bodo upo-
rabniku popolnoma zadostovale ob
hitrem pregledu z drsenjem čez ekran
mobilnika, tablice ali ob vrtenju kolesa
na miški.
Največji poudarek je namenjen ele-
ktrični energiji, saj pomeni osnovo za
vse ostale energente doma ali v pod-
jetju. Primerjati je možno aktualno
porabo s porabo prejšnjih let in s
tipičnimi gospodinjskimi porabniki
(stanovanje, hiša, vikend). Portal
omogoča nastavitev opomnikov,
ki uporabnika opozorijo, če po-
raba presega tolerančni pas, ki
ga uporabnik sam nastavi, za-
mudi s plačilom računa ali mora
oddati števčno stanje. S pove-
zavo pogodbenega razmerja
za zemeljski plin so na voljo
enake funkcionalnosti tudi
za ta energent.
Analitičen
prikaz
finančnega
stanja
Pri financah je pri-
kaz bolj analitičen, z več
podatki in pregledom vseh
plačil, ki so bila opravljena s podjetjem
ECE, za energente, energetske storitve ali na-
kupe v spletni trgovini. Tabela odkriva ločene
zneske za plačilo energentov in obrokov za
trgovsko blago. Prikaz vsebuje seznam po-
knjiženih računov, ki uporabniku razkriva tudi
morebiten dolg oz. neplačane račune. Račun je
možno reklamirati kar v aplikaciji, prav tako je
z enim klikom možen prenos računa v formatu
PDF.
Vpogled v energetske potrebe
Prenovljeni portal vključuje tudi nov vsebino –
energetske rešitve, ki je zasnovana z namenom, da
uporabniku omogoča širši vpogled
v energetske potrebe doma ali podje-
tja. S kratkim energetskim testom je možno
hitro ugotoviti, kako energetsko potratni so
objekti in življenjski slog ter kakšne so možno-
sti za izboljšave. Z energetskim monitorjem
pa lahko uporabnik spremlja še vrsto drugih
energentov in tudi porabo vode. Z rednimi
vnosi je možno »zgraditi« pregleden energet-
ski semafor, ki omogoča pregled po porabi
ali stroških.
En klik do ugodnosti
Nabor ugodnosti v portalu se nanaša na
osnovno ponudbo podjetja ECE, na ponud-
bo energetskih rešitev, spletne trgovine in
ponudbe pri partnerjih. Posebno mesto ima
ECE bonus, ki ga kupci energentov prejmejo
vsak mesec. V portalu Moj ECE je omogočen
pregled stanja bonusa in dosedanjih unovčenj.
V kratkem bo portal na voljo tudi v angle-
ščini in v temnem načinu prikaza vsebin za
brskalnike. V uredništvu specializirane revije za
računalništvo, Računalniške novice, so portal
ocenili z oceno »odlično«, nagrajen pa je bil
tudi z zlatim sejemskim priznanjem za kako-
vost, tržno zanimivost in izvirnost na sejmu
letošnjem sejmu MOS.
Več na moj.ece.si.




Š3t. 422, 2
GRADNJA XINXVXAXRČEVANJE
Št. 42, 21. oktober 21021
Kupujete čistilno napravo?
Dobro je, da pred nakupom poznate tole
Čistilno napravo naj bi ku-
pili le enkrat v življenju. Žal
obstaja tudi veliko Sloven-
cev, ki jo kupijo dvakrat.
Pomembno je izbrati ustre-
zno velikost čistilne naprave.
Prevelika ali premajhna ne bo
delovala v optimalnem načinu,
zato lahko pričakujemo stalne
in ponavljajoče se težave.
Veliko nam pove tudi garan-
cijska doba za rezervoar in ele-
ktrične dele. Življenjska doba
rezervoarja je najmanj dva-
kratnik garancijske dobe. Vsak
zna izračunati, kaj to pomeni za
rezervoar s 25-letno garancijo.
Obstajajo ponudniki, ki tako
dolgo garancijo ponujajo brez
doplačila.
Ko smo že pri ponudnikih
– priporočamo nakup pri spe-
cializiranih ponudnikih, kot
je podjetje Armex iz Ivančne
Gorice, ki ima večdesetletne
izkušnje in zna svetovati tudi
v primeru najbolj kompleksnih
situacij na terenu.
Podjetje ima tudi svojo ser-
visno službo. Predvsem zato,
da ob morebitnih težavah s či-
stilno napravo zaradi lastnih ali
zunanjih vzrokov ne ostanete
sami. Včasih že en sam telefon-
ski klic do prave osebe reši vse.
Pri nakupu čistilne naprave
razmislite tudi o ponikalnih
sistemih za očiščeno vodo in
sistemih za zbiranje in uporabo
Šdte. ž4e2v,n2ic1e. ,oskktoabterim20i l2a1hko pri-
varčujete tudi do 50 odstotkov
pitne vode.
Če vas zanima, na kaj vse še
morate biti pozorni pri izbiri in
nakupu vaše nove čistilne na-
prave, si na spletnem naslovu
www.go-to.si/11nasvetov pre-
berete še 11 kratkih nasvetov.
Čistilna naprava
One2clean
NAJBOLJŠE PO UGODNI
CENI - ČISTILNE NAPRAVE
IN SISTEMI ZA DEŽEVNICO
Vse, kar potrebujete, ničesar kar ne.
Inovativna čistilna naprava nemške
Deževnica
kakovosti, ki poskrbi za družinski
proračun in okolje.
Z uporabo deževnice lahko prihrani-
Visok učinek čiščenja, v rezervoarju
ni električnih komponent. Praznjenje
le enkrat na tri leta, nizka poraba
energije in minimalno vzdrževanje.
Rezervoar je povozen.
te do 50 % pitne vode.
In denarja. Priporočamo vam upora-
obvilaT EDNzI K
avtomobila, splakovanje WC-ja, pra-
nje perila in zalivanje vrta.
Nudimo vam
Lovilci olj in maščob
Uporaba povsod, kjer se v iztočnih odpadnih vodah pojavljajo
masti ali olja.
2021 C
ugodne cene
in popusti
Razstavno-prodajni salon
www.cistilnenaprave-dezevnica.si
Armex Armature d.o.o., Ivančna Gorica,
info@armex-armature.si, tel.: 01 786 92 70, 051 652 192
Drofenikova ulica 7
Šentjur 3230 Šentjur
t. 03/746 42 00
Vsaka talna obloga ima svoje značilnosti. Vsaka
drugače vpliva na značaj prostora, kamor jo
umestimo. Zato radi prisluhnemo vašim željam, vam
strokovno in prijazno svetujemo glede obnove
starih ali vgradnje v nove prostore ter pomagamo
pri izbiri izdelka, ki bo najbolj primeren za vas in za
prostor, ki ga urejate.
Izkoristite popuste
www.kemoplast.si │info@kemoplast.si
PREPROGE
VEČNAMENSKE TALNE PLOŠČE






Visokim cenam električne energije se lahko izognete le
s postavitvijo lastne sončne elektrarne
Sončne elektrarne za samooskrbo
V mesecu oktobru je
cena električne energije na
evropskem trgu dosegla se-
demkratnik cene v primer-
javi s ceno v poletnih mese-
cih. Porast cen, kakršnega
do sedaj še nismo beležili,
nakazuje, da je usmeritev
v energetsko samooskrbo
smotrna in nujna. Po pred-
videvanjih stroke se bo
cena električne energije še
naprej zviševala, kar lahko
v naslednjem letu privede
tudi do 100-odstotnega po-
višanja mesečnega stroška
za električno energijo, kar
pa ne vpliva na tiste pravne
in fizične osebe, ki električ-
no energijo že pridobivajo
iz sončne elektrarne.
Kdo lahko postavi
sončno elektrarno?
Sončno elektrarno za sa-
mooskrbo lahko postavi
gospodinjski ali mali po-
slovni odjemalec (poslovni
odjemalec s priključno močjo
3 x 63A ali manj), ki je hkrati
tudi lastnik merilnega mesta
v stavbi, ki se samooskrbuje z
električno energijo. Za sonč-
no elektrarno za samooskrbo
ne potrebujete gradbenega
dovoljenja, saj jo zakonoda-
ja definira kot napravo. Jo je
pa treba postaviti na legalno
postavljen objekt (na streho,
fasado …) in jo priključiti na
notranjo napeljavo objekta,
ki ga bo samooskrbovala z
električno energijo.
Povračilo investicije
in nepovratna
subvencija
Večja kot je vaša poraba ele-
ktrične energije, prej se vam
bo povrnila investicija v sonč-
no elektrarno za samooskrbo.
Če je vaša letna poraba elek-
trične energije okrog 13.000
kWh, se vam splača postaviti
sončno elektrarno moči 12
kW in investicija se vam bo
povrnila v približno 6 letih.
Če pa je vaša letna poraba
okrog 6.000 kW, se vam splača
postaviti elektrarno moči 5,5
kW in investicija sem vam bo
povrnila v približno 9 letih.
Če za gradnjo sončne elek-
trarna vzamete kredit, bo v
večini primerov vaš mesečni
obrok nižji, kot je bil vaš meseč-
ni strošek za električno energi-
jo, tako da boste prihranili že
prvi mesec. Po 10 letih, ko bo-
ste odplačali kredit, pa boste
imeli naslednjih 15 do 20 let
elektriko brezplačno.
Za postavitev sončne elek-
trarne za samooskrbo so tre-
nutno na voljo tudi nepovratna
sredstva pri Eko skladu v viši-
ni 180 EUR na kW inštalirane
moči, kar predstavlja 15 do
20 % stroškov investicije.
Kaj potrebujete za
postavitev sončne
elektrarne?
Seveda morate imeti za na-
mestitev elektrarne tudi ustre-
zen prostor. Najbolj primerna
je streha, obrnjena proti jugu in
naklona okrog 30 %. Če je vaša
streha obrnjena na vzhod ali
zahod, bo vaša elektrarna pro-
izvedla 20 % manj električne
energije, kot če bi bili paneli
obrnjeni direktno proti jugu,
kar pomeni, da se vam doba
vračanja podaljša za 25 %. Za
elektrarno moči 12 kW potre-
bujete približno 70 kvadratnih
metrov prostora, za elektrarno
moči 5,5 kW pa 35 kvadratnih
metrov.
Kako deluje
samooskrba?
Lastnik naprave za samoo-
skrbo mora z dobaviteljem
skleniti pogodbo o samoo-
skrbi. Z njo se dogovorita, da
se oddana električna energija
(kWh) kompenzira s prevzeto
električno energijo (kWh) v
letnem obračunskem obdo-
bju. V primeru, da bo elektrar-
na proizvedla več električne
energije od letne porabe vaše
stavbe, boste viške energije
dobavitelju prenesli brezplač-
Izgradnja večjih sončnih elektrarn
Če imate na vašem poslovnem objektu večjo streho, ki je
večji del dneva obsijana s soncem in ste velik porabnik električ-
ne energije, potem lahko s postavitvijo sončne elektrarne po
PS.2 (bivši Px3) priključni shemi, kjer boste večino proizvedene
električne energije uporabili za lastne potrebe, precej znižate
svoje stroške porabe električne energije. Če imate optimalne
pogoje, se vam lahko investicija povrne že prej kot v petih letih,
saj je trenutno odprt tudi razpis Ministrstva za infrastrukturo JR
SE OVE 2021, na katerem je tudi za te večje sončne elektrarne
mogoče dobiti 20 % nepovratnih sredstev. (tretje odpiranje je
26. 11. 2021, četrto odpiranje je 25. 2. 2022)
no. Zato je najbolj optimalno
postaviti elektrarno, ki bo le-
tno proizvedla ravno toliko
ali malo manj elektrike, kot jo
porabite. Vsi, ki boste sonč-
no elektrarno priključili do
31. 12. 2023, vam bo letni
obračun ostal tudi po letu
2024, ko za nove elektrarne
ne bo več mogoč.
Strokovnjaki v našem podjetju Sol navitas, d. o. o., vam
bodo svetovali, katera elektrarna je najbolj ustrezna za vas,
tako s tehničnega kot z ekonomskega vidika.
VEČ KOT 12 LET IZKUŠENJ
SOLARNI NADSTREŠKI
POLNILNE POSTAJE
T: 059 223 674, E: info@sol-navitas.si
ELEKTRARNE ZA SAMOOSKRBO NA KLJUČ

Št. 42, 21. oktober 2021
GRADNJA IN VARČEVANJE
33
Prehitite nizke temperature z
IR-grelnim sistemom Ekosen
Vsestranski način
ogrevanja
IR-grelni paneli so primerni za vsak
dom: stanovanje, hišo, apartma,
vikend pa tudi avtodom in plovila.
Zaradi prilagojene dimenzije lahko
določene panele namestimo celo v
armstrong strope in jih popolnoma
spojimo s prostorom. Lahko pa gremo
korak dlje in jih uporabimo za izdelavo
domače IR-savne.
Kako delujejo IR-paneli?
Infrardeča oblika energije je del naravnega
spektra in izjemno ugodno vpliva na nas.
Energija se takoj pretvori v toploto, zato
se prostor segreje zelo hitro, ob tem pa
imamo občutek, da na nas sije sonce.
S toplotnim valovanjem ne segrevamo
zraka, ampak trde površine, predmete,
zidove in ljudi v prostoru, ki so v dosegu
panela. Tako vam ob steni ne bo več
hladno, vaše noge pa bodo vedno tople,
saj je toplota v prostoru razporejena
enakomerno – med stropom in tlemi je
le minimalna toplotna razlika.
S tem tipom ogrevanja preprečimo tudi
gibanje toplega in hladnega zraka v
prostoru, ki dviguje prašne delce. Toploto
lahko uravnavamo s termostatom ali
regulatorjem IR Sun v vsakem prostoru
posebej. Prostor, ki ga ogrevate, se ne
bo ohladil še dolgo po tem, ko boste IR-
panele že izključili.
Prednosti IR-grelnega
sistema Ekosen:
•	okolju prijazno, saj ni neželenih emisij
•	poraba ogrevanja je nižja za do 60 %
•	pretvorba električne energije v IR-
toploto je skoraj 100 %
•	dolga garancija in življenjska doba
•	ni stroškov vzdrževanja
•	estetsko se podajo v vsak prostor
•	potrebni samo minimalni gradbeni
posegi ob montaži
•	zmanjšuje možnost za nastanek plesni
•	lahko vas greje slika, ogledalo ali tabla
piši
-briši
•	možnost upravljanja na daljavo z IR Sun
WiFi regulatorjem
•	dodatni prihranki ob kombinaciji s
fotovoltaiko
Regulator IR-ogrevanja
IR Sun WiFi optimizira delovanje IR-
ogrevalnih sistemov, saj vsakega
spremeni v najbolj odziven, natančen in
udoben sistem ogrevanja. V kombinaciji s
preprosto uporabo urnikov in naprednih
algoritmov dovajanja toplote v prostor je
regulator IR Sun WiFi izjemno energijsko
učinkovit in prinaša do 30 % prihranka
električne energije v primerjavi s
klasičnimi termostati.
Zato se odplača sam.
Več na: www.irsun.si
Ekosenov
celostni pristop
Meritve prostorov
Ekosen potencialnim strankam zagotovi
meritve, pri katerih strokovnjak preveri
stanovanje ali prostore, ki jih želimo
ogrevati. Preveri izolacijo, vlažnost sten,
lego prostorov, toplotne izgube (okna,
pomanjkljiva izolacija ...). Podjetje lahko
izračuna optimalno število grelnih panelov
in njihovo potrebno moč izključno na
podlagi vseh dejstev.
Ponudba
Šele po natančnih meritvah stanovanja/
hiše/prostorov lahko podjetje pripravi
primerno ponudbo. Le tako lahko strankam
ponudijo najboljšo, trajno rešitev, glede na
njihove želje in zahteve.
Izbira termina in montaža
Po potrjeni ponudbi Ekosen skupaj
s stranko izbere primerne termine
za montažo grelnih panelov. To
izvajajo strokovno usposobljeni
električarji monterji, ki opravijo vsa
elektroinštalaterska dela in montažo,
prostore pa za seboj očistijo.
Svetovanje, informiranje
Uporabnikom razložijo, kako grelni paneli
delujejo, jim pokažejo, kako je treba z njimi
ravnati, in odgovorijo na vsa morebitna
vprašanja. Storitev podjetja pa se ne
konča po montaži. Strokovni sodelavci
podjetja Ekosen so uporabniku na voljo
ob morebitnih vprašanjih, mu ponujajo
morebitne izboljšave in so na voljo tudi v
primeru težav.
Ogrevanje z IR-sistemom Ekosen
• predmeti in stene ostanejo
suhe in oddajajo toploto
• infrardeča toplota deluje
pozitivno na počutje
• ugodna cena ob nakupu in majhna
poraba energije med delovanjem.
Kar šteje, so mnenja
uporabnikov o IR-ogrevanju
Izkušnje iz prve roke so za nas najpomembnejše, zato z vami
najraje delimo mnenja uporabnikov, ki se z IR-paneli sistema
Ekosen že ogrevajo.
»IR-ogrevanje bi priporočil vsakomur,
ki mu je mar za zdravje in bi rad ob tem
še privarčeval. Gre za izjemno preprost
in energijsko varčen način ogrevanja,
brez velikih posegov pri montaži
(prenove	objektov,	novogradnje),
pri čemer je občutek toplote nekaj
posebnega. Močno	priporočam.«
Klemen Bauer (vrhunski biatlonec)
»IR-ogrevanje bi priporočil tudi drugim.
Tovrstno ogrevanje je čisto in nimam
nobenih težav. Na samo da je grelni
sistem odličen, temperatura je enaka
po celotnem prostoru in cena porabe je
izredno nizka, zrak je svež in ni prašenja.
Ker smo vajeni tople Brazilije, želimo
imeti odlično ogrevanje. IR-ogrevanje zelo
priporočam. To gretje me je prepričalo.«
Marcos Tavares (vrhunski nogometaš NK
Maribor)
» Vsem, ki želijo privarčevati, bi svetovala
ta način ogrevanja. Je ekološki, varčen,
preprost za uporabo, estetski, ni
radiatorjev, prahu. Zdi se mi, da lahko
še marsikaj naredimo na tem področju,
če ljudi ozavestimo, jim razložimo in
približamo sistem, ker je res preprost,
ekološki in cenovno dostopen.« Anja
Maček (uporabnica IR-panelov in
fotovoltaike)
»Vidimo, da so odzivi strank in počutje
odlični, z izbiro smo zadeli v polno.
Naše stranke so zelo zadovoljne. Glede
na potrebe in pričakovanja strank
ugotavljamo, da je samooskrba s podporo
proizvodnje energije vsekakor dobrodošla
in ustrezna ter narekuje smernice za
naslednje gradnje.« Marjan Bračko
(direktor podjetja Stanovanja Radenci)
Primerjava IR-ogrevanja z drugimi tipi ogrevanja
Izračun prihranka je informativne narave in upošteva vse stroške: servisov, menjave sestavnih delov, obnove in ogrevanja.
Grelni sistem	Okvirna naložba na ključ	Okvirni letni strošek Energent, vzdrževanje in servis.	Garancija	Življenjska doba	Skupni strošek 20 let Energent, vzdrževanje in servis.
Peč na kurilno olje	7.860 €	790 €	3 leta	25 let	24.660 €
Centralna peč na pelete	9.350 €	590 € + vaš čas	3 leta	20 let	21.150 €
Centralna peč na elektriko	5.440 €	730 €	3 leta	25 let	20.040 €
Peč na zemeljski plin	7.950 €	590 €	3 leta	25 let	19.750 €
Toplotna črpalka (zrak/voda)	10.420 €	440 €	5 let	20 let	19.220 €
Toplotna črpalka (zemlja/voda)	12.860 €	290 €	5 let	30 let	19.160 €
Centralna peč na drva	8.480 €	490 € + vaš čas	3 leta	25 let	18.280 €
IR-grelni sistem (IR-paneli, IR Sun WiFi regulatorji, Smart grelnik vode)	4.690 €	490 €	12 let	30 let	14.490 €
IR-grelni sistem + sončna elektrarna 3,7 kW	10.710 €	60 €	12 let	30 let	11.910 €
(IR-paneli, IR Sun WiFi regulatorji, Smart grelnik vode)
V kolikor želite še pokriti strošek elektrike za povprečno gospodinjstvo, je potrebnih 3,5 kW fotovoltaičnih modulov (skupaj 7,2 kW), kar pomeni dodatna investicija cca. 3000 €. Primerjava je
narejena na podlagi podatkov za novogradnjo z odlično izolacijo (C1) v velikosti 130 m². Izračuni so okvirni in informativne narave.
Želite izvedeti več o IR-ogrevanju?
Za pripravo rešitve z IR-grelnim sistemom Ekosen pokličite na
brezplačno telefonsko številko 080 30 10 ali pišite na e-naslov
info@ekosen.si.
Lahko pa nas obiščete v salonih:
•	v Miklavžu na Dravskem polju (pri Mariboru), Ptujska cesta 17,
•	v Mengšu (pri Ljubljani), Gorenjska cesta 19,
•	v Kopru, Cesta Zore Perello-Godina 2.
Strokovnjaki na področju IR-ogrevanja
Pravi naslov za svetovanje in nakup IR-grelnih panelov je brez
dvoma podjetje Ekosen s svojimi dolgoletnimi izkušnjami in
odličnimi referencami na tem področju.
Vas zanima, koliko bi privarčevali, če bi dom
ogrevali z IR-grelnim sistemom Ekosen?
Preverite na: www.ekosen.si/izracun



34
GRADNJA IN VARČEVANJE
Št. 42, 21. oktober 2021
Nastaviti si moramo finančno ogledalo in določiti prve korake
Varčevanje ni »finančna dieta«
Dobro in prav bi bilo, da bi varčeval vsak, predvsem
zato, da bi se zaščitili pred morebitnimi nepredvide-
nimi dogodki, ki nam lahko hitro izpraznijo denar-
nico in povzročijo finančni stres. Najpomembneje je,
pravi finančna mentorica mag. Ana Vezovišek, da si
posameznik ali družina najprej nastavita finančno
ogledalo in pogumno naredita prve korake. Kako bo
posameznik pri varčevanju uspešen, je veliko odvisno
predvsem od samodiscipline. Metod varčevanja je ve-
liko, a prav nobena ni učinkovita, če se za varčevanje
ne odločimo resno.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
»Nobena metoda ne učinkuje, če se sami
ne odločimo za to. Na naše nakupne
odločitve v največji meri vplivajo naša
čustva. Če se jih bomo naučili nadzorovati,
bomo dosegli največji napredek,« meni
finančna svetovalka Ana Vezovišek.
V življenju nas večkrat
doletijo stvari, na katere ne
moremo vplivati, poleg tega
lahko pomembno vplivajo
na naš finančni položaj. Po-
navadi so to bolezen, izguba
službe, okvara avtomobila
ali katerega od nujnih hi-
šnih aparatov. In v takšnih
primerih je zelo dobro, če
imamo nekaj privarčevane-
ga denarja. »Ta denar mora-
mo imeti v t. i. likvidnostni
vreči,« pravi finančna sveto-
valka Ana Vezovišek. »Ko je
ta vreča dovolj polna, zač-
nemo polniti t. i. naložbeno
vrečo. Denar iz te vreče je
namenjen našim dolgoroč-
nejšim ciljem. Ponavadi so
to v prvi vrsti pokojnina, šo-
lanje otrok, nakup avtomo-
bila, nakup nepremičnine,«
pojasnjuje sogovornica, ki
ljudem svetuje pri pripra-
vi varčevalnih načrtov in
jih usmerja pri upravljanju
osebnih finance.
Premišljeno, a brez
strahu
Vsak začetek je težak in
pri varčevanju ni nič druga-
če. Ljudje se pogosto ustra-
šijo varčevanja, a vendar
ni nujno, da je zaradi tega
treba povsem spremeniti
način življenja in se odpo-
vedati majhnim razvadam.
Pri varčevanju lahko veliko
dosežemo že z malenkost-
mi. »Ponavadi ljudje naj-
prej pomislijo na ›finančno
dieto‹. Mislijo, da zdaj bo pa
kar naenkrat vsega konec,
da si ne bodo mogli nič več
privoščiti. Gre za zmotno
prepričanje, ki je sicer moč-
no zakoreninjeno v nas, a se
ga da spremeniti. Če se za
to seveda odločimo,« pravi
sogovornica.
Ljudje mesečno najmanj 20
odstotkov denarja zapravimo
za stvari, ki nam v resnici ne
prinašajo zadovoljstva, ugota-
vlja izkušena finančna sveto-
valka in poudarja, da se spre-
membe ponavadi začnejo z
majhnimi koraki, pri čemer je
osnovno izhodišče naša trenu-
tna finančna slika. »Torej spre-
memb ne moremo pričakovati,
če ne vemo, kaj danes delamo
narobe. Zatorej si je najprej tre-
ba nastaviti finančno ogledalo
in nato določiti, kateri bodo
prvi koraki k spremembam.«
Načinov varčevanja je ve-
liko, vsem je skupno, da je
treba na začrtani poti vztra-
jati. Varčevanje je lahko kdaj
tudi tekma – s seboj ali med
družinskimi člani, lahko ga
zastavimo kot igro. Lahko
namesto besede varčevanje
rečemo, da zbiramo na pri-
mer kovance.
»Obstaja veliko načinov, ki
nam pomagajo privarčevati.
Zbiranje evrskih kovancev je
zagotovo med njimi in je pri-
merno predvsem za tiste, ki
poslujejo gotovinsko. Drugi,
malo bolj moderen, digitalizi-
ran način je, da si nastavimo
zaokroževanje pri plačevanju
s kartico,« razlaga Vezoviško-
va. »To pomeni, da se nam vsa
razlika zaokroži navzgor in
znesek preusmeri na varčeval-
ni račun. Če plačamo izdelek
v višini 2,29 evra, se nam 0,71
evra preusmeri na varčevalni
račun. Tako lahko v mesecu
precej privarčujemo, razlike
pa praktično ne občutimo.«
Je pa res, da za zdaj tovrstno
obliko varčevanja omogočajo
le nekatere banke.
Ne glede na to, za kakšno
obliko varčevanja se odloči-
mo, je ključ do uspeha samo-
disciplina. »Nobena metoda
ni učinkovita, če se sami ne
odločimo za to. Na naše na-
kupne odločitve v največji
meri vplivajo naša čustva. Če
se jih bomo naučili nadzoro-
vati, bomo dosegli največji
napredek.«
Foto: osebni arhiv
Ana Vezovišek








Št. 42, 21. oktober 2021
GRADNJA IN VARČEVANJE
35
Kako se
torej lotiti
(družinskega)
varčevanja?
»Najprej je treba pogledati, kakšne so
naše trenutne navade. Kaj je tisto, kar
kupujemo, kako pogosto, koliko imamo
mesečnih položnic in kakšni so zneski,
preverimo ali imamo dolgove. Potem
preverimo, kakšni so naši cilji, kaj si
želimo in do kdaj. Hkrati preverimo,
kolikšni so naši prihodki. Na ta način
dobimo osnovni vpogled v svojo fi-
nančno sliko in zelo hitro vidimo, kje je
možnost optimizacije,« Ana Vezovišek,
izkušena finančna svetovalka, našteje
prve korake k načrtnemu varčevanju.
Kot pravi, je zelo pomembno, da
se pri tem držimo osnovnega pravila
10:10:80. »To pomeni, da od čisto vseh
prihodkov 10 odstotkov najprej name-
nimo za kratkoročne cilje, 10 odstotkov
za dolgoročne cilje in razliko za sprotno
plačevanje. Pri tem se pogosto izkaže,
da je tudi 80 odstotkov preveč, saj ni-
mamo vsak mesec enakih stroškov, kar
pomeni, da takrat potem delamo še ve-
čje odmike.«
Predvsem je pomembno, da se pri
varčevanju res potrudimo po svojih
najboljših močeh in ne iščemo izgovo-
rov. »Prihodki so različni, a vendar po
naših izkušnjah velja naslednje – višji
kot so prihodki, večje so želje in večjim
tveganjem smo izpostavljeni. Osnovna
pravila so za vse enaka, samo standard
je treba temu prilagoditi. In ni malo pri-
merov, kjer ima družina osnovne pri-
hodke in uspe privarčevati precej več
kot drugi, ki imajo višje. Zato izgovor,
da bi bilo, če bi imeli višje prihodke, vse
drugače, odpade,« sklene sogovornica.
Dvojka na dvojko – Instanbul
Nikoli nisem znala varčevati.
Pravzaprav se tega niti nisem po-
skušala naučiti. Prepričana sem
bila, da bi bil ob žalostni plači,
ki komaj zdrži do konca meseca,
vsak trud zaman. In sem se čudila
mami, ki je kljub pokojnini vedno
imela skrito rezervo, da je priskočila
na pomoč, ko mi je zmanjkalo de-
narja za kakšen nujen večji nakup.
Navodilom strokovnjakov, da je
varčevanje najmanj boleče, če vsak
mesec daš na stran manjši del pla-
če, nisem verjela. Potem mi je pred
približno tremi leti sestra razkrila
skrivnost zbiranja drobiža.
Najprej ji nisem verjela. Da se z
zbiranjem kovancev lahko privar-
čuje dovolj za nakup novega gospo-
dinjskega stroja ali nove garderobe
ali celo za plačilo nekajdnevnega
izleta v tujino? Ne me hecat! A je
bila misel, da mi bo morda vendar-
le uspelo, zelo mamljiva. Da ne bi
trajalo predlogo, sem se odločila za
kovance za dva evra. Da se ne bi
kdaj spozabila in v pomanjkanju
drobiža izpraznila hranilnik, pa
sem v »projekt« vključila še sina in
ga določila za glavnega blagajnika.
Ta zelo pomembna naloga pomeni
štetje denarja ob koncu vsakega me-
seca in pisanje zapisnika.
Začetki so bili skromni. Prva dva
meseca sem mislila, da nama ne
bo uspelo. Prepričanja, da dvojka
večji vsoti. Ker hranilnik ni več mo-
gel požirati drobiža, sva vsakokrat,
ko se je napolnil, denar shranila
kar v eno od lončenih posod. Po
manj kot letu, ko sva naredila črto
pod mesečnimi izkupički, sva s si-
nom vsa vzhičena ugotovila, da si
s privarčevanimi dvojkami že lahko
privoščiva nekajdnevni izlet. Izbra-
la sva Istanbul. Ampak kako bova
v turistični agenciji izvedla plačilo
računa? Bova na pult vrgla vrečo
z drobižem in rekla: »Tu imate pa
štejte«? Kovance je torej bilo treba
zamenjati za bankovce. Naredila
sva več kupčkov in prvega odnesla
v banko. Napaka! Bančniki so si
namreč od najinega težko privar-
čevanega denarja vzeli preveliko
provizijo. Preostanek dvojk sva
zato »razpršila« po različnih trgo-
vinah v mestu, kjer so se drobiža
blazno razveselili. V Istanbulu je
bilo super. Ne samo da je bilo de-
narja dovolj za plačilo turističnega
aranžmaja, v največjem turškem
mestu sva lahko štiri dni jedla kot
sultana in odvlekla domov celo
goro spominkov.
Po Istanbulu sva s sinom s še ve-
čjo vnemo začela metati kovance v
hranilnik in priznam, da me je zbi-
ranje dvojk kar malo obsedlo. Tudi
lagati sem začela. Zato se opravi-
čujem vsem branjevkam, ki jim še
vedno tajim drobiž v denarnici in
sodi v hranilnik in ne v blagajno kakšne prodajalne ali denarnico
branjevke na tržnici, nikakor nisem mogla ponotranjiti. Potem sem,
kot da bi me nekdo udaril po glavi, popolnoma »padla not«. Če sem
se slučajno kdaj spozabila in v kakšni trgovini pri plačilu nakupa
dala iz denarnice tudi dvojko, me je potem tako pekla vest, da sem
naslednje dni plačevala le še z bankovci, da bi nazaj dobila čim več
dvojk. Hranilnik je bil iz meseca v mesec težji, glavni blagajnik, ki se
je kljub svoji skromni štipendiji in občasnim donacijam starih staršev
prav tako odpovedal vsem kovancem za dva evra, je poročal o vedno
morajo, potem ko jim za plačilo ponudim bankovec, tekati po tržnici
in iskati kovance, da bi mi vrnile preostanek denarja. Je pa občutek,
ko pridem domov in v hranilnik spet pade nekaj novih dvojk, zares
krasen. Odkar je »korona«, se jih je nabralo zelo veliko, lončena poso-
da je že do vrha polna. Saj bi lahko tudi v teh časih kam odpotovala,
a si ne upava. Sva pač »ziheraša«. Zato čakava, da bolezen mine ali
da jo razglasijo za navadno gripo ter bova spet na konju. Oziroma v
letalu. Na poti v Maroko, New York …
IT

36
GRADNJA IN VARČEVANJE
Št. 42, 21. oktober 2021
Do posojila za nov dom z nasmehom
Sodoben način življenja in delovanja druž-
be je podvržen nenehnim spremembam. In
če hočeš biti v takšnih razmerah uspešen, se
jim moraš sproti prilagajati in kar je morda še
pomembneje, moraš jih razumeti. Tega se, kot
pravi Anja Šuplika, vodja celjske poslovalnice
CMH, zelo dobro zavedajo tudi v Novi KBM,
kjer s prilagodljivim sodobnim bančništvom,
sledijo željam in spremenjenim navadam ljudi.
»Dinamiki življenja in dela sta neizprosni. Posle-
dično imajo ljudje vse manj časa za obisk bančnih
poslovalnic, zato se temu prilagajajo tudi naši
produkti. Veliko vsakodnevnih, enostavnejših
bančnih opravil je že mogoče urediti s pomočjo
računalnika ali mobilnega telefona,« pravi sogo-
vornica. Ob tem poudari, da je prednost dobre
banke prav v prilagodljivosti.
Ugodne obrestne mere v boj z
višjimi cenami
Cene nepremičnin so v zadnjih nekaj letih
močno narasle, a se kljub temu mnogi v tem
času vseeno odločajo za nakup, gradnjo ali ob-
novo doma. Kljub rekordno visokim cenam se
marsikdo odloči za nakup nepremičnine. Na to
najverjetneje vplivajo tudi trenutno zelo ugodne
obrestne mere. »Dinamika na nepremičninskem
trgu je res precejšnja, povpraševanje pa močno
presega ponudbo. Poleg tega banke vsem, ki se
odločijo za najem stanovanjskega kredita, nu-
dijo številne dodatne ugodnosti. »Naša ponud-
ba stanovanjskih kreditov obsega namenske in
gotovinske kredite. Pri namenskih je obrestna
mera še nekoliko nižja. Trenutno je v Novi KBM
na voljo izjemna ponudba stanovanjskih kredi-
tov z ugodnimi obrestnimi merami, ki veljajo do
preklica oziroma spremembe,« pove sogovornica
in doda, da lahko stranke do konca leta izkoristijo
tudi ponudbo brez stroškov odobritve, kar lahko
preverijo s spletnim informativnim izračunom.
Vsak kredit zgodba zase
»Ker se zavedamo, da so lahko tako pomembni
koraki v življenju posameznika ali družine, kot je
odločitev za nakup nepremičnine in posledično
nat.je2m5, k1r8ed. jiutan,i tj u2d0i 2st0resni, se vselej potrudimo, da
ljudem postopke kar se da olajšamo. Dogovorimo
se za sestanek, katerega namen je poiskati najugo-
dnejšo rešitev za stranko. Stranka predstavi svoje
želje, načrte in finančne zmožnosti, mi pa jo sezna-
nimo s celotnim postopkom pridobivanja kredita,
na podlagi priloženih dokumentov ugotavljamo ali
je kreditno sposobna in v kakšnih finančnih okvirih
se ta sposobnost giblje. Dejstvo pa je, da je vsak
primer najema stanovanjskega kredita drugačen
in tega preprosto ni mogoče delati po v naprej
določenem vzorcu,« pojasni Anja Šuplika.
Sicer pa so vse osnovne informacije o ponudbi
zbrane na spletni strani banke (www.nkbm.si/
stanovanjski-krediti), kjer je tudi možnost infor-
mativnega izračuna kredita.
Spremenljiva ali fiksna?
Slovenci smo, kar se tiče bančnega poslovanja,
precej »ziheraški« in tako se večina še vedno raje
odloči za fiksno obrestno mero, s čimer se ob skle-
nitvi kreditne pogodbe zagotovi znesek obroka,
ki bo ostal enak ves čas odplačevanja posojila. Kot
pove izkušena bančnica, se za tovrstno obrestno
mero v večini odločajo tisti, ki kredit najamejo za
daljše časovno obdobje, več kot deset let. »Obre-
stna mera je mogoče nekoliko manj ugodX X
v tem trenutku še vedno zelo dobra. Poleg tega
tudi za kredite s fiksno obrestno do konca leta
velja naša posebna ponudba,« pojasni.
TUDI ZA
STRANKE
DRUGIH
BANK
ZMAGOVALNA IZBIRA
ZA DOM PO VAŠI MERI
Iz18.06.2020 udCO LOR CMYKk egaTkrestrIKan
Več o ponudbi na spletni strani.
4, 26. avgust 2021
080 17 70
nkbm.si/stanovanjski-krediti
Družinsko podjetje z več kot 40-letno tradicijo
izdelovanja izdelkov iz nerjaveče pločevine
Naša osnovna proizvodna dejavnost je izdelava nerjavečih dimnikov in priključkov za peči.
Poleg osnovnega proizvodnega programa po naročilu naših strank izdelujemo tudi ostale iz-
delke iz nDruežinskoi po djetj edzsvecek o tb40-letnoetr adicijo kroženje,
krivljenje, razrez, varjenje, robljenje …
V podjetju si nenehiz delovanj a kovins k ihepre dmetovlke. Vsi naši proizvodi
nosiPo dje tjekM ERZELJ aGOJZN IKA R jeodru žinskoki dodjetjeo z sivec ko t i40le tnoojni
– posovljeni eb fasadi) so certifi cirani pri ZAG ejubluna is nospozn e Ce ter se crimo rni za ve koilne
naptrad ici jo izdelovanja ko vinskihspredmeto v. Vepod jetjuzsi nen ehnonpr izadevajoe pa
izdezaekva lite tnočiin i e stet skoe do vršene rizd elker iz kn erjav nevplo cevine .o Njiho v aliko
ves gjla vna pr oi zvodna pano gaj jes izdel ova nje en oslojn ih i n troslo jnihod imni ko v, ki ije,
pre so cer tificirani na Zav od uza glr ad be ništv o Slovenije. i P olegvglav nepproizvodne nih
odzpan oge p ai so zj im iv iv eliko veseljeneizd elk i,n ki jih izdelajo na čželjo strank, v
Dkatere vlož ijovše posebe j vvelikojt rud ao inte nergije, predvs em pazz nanja , ki so vek
za ngarprid obili s kozi švsa do seda,n ja leta. G lavno vod ilog in zmotiv a cijoapa c rpajoine,
nas iz pozit iv nih fodzivovvstra nk, 0ki3so8 zan jihovimi izd elkiezadovoljni, teresemk am
bo njimgvedno Pznovai vracajo .d R ezulta ti jnjihove ga kvalitetnega nd elagpa nsoi jiimelek
ali sbili še posebe j izkaiz ani sa podelitv ijodzlat egagzn akaeSlo venskas k akovos trena ld.
Kolektiv kleparstva, Merzelj
Podjetje s 70 - letno tradicijo
zaradi začasno povečanega obsega dela
ZAPOSLI VEČ DELAVCEV OZ. DELAVK



na delovnem mestu
Vodilni elektromonter
(več delavcev)
• IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri
• Vsaj 3 leta delovnih izkušenj
•	Veljavno vozniško dovoljenje B kategorije
(zaželeno tudi C kategorije)
•	Zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika
(angleško, prednost nemško)
Elektromonter
(več delavcev)
• IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri
• Zaželeni 2 leti delovnih izkušenj
• Veljavno vozniško dovoljenje B kategorije
(zaželeno tudi C kategorije)
•	Zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika
(angleško, prednost nemško)
Možnost zaposlitve za nedoločen čas!
Kandidati morajo k prijavi predložiti:
•	Vlogo s kratkim življenjepisom
•	Kopijo zadnjega šolskega spričevala
• Pregled dosedanjih zaposlitev
Vloge je potrebno poslati na naslov:
Elektrosingal, d. o. o., Lava 6a, 3000 Celje ali na frs@elektrosignal.si
Št. 42, 21. oktober 2021
GRADNJA IN VARČEVANJE
37










38
GRADNJA IN VARČEVANJE
Št. 42, 21. oktober 2021
SKINLADDUISŠČTRNIIJ ŠSOKETOHRAI LinE
INDUSTRIJSKE HALE

..
skladnost
Čeeppljleje5511, ,33330055VVrarnansksok, ,
iinnffoo@@ppeetrteres.isi 0,03370730321210000




Rešiiteevv jjee llaahhkkoo mmoonntatažnžni iskslkaldaidšičšnčinšioštootror
njČeemsesksolaodčiaštčensiphopmroasntjokrao-
nčjeemposgkrlaedšaištčenvihečpjroosgtaoraovž,o
čdeelpaovgnriecšoate avlei čjopogtarreabžuoj,e
dtelacvenloicholeva,lije peontraebizumjee-
tiedecaelno ihlerve,šijteevenpaosiztamveitde
imdeoanlntaihžnregšiatesvkplaodstiašvčintevg
mšootnotražanleigsaklsakdlaišdčinščenhegaale
šOobtoorjae alalihskkolakduišpčintee ahlai lne.a
Ojabmojeetelahko kuppite ali na-
jamKeottep..ravijo v podjetju Pe
t Kot pravijo tv pbodjektljud Pišeč-
ttnrrejea,, srsoaozzvzaialpi poloatrtsertebebne esizkskdlaledalideškičšeč-ke
nnjjaa rraazzvviliililalasstetennizizddeleelke,kk, i
jjee sskkllaaddeenns spprereddppisiis ininoporper-e
mmlljjeenn zz ddookkuummeenntatcaicjoij,o,ki
jjoo ppoottrreebbuujejetetezzaappoostsatvaivteitve
nneezzaahhtteevvnneeggaaoobbjejekktat.a.SkSlkal-a
ddiiššččnnii ššoototoririAALLUUPPRROOsosonan
trgcedlaontikslootvceenlostkai iinzdsoelteukd.i v
celoMti seldovšetnesvkilinizimdeilepkr.edno
mMiedtovšrtestvnilenigmrai dpnrjeedvneolsjat-
mpi otosvtarsvtintie hgirtardonijne evenlojastiazv-
pomstoanvtitaižhoi.trVos ien, kenarosntavrončon
mpoontraežbou. jVe,sjee, pkrairmnearrnoočnuitkrj
potterreebnujeZ, ajepporsimtaevrinteovuotrbjejenk
tenreinso. Z.paoptroesbtanvoitegvraodbbjekntaa
nibseotopnostrkeab dneolagraPdrabventaakion
bemtoensstkua pdoeslata. vPi.rtavve tkaokno sntrau
mceisjetunpi torsetbaavivtvareitki oenlesmtreunk-t
cijceijneintri etbreabvaarviatirietlieemleemnteonvt.
SkSlkadlaišdčišnči nšiotšoortiosroi snoamnaem-
n eni skladiščen u oprem
njnejneinsksladaiščenejunjouproepmree,
prpi rki akteartierniihnaihnajenzjeu znuanjaenijne
nontoratrnajenjtemtepmepraetruarteunre nveplvi-p
vavanannajinhjoihvovuopuopraobrnaobsntoisnt
kvkavliatleitoe.toV. Vpripmriemruersuklsakdlia-
šče(nkja rotbočnustkljaivihemelbemaleanžtaovi
-(kasretoennskoastaevmnobadlaoždaa ditodd.)
-se eznaoščsittaavnzondootrdaandjoodpartontiak
zašdčietna čzn nootproanjoavpor.otNikaorno-č
denlačhnoko pizobnijraavom. eNd arraozčlinčinki
lahvkroaitz: bPiVraCm-verdatraa,zdlirčsnniatikpoi
vrast:kPaVvCr-avtraa, tsae, kdcrisjnska ak/orvoilno-
skatvaravtraa, tsaekzcaijosskeab/nroi lporverhao-
ta, vr,aAtlauzma ionsiejabsntii prehskoldad…i
- Ašloutmorini ijsaosttiakoskplraidmišečrnni
.šotoskrilasdoiščtaakjoahparlinmiceernpi rzeak
.sklasdkiilšadčdaik,šjtčaah, ajilanhiacelnt, ipclriehe,k prirtejdak
-viadvuiakdtuovktionvoisntaolishtaglriahdgbriašdč
,ter tzear dzraudgreungaemneanme.ene.
- ŠteŠvtielnveilnperepdrneodsntoi s
V pVodpjeotdjujetPjuetrPeetbrelebžei-l
-jo vjozavdznajidhnjliehtihleptiohvepčoavneoč
povpproašvepvranšjeevapnojetopvorstnoivhr
objekotbihje, kstaihj ,jesazja jue pzoaraubpnoi-r
ka grkaadngjra dznidjanziihdaonbijhekotobvj
velikvleolgikistliočgniis itničfinni iannčfinniaznač-
logajlotegračj atesor včnaosozvanmouzdanma.u
UporUabpnoirkaibvniidkiijovišdteijvoilšntee
prednroesdtpin, oksotti sok:otlashok:alaahluk-a
minipmjasintaijaksotnas,tkrounksctirjau,kecnijoa-
stavnmta nmjoans taažaotninsž drueimcodjna-,
taža,steažnvonsatamvnoantparžeastainvitdeve
šotortaažžae, venneokstaaj vdnnaehp,rverset-a
mensškootoordapžoernva nkeoknasjtrdunkceih-
ja in mkreitninska o(pordilpaogronjeankoostnnstar
snegj,avientekr,ridtienža…()p,rnilargoočjneinko
lahkosniezgb,irvaetmere, dderžaz…lič),nnimari
kritinlaahmkio(PizVbCi,ravamloevditarapzloli-č
čevinkar,ittienrammoi p(aPnVeCli, …va)l.oNveit-
nazačdenvjienas,i tlearhmko pnanroečlin…ik)
nizihbereiztabkeorebtaarkvo bpalartvnoa pkloatt
tnuid- i ktruitdini ek. rLitainsten. aLparsotnizavop-r
tdonvja kdonnjsatrkuokncsijtrvukpcoidj jvetjpuo
zPae-tre Poemtroegočma okgroačtake kdraot-k
ab.avnebraovknee (2rodkoe 3(2teddone3 oted
lpnoetrdiptvoetrndaitrvoečinlaa)r.očila).
luU- redUitreevditev
nod- okudUmreekdnittaecvijet zai
onp- ostdavooisktteuavmvietnetvacije
treevPo novem gradbenem za-
kreoi nu (GPZo )ntoevremklagsrifiadkbaceinjie
ocbi-jektkoovnuje (zGa Zg)ratdenrjoklpasoi-
tnreabnoobgjreakdtboevnojedozvaolgjernajden.
nPiok GZtrseebnvodgi rzaadbperindobdiotevvo
idmoivoljPeonjGa Zskseravjšoadnizpaosptroid-
ploe-k zda onveozljaehntjeavnsekroabjjšeaknte
N(ed-ane pneaktrzžaiščneezkaoht tceevlontea)o.
AkLoUt-skAlaLdUiš-čsnkilašodtiošrčinsioš doatonrii
znvaot-rg knoat tcregloktoa,t vceplotdaj,etvju
Petejture pPa ejtereprpoajejketnparodjeoktun-
mdeon- tacmijaenvtkalcjuijčaenvkvljucčeenno
eobojdektao. bjekta.
ServisSienrvis in
vzdrževvzadnržjeevanje
a Servis in vzdrževanje sta
hitra inhuiSčeinrvki iosviitčnai . vPkzVdCri-žpeov-
njave jehimtraogiončue čeinoksotvaivtan.o
aoczpiara-iti. onVjaprvareitmi j eVrmu ropigomošekčroeudebne
aocbijeiktaopmraotni.teVrjiprtiemmeeruljitpoo
pproeg- ledoabjojektakomnsotnrutekrcjijot,e
snpjoej.e teprrepgolveedzaajvoe. Nakoponds-t
liategvi ugsoptovjeljetnerihponvaepzaakvea.li
psotoš-kodlbagiizduegloatjo voljceennioh inna
edkotleočijop ošbkseogdbpoipzrdaveillaaj.o o
Št. 42, 21. oktober 2021
AKCIJA
39
Direktor medijske hiše Novi
tednik in Radio Celje Drago
Slameršak, naj gasilec
Tomaž Meze iz PGD Štore
in direktor podjetja Novatel
Jernej Kenda
si dal vse od sebe,« doda.
Med intervencijami so tudi
takšne, ki niso življenjskega
pomena za človeka, so pa za
živali. Tako je Meze reševal
tudi mucka z drevesa. Čeprav
z nasmehom opiše reševanje,
se je treba zavedati, da so
tudi takšna reševanja za ga-
silce lahko nevarna. »Moral
sem splezati 15 metrov viso-
ko na drevo, nato smo si ga-
silci pomagali tudi z lestvijo.
Maček me je malo opraskal, a
se je reševanje splačalo,« pra-
vi z nasmehom. »Veseli me
to delo,« še doda, ko govori o
različnih posredovanjih. Tudi
o tem, da – ne glede na raz-
mere – nosi med posredova-
njem na sebi 28-kilogramsko
gasilsko opremo.
Izjemen telefon za
nagrado
Radio Celje in podjetje No-
vatel sta nagradila vse tri ga-
silce, Meze je kot naj gasilec
dobil tudi zmogljiv pametni
telefon Gigaset GX290 plus.
Ta je izdelan iz posebej tr-
dnih materialov s kovinsko
Jure Vasle iz PGD Ponikva pri Žalcu
je prejel 41,6 odstotka glasov. (Foto:
GZ Žalec)
Jure Kovač iz PGD Nova Cerkev je
prejel 5,9 odstotka glasov. (Foto:
PGD Nova Cerkev)
Kdo je naj gasilec?
Presegajo svoje
smo jim
meje, zato
hvaležni!
»Rad imam to poslanstvo in vedno ga bom imel,«
pravi 26-letni gasilec Tomaž Meze iz Prostovoljnega
gasilskega društva Štore. V akciji Radia Celje Iščemo
naj gasilca ali gasilko je prejel kar 52,5 odstotka vseh
glasov. Slovenski gasilci vsak dan izkazujejo svojo
srčnost, neustrašnost in požrtvovalnost kjerkoli in
kadarkoli. Tudi Slovenci po vseh anketah najbolj za-
upamo gasilcem. Odziv na akcijo naše medijske hiše
je to le potrdil.
SIMONA ŠOLINIČ
Kljub temu da gasilci pravijo,
da je gasilstvo njihovo poslan-
stvo in ne samo delo, se ljudje
še vedno premalo zavedamo
njihove zavzetosti in požrtvo-
valnosti. In tega, da pri reše-
vanju ljudi in premoženja tudi
tvegajo svoja življenja. Tudi pri
osveščanju so gasilci nepogre-
šljivi. Radio Celje in podjetje
Novatel sta želela z akcijo Išče-
Naj gasilec in direktor Novatela sta bila gosta tudi v studiu Radia Celje,
kjer sta pozdravila poslušalce. Med njimi je bilo ogromno takšnih, ki so v
času akcije glasovali za svojega gasilskega heroja.
mo naj gasilca ali gasilko izka-
zati hvaležnost prostovoljnim
gasilcem. Glasovanje je bilo v
akciji možno na spletni strani
Radia Celje. Med vsemi gasil-
ci so bili največkrat predlagani
trije, Tomaž Meze iz PGD Što-
re, Jure Vasle iz PGD Ponikva
pri Žalcu in Jure Kovač iz PGD
Nova Cerkev. Meze je v tej tro-
jici prejel največ glasov.
se bo zgodilo, in lahko
pričakuješ marsikaj.
Pomembno je, da se
kot gasilec zavedaš,
da si pomagal in da
Iz deroče reke rešil
moškega
Tomaž Meze je gasilstvu
zvest že od šestega leta in
iz njegovih besed je mogo-
če razbrati, da mu bo zvest
vse življenje. Med najtežja
posredovanja uvršča pred-
vsem težje gašenje požarov
v notranjih prostorih, čeprav
strahu pri tem nima. »Ta-
krat deluje adrenalin, a ves
čas moraš kot gasilec ostati
zbran in osredotočen,« pravi.
Kot je bil pred časom, ko je
iz deroče reke rešil poškodo-
vanega moškega. Zgodilo se
je v Štorah v narasli Voglajni.
»Moški je bil skoraj uro v
mrzli reki, bil je že na meji
podhlajenosti, tako da je ko-
maj klical na pomoč,« razlaga
Meze, ki je aktiviral gasilske
kolege, da so ga iskali na raz-
ličnih delih Voglajne. In ravno
Meze je zaslišal glas poško-
dovanega moškega. »Organi-
zirali smo sistem reševanja,
se po vrvi spustili v reko,
da smo ga rešili,« opisuje
Meze. To je le en primer
med mnogimi, v kate-
rih so gasilci opravili
delo življenjskega
pomena. Doda-
ja, da so ljudje
hvaležni, a se
zaveda, da je
ne glede na
hvaležnost
gasilstvo
poslanstvo,
ne le delo, ki
ga opravijo in
nanj pozabijo.
Nevarno
reševanje
mucka
»Zgodijo se tudi
primeri, o katerih ka-
sneje razmišljam. A v ga-
silstvu je tako, da ne veš, kaj
konstrukcijo. »Je vodoodpo-
ren, odporen proti umazaniji
in udarcem ter zagotavlja po-
polno zanesljivost tudi v naj-
zahtevnejših pogojih,« pravi
direktor podjetja Novatel
Jernej Kenda. Prilagojen je
za potrebe gasilcev, kar po-
meni, da bo naj gasilcu prišel
še kako prav.
Podjetje Novatel se že vrsto
let zaveda pomena gasilstva,
saj je razvilo po-
sebno apli-
»Seveda se bomo malo
poveselili zaradi moje
zmage,« pravi Tomaž
Meze. Danes, v četrtek,
se zaradi tega pri njem
doma obeta mini veselica,
nam je razložil z nasmehom.
Upamo, da bo epidemi-
je enkrat konec, da se
bomo tudi vsi ostali lah-
ko ponovno poveselili na
dobrih starih gasil-
skih veseli-
cah …
kacijo ASK EA, ki gasilcem
pomaga pri vodenju manjših
in večjih posredovanj. Modul
omogoča evidenco lokacij in
triažo glede na pomembnost
in zahtevnost, prav tako
omogoča evidenco ekip in
vozil. Nudi napredno komu-
nikacijo, mapo s posebnimi
orodji ter digitalizacijo dela
OKC, pregled stanja in lažji
prevzem vodenja oziroma
nalog v okviru OKC. Program
omogoča med drugim digital-
no evidenco vožnje gasilskih
vozil, ki omogoča vpogled v
podatke o vožnjah v vsakem
trenutku.
Ni skrivnost, da Novatel
spremlja delo gasilcev tako
doma kot v tujini. »Že ogro-
mno časa spremljam poslovni
svet in v njem je vedno na pr-
vem mestu denar. Pri gasilcih
ni tako. Njihova požrtvoval-
nost, nesebičnost in pripra-
vljenost, da pomagajo v vsa-
kem trenutku, štejejo največ.
Pri tem presegajo svoje meje
in za to si zaslužijo vso našo
hvaležnost,« dodaja Kenda.
Foto: SHERPA




40
ŠOLSKI PROJEKT
Št. 42, 21. oktober 2021
»Saj vem,
kako je to,
ko si ves nor in mlad,
zares zanima me,
kateri genij je dal
NPZ na pomlad.«
Osnovnošolska priredba muzikala Vesna
Plesno-glasbeni poklon šoli
»Mi smo solidna firma,« je večkrat izrečen stavek v
Muzikalu Vesna, katerega priredbo so ob 60. obletnici
Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda Velenje ob podpo-
ri mentorjev pripravili osnovnošolci. Na odru so se
resnično izkazali in pokazali, da so več kot le solidni
igralci, pevci in plesalci.
LEA KOMERIČKI KOTNK
Ravnatelj Sebastjan Kukovec
rad pove, da je šola, ki jo vodi,
nekoliko drugačna, včasih tudi
»odštekana«. Vse to učencem
omogoča, da poleg znanja, ki
ga narekuje učni načrt, razvi-
jajo veščine in odkrivajo svoje
talente.
Tako so se tudi slovesnosti
ob okroglem jubileju šole lo-
tili nekoliko drugače. »Želeli
smo se izogniti klasični šolski
prireditvi,« iskreno pove vodja
projekta, učiteljica razrednega
pouka Petra Teržan. Ker glas-
ba in ples združujeta, so se uči-
telji mentorji hitro zedinili, da
bi bil muzikal primerna obli-
ka. Otroci so idejo zelo dobro
sprejeli. A brez zapletov ni šlo.
»Ideja, da bi jubilej zaznamo-
vali z muzikalom, se je rodila
že pred dvema letoma. Lani, v
spomin na 25. maj 1960, ko so
šolo svečano odprli, bi morali
po prvotnem scenariju že stati
na odru, a to zaradi epidemije
ni bilo mogoče. Nekateri učen-
ci so v tem času postali dijaki
in tako se je zamenjal tudi del
ekipe, osrčje pa je ostalo,« še
pove vodja projekta. »Nismo
»Menim, da so učenci in njihovi mentorji pripravili izjemen
projekt, ki se lahko zgodi le, če ga vodita srčnost in iskrenost.
Teh tako mentorjem kot učencem res ni manjkalo. Veseli smo,
da smo lahko sodelovali pri izvedbi predstave, ki je po dolgem
času že večkrat napolnila našo dvorano, doživela stoječe aplavze
in nas vrnila v mladostno radoživost,« je po premierni predstavi
povedala direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny.
Drugačna proslava ob
60-letnici šole ima hkrati
tudi dobrodelni značaj. Šola
je muzikal v sodelovanju s
Festivalom Velenje postavila
na oder Doma kulture Vele-
nje. S prodajo vstopnic bo
šola obogatila šolski sklad,
ki je namenjen socialno šib-
kim otrokom ter obenem
poskrbela za nadstandardne
storitve za vse otroke v šoli.
»Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda velja za
najstarejšo velenjsko osnovno šolo, čeprav
šteje le 61 let. Velenje je mlado mesto,
enako velja tudi za šole. V tej šoli, ki so jo s
prostovoljnim delom in prispevki pomagali
graditi prebivalci Velenja, je kar nekaj naše
zgodovine in velenjske identitete, ki jo je
treba spoštovati in negovati,« je po premieri
dejal velenjski župan Peter Dermol.
profesionalci, a se trudimo po
najboljših močeh.« V pripravo
se je poleg učencev vključilo
tudi več učiteljev, med nasto-
pajočimi je tudi ravnatelj, in
sicer kot baskitarist.
Gre za osnovnošolsko prired-
bo klasične zgodbe po filmski
uspešnici Mateja Bora iz 60.
let minulega stoletja. Muzikal
Vesna prinaša zgodbo o nedol-
žni razigranosti, ljubezenskih
prigodah in mladostniških izzi-
vih, s katerimi se soočajo šolar-
ji tik pred nacionalnim prever-
janjem znanja. Vesna je sicer
kot muzikal preporod doživela
leta 2018 pod taktirko režiserja
Vojka Anzeljca, avtorja glasbe
Matjaža Vlašiča in producenta
Gorazda Slaka.
Foto: Peter Žagar
Zaradi izjemnega zani-
manja je Festival Velenje že
razpisal dodatne termine.
Muzikal Vesna si bo tako na
osrednjem velenjskem odru
mogoče ogledati še 3. in 4.
novembra.
Zgodba o nedolžni razigranosti in mladostniških izzivih Vesne, Sama, Sandi-
ja, Krištofa in prijateljev je postavljena v lokalni prostor, kjer se devetošolci
pripravljajo na zaključek osnovnošolskega izobraževanja, se srečajo s prvimi
ljubezenskimi izkušnjami, z najstniškimi vragolijami, zabavo ob jezeru ter z izzivi
s starši, z učitelji in vrstniki. In to vse tik pred nacionalnim preverjanjem znanja.
Svojevrstno presenečenje so ustvarjalcem in zbranim v dvorani ob premieri
pripravili člani prvotnega muzikala Vesna, ki so se učencem pridružili na odru.
Št. 42, 21. oktober 2021
MLADA ŠPORTNICA
41
Nala Tuš je vedno bolj uspešna v »vejkanju«
Drobižek na deski
Nala v akciji
Wakeboarding oziroma »vejkanje«, to je deskanje
na vodni vlečnici, je tudi pri nas vedno bolj prilju-
bljen šport. Marsikdo je zanj slišal šele ob postavitvi
vlečnice na Šmartinskem jezeru. A v Celju imamo
osnovnošolko, ki ta šport že odlično obvlada in do-
sega prve uspehe. Septembra je zmagala na sloven-
sko-hrvaškem državnem prvenstvu na Krku, in sicer
se je pomerila v kategoriji U14, čeprav je stara šele
deset let.
TATJANA CVIRN
Nala Tuš je drobna peto-
šolka iz OŠ Frana Kranjca v
Celju. V šoli ji zaradi postave
kdaj rečejo drobižek, a to je
lahko le pohvalno, saj je zelo
spretna in gibčna ter ima pri-
rojen smisel za šport. Dobro ji
gre pri vsem, česar se loti. Za
»vejkanje« jo je navdušil oče
Grega Tuš, ki je ta šport spo-
znal v Avstriji in mu je všeč,
ker si ves čas povezan z vodo.
Zadnja leta večino poletnih
mesecev preživi v wake par-
ku v Dupleku, kjer pomaga
pri delu v vedno bolj obiska-
nem adrenalinskem vodnem
kotičku. Od aprila do konca
oktobra prihajajo namreč lju-
dje iz vse Slovenije in tudi iz
tujine, saj je na voljo kar ne-
kaj možnosti za trening raz-
lično zahtevnih elementov in
seveda za učenje osnov.
Deska je večja od nje.
Ko se je sam vozil, je Nala
nekaj časa vse to le opazova-
la, saj kot sama pravi, jo je
bilo na začetku malo strah,
neko soboto pa se je opogu-
mila in stopila na desko ter
se peljala brez težav. Avgusta
2018 je tako prvič poskusila
in od takrat ji gre vedno bolje,
obvlada že različne »trike«,
medtem ko vozi čez ovire.
»Imeti je treba ravnotežje,
dobro motoriko, smisel za
šport,« pravi Grega Tuš in do-
daja, da je Nala že od malega
smučala, potem še deskala na
snegu, se ukvarjala z gimna-
stiko in akrobatiko, tenisom
in plesom. Niti uspehi ji niso
stopili v glavo, pravi njen oče.
Ima že sponzorja
Za vožnjo v toplih mesecih
so dovolj kopalke, rešilni jo-
pič in čelada, v teh hladnejših
dneh pa je dobrodošla zašči-
tna neoprenska obleka. Za za-
četnike imajo v parku na voljo
opremo za izposojo, otroci
morajo biti stari vsaj šest let in
morajo znati plavati. V okviru
tamkajšnjega društva inštruk-
torji poskrbijo za učenje in kot
pravi Grega, se vsak, ki ima
vsaj malo smisla, v dveh urah
nauči osnovne vožnje.
Nala ima zdaj že svojo de-
sko in celo sponzorja, ki ji
pomaga pri nakupu vsega,
kar potrebuje za ta šport, saj
ni poceni.
Pri nas je »vejkanje« še v
povojih, medtem ko je po sve-
tu že zelo razvito in se tekmo-
valci profesionalno ukvarjajo
z njim. »Najmočnejše države
na tem področju so Nemči-
ja, Izrael, Brazilija, Rusija …
Tam imajo velike športne
centre za trening in mi se z
njimi ne moremo primerjati,«
pravi Grega Tuš, ki meni, da
bi v Sloveniji potrebovali še
nekaj podobnih parkov, kot
je v Dupleku. »Težava je le v
urejanju papirjev, kar lahko
traja več let.«
Za zabavo
A samo vožnja v krogu
lahko postane dolgočasna,
zato so na progi različni
»objekti«, kot jim pravijo, in
na vsakem je mogoče izvaja-
ti različne »trike«. »Vedno je
nekaj novega, kar te vleče,
da bi poskusil, zato je vedno
zanimivo,« pravi Grega. Tudi
Nala bo v prihodnje pozor-
nost posvetila učenju novih
trikov v zraku. Spodbuda
je bila tudi srečanje s tremi
zvezdniki tega športa, saj so
obiskali park v Dupleku in je
videla, kaj takšni profesi-
onalci znajo. Sicer pa
je za svojo starost
kar konkurenč-
na najboljšim
v širšem me-
rilu, meni
njen oče.
Pozimi bi
Gregor in
Nala rada
šla za me-
sec nekam
na toplo, da bi
mlada športni-
ca ostala v formi,
sicer je vsak začetek
Pripravljena
na štart
sezone zelo težaven.
»Korona je sicer malo omejila
potovanja, vse pa je povezano
tudi z denarjem,« pravi Grega.
Čaka jo vadba skokov, ki niso
najbolj enostavni tudi zaradi
trdih bolečih pristankov. A
deklica se ne obremenjuje,
nasmejano pravi, da so bile
na tekmovanju konkurentke
res precej slabše. Ko jo vpra-
šam, ali se v šoli kdaj pohvali
s tem svojim znanjem, odkima
in tudi prizna, da v tem špor-
tu nima posebnih ciljev. Vse
skupaj počne, ker je to fino.
Čisto običajna deklica torej, ki
tudi rada in lepo riše in si ne-
koč želi imeti svoje zavetišče
za živali.
Foto: osebni arhiv
42
JESENSKO DOGAJANJE
Št. 42, 21. oktober 2021
Letos so bile Bučn'ce zastavljene kot tržnica. Organizatorji
si želijo, da bi lahko dogodek naslednje leto spet obogatil
spremljevalni program, kot je bila navada pretekla leta.
Simpatična bodičasta družina
Etnološka prireditev je bila tokrat zasnovana kot tržnica
Občudovali buče,
trebili »bučn'ce«

Ko je sonce odgnalo jutranjo meglico, so lokalni
ponudniki na stojnice že začeli zlagati svojo ponud-
bo. Šentjurski mestni trg je minulo soboto ponujal
številne dobrote ter okrasne in uporabne predmete
za dom. Sredi prizorišča so kraljevale okrogle, po-
dolgovate, težke, a tudi nenavadne stvaritve narave
– buče. Prav njim v čast so organizatorji etnološko
prireditev Bučn'ce pripravili že štirinajstič, tokrat po
enoletnem premoru.
TINA STRMČNIK
Šentjurske »bučn'ce« so
posebnost območja, zato ne
preseneča, da njim na čast
prirejajo posebno etnološko
prireditev. Medtem ko po-
znajo v krajih vzhodno od
Šentjurja predvsem golice,
Kvirina Martina Zupanc: »Eden od ciljev
prireditve je krepitev ponudbe lokalnih
domačih izdelkov. Zavedanje, da so kratke
lokalne verige pomembne pri promociji
zelene trajnostne Slovenije, se veča in tudi
v Šentjurju si za to močno prizadevamo.
S takšnimi prireditvami tudi krepimo
blagovno znamko Šentjurskih dobrot.«
Od piškotov za h kavi do rezancev za nedeljsko kosilo. V ponudbi lokalne
pridelovalke Rosande Ploštajner niso manjkale niti slastne soljene bučnice.
iz katerih pridelujejo bučno
olje, so šentjurski predniki
odkrili, da ima tudi »svinj-
ska buča« dobra in velika
semena. Prave šentjurske
»bučn'ce« so izdatno solje-
ne, peka pa sladkorje v seme-
nih preobrazi in jih naredi še
bolj okusne. In če kakšnega
Šentjurčana vprašate, kako
to drobno seme spraviti iz
trdega ovoja, boste mimo-
grede odkrili, da so domači-
ni razvili posebno spretnost
njihovega trebljenja.
Nad organizacijo dogod-
ka, ki je obogatil jesensko
dogajanje v mestu, je tokrat
med drugim bdela Kvirina
Martina Zupanc, strokovna
sodelavka Razvojne agenci-
je Kozjansko. Povedala je,
da sta cilja prireditve pove-
zovanje in promocija lokal-
nih turističnih ponudnikov
ter lokalnih pridelovalcev.
»Zavedanje o pomenu lokal-
ne ponudbe krepimo tako
med ponudniki kot kupci.
Pomemben vidik dogodka je
tudi medgeneracijsko druže-
nje, saj so se prišli predsta-
vit prav vsi – od najstarejših
do najmlajših iz vrtcev in
osnovnih šol.«
Na 26 stojnicah tokrat ni
manjkalo kulinaričnih do-
brot, jesenskih pridelkov in
drugih domačih izdelkov.
Številčno so bile najbolje
zastopane stojnice z bučni-
mi in medenimi dobrotami, s
pletenimi in z drugimi ročni-
mi izdelki. S svojimi izdelki
so se predstavili še OŠ Dobje,
tamkajšnji vrtec in POŠ Bla-
govna.
Medtem ko so se na
Bučn'cah pretekla leta pred-
stavili različni nastopajoči,
je bila tokratna prireditev
zasnovana kot tržnica. Letos
ji bo sledila vsaj še ena. Gre
za Miklavžev sejem, ki bo 5.
decembra na ploščadi pri cer-
kvi sv. Jurija. Tudi takrat bo
dovolj priložnosti, da bodo
obiskovalci spoznali lokalne
ponudnike in da bodo lokal-
ni ponudniki spoznavali drug
drugega. In tako ustvarjali
možnosti za nove in drugač-
ne načine sodelovanja.
Foto: SHERPA
Priznanje za najlepše okrašeno stojnico so prejeli učenci in učitelji iz POŠ Blagovna. (Foto: Petra Artnak)

V obdobju, ko je dobro skrbeti za imunski sistem, pridejo prav tudi med in medeni izdelki.
Častno mesto za buče, ki so tekmovale v različnih kategorijah. Najtežjo bučo, težko 21 kilogramov, je vzgojila
Marta Tovornik iz Dobja, najdaljšo bučo, dolgo 90 centimetrov, so prinesli člani Čebelarskega društva Šentjur.
Najlepša buča je zrasla na vrtu Suzane Zupanc in najbolj zanimiva na gredici Danice Recko.
Št. 42, 21. oktober 2021
PODLISTEK
43
ZGO- BE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Rubriko pripravlja
Osrednja knjižnica Celje.
Gradnja JužnRAZSTAVNI PROSTOR 04 ce (7)
Modernizacija mesta
Gospodarski razvoj in povečano število prebivalstva sta
spodbudila tudi gradbeno dejavnost v mestu. Novi gradbeni
predpisi so v mestnem jedru zahtevali gradnjo vsaj enonad-
stropnih hiš, dvonadstropnice z modernejšo stanovanjsko
razporeditvijo pa so že predstavljale prve sodobnejše več-
stanovanjske stavbe. Celjani so se pri tem radi zgledovali po
večjih središčih; železnica jim je namreč omogočala pogostej-
še obiske obeh prestolnic – deželne v Gradcu in državne na
Dunaju. V okviru nove urbanistične ureditve, ki naj bi Celju
nadela podobo modernega mesta, je dala mestna občina po-
budo za gradnjo velikih javnih poslopij, pri čemer so večino-
ma tuji arhitekti uveljavili arhitekturo historičnih slogov sve-
tovljanskih dimenzij. Vzporedno s tem so pospešeno potekali
tudi higienizacija mesta, modernizacija javne infrastrukture,
ozelenjevanje ulic in začetek urejanja mestnega parka.
Biser na Savinji
V drugi polovici 19. stoletja je postalo Celje tudi pomembno
turistično središče. V »Biser na Savinji«, kot so mesto imeno-
vali, so prihajali številni gostje, da bi ob kristalno čisti reki
preživeli letni dopust. Obiskovalci so se lahko sprostili ob
namakanju v urejenih kopališčih ob Savinji ali se sprehodili
po takrat enem najlepših parkov v državi. Ljubitelje zgodovine
je potešil obisk razvalin celjskega Starega gradu, že takrat
najbolje obiskane turistične točke v mestu. Za mnoge je me-
sto predstavljalo tudi odlično izhodiščno točko za izlete na
bližnje hribčke, posejane z vinogradi in s šumečimi gozdovi.
Bližnja celjska okolica je premogla še več drugih priljubljenih
turističnih točk. Izredno privlačni so bili izleti na Dobrno, v
Laško, Rimske Toplice in Rogaško Slatino, ki so po vsej mo-
narhiji sloveli kot elitni in zelo lepo urejeni zdraviliški centri.
Se nadaljuje …
Mag. Damir Žerič
Pokrajinski muzej Celje

Gledališče, ki so ga zgradili leta 1885, je predstavljalo eno prvih meščanskih stavb v Celju. V stari gledališki zgradbi so 16. septembra 1849, ob
odprtju proge Celje–Ljubljana, uprizorili prvo celjsko predstavo v slovenskem jeziku – Linhartovo Županovo Micko. (Vir: Zbirka razglednic Osrednje
knjižnice Celje)


MOSOVA PETICA 2017
Hausbaumovo kopališče v Celju (Vir: Zbirka razglednic Osrednje knjižnice Celje)
ALBUM S CELJSKEGA
Jenšterletovi na
celjskem Starem
gradu, 1958
Po zaslugi očeta Vincenca se je v družinskih albumih ohra-
nila njegova bogata fotografska dediščina, v kateri je tudi
mnogo fotografij z družinskih izletov na celjski Stari grad.
Na brežino ob grajskem obzidju so se pred fotografski aparat
postavili mama Elizabeta in sinovi Jani, Vinko ter Marjan.
Prispevala: Cvetka Jenšterle
Foto: Vincenc Jenšterle
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knji-
žnice Celje; info: srecko.macek@knjiznica-celje.si; medijski
pokrovitelj: Novi tednik; vir: www.kamra.si, Album Slovenije
– osebni spomini 20. st.
44
BRALCI POROČEVALCI
Št. 42, 21. oktober 2021
Vsako leto bolj
dovršeni izdelki
Vsako leto v tem času, ko narava odlaga zeleno obleko in
se čisti z jesenskim vremenom, se skupaj z varovanci CVD
Golovec Celje dobimo v naši galeriji Nika Ignjatiča. V četrtek,
7. oktobra, je bilo tradicionalno odprtje prodajne razstave
izdelkov varovancev.
Star je običaj, da se v tem
času ljudje zbiramo na toplem,
ob skupnem delu. Jesen je bila
že nekoč čas za zgodbe ob dol-
gih večerih pletenja, kvačkanja,
ličkanja, pletenja košar ter re-
zljanja drobnih uporabnih in
umetnostnih predmetov.
Med izdelki, ki se ponujajo
tokrat, najdemo tako dekora-
tivne kot uporabne predme-
te, obojni pa imajo prijetno
domačo estetiko udobja in
topline ročno narejenih do-
brin. Te terjajo vešče gibe in
seveda svoj čas, ko delamo
z mislijo na osebe, ki nam
veliko pomenijo. Pručke, ša-
tuljice, ptičje hišice in lesene
otroške igrače, sestavljanke,
mehke punčke iz cunj, copati
in čestitke s tematskimi vošči-
li za vsakršno priložnost so le
del uporabnega nabora naše
vsakoletne razstave. V precej
večjih formatih najdemo zna-
čilno mehke ekspresivne kra-
jine na svili, ki tudi ni čisto
vsakdanja slikarska tehnika.
Predvsem pa nas čakajo iz-
delki iz gline: sklede, pepel-
niki, vaze, pladnji in še marsi-
kaj drugega. Unikatni obeski
za verižice so z vsakim letom
bolj prefinjeni, prav tako re-
liefne slike cvetja in tihožitij,
kjer letos še posebej izstopajo
vedute celjskega gradu. Ko pa
za konec pogledamo še vse
drobne dekorativne glinene
škatlice, palčke, Božičke, go-
bice, mačkice in prašičke za
srečo, vidimo, da so bile roke
varovancev pridne, da njiho-
va kreativnost nima meja ter
da sebe presegajo tako po
kvaliteti kot po raznolikosti
dela, za kar se jim iskreno
zahvaljujem.
Otvoritev so, kljub slabemu
vremenu, popestrili učenci OŠ
Glazija s svojim čudovitim
plesno-glasbenim nastopom
pod mentorstvom Martine
Krebl. V imenu CVD Golovec
nas je nagovorila direktorica
Tatjana Sojič, svoje pa sta do-
dali tudi kustosinja razstave
Dona Pratnekar in podžupa-
nja MOC Breda Arnšek.
Razstava je prodajna, ves
izkupiček od prodaje je na-
menjen varovancem!
Izdelke lahko vidite in ku-
pite do 30. oktobra, in sicer
od torka do petka od 10. do
12. ure in od 15. do 17 ure,
ob sobotah pa od 10. do 12.
ure.
NEJC ŠTEFANIČ,
predsednik društva
Otroci otrokom
Dobrodelni (kilo)metri
Za nami je 6. dobrodelni
Skazin tek Otrok otroku,
na katerem so dobrodelne
(kilo)metre med 27. sep-
tembrom in 3. oktobrom za
lepši vsakdan svojih vrstni-
kov nabirali otroci iz kar 56
slovenskih krajev.
Veseli nas, da se naša do-
brodelna tekaška družina
veča iz leta v leto, za kar 20
odstotkov otrok več se je letos
pridružilo vseslovenskemu
družinskemu teku. Tek so
podprli tudi znani Slovenci –
televizijska voditeljica Tanja
Postružnik Koren, radijska
in televizijska voditeljica ter
članica glasbene skupine Be-
Pop Ana Praznik in slovenski
raper 6pack Čukur. Povečalo
se je tudi število sponzorjev,
ki so podprli Skazin tradicio-
nalni tek.
Zbrali smo 12 tisoč evrov,
ki jih bomo namenili za kva-
liteto bivanja otrok in nasme-
he na njihovih obrazih. Ob-
novili bomo mestno igrišče
v Velenju, omogočili bomo
tudi zasaditev dreves na tem
območju. V šestih letih smo
tako pri Skazi z dobrodelnimi
teki in vašo pomočjo zbrali
skupaj že 55.800 evrov.
Najlepše se zahvaljujemo
otrokom in seveda njihovim
staršem, ki so svojo »misi-
jo pomagati« vzeli resno in
združili prijetno s koristnim.
Posebna zahvala tudi našim
sponzorjem, ki vsako leto
znova dokažejo, kako dobro-
srčni so.
AM
Kolesarjenje z Goričkega v Piran
Ob koncu Tedna otroka je
OŠ Braslovče v sodelovanju z
Občino Braslovče in Vrtcem
Bambi izvedla kolesarsko
tekmovanje med naselji ob-
čine Braslovče. Občani posa-
meznih naselij so zbirali pre-
vožene kolesarske kilometre.
Ob zavedanju, da je treba
spremeniti potovalne navade
in zmanjševati motoriziran
promet v okolici šole in vrtca,
so od 8. do 10. oktobra iskali
naselje, ki bo največkrat priko-
lesarilo razdaljo z Goričkega v
Piran. Z dogodkom so želeli
v občini Braslovče povečati
delež kolesarjev ter zmanjšati
okoljsko obremenitev, spod-
buditi gibanje otrok in s tem
krepiti njihovo zdravje.
Naj kolesarsko naselje je po-
stalo naselje Letuš. Letušani so
zbrali 346 kilometrov.
Na kolesarjenju je sodelo-
valo 108 učencev oz. otrok z
razširjenimi družinami. Na
razglasitvi rezultatov je vsak
otrok prejel spominsko me-
daljo.
Skupaj so zbrali 1920 km oz.
so 5-krat prikolesarili z Gorič-
kega v Piran.
Želja je, da bi se vrtec, šola
in lokalno okolje povezali ter
organizirali podobne kole-
sarske dogodke z namenom
spodbujanja kolesarjenja pri
otrocih, odraslih in druži-
nah. Z uvajanjem trajnostne
mobilnosti na vseh ravneh
želijo pomembno prispeva-
ti k zmanjšanju negativnih
vplivov prometa na okolje
in k izboljšanju kakovosti ži-
vljenjskega prostora v občini
Braslovče.
SAŠA VITANC BREZOVNIK
Št. 42, 21. oktober 2021
BRALCI POROČEVALCI
45
Trak so prerezali (z leve): župan mag. Marko Diaci, predstavnik krajanov Jože Jurkošek, zakonca Šket (po
domače Završek) in predsednik KS Šentjur – Rifnik Marko Žmahar.
Kneipp Slovenija
V začetku meseca so se v
Termah Olimia zbrali na po-
budo Društva Kneipp Vrhni-
ka pripadniki Kneippovega
nauka. Letos namreč mineva
dvesto let, odkar se je ta po-
memben evropski zdravilec
in mislec rodil. Njegovo delo
je vpisano med nesnovno de-
diščino in še danes ali pose-
bej v teh kriznih časih je po-
membno, da ga tudi pri nas
poznamo.
Kar nekaj zdravilišč in hote-
lov vključuje v svojo dejavnost
katero od Kneippovih terapij.
Posebej se poznavanju posveča
Višja strokovna šola za kozme-
tiko in velnes iz Ljubljane. Člani
društva so s srečanjem obeleži-
li svojo 10-letnico delovanja, ki
je lani zaradi covida odpadla.
Po obveznih poročilih občne-
ga zbora je predsednica Maja
Artenjak predstavila čestitke ob
obletnici, ki jih je društvo dobi-
lo iz Nemčije od predsednice
mednarodne Kneippove zveze
Ingeborg Pongratz.
Francka Čuk je na kratko
spomnila na pet Kneippovih
stebrov: voda, gibanje, prehra-
na, življenjski red in zelišča.
Še posebej tista, ki jih še lahko
naberemo na vrtu ali v nara-
vi jeseni. Z zelišči se je treba
naučiti živeti, saj jih lahko
uporabimo v kuhinji, za ovit-
ke in oblive, a tudi kot slika
ali šopek ustvarijo popestritev
okolja. Škoda je, če jih pozna-
mo samo kot zdravilne čaje.
Doktor Samo Kreft s Fakul-
tete za farmacijo v Ljubljani je
predstavil znanstveni pogled
na zdravilne rastline. Opisal je
laboratorijsko delo pri ugota-
vljanju delovanja in tudi pove-
zanost s proizvajalci zdravil in
kozmetike. Prisotne je najbolj
zanimalo raziskovanje kono-
pljinih učinkov.
Zdravnica dr. Cvetka Avgu-
štin, ki je bila prej zaposlena
v Olimii, je opisala svojo za-
nimivo službeno in izobraže-
valno pot. Ta jo je pripeljala
tudi do Kneippa in kot on je
prepričana, da ni možno poz-
draviti človeka, če ne pozdra-
viš telesa in duše. Zato zdaj
vodi tudi gozdne potope,
kot pravimo doživljanju do-
brodejnega vpliva dreves na
sprehajalca pod strokovnim
vodstvom.
Po predavanjih so si udele-
ženci ogledali tudi zeliščni vrt
in se družili ob klepetu.
ČF
Prenovljena cesta
Letos v začetku poletja je bila končana
prenova nekategorizirane ceste v naselju
Krajnčica, na 540 metrov dolgem odseku
med domačijama Završek in Jurkošek.
Odprtje v organizaciji krajanov so obele-
žili v petek, 8. oktobra.
KS Šentjur – Rifnik je odsek prijavila za
sofinanciranje asfaltiranja na razpis Občine
Šentjur, ki je financirala asfaltiranje. Stroške
za pripravo podlage za asfaltiranje so pokri-
li krajani s svojimi prispevki ter Krajevna
skupnost Šentjur – Rifnik s svojimi sredstvi.
Skupno je investicija vredna več kot 110 ti-
soč evrov.
Ob uradnem odprtju so se v manjšem šte-
vilu zbrali krajani, ki se od tedaj lahko vozi-
jo po izboljšanem cestišču, novem asfaltu,
razširjeni cesti, kar pomeni večjo prometno
varnost in zanesljivejšo vožnjo.
Zbrane sta pozdravila župan mag. Marko
Diaci, ki je izrazil zadovoljstvo zaradi dobre-
ga sodelovanja s krajevnimi skupnostmi in
prebivalci pri obnovi cest, ter predsednik KS
Šentjur – Rifnik Marko Žmahar.
Predstavnik krajanov Jože Jurkošek se je
ob koncu zahvalil Občini Šentjur in KS Šen-
tjur – Rifnik ter vsem krajanom za složnost
pri izvedbi projekta.
Zahvala tudi g. Jurkošku za obveščanje
krajanov o dogajanju na cesti pri izvedbi
del.
KRISTINA GRAJŽL



46
RAZVEDRILO
Št. 42, 21. oktober 2021
Vsake hlače so lahko tangice,
samo jesti je treba več.
Človeško telo menda raste
do 25 leta.
Kako to, da trebuh in zadnjica nista
seznanjena s tem?
»Kaj misliš, kakšnega spola je
Google, moškega ali ženskega?«
»Mislim, da ženskega, na vse ima
takoj odgovor.«
»Sosed, kaj boš pil?«
»Lahko eno žganje pred pivom,
dokler se kuha kava.«

Mogoče se niti spomnili ne
boste, da imate pred seboj
veliko obveznosti. Pridni bo-
ste in vse vam bo šlo bolje od
rok kot v preteklem obdobju.
Z vsemi dejanji boste usmer-
jeni v prihodnost. Pozitivni
premiki se vam obetajo na po-
slovnem področju. Pomemb-
no pa je, da pred pričetkom
novembra uskladite fi nančno
stanje, kasneje vas bo ovirala
retrogradna Venera kar daljše
obdobje.
Včasih boste potrebovali več
časa za zagon in za dosego
koncentracije. Uran, ki biva
v vašem znamenju, vam pri-
naša odlične priložnosti, po
drugi strani pa vas tudi opo-
zarja pred napakami, ki jih
ne smete ponavljati. Dosegli
boste notranjo umirjenost in
tako pokazali svojo duhovno
moč. Vaša vladarica v zna-
menju Strelca vam bo poma-
gala, da razrešite konfl ikt v
vaši zvezi.

Energije boste imeli ogro-
mno, zato boste tudi silno de-
javni na vseh področjih. Mer-
kur je končno vstopil v direktno
gibanje, kar vam bo pomagalo,
da boste umirili svoje misli in
bolj konkretno delovali pred-
vsem na poslovnem področju.
Zasebno boste čas porabili za
drobne malenkosti, ki vas osre-
čujejo. V tem času ne boste za-
interesirani, da vam kdo jemlje
energijo in moč.
Ste slišali kako dobro šalo?
Pošljite nam jo na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje in če
se bo tudi nam zdela smešna,
jo bomo objavili.
Ko se z mezincem udariš ob rob stola …
Da sliši
Ko žena sede v avto, mož reče: zdaj pa vsaj minuto bodi
prosim tiho.«
Ona: »Zakaj pa?«
On: »Da slišim, če sem vžgal avto.«
Neškropljena
Prodajalka na tržnici se pritožuje: »Današnji mladi so ne-
mogoči. Pijejo, kadijo, se drogirajo … Ko pridejo po jabolka,
pa sprašujejo, če so neškropljena!«
Šali nam je poslal bralec
Nande Jakopič iz Laškega.
Slaščičarna
Upokojenec Štefan se je
sprehajal po mestu in opa-
zil mladenko z odprto zadr-
go na hlačah in jo opozoril:
»Gospodična, trgovino imate
odprto.«
Ona pa: »Dedek, za vas je to
slaščičarna, ne pa trgovina!«
Temperatura
Štefan in prijatelj v gostilni
debatirata,.
»Kako kaj prenašaš vroči-
no?«
Štefan: »Boljše je plus 30º C
kot pa minus 30º C.«
»Zakaj?«
»Lažje si naredim meter
sence kot pa meter drv.«

Na fotografi ji sta Dragica in Božidar.
Dragice nikoli, ampak res nikoli ni bolela glava.
Zaradi stresa in zahtevnega
tempa življenja ste v teh dneh
izredno izpostavljeni vsem vr-
stam alergij. Bodite pozorni na
hrano, pa tudi na zdravniško
predpisana zdravila. Vaš vla-
dar je stopil v direktno gibanje,
kar vam bo pomagalo, da ure-
dite raztresene misli. Nedavni
zapleti ob Luninem mrku so
vas vrgli iz tira, zato morate do-
ločiti novo strategijo delovanja.
Ljudem, ki se vas občasno
lastijo ali se celo poigravajo
z vami, boste znali pokazati
zavidljivo mero samozavesti
in neodvisnosti. Pluton je v
direktnem gibanju od začetka
tega meseca, prižgal je zeleno
luč za napredovanje. Soočali
se boste z zadevo, ki ste jo že
zdavnaj potisnili na stranski
tir. Venera v znamenju strelca
vam prinaša uspešnost na vseh
področjih.
Krog svojih znancev boste
obogatili z osebo, ki vam bo od-
prla nove dimenzije delovanja
in razmišljanja. To znanstvo
lahko nosi v sebi tudi prilo-
žnost poslovnega povezovanja.
Mars v znamenju tehtnice vam
bo pomagal, da boste uskladili
nasprotja in dosegli kompro-
mis pri zadevi, ki vam že dalj
časa povzroča skrbi in vas dela
nemirne in razdražljive.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva
na 041 404 935 in na Facebookovi
strani
Astrologinja Gordana.
Privlačila vas bo oseba z
močno karizmo. Sploh se ne
boste zavedali, kdaj bo vsto-
pila v vaše življenje, saj bodo
dogodki sledili zelo spontano.
Predajte se in uživajte, Sonce
je v vašem znamenju, to je
vaš čas, v katerem imate več
možnosti in priložnosti, kot si
mislite v svoji najboljši domi-
šljiji. Na pot se boste odpravili
povsem sproščeno in brezbri-
žno, čakajo vas lepi trenutki.
Venera v ognjenem strelcu
se vam še vedno kar najprija-
zneje nasmiha kar se ljubezni
tiče. Očarljivi boste in bolj kot
ostala obdobja dobre volje,
zato se vam nasprotni spol
nikakor ne bo mogel upreti. Z
dobro koncentracijo, odlično
taktiko in predvsem vztrajno-
stjo boste dosegali rezultate,
ki vam prinašajo uspeh in na-
predovanje. Hitite počasi, šli
boste naprej, do svoje zmage.

Ne prehitevajte dogodkov in
časa, vse se bo izpeljalo, kot
se mora. Včasih ste nemirni
in polni pričakovanja, včasih
pa stojite na istem mestu in se
nikakor ne morete premakniti
naprej. Uredili boste kočljivo
zadevo, ki vam je v preteklo-
sti ni uspelo postaviti na pravi
tir. Pazljivo pri odločitvah, kar
se ljubezni tiče, ne verjemite
slepo vsakomur, še posebno to
velja za vse, ki niste samski.
Venera v strelcu bo pripomo-
gla, da boste svoj odnos do par-
tnerja v marsičem spremenili
– zanj na bolje, bolj pravično
za vas. Za vas pomeni gledanje
z njegovega zornega kota neko
novo pridobitev, ki bo vajin
odnos nadgradila. Vaš vladar,
ki biva v znamenju vodnarja,
se je premaknil v direktno gi-
banje, kar vam bo pomagalo,
da boste dosegli napredek na
poslovnem področju.

Zaslužek in tudi stroški
bodo odvisni od vašega trenu-
tnega razpoloženja. Saturn, ki
biva v vašem znamenju, je v
direktnem gibanju, zato se bo
v tem obdobju ponovno zavrtel
fi lm od pomladnega obdobja
do sedaj. Te dogodke boste gle-
dali iz čisto drugega zornega
kota. Odločen ne si bo zaslužil
nekdo, ki manipulira z vami
in vašo energijo. Pogumno bo-
ste pogledali resnici v obraz.
Vaš življenjski ritem bo zelo
pospešen, zato boste nepresta-
no v zadregi s časom in izpo-
stavljeni povečanemu stresu.
Mimogrede lahko pade tudi
kakšna bolj ostra beseda. Pa-
zljivo pri vsem, kar počenete.
V kolikor se boste pravilno obr-
nili, boste dosegli zmago na
vseh področjih življenja. Za to
pa bosta potrebna pogum in
odločna beseda. V ljubezni vas
čakajo nova doživetja.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva
na 041 519 265, 090 64 30 in na
Facebookovi strani
Dolores Astro.

Št. 42, 21. oktober 2021
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
SUDOKU 488
						3	K	Y	DODATNA SESTAVINA (EKSPR.)	OKRAJŠAVA ZA PONE- DELJEK	KUVERTA, OVOJNICA	ITALIJANSKI MODNI OB- LIKOVALEC CERRUTI	Povsod z vami	ISLAMSKA FUN DAM EN- TALISTIČNA ORGA- NIZACIJA	POSNEMO- VALEC	DEL DIRKALNE PROGE	JUŽNI SADEŽ
						TOČKA PRI JUDU		1					V WASHING- TONU STOJI BELA				13
													SL. IGRALKA GORENJAK				
						NARAVNA PRED- STOPNJA VITAMINA									10		
						VEDA O SINONIMIH		9									
						IVANKA MEŽAN		18		SIN KRALJA SAVLA							
										PIŠKOT							
						SLOVENSKA TOVARNA ZDRAVIL		7			DEFINIRAN, IZBRAN	POLOŽAJ PRI JOGI				12	
												KDOR GOVORI IJEKAVŠČINO					
						ŠPANSKI AVTO											
													PRIPRAVA ZA SPENJANJE	NEKDANJA TOVARNA AV- TOMOBILOV V SARAJEVU			
														NAPUŠČ			
	KABELSKA TELEVIZIJA	SNEŽNE, PROMETNE, STANO- VANJSKE	OBLIGA- TOREN	DEDNA OSNOVA					KRAJ V BRDIH			14				SESTAVINA LAS	ZAPOREDJE VSEH ČRK V KAKI PISAVI
				TRNAT GRM													
GEOMETRIJ- SKO TELO								ANT IFAŠIS- TIČNA FRONTA ŽENA	GOLJUFICA, PREVA- RANTKA	17							
POMAGA PRI BOLEČINI			3						NAUK O GIBANJU PLINOV	OKOPAVANJE	11				EVA BOTO		
										RNK (ANG.)					MESTO V ŠPANIJI		
PRIPRAVA ZA DVIGANJE, PREMIKANJE BREMEN						PREBIVALEC FARE PRI KOČEVJU								NARODNA: SONCE ŽE DOLI …	15		
	IZVRSTNO (SLENG.)				16	MESTO V ŠVICI								RADKO POLIČ ...			
	DATOTEČNI FORMAT ZA SLIKE					NOVO- ZELANDSKI DOLAR								REVIJA O VRTNAR- JENJU			
UMETNA VODNA PREGRADA				JAN NOVAK				ZACELI JIH ČAS					LAČNI FRANZ: … NA GLAVO				
				PLATINA				OKRAJŠAVA ZA NOVEM- BER									
													IN DRUGI				
PO TOČI ZVONITI JE …						2				KDOR ANALIZIRA	SOL CIANO- VODIKOVE KISLINE		8				
											NOŠENJE						
MESTO V BELGIJI					NASPROTNO OD ODVZET							PRINCESA LJUDSKIH SRC					
												DEL TENIŠKE IGRE					
																PREGLED, PRESEK	KUHAN NEOLUPLJEN KROMPIR
								… GORE LIST					SEČ	VULKAN NA FILIPINIH			
														ANGLEŠKA KRALJEVSKA RODBINA			
								BARTOLOV ROMAN		19					RUBIDIJ		
															GREH SE …, GREŠNIKA PA NE		
								DO, RE, …, FA		4	ME, VE, …	SL. PEVKA (ANJA)					
												ŠE PES IMA RAD PRI JEDI …					
								NEKDANJA JAPONSKA UMETNOST- NA DRSALKA								5	
								TROPSKO DREVO									20
								ANGLEŠKA PLOŠČINSKA MERA	21				TEREZIJA (KRAJŠE)				6
SUDOKU 179
REŠITEV SUDOKU 487
REŠITEV SUDOKU 178
Nagradni razpis


1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve –
vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter
majica NT&RC
Ime in priimek:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec
podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje
posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s
splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov.
Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke
obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja
novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž-
reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in
kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne
podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega
preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve-
ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče
soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek
ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC,
Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Telefon:
Obkrožite:	a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
Upoštevali bomo
samo rešitve na
kuponu, ki ga
lahko pošljete
po pošti ali
prinesete v
uredništvo.
Geslo lahko
pošljete tudi po
elektronski pošti
na naslov
tea.podpecan@
nt-rc.si
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge-
slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite
na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka,
26 oktobra.
Geslo iz številke 41: Pripravite si ozimnico.
Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje
in zamrzovanje živil ter majico NT&RC, prejmejo: Milena
Fluher iz Celja, Zvonka Rebula iz Maribora in Jože Petrak
– Zajc iz Petrovč.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po
pošti.

V naše križanke smo pripeljali lepe besede,
ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane.
48
TA PISANI SVET
Št. 42, 21. oktober 2021
Po dobrodelnem koncertu še
zabava
Izvršna direktorica podjetja Petre Ane Mari Petre Aubreht ne počiva. Potem ko je že
pred časom organizirala dobrodelni koncert, s katerim so krajani Galicije zbirali denar za
pomoč sokrajanki Jerneji, ki je čez noč zaradi bolezni pristala na invalidskem vozičku,
se je uspešna mlada podjetnica izkazala tudi kot organizatorka Savinjskega Oktoberfesta.
Čeprav je od te osrednje savinjske pivske zabave na ploščadi pri fontani piva minilo že skoraj
štirinajst dni, dogodek med Spodnjesavinjčani še vedno odmeva. Kulturno društvo Savinjski
Oktoberfest, ki je glavni organizator te zdaj že tradicionalne zabave, se je namreč ponovno
izkazalo. Kljub strogim ukrepom za preprečevanje širjenja virusa je prireditev uspešno spra-
vilo pod streho. Za to imata zagotovo največ zaslug direktorica podjetja Petre Ane Mari Petre
Aubreht in njena pomočnica Sabina Palir, ki je bila pred tem zaposlena kot vodja programa
turizem na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec. Tudi ta javni zavod se je v sodelovanju
z Atletskim društvom Savinjčan iz Žalca v petek odločil priskočiti na pomoč Jerneji iz Galicije.
Ob ribniku Vrbje je prejšnji petek organiziral tek trojk Podari petko za dober namen, s katerim
je zbiral prostovoljne prispevke za to mlado osemnajstletno domačinko, ki je hvaležna za ka-
kršnokoli pomoč. Z njo si bo namreč še naprej lažje plačevala fizioterapije in druge terapije, ki
jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, a je z njimi njeno življenje vsaj za odtenek lažje.
ŠO
Ane Mari Petre (levo), potem ko je na čelu podjetja Petre nasledila svojo mamo, ne počiva. Dejavna je tako kot
organizatorka dobrodelnih kot družabnih prireditev. Ena takšnih je bila Savinjski Oktoberfest, katerega glavni
organizator je Kulturno društvo Savinjski Oktoberfest. (Foto: SHERPA)
Bogate bere letošnje žlahtne trgatve se je veselil tudi vojniški župan Branko Petre.
Na dobrodelnem tek trojk Podari petko za dober namen je tekla tudi ekipa Zavoda za kulturo šport in turizem
Žalec. V njej sta med drugim bila pomočnik direktorja Matej Sitar in direktor zavoda Boštjan Štrajhar s sinom.
Bogata
letina
Zadnja leta v številnih
občinah po Sloveniji in tudi
regiji ponosno obeležujejo
dan žlahtne trgatve potomk
najstarejše trte na Sloven-
skem. Vinogradniki letos
veselo sporočajo, da so zrelo
in sladko grozdje obrali že
teden prej.
V Šmartnem ob Paki so vi-
nogradniki poskrbeli, da je trt
potomke v občini več. Najpo-
membnejša je seveda tista, ki
raste pri občinski stavbi, kjer
so letos že petič pripravili tudi
žlahtno trgatev na kateri sta
sodelovala tudi župan Janko
Kopušar in predsednica Dru-
štva vinogradnikov Šmartno
ob Paki Mojca Praprotnik, ki
je tudi občinska skrbnica vin-
ske trte. Ta je letos bogato ob-
rodila, saj se je na njej nabralo
za 11,5 kilograma grozdja. K
tej beri bodo lokalni vinogra-
dniki dodali še pridelek trt
potomk, ki so jih zasadili v
domačih vinogradih. Iz vse-
ga nabranega grozdja bodo v
društvu vinogradnikov pripra-
vili protokolarno vino sorte
modra kavčina.
V Vojniku bo penina
Potomko najstarejše trte,
ki sicer raste na Lentu v
Mariboru, so pred leti po-
Župan Janko Kopušar se dobro zaveda, da je treba z grozdjem lepo rokovati.
Še posebej če je sad potomke najstarejše trte.
sadili tudi v Vojniku. Letos
jih je ta za skrb in trud, ki
ga vojniški vinogradniki,
predvsem gospodar Franc
Dajčman, vlagajo vanjo, bo-
gato nagradila. Dala je kar
31 kilogramov grozdja, ki ga
bodo vinogradniki predelali
v vojniško posebnost, peni-
no potomke.
Tudi letos bodo vojniški vi-
nogradniki prispevali grozd-
je za občinsko protokolarno
vino Vojničan.
Združeni močnejši
Sobotna že deveta združena dobrodelna tržnica huma-
nitarnih klubov, ki delujejo v Celju in širšem regijskem
prostoru, je uspela, ocenjujejo organizatorji.
Vsi člani številnih klubov so se strinjali, da je združevanje
moči v teh časih zelo pomembno in nekaj posebnega, saj
so rezultati tako tudi mnogo boljši. Predvsem na ta način
pokažejo, da kljub različnim programom in različnim ciljnim
skupinam, ki jim klubi namenjajo svoje donacije, največ do-
sežejo, kadar se usmerijo v skupni večji cilj.
Rdeča nit tržnice je bila akcija Lions kluba Mozaik Celje, ki
vsako leto pripravi uspešno prodajo poslikanih dežnikov, ob
čemer je bilo na stojnicah mogoče kupiti tudi različne domače
dobrote. Tokrat so klubi na združeni tržnici zbrali malo več
kot 1.800 evrov, kar je lep znesek, ki ga bodo podarili Varni
hiši Celje za obnovo dotrajane kuhinje.
Na dobrodelni združeni tržnici so sodelovali naslednji klu-
bi: Rotary klub Barbara Celjska, Rotary klub Žalec, povezana
Rotaract in Interact klub Celje, Lions klub Mozaik Celje in Li-
ons klub Celje, povezana Leo kluba Mavrica in Vitezi, Društvo
Enostavno pomagam ter prostovoljci OŠ Lava.
TC, foto: Andraž Purg – GrupA
V soboto je bilo Celje polno poslikanih dežnikov, ki so bili na prodaj na deveti skupni dobrodelni tržnici humanitarnih klubov.