Poštnina plačana v gotovini
Stav. 47.	V	Ljubljani,	27.	februarja	1939.	Leto	IV
Molitev za blagoslovitev orodja
Pokojni papež Pij XI. je bil v mladih letih in pozneje, dokler mu je količkaj dopuščal njegov službeni položaj v Cerkvi navdušen planinec. 0 tem so ob njegovi smrti listi — med njimi tudi naš — veliko pisali. Poudarjali so, da ni sv. oče Pij XI. planin, »krone Italije«, pozabil nikdar, tndi pozneje, ko ga je dolžnost zaprla v vati-kansko ozidje. Zasledoval je napredek planinstva * vso pozornostjo. Njegov duh je ob najhujsih naporih vladarskega dela neštetokrat pohitel na zasnežene vrbove. Ker ni mogel biti s telesom pričujoč v njihovem kraljestvu,^ se je hotel spomniti vseh, ki jim je dano uživati njihovo lepoto, s tem, da jo dal sestaviti in sprejeti v cerkveni obrednih posebne molitve za blagoslov planinskega orodja, cepinov, smuči itd.
Prelepa molitev, ki jo je po njegovi volji Cerkev uvrstila med druge blagoslovne molitve in s katero je Pij XI. postavil vse planince pod posebno varstvo božje, se glasi:
»Prosimo Te, Gospod, blagoslovi te vrvi, te palice, te cepine in vse drugo orodje, zbrano tukaj, da bodo tisti, ki ga bodo rabili na robovih nevarnih in strmih prepadov, na ledenikih, v snegu in v viharju, zavarovani pred vsako nesrečo in pred vsako nevarnostjo, da bodo srečno dospeli na vrhove in se bodo mogli živi in zdravi vrniti k svojcem domov.«
Molitev za blagoslov orodja, ki naj služi človeku, da se povzpne v tiste višave na zemlji, ki so najbližje nebu... Ime Pija XI. bo s to molitvijo za večne čase zvezano..,
Prizadevanja za izpopolnitev naše univerze
Belgrad, 26. febr. Danes dopoldne je prispel v Belgrad present Instituta za strojništvo na ljubljanski univerzi prof. dr. ing. Feliks Lobe. Prof. Lobe je 6 pomočjo prejšnjega notranjega ministra dr. Korošca in ministra dr. Kreka izposloval kredit 8 milijonov dinarjev za postavitev strojnega instituta tehnične fakultete v Ljubljani. Poslopje so lani začeli graditi ter sta sedaj že dva objekta postavljena. Pri notra-njem delu in opravi pa so se pokazali primank-ljaji ter bo treba okrog 2,900.000 dodatnih kreditov, da se zavod temeljito opremi. Po dovršitvi tega zavoda bo ljubljanska univerza kmalu dobila popoln strojni oddelek. Potrebna sta še edino le aero-in hidrodinamični laboratorij, za katera je že določen prostor ob Gradaščici. Stavba za ta dva laboratorija bi veljala 3 milijone din. Da bi se ta načrt uresničil, bo posredoval prof. Lobe na odločujočih mestih. Sprejet je že bil pri ministrih dr. Kreku in Snoju, jutri pa bo obiskal predsednika senata dr. Korošca. Priglasil se je tudi pri prosvetnem ministru Čiriču in finančnem ministru Djuričiču, nakar pa bo obiskal še vse ostale v poštev prihajajoče ministre. Neutrudljivega profesorja, ki 6e bori za izpolnitev slovenske univerze, pa povsod podpira vsa slovenska parlamentarna delegacija.
Vesti iz Belgrada
Belgrad, 26. febr.
Snofi je odpotovalo iz Belgrada več članov vlade, ki so prebili nedeljski odmor v svojih votivnih okrajih. V Slovenijo je odpotoval minister Franc Snoj, ki se je udeležil občnih zborov krajevnih organizacij JRZ v Gornji Radgoni in v Križevcih. V Petrov grad pa sta odpotovala kmetijski minister inž. Bešle in trgovinski minister Jevrem Tomič. Pristaši in prijatelji so jima priredili lep sprejem. Enako je bil navdušeno sprejet v Prije-dorju tudi minister brez portfelja dr. Branko Mi-ljuš. Iz Belgrada sta odpotovala tudi pravosodni minister dr. Viktor Ružič in minister Ante Ma-štrovič.
Danes ni bilo važnejših političnih dogodkov. Novoimenovani minister brez listnice Vojko Čvr-kič je dopoldne prisegel v predsedstvu vlade, za njim pa sta prisegla oba nova bana vardarske in donavske banovine, ki sta se poteni takoj odpeljala na svoji službeni mesti.
Dopoldne so imeli svoje posvete zastopniki bivše demokratske stranke, a zemljoradniki so imeli zborovanje v Banjaluki, kjer je govoril njihov voditelj Joca Jovanovič. Jovanovič je ostro napadal Stojadinoviča in mu očital, da je eno govoril, drugo pa delal. Stojadinovič je namreč venomer poudarjal, da bo pri nas uvedel tip angleške demokracije, v resnici pa je pripravil vse za uvedbo diktature.
Zaradi neozdravljive bolezni v smrt
Maribor, 26. februarja.
Dane6 si je pognal 23 letni delavec Martin Klinc, stanujoč v Pobrežju, Aleksandrova cesta '63, iz 9 mm samokresa kroglo v srce in je bil pri priči mrtev. Bolehal je že nad leto dni na tuberkulozi ter je že večkrat dejal, da 6i bo vzel življenje, če ne ozdravi. Ta svojo namero je danes tudi izvršil. Ko se je mudila njegova svakinja na dvorišču in je bil brat, pri katerem je Martin stanoval odsoten, je v sobi počil strel. Svakinja in sosedje so nato s silo vdrli v sobo, tam pa so našli Martina Klinca že mrtvega na tleh.
Daruj za slovenski prosvetni dom v Ljubljani — s tem pripravljaš lepšo bodočnost svojemu narodu!
O naši bodoči notranji in zunanji politiki
bosta v torek govorila pred skupščino predsednik vlade Cvetkovič in zunanji minister Cincar-Markovič
Belgrad, 26. februarja, m. Po enotedenskem skoraj nepretrganem zasedanju je skupščinski finančni odbor sprejel proračune vseh ministrstev in že je včeraj zvečer začel z razpravo o finančnem zakona. Sinoči pa se je na željo poslancev seja ob 21 zaključila ter se bo nadaljevala jntri popoldne ob 5. Jntri bo finančni odbor dokončal svoje delo, sestavil poročilo za plenum narodno skupščine in določil tudi poročevalce za torkovo sejo skupščine.
V	torek bo takoj po začetku zasedanja skupščine predsednik Milan Simonovič obvestil poslance, da je dobil poročilo finančnega odbora ter obenem tudi predlog finančnega zakona. Razprava o teh poročilih se bo začela v sredo. Prvi del razprave bo načelnega značaja.
Med skupščinskimi razpravami pa se bo finančni odbor znova zbral in razpravljal o vseh amandmanib, ki jih bo predložila sedanja vlada. Vsa sedanja pooblastila v predloženem predlogu finančnega zakona, kakor tudi sam proračunski predlog je izdelala prejšnja vlada dr. Milana Stojadinoviča. Sedanja vlada pa bo izvedla več iz-
prememb t dostavki (amandmani), tako v računskem delu proračuna, kakor tudi v predlogu finančnega zakona. Te nove odstavke bo vlada predložila skupščini okrog 5. marca. Iz proračuna so seveda odpadli amandmani, s katerimi je hotel dr. Stojadinovič pripraviti pot za uvedbo totalitarne vlade.
Pri vseh sejah finančnega odbora so vedno sodelovali vsi slovenski poslanci, ki so člani tega odbora, ter dosledno branili in zagovarjali potrebe Slovenije.
Za proračunsko razpravo v skupščini vlada v vseh krogih veliko zanimanje. Predvsem pa čaka vse na govor predsednika vlade in notranjega ministra Dragiše Cvetkoviča, ki je včeraj sam izjavil, da bo govoril o vseh vprašanjih, ki globoko posegajo v vprašanja naše skupnosti. Prav tako bo podal svoje poročilo o naši zunanji politiki minister dr. Cincar-Markovič, ki razpravam v skupščini ni mogel prisostvovati, ker se je udeležil zasedanja stalnega sveta balkanskega sporazuma v Bukarešti.
Vsebina prvega sporazuma med Francijo in nacionalno Španijo
Pariz, 26. febr. Danes dopoldne se je vrnil iz Burgosa uradni odposlanec francoske vlade senator Berad, ki je v Burgosu vodil pogajanja za ureditev odnošajev med Francijo in nacionalno Španijo. Ob prihodu v Pariz je Berard dejal časnikarjem, da je najvažnejši dogodek v francosko španskih odnošajih izid glasovanja v poslanski zbornici, ki je pooblastila vlado naj takoj prizna generala Franca.
Berard je v imenu francoske vlade podpisal s špansko nacionalno vlado sporazum o dobrem sosedstvu med Francijo in novo Španijo. Sporazum vsebuje naslednje določbe:
1. Francija in nacionalna Španija bosta odslej izvajali politiko dobre soseščine.
2. Takoj bosta rešili vprašanje o beguncih kar jih je še na francoskem ozemlju.
3. Francija bo nacionalni Španiji takoj vrnila zlato španske Narodne banke, katero je spravljeno v Parizu. Dalje bo Francija vrnila vse slike, umetnine in dragocenosti, kar jih je na francoskem ozemlju.
4. Takoj bodo začeli vzpostavljati redne
železniške, brzojavne, poštne in druge prometne zveze med obema državama.
Pariz, 26. febr. V pariških španskih krogih vlada prepričanje, da bo predsednik španske republike Azana nocoj ali jutri odstopil iu dal proglas španskemu narodu, naj preneha z vojskovanjem in se posveti delu za lepšo bodočnost.
Na španskem poslaništvu v Parizu se vse osebje pripravlja na to, da bo zapustilo poslopje takoj, ko bo francoska vlada uradno priznala Francovo državo. Vse arhive in vse premoženje vozijo s poslaništva v Bordeaux, odkoder mislijo poslati več dragocenih tovorov v Mehiko, seveda, če jim bodo francoske oblasti to še dovolile.
- Iz Madrida prihajajo poročila, da se večina vodilnih vojaških in drugih osebnosti pripravlja, da zapusti rdeče ozemlje. V Madridu vlada splošno prepričanje, da je vsak nadaljnji odpor nemogoč zaradi sistematične ofenzive, katero pripravlja na Madrid general Franco. Celo general Miaja sam je izgubil upanje, ker so ga zapustili skoraj vsi dosedanji pristaši skrajnega odpora. Pričakujejo, da 1)0 vodstvo rdeče obrambe v kratkem uradno izjavilo, da se ne misli več vojskovati.
Mussolini o pomenu Članovega obiska v Varšavi:
Poljski gre mesto med velesilami...
Varšava, 26. februarja. Italijanskega zun. ministra grofa Ciana so včeraj nad vse slovesno sprejeli na poljskem ozemlju in v Varšavi. Manifestacije ob njegovem prihodu pričajo, kakšno važnost polaga Poljska na politično zvezo z Italijo, kar je spričo njenega položaja nad vse razumljivo. Grof Ciano in poljski zun. minister Beck sta imela včeraj nad dve uri dolg razgovor, v katerem sta obravnavala vsa vprašanja, ki se nanašajo na sodelovanje med obema državama, zlasti
pa vprašanje, kakšno stališče bi zavzela Poljska v kakem morebitnem sporu med Francijo in Italijo.
Na slovesni večerji, ki jo je poljski zun. minister priredil grofu Cianu, sta ministra izrekla dve pomembni napitnici. Beck je v svoji poudaril, da je poljsko-italijansko prijateljstvo bilo že večkrat preizkušeno v težkih urah. 1500 km razdalje loči Poljsko od Italije, toda v sedanjih časih to ne pomeni nič. Zato bosta obe državi še poglobili sodelovanje za obrambo skup-
nih koristi. Grof Ciano je v svoji napitnici poudaril zgodovinsko prijateljstvo med obema državama in trajne vezi, ki izvirajo med njima zaradi skupnih političnih koristi. Prav bodočnost bo pokazala, kako močno je to njuno prijateljstvo.
Pomen italijanskega obiska v Varšavi pa je najbolje izražen v članku, ki ga je napisal Mussolini sam za list »Gazela Poiskat. V članku pravi, da je Poljska v dvajsetih letih dokončala politično in vojaško delo, ki ji zagotavlja mesto med velesilami, do katerega ima pravico. Ni se danes mogoče dotakniti vprašanj o političnem ravnovesju in sožitju evropskih narodov brez poljskega sodelovanja. Nova Poljska je zrasla iz volje mladega rodu vojakov, kakor fašistovska Italija. To daje prijateljstvu med njo in Italijo trajno in stvarno podlago.
Protinemške demonstracije na Poljskem
Gdansko, 26. februarja. Včeraj je nekaj sto nemških študentov napadlo doin poljskih študentov v Gdansku. V pretepu je bilo ranjenih pet poljskih študentov. Poljski generalni komisar v Gdansku je protestiral pri mestnem senatu, ki je dal obljubo, da bo pazil na red in na to, da se pretepi ne bodo ponovili.
Varšava, 26. februarja. Zaradi včerajšnjega spopada med poljskimi in nemškimi študenti v Gdansku je prišlo včeraj in danes v Varšavi in po vseh večjih poljskih mestih do silovitih študentovskih demonstracij proti Nemčiji. V Varšavi, v Poznanju. Lvovu, Vilni in Krakovu so demon-strantje uničili prostore nemških študentovskih društev. Včeraj dopoldne so demonstrantje večkrat skušali prodreti do nemškega poslaništva v
Varšavi, a jim je policija to preprečila. Študentje so ves dan v sprevodih hodili mimo italijanskega poslaništva ter manifestirali za Italijo in vzklikali italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu. — Danes dopoldne so študentje v Varšavi priredili veliko protestno zborovanje, na katerem je prišlo do- burnih nastopov proti Nemčiji. Manifestacije pred italijanskim poslaništvom so se danes ponovile še v večjem obsegu.
Berlin, 26. februarja. AA. Reuter: V tukajšnjih političnih krogih ne pripisujejo nobene važnosti študentovskim demonstracijam na Poljskem. Sinoči so na odločujočem mestu izjavili dopisniku Reuterja, da nemška politika ni odvisna od študentov, ker ni ničesar lažjega kakor pripraviti študente do tega, da demonstrirajo.
Za 2 In pol milijona premoženja so rešili gasilci celjske župe
Celje, 26. februarja.
Danes dopoldne je bila v Celjskem domu VII. redna skupščina celjske Gasilske župe. Ob lepi udeležbi 90 delegatov, ki so zastopali od 57 gasilskih čet 45 edinic, je župni starešina g. Konrad Gologranc pozdravil okrajnega podnačelnika g. dr. Hartmana, zastopnika vojske g. kapetana Toša, g. inž. Mraka ter zastopnike tiska. Starešina g. Gologranc je podal na kratko delo uprave in smernice za bodočnost. Vse delegate je pozval, da se že sedaj prično pripravljati za skupen nastop celjske gasilske župe na kongresu v Ljubljani, ki bo 13. avgusta. Celjska gasilska župa bo nastopila na ta dan s posebno točko z maskami. Tajniško poročilo je podal g. Bervar. Izpite za poveljnike je naredilo na področju celjske gasilske župe 72
članov, 24 tečajnikov z odličnim, 40 pa z dobrim uspehom, Župa šteje 1565 izvršujočih, 839 podpornih članov, 85 častnikov, 27 naraščajnikov in 11 samaritank. Sanitetne odseke ima 24 čet, ki pa večinoma ne delujejo. Kulturno p osvetnih čet je 20, glasbenih
4,	diletantskih 18 čet, čitalnice 4 čete. Na področju celjske gasilske župe je bilo preteklo leto 51 požarov. Sodelovali pa so gasilci še izven svojega področja, tako da so se udeležili 54 požarov. Pri vseh požarih je sodelovale 631 gasilcev. Škoda na zavarovanih poslopjih je znašala 1,400.000 din, na nezavarovanih pa 18.000 din. Če ne bi nastopili gasilci, bi znašala škoda približno štiri miliione. 51 čet na področju celjske gasilske župe ima svoje domove, 15 čet svoje prapore. Skupni dolgovi celjske gasilske župe znašajo 249.521.52 din.
Delegat konjiške gasilske čete g. štrucelj je napadel upravo, češ da je neobjektivno postopala v sporu, ki je nastal med zastopnikoma konjiške občine in
Vesti 27. februarja
Hude demonstracije proti Angliji in proti novi ustavi so bile včeraj na Malti. Demonstracije so organizirali italijanski študentje.
Družbo judovskih tihotapcev, ki so izvažali denar iz Italije, je prijela rimska policija.
Italijanski in poljski tisk pravi, da se razgovori med Beckom in grofom Cianom nanašajo na odnošaje v Nemčiji ter na politična in gospodarska vprašanja, ki so v zvezi s Podonavjem.
Angleško časopisje veliko piše o jutrišnjem priznanju nacionalne Španije po Angliji in pravi, da bo rdeča Španija živela samo še nekaj dni. Glavno vprašanje za njo je zdaj še, kam se bo rešilo 10.000 rdečih voditeljev, ki jih čakajo v novi Španiji vislice zaradi vseh zločinov, ki so jih zagrešili nad španskim ljudstvom.
Upor je izbruhnil v mehiških zveznih državicah Du-rango in Sonora, kjer sta se uprla dva polka vojakov. Bitka med njimi in vladno vojsko je trajala 8 ur in je bilo na obeh straneh precej mrtvih. Upor ni bil naročen od ameriških petrolejskih družb.
Južnoafriška republika je po številu Judov četrta država na svetu, ker ima 5 odstotkov judovskega prebivalstva, kakor kažejo uradni podatki.
Severni sij so videli v noči od sobote na nedeljo po vsej Angliji Čudni naravni pojav je vzbudil veliko razburjenje.
Bivši francoski ministrski predsednik Flandin je imel v Marseilleu med svojimi volilci velik govor, v katerem je dejal, da je edina rešitev za Evropa, če najde sporazum med nasprotujočimi si ideologijami, če ne bo Evropa propadla. Sveta ni mogoče preuredili z nasprotujočimi si nauki, marveč s plugom in strojem. Konec vojne v' Španiji naj bi pomenil začetek miru v Evrapi.
Odbor treh kardinalov je v glavnem končal vse priprave za konklave. Prostori konklava bodo obsegali v Vatikanu kakih 10.000 kvadr m.
Obračun o trgovini med Italijo in Jugoslavijo kaže, da je Italija letos prvič več izvarila v Jugoslavijo kakor pa uvozila iz nje. Presežek znaša 90 milijonov lir.
Bodoči človek v ČSR je po mnenju nemškega tiska general Gajda, voditelj bivše češke faši-stovske stranke, ki bo zbral okoli Sebe mladina Ta bo pretrgala s politiko, katero še vedno zagovarjajo tihi pristati bivšega predsednika dr. Beneša.
t P. Robert Torglcr
Celje, 26. februarja.
Danes popoldne je umrl v celjskem kapucinskem samostanu v 56. letu starosti prefekt notranjega dijaškega konvikta p. Robert Torgler. Pokojni je bil doma z južnega Tirolskega. V Celju je služboval od leta 1924 in si je pridobil mnogo zaslug pri vzgoji dijašlva, ki ga je zelo ljubilo. Čeprav je bil trd Nemec, se je vendar naučil slovenskega jezika.
Pogreb bo v torek ob štirih popoldne iz samostana na okoliško pokopališče.
Naj mu sveti večna luč!
Strel iz zasede
Maribor, 26. februarja.
Danes okoli 7 se je vračal od Sv. Miklavža tovarniški delavec Ivan Ertl, stanujoč na Pobrežju, od svojega dekleta domov. Ko je šel skozi Ptujski gozd, je naenkrat počil strel, ki je Ivana zadel v meča desne noge. Ivana so prepeljali v bolnišnico, orožniki pa so uvedli strogo preiskavo. Domnevajo, da jo Ivana Ertla ustrelil morda kdo iz maščevanja.
Nekaj hokejskih tekem
V Diisscldorfu je bila snoči finalna tekma za nemško prvenstvo v lednem hokeju Igrala sta Diisseldorf in Riesersee. Tekma je končala neodločeno z rezultatom 1:1, čeprav je bila trikrat podaljšana.
Danes je v Berlinu mestna reprezentanca premagala reprezentanco Stockholma s 5:1.
V Pragi je danes igral Wiener Eislaufverein, ki je izgubil s praškim LTC prav tesno, komaj z 12.
Olimp : Celje 3 : 2
Danes popoldne se je odigrala v Celju na tila -ziji pred približno 200 gledalci pokalna tekma med gornjima nasprotnikoma. Bila je zelo živahna in borbena, a je žal cesto prekoračila meje Športne dostojnosti. — Prvi gol za Celje je padel iz enajstmetrovke, nakar so igralci Olimpa napadli sodnika. Olimp je nato kmalu izenačil, konec polčasa pa je že vodil z 2:1. V drugem polčasu je igra potekala v znamenju prerivanja in sodnikovega posredovanja ter se končala s 3:2 za Olimp.
Hrastnik : Atletiki 7 ; 2
Dopoldne pa so na igrišču pri Skalni kleti drugorazredni Hrastničani pripravili pravo šport no senzacijo. Popolnoma zasluženo so namreč porazili prvaka I. razreda v njegovi najmočnejši postavi z gornjim rezultatom. Res radovedni smo. kako bodo zastopali Atletiki barve našega mesta v finalnih tekmah za podzvezno prvenstvo. Sodil je g. Presinger prav dobro.
funkcionarji gasilske čete. Starešina g. Gologranc je zavrnil očitke, protestiral proti takemu nastopu ter izjavil, da župna uprava ne more o sporu zavzeti svojega stališča do takrat, dokler sodišče ne bo rešilo te' spome zadeve Občni zbor je popolnoma odobril stališče starešine in župne uprave. Sledila j« razrešnica župni upravi, ki jo je predlagal v imenu nadzornega odbora g. Kopriva Nato je bil sprejet proračun za leto 1939, ki predvideva 7945 din izdatkov in nrav toliko dohodkov.
18 milijonov plača Slovenija na državni trošarini
na električni tok
Z zborovanja združenja elektrotehničnih obrti v Celju
Celje, 28. februarja.
V	veliki dvoraui hotela Evrope v Celju so danes prvič zborovali v Celju elektromonterji in elektrotehniki iz vse Slovenije. Zborovanje, katerega se je udeležilo nad 100 članov, je vodil predsednik g. Perčinlič Franjo iz Ljubljane, udeležili pa so se ga tudi zastopnik TOI g. Hohnjec Miloš iz Celja ter zastopniki poverjeništev Združenja v Celju in Mariboru. Marsikdo bi mislil, da elektrotehniki ne bodo na svojem zborovanju imeli’ nobenih pritožb, ko je pri nas elektrika tako draga, zaslužka pa precej; pa ni temu tako. Tudi elektrotehniki, katerim je tudi mnogo za zboljšanje in napredek elektrifikacije v Sloveniji, imajo polno težav, ki jih ovirajo pri njihovem delu.
Glavno delo Združenja v preteklem poslovnem letu je bilo usmerjeno na preučevanju nekaterih osnutkov pravilnikov, uredb, zakonov, pogojev, predpisov, ki neposredno ali posredno zadevajo elektrotehnične obrti in njih razvoj. Tako je Združenje pri konsultaciji obeh odsekov izdelalo svoje predloge k osnutku zakona o noveliza-ciji obrtnega zakona, k osnutku o uporabi javnih cest, k osnutku pravilnika o varnosti pri delu na električnih napravah in k osnutku zakona o obveznem pokojninskem zavarovanju obrtnikov. Združenje je mnogo skrbi posvetilo strokovni izobrazbi svojega vajeniškega in pomočniškega naraščaja, se zavzemalo vsestransko za življenjske interese svojih članov in za njih zboljšanje. Splošno stanje elektrarništva in elektrotehničnih obrti je bilo v preteklem letu več ali manj ustaljeno. Zaposlitev elektrotehnikov in elektroinštalaterjev se je precej skrčila, delavnost elektrarn pa se je v nekaterih krajih v Sloveniji poživila, kar dokazujejo višje številke o proizvodnji električne energije v letu 1938. Mezdnih gibanj ni bilo.
Združenje, ki je zelo aktivno, šteje sedaj 168 članov, ki zastopajo 26 malih elektrarn, 48 srednjih in 27 velikih. Pri Združenju je prijavljenih 270 pomočnikov. Ta številka pa je seveda še nekoliko višja, ker nekateri člani svojega osebja še do danes niso prijavili kljub večkratnim opozorilom in kazenskim sankcijam. V elektrotehnični
stroki je pri nas zaposlenih približno 700 pomočnikov, kar izkazuje, da se je brezposelnost precej omilila. Organizacija elektromonterjev za Slovenijo je že v letu 1937 predložila Združenju v potrditev kolektivno pogodbo, ki pa jo je Združenje odklonilo, pristalo pa je, da banska uprava predpiše minimalne mezde za pomočnike.
Na današnjem zborvanju je bilo tudi govora o šušumarstvu in radijskih motnjah. Poudarjeno je bilo, naj se zakon o pobijanju šušmarstva, ki je bil že pred leti obljubljen, tudi čim prej izda.
Pristojna ministrstva, oblasti, senatorje in poslance je Združenje ponovno zainteresiralo s posebno spomenico za ukinitev državne trošarine za električno energijo, ki predstavlja močno oviro pri razvoju elektrifikacije pri nas. Posebno zanimiva je ugotovitev, za katero naj javnost ve, da plača Slovenija, ki je najbolj elektrificiran del v državi, od 40 milijonov dinarjev državne trošarine 18 milijonov, torej skoraj polovico. To zelo ovira napredek elektrifikacije našega podeželja, na drugi strani pa po nepotrebnem dviga cene električnega toka, ovira napredek industrije in tudi obrti. Tako n. pr. bi lahko dale Kranjske deželne elektrarne tok po 3.25 din, pa ga morajo zaradi visoke državne trošarine, ki znaša 70 par in še banovinske
20	par, dvigniti na 4.50 din.
Že večletni nujni zahtevi obrtnikov in obrtniških združenj po novelizaciji obrtnega zakona je slednjič ministrstvo ugodilo s tem, da je izdelalo osnutek zakona o novelizaciji obrtnega zakona in ga dostavilo vsem zbornicam, slednja pa vsem združenjem. Elektrotehnično Združenje je po predhodni konsultaciji obeh odsekov izdelalo k osnutku novele in svoje predloge za spremembo in dopolnitev. Ti predlogi so bili na anketi »prejeti in predloženi ministrstvu.
Sledila eo poročila o osnutku pravilnika o varnosti na električnih napravah, o osnutku zakona o obveznem pokojninskem zavarovanju obrtnikov in poročilo o upravnem delu Združenja.
Po samostojnih predlogih in po slučajnostih, pri katerih se je oglasilo več članov in je bila živahna debata, je bilo zborovanje zaključeno.
INajfantastičnejža pustolovščina sedanje dobe)
FLASH GOBDOH
Z raketno ladjo na Mars! — Magija in Čudovite prikazni na tujem planetu! — Vsa Ljubljana govori o tem filmu. — Rezervirajte si vstopnice! KINO SLOGA - Tel. 27-30. Ob 16., 19. m 21. uri.
I
Občni zbor Združenja trgovcev
Maribor, 26. febr.
Mariborsko trgovstvo je imelo danes dopoldne v dvorani svojega trgovskega doma v Jurčičevi ulici letni občni zbor, ki je podal priložnost, da dobi javnost vpogled v delo te najvažnejše mariborske gospodarske korporacije.
Občni zbor je vodil predsednik Združenja, veletrgovec Miloš Oset, ki je pozdravil zastopnika mestne občine obrtnega referenta dr. Senekoviča ter predstavnika Zbornice za TOI, Zveze trgovskih združenj in Tujskoprometne zveze veletrgovca Pinterja. Nato je v svojem predsedniškem poročilu podal obrise svetovnega gospodarskega položaja s posebnim ozirom na naše državno gospodarstvo, zatem pa je prešel na položaj mariborskega trgovstva. Opozarjal je, da bi Maribor igral v gospodarstvu še veliko večjo vlogo, če bi se upoštevale vse tehtne zahteve mariborskih gospodarskih krogov, predvsem pa trgovcev. Tako se mariborsko trgovstvo poteguje za podružnico poštne hranilnice v Mariboru, za neokrnjen položaj mariborske glavne carinarnice, za ustanovitev kemičnega laboratorija pri carinarnici, za zgradbo drugega dravskega mostu itd. Nadalje je poročal o trgovskih prireditvah v preteklem letu, predvsem o ■ trgovskem kongresu v Ljubljani. Ob zaključku svojih izvajanj se je zahvalil zbornici ter vsem činiteljem, ki so stremljenja mariborskega trgovstva podpirali.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal tajnik Zidanšek, je razvidno, da je imel upravni sklad 137.053.50' din dohodkov ter 128.616.90 din izdatkov; hišni sklad je imel 167.496 din dohodkov Ier 157.968.40 din izdatkov in prenosov na podporni sklad. Razen tega se je izdalo za podpore obubožanim trgovcem in brezposelnim trgovskim nameščencem 11.760 din.
Proračun uprave za leto 1939 izkazuje potrebščin 137.020 din, ki se krijejo iz vpisnin in članskih prispevkov. Izdatki hiše so predviden na 130.000 dn, prispevek za podpore 12.000 din, kar se bo krilo iz najemnine, ki bo znašala 160.200 dinarjev.
Stroj za rahljanje volne prerezal žilo 14 letnemu dečku
Kranj, 26. februarja.
Včeraj zjutraj okrog 7 je obratovodja v Črnil-eevi delavnici v Naklem spravil v pogon stroje za rahljanje volne. Ker obratovodja opravlja pri svojem gospodarju tudi druga dela, je šel v hlev, da bi očedil živino. V delavnici je ostal samo 14 letni Andrej Gogala s Pivke pri Naklem, čez nekaj časa je prišla v delavnico domača služkinja in poklicala fanta k zajtrku. Opazila je, da Andrej visi na enem izmed strojev. Mislila je, da fanl stroj popravlja. Zato je spet odšla v kuhinjo. Ker pa Andreja le ni bilo, ga je šla spet iskat in našla fanta v prav takšnem položaju kot prej. Stopila je bilže, da bi videla, ali ima zares takšno delo, da ne more k zajtrku. Z grozo pa je opazila, da fant negibno visi v jeklenem objemu stroja. Vsa prestrašena je hitela k obratovodji, ki je ponesrečenca odtrgal od stroja. Bilo je prepozno, fant je bil že mrtev. Os, ki štrli iz stroja, ga je zgrabila in vrgla na stroj. Stroj mu je prerezal na vratu žilo odvodnico. Razen rane na vratu je imel fant rano tudi na roki, s katero si je najbrž hotel pomagati iz jeklenega objema.
Zborovanje gasilske župe Maribor desni breg
V	dvorani Gasilskega doma na Koroški cesti 12 so se zbrali delegati gasilskih društev župe Ma-i-ibor-desni breg, ki je imela danes dopoldne svoj občni zbor. Obisk je bil izredno dober ter je bilo zastopanih vseh 29 čet, ki so včlanjene v župi. Navzoča sta bila tudi okrajni glavar za Maribor-desni breg Eiletz in zastopnik vojaške oblasti major čubelič. Pozdravil ju je starešina Klemenčič, ki je podal tudi obširno poročilo o razvoju gasilstva na področju Župe, o nedostatkih v administrativnem in tehničnem delovanju, ki jih je opažal ob priliki revizije, o samopomoči in o zavarovanju itd. Tajnik župe Klemenčič ml. je v svojem poročilu nanizal tudi zanimve statsične podatke. Čete, ki 80 včlanjene v župl, so nastopile pri požarih stotrinajstkrat. Imajo 2500 članov, od tega 733 izvršujočih, 5 godb na pihala, 16 ročnih in 24 mo-
tornih, 1 avtomobilsko in 1 parno brizgalno, 27 prevoznih avtomobilov, 19 lastnih domov. Vrednost inventarja se ceni na 3,271.704 din,' dolgov imajo 155.200 din, premoženje pa znaša 40.000 din. Požarov je bilo na teritoriju Župe: 26 manjših, 3 srednji, 6 večjih in 2 velika. Pogorelo je 24 hiš, 38 gospodarskih poslopij, 1 vagon, 1 žaga, 1 tovarniška streha, 8 pa je bilo gozdnih požarov. Požari so povzročili 2,591.750 din škode, gasilci pa so preprečili nadaljnje škode v višini 3,898.000 din. Iz poročila blagajnika Pšeničnika je razvidno, da je imela župa lani 4.209.75 dinarjev dohodkov In 7.783.50 din izdatkov.
Zborovanje živinorejcev v Vojniku
Celje, 26. februarja.
Danes so se zbrali v Vojniku pri Celju živinorejci iz občine Vojnik-trg, Vojnik-okolica, Nova cerkev in Škofja vas k osmemu rednemu občnemu zboru Živinorejskega selekcijskega društva. Okrajno glavarstvo sta zastopala živinozdravnik v Celju Kolterer in kmetijski referent g. Sitter, Zvezo selekcijskih organizacij pa prof. inž. Koprivšek. Obširno poročilo o delu društva je podal g. Senegačnik. Društvo je nameravalo kupiti večji planinski pašnik za plemensko živino na Kozjaku, vendar te idealne zamisli ne bo moglo uresničiti, ker ni moglo pridobiti sredstev. Društvo ima obširno področje, saj je bilo pred nedavnim samo dvoje podobnih organizacij v celjskem okraju. G. inž. Koprivšek je poročal o pogojih za uspešno selekcijo in rejo plemenske živine. G. Kolterer je imel daljše predavanje o pomurski pasmi in zdravju živine Okrajni kmetski referent g. Sitter pa je govoril
o	travništvu. Inž. Koprivšek je govoril še o pra-šičjereji in kurjereji. Pri slučajnostih so se oglasili posamezni živinorejci. Zborvanje je trajalo nad tri ure ter pokazalo veliko zanimanje živinorejcev ter velika prizadevanja gospodarskih strokovnjakov za te panoge našega kmečkega gospodarstva.
Smrt pri napeljevanju radijske antene
Stranje, 26. februarja.
Tragična smrt je zadela v soboto popoldne 27 let starega, marljivega delavca Žagarja Poldeta, doma iz Prapretno-Sv. Primož. Uslnžben je bil v tovarni »Kaolin« v Črni.
Kleparju Kramarju, ki je imel obenem tudi nadzor nad električnim pogonom, je Žagar nape-ljaval anteno za radio. Pri tem poslu je imel s seboj sosedovega dečka. Žagar, ki je na drevesu pritrjeval žico za anteno, je klical dečka, ki je stal^ spodaj pod drevesom, naj 'malo potegne žico. Dečko, ki je stal v blatu, je čutil ob prijemu žice, ki se je dotikala tal in antene, rahlejše tresljaje električnega toka in opozoril Žagarja, naj žice ne prime, ker ga že itak trese. Žagar pa je splezal sam na tla in potegnil žico. Ni pa opazil, da se žica antene dotika električnega voda visoke napetosti 380 W. Vrglo ga je trenutno v stran, kjer je obležal nezavesten.
V	strašnem dogodku so na vpitje dečka prihiteli na kraj nesreče bližnji ljudje in skušali nesrečneža spraviti k zavesti, kar pa jim ni uspelo. Poslali so v Kamnik po zdravnika, ki je takoj poskusil z vsemi sredstvi, a končno je moral ugotoviti, da je vsaka pomoč zaman.
Obvestila
Ljubljanske pevce prosim, da pridejo danes, v ponedeljek, 27. t. m. ob dveh v Hubadovo dvorano Glasbene Matice. Zborovodja Hubadove župe.
Hubadova župa JPS v Ljubljani ponovno poživlja vse pevce, da se udeleže z društvenimi prapori pogreba skladatelja Zorka Prelovca, ki se vrši izpred splošne bolnišnice ob štirih. Za vajo v Glasbeni Matici naj arhivarji prineso s seboj note: »Poljana tožit, »Oj Doberdob«, »Usliši nas« ter >Usmili se, o Bog«. — Uprava Hubadove župe.
Pevski zbor ljubljanske Glasbene Malice se udeleži pogreba skladatelja Zorka Prelovca polnoštevilno z vsem mešanim zborom. Moški zbor se zbere v Hubadovi dvorani točno ob pol treh popoldne, ženski zbor pa pred splošno bolnišnico ob štirih. — Odbor.
Filmi
Ljubljana od včsraj do danes
Današnji dan je bil tako spomladansko lep in gorak, da so ljudje hodili okrog že kar brez sukenj. Prav prijetno je bilo. Seveda Ljubljančanov tak dan ni mogel obdržati doma pri peči. Vse, kar je le moglo, jo je udarilo ven v prirodo. Spet so oživela priljubljena sprehajališča v bližini mesta, pota in steze po Rožniku, Golovcu in šišenskem hribu. Mnogo jih je odhitelo tudi na Posavje, kjer so preživeli prijetno popoldne. Še več obiska pa je imela Šmarna gora, pa tudi k Sv. Katarini je pohitelo mnogo Ljubljančanov. Mestne ulice so bile v popoldanskih urah skoraj docela prazne. Šele zvečer je mesto spet oživelo v običajnem večernem prazničnem vrvežu. Mnogo ljudi je tudi pohitelo v prirodo dalje ven, z vlaki na Gorenjsko, proti Kamniku, na Štajersko in na Dolenjsko. Popoldne je sicer včasih že nekoliko kazalo, da se bo pripravilo k dežju, toda minilo je brez hudega.
Včeraj je v ljubljanski bolnišnici umrl po širni domovini znani slovenski skladatelj, pevovodja in glasbeni organizator Zorko Prelovec. Njegove pesmi in harmonizacije so postale tako popularne, da jih pozna že slednja naša vas. Bil je zelo priljubljen tudi kot pevovodja. Pet in dvajset let je bil dirigent »Ljubljanskega Zvona«, bil je tudi pevovodja Hubadove župe, sodeloval pa je tudi pri raznih koncertih in slavnostih.
Lep pogreb na Viču
Danes popoldne ob pol štirih smo pospremili k večnemu počitku ženo Člana našega uredništva gospo Ivanko Oblakovo. Že pri mrtvašnici se je zbralo veliko število občinstva, ljudi pa je bilo vedno več, tako da je bil ta pogreb prav gotovo eden najlepših, kar jih je bilo v zadnjih letih na Viču. Viški pevski zbor je pri mrtvašnici lepo zapel »Vigred se povrne«, zapel pa je žalostinko tudi na pokopališču na Viču. Iz udeležbe pri pogrebu se je videlo, kako zelo sočustvuje ves Vič ob izgubi, ki je doletela našega tovariša.
Ljubljanska reševalna postaja
je imela do večera kar precej dela. Že zjutraj so bili reševalci klicani v Grosuplje. Ob tričetrt na devet so morali odriniti. Tam je skočil pod neki luksuzni osebni avtomobil petindvajsetletni posestnikov sin A. P. Fant je dobil precej hude poškodbe po glavi in po telesu. Bil je v nezavesti. Zdi pa se, da njegovo stanje ni tako hudo, da bi bil upravičen strah za njegovo življenje.
»Vozač smrti« se je zaril v zid
Snoči nekako ob tričetrt na dvanajst se je
tam pri Nebotičniku v Gajevi ulici napravila prava pravcata »steka«. Ljudje so hiteli skupaj radovedni »kakor podnevi«. V novo, še nedograjeno poslopje banke Slavije se je z lepim štirisedežnim avtomobilom znamke’ Fiat »zapičil« mlad »vozač smrti«. Avtomobil je bil hudo poškodovan, smeli vozataj pa se je cel in živ prikazal na piano.
Avtomobil je nosil oznako »Triestec. Seveda so se ogorčeni Ljubljančani začeli takoj zgražati nad »pijanimi tržaškimi šoferji, ki da naj bi rajši ostali doma, ne pa hodili uganjat svoje prlsmo-darije v tako pametno in trezno mesto kakor je prav naša bela Ljubljana«. To je bilo »apostrofov« na tržaške fige in rožiče t
Kmalu pa se je razvedela verzija, ki je povsem različna od tiste o »tržaških šoferjih«. Takole so nam jo povedali ljudje, ki so po vsem videzu dobro poučeni:
Dva mlada fanta in prav tako mlada gospodična so jo »v rožicah« primaliali in zagledali ob pločniku lep nov tržaški avto. Brž jim je šinila
ostre graje vredna »ideja« v »pesniškec, avanturistično navdahnjene glave. Treznejši gospodič in gospodična sta tovariša, ki je bil bolj »muha«, nagovorila, naj s svojim avtomobilskim ključem poskusi odpreti tuji tržaški avtomobil. Fant je res izvlekel iz žepa ključ, za čudo čudovito se mu je tržaški avto odprl. Pognal je in »smrtna vožnja« je pričela.
»Vozač smrti« je najprej pognal avto ritensko v smeri proti klasični gimnaziji z brzino najmanj 70—80 km, od tam pa je pričel s »slalomom« po cesti, zadeval ob pločnike, drvel na drugo stran in se spet vračal v cikcaku na »izhodišče«. Prvemu, na novo kupljenemu avtomobilu se je srečno izognil, zato pa je zadel tja v plot in v banko Slavijo. »Resk« je napravilo in »bumf«, avto pa se je zakadil v zid. Presneto je bil zbit spredaj. Brž so pritekli ljudje, iz avtomobila je zlezel mladenič, ki si je pritiskal na obraz robec ter »tiščal klobuk z roko na lice. »Aqua, aqua,< je dejal mladi mož. Učinkovite besede za tako heroičen konec, če bi bile zadnje seveda!
Stražnik je bil z njim ljuden, kar je prav lepo, s tujcem moraš obzirno postopati. Ljudje pa so se zgražali nad »tržaško« objestnostjo. Pomagala sta pri tem »delu« tudi tovariš in tovarišica »smrtnega vozača«.
Tedaj pa je nastopil v vsej zadevi močan preobrat. Neki gospod je vozataja spoznal in takoj pogodil, da tod nekaj ni v redu. Vprašal je vratarja, če je v nebotičniku morda kakšna italijanska družba. Pokazalo se je, da so v nebotičniku res trije Tržačani in ena Tržačanka. Brž so jih vprašali, če imajo morda avto spodaj na ulici. Pritrdili so — in lastnik je že pohitel, kar je le bolj mogel. Avto je bil v resnici njegov. Lahko si predstavljamo, kaj si je utegnil misliti o našem mestu
Koncert v Tirolah (Kino Union). Srčkana zadevica, v dobesednem pomenu besede. Libretist, ki nam ostane neznan, kakor nam ostane neznan tudi režiser, ker je olja napisa ob začetku filmskega traku »odkril zob časa (aii gotove površnosti?«) je napravil čedno zgodbico, ki je v rokah režiserja postala res sprejemljivo fletna. Malo za šalo, malo za res gre pri tej stvari, v katero so bili iz prvega namena ]>o tekstu nad vse spretno k sodelovanju priklicani znameniti »\Viener San-gerknaben«. Zgodbe same nikjer ne motijo bučne »čustvene« pokalice, ki v podobnih nemških filmih dosledno ob že doseženem učinku prepričljivosti namah vse zgrajeno razblinjajo v nič. Vse teče tako lahkotno in od srca. Nekaj prijetnega je v ljubezni med učiteljem in hčerko posestnika, nekaj resničnega v osebi mondene zapeljivke in drugih »zopernikov«, ki pa se ob koncu tudi ne razodenejo za himere kakor se v večini podobnih zadev, kjer naj bi idealna ljubezen slavila zmagoslavje nad površno ter do kraja očrnila vse, kar se ji je postavilo na pot. Osebe in modrosti, ki so v tem filmu, so preprosto človeške in za nepogrešljivo pravilno plat je v filmu toliko razumevanja, da prav zato ne učinkujejo šablonsko. Odlični igralci iz vrst »Sangerknaben« nam pri' kažejo kos prešerne, samosvoje, pa vendar dobre mladosti, ki nam je blizu zato, ker nam vzbuja spomine, ki so nam življenjsko blizu. Pevska igra
0	Jožefu in Mariji je majhno, pa dragoceno doživetje. Ta film, prisrčen in iskren, bo privabil mnogo gledalcev. Kvalitetno presega za nebotičnike vse »gangboferice« in podobno potvorjeno »globokočustvenostc.
V	predigri kažejo filmsko reportažo o nepozabnih dneh mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani. Reportaža je bila samostojno na programu izredno obiskanega prosvetnega večera v petek. Na vprašanja, zakaj nismo o tem poročali ze včeraj, povemo, da nam prireditelji večera tega niso omogočili.
Prvi del filma o mladinskem taboru ima neprecenljiv moralen in manifestativen pomen kot dokument velikih dni slovenske mladine in vsega slovenskega naroda. Ta stran filma je jasna. Z zgolj filmsko-tehničnega stališča pa izkazuje ta prvi poskus slovenskega zvočnega filma iste vrline in iste napake, kakor vsi dosedanji slovenski f“' mi. Vsebuje krasne slikovne motive, a manjka mu dinamike in dramatike, dveh bistvenih film' skih lastnosti. Iz njega je razvidno, da so ga delali fotoamaterji, ljubitelji motivov, ne pa ljudje z izrazitim filmskim čutom. Za tako dokumentarno, spominsko reportažo je treba režije, ki je pri tem delu docela pogrešamo. Kakor pri filmu o evharističnem kongresu 1935, tako tudi tu izdelo^ valci niso znali izrabiti množice in dramatike, ki leži v valovanju desettisočev ob takih prilikah. Ves prvi del filma ne pokaže niti enkrat kakega pogleda na Miklošičevo cesto od zgoraj navzdol, s čimer bi šele prišla do veljave slikovita udarnost fantovskih kolon in množice, ki jih je gledala. Vidimo samo izreze, tako da iz filma ni moči sklepati, ali je v sprevodu korakalo 500 ali 15.000 ljudi. Največji sprevod, kar jih je Ljubljana kdaj videla, v tem filmu ni ohranjen tako, da bi bilo omembe vredno. Preveč je podrobnosti, lepih seveda, ni pa širokih, epičnih, veličastnih prizorov, iz katerih bi govorili in učinkovali desettisoči. Maša na Stadionu je prikazana z istimi pomanjkljivostmi. Namesto, da bi bili operaterji dobili kako magirusovko in jo postavili na igrišče Primorja ter tako z lestve ujeli ves Stadion s 100.000 ljudmi, nam kažejo samo detajle, kolikor so jih mogli ujeti s svojega nepremičnega položaja pri godbenem paviljonu in na tribuni. Če že ni bilo režije, bi želeli vsaj efektnejše montaže, če se film začne z dobrimi vihrajočimi zastavami,* bi bilo nad vse logično in v smislu velikega dogodka, da bi ob tem plapolanju zastav slišali mogočno fantovsko himno, kako zajame Ljubljano, čez katero bi v naslednjem prizoru videli korakati silne fantovske kolone.po taktih najudarnejše slovenske koračnice. Tako pa nam fanfaristi na Gradu lepo, toda za film prelirično svirajo ^Popotnika«.Posamezni motivi so predolgi, večkrat so filmsko neefektne stvari raztegnjene (govor na Stadionu, pri katerem je še razločno videti, da je zvok vkopiran šele pozneje), s čimer postane film že v začetku zgolj fotografiranje posameznih drobnih prizorov, namesto, da bi bil himna mlade slovenske moči, prepričanja in bojevitosti. Pričakujemo, da bo drugi del boljši...
in kaj vse je po tihem in tudi na glas izrekel na račun tistih, ki so mu razbili avtol
»Vozača smrti« je stražnik seveda nemudoma odgnal, avto pa je lastnik lahko odpeljal v garažo, ker je ostal motor k sreči nepoškodovan.
Mladenič, ki je tako ganljivo vzkliknil »Aqua, aqua,« se je razodel za čisto navadnega kranjskega rojaka. Zdaj se bo najbrž že nekoliko zamislil nad neumnostjo, ki jo je bil napravil. Tako početje zasluži že zaradi ugleda, ki ga je treba varovati našemu mestu, najstrožjo kazen.
Lastnik je vprašal pri policiji, kdo je bil »smrtni vozač«, ki mu je stolkel avto. Pokazalo se je, da je fantič študent. Odškodnine Tržačan seveda ne bo mogel dobiti, zato pa bo upravičeno lahko poskrbel za »reklamo« čudnim navadam in običajem, ki jih imajo Ljubljančani
Na grobu svoie matere se je ustrelil
Prepričan, da je ustrelil svoje dekle, na katero je streljal iz ljubosumnosti
Maribor, 26. februarja.
Danes zjutraj se je odigrala na periferiji Maribora žalolgra, o kateri govori sedaj vse mesto. Zaradi ljubosumnosti je nastal obračun med dvema zaljubljencema, ki je terjal življenje mladega moža, dočim je mladenka po čudežnem naključju ostala pri življenju, dasi je bila tudi njej namenjena smrt.
Bilo je danes ob 6 zjutraj, ko je odšla mlada
21	letna Angela Dobnikar, služkinja pri sodniku g. Senici iz Tomanove ulice 19, v znani koloniji vil ob Vrbanovi ulici, k maši. Kmalu po njenem odhoru so videli ljudje, ki 60 šli po Vrbanovi ulici, nekega fanta in dekleta približno 100 korakov od križišča Vrbanove in Čopove ulice v razburljivem pomenku. Nenadoma sta se začula vzklika »Vinko, Vinko,« nato pa sta počila dva strela. Dekle se je zagrabilo za glavo ter se sesedlo. Sredi čela je imela rano od krogle Fant je takoj nato planil na kolo, zavriskal in zaklical »auf biks«, ter se v divjem diru odpeljal v smeri proti Kamnici. Pri padlem dekletu — bila je to že omenjena služkinja Angela Dobnikar, se je takoj zbralo veS ljudi, eden je odhitel na policijsko stražnico na Koroški cesti, odkoder so telefonirali po reševalce, Dekle, ki je bilo nekaj Časa nezavestno, pa je prišlo še pred prevozom v bolnišnico zopet k zavesti. V bolnišnici so pa ugotovili, da je imela nenavadno srečo. V trenotku, ko je počil strel, je dvignila glavo, pa jo je krogla na čelu samo oplazila ter se odbila od lobanje. Prestrelila ji je na dveh me-
stih čepico, s katero je bila pokrita. Drugi strel pa je splob ni zadel. Stražniku je dekle povedalo, da je streljal na njo njen bivši zaročenec 32 letni kovač Franc Stupan iz Bresternice, ki je zaposlen v tovarni Zlatorog v Mariboru. Bila si je z njim dve leti dobra, ko pa je zadnje čase izvedela, da se peča z drugimi ženskami, mu je ljubezen odpovedala. Stupana pa je to silno razburilo, neprestano jo je zasledoval ter ji grozil s smrtjo. Groženj se je zbala, pa je hotela zaradi tega že službo pustiti ter oditi v drug kra>. Stupan pa je za njeno namero izvedel ter jo je danes zjutraj pričakal, da z njo obračuna.
Za pobeglim Stupanom eo takoj odšli »tražniki ter ga zasledovali proti Kamnici, vendar ga niso mogli izslediti. Kmalu pa je prispela iz‘ Kamnice vest, da se je odigral na tamkašnjem farnem pokopališču žalosten dogodek. Na pokopališče je prišel mlajši mož ter si je na grobu pognal kroglo iz samokresa v glavo. Našli so ga ljudje že umirajočega. Telefonično so poklicali mariborske reševalce, ki so moža zapeljali v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati. Kmalu po prevozu je danes dopoldne umrl. Ugotovilo se je, da je to Franc Stupan, ki je zjutraj streljal na svojo izvoljenko Angelo Dobnikar. Ko je videl, da jo je zadel v čelo, je bil prepričan, da jo je zadel do smrti. Odpeljal se je nato s kolesom v Kamnico ter se je peljal na pokopališče, kjer ie pokopana njegova mati. Na njenem grobu si je pognal krogi* v glavo,
Od tu in tam
Pokojninsko zavarovanje časnikarjev bo izpeljala sedanja vlada v sporazumu s stanovsko časnikarsko organizacijo. Pred finančnim odborom se je več poslancev, ki so začeli svojo kariero kot časnikarji, zavzelo za to nerešeno vprašanje sta-nu, ki igra v javnem življenju tako pomembno vlogo. Lani je bilo urejeno s posebno uredbo pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev, ob strani pa so ostali edinolo. časnikarji, za katere uredbe ni veljala, ker je bilo v njej določilo, da bo vlada zanje s posebno uredbo isto vprašanje uredila. Sedanji minister za socialno politiko Miloje Rajakovič pa je odgovoril, da si šteje v posebno čast, da bo on kot časnikar predpisal to uredbo, s katero bodo dobili njegovi prejšnji stanovski tovariši pokojninsko zavarovanje.
V osnovni pokojninski sklad bo darovala država večjo podporo, a potem bo vsako leto podeljevala stalen obrok. Ugodnosti bodo v prvi vrsti deležni časnikarji iz ostalih pokrajin razen iz Slovenije in Dalmacije, ki uživajo pravico zavarovanja že od 1.1908.
Posebno odlikovanje za najboljšega dramskega ali opernega igralca so vpeljali v Belgra-du. Je to velik zlat prstan, na katerem sla vdelana lika dveh največjih srbskih igralcev, enega iz prvih dob srbskega gledališča ter sedanjega najboljšega igralca Dobriče Milutinoviča. Kot prvi je bil s tem prstanom odlikovan Milutinovič sam. Po njegovi smrti ga bo nosil tisti igralec, ki ga bo Milutinovič sam določil za najboljšega igralca, ali pa tisti, ki ga bodo posebej za to določeni kulturni delavci izvolili.
• JrSovlnsko pogodbo z združenimi ameriškimi državami bo v bližnjih dneh podpisala naša država. Načelen sporazum je bil dosežen v tem, da bo dobila naša država olajšave za uvoz svojega blaga v Ameriko, ker bo le na ta način mogla dobiti večje količine deviz, s katerimi bo plačevala svoje finančne obveznosti do Združenih držav, ki izvirajo iz raznih posojil. Doslej je bila namreč jugoslovanska trgovina z Združenimi državami vedno pasivna. Prav zato je bila pri nas uvedena kontrola nad izvozom iz Amerike. Tako se nahaja naša država v trgovini z Združenimi državami v enakem položaju kakor z Anglijo in Francijo, to je z državami, ki imajo prost devizni promet.
Posveti za povečanje proizvodnje sladkorne
repe so se danes začeli v Belgradu med zastopniki kmetijske zbornice iz Novega Sada, sadilci repe in med zastopniki kmetijskega in finančnega ministrstva. Lani je proizvodnja sladkorja zaradi prenizkih odkupnih cen sladkorne repe padla, kar je imelo za posledico, da bo morala naša država kupiti večjo količino sladkorja v tujini. Predlog sadilcev sladkorne reke pa pravi, naj bi finančno ministrstvo znižalo trošarino na sladkor, s čimer bi sladkorne tovarne imele možnost s to razliko povečati odkupne cene za repo. In ko bodo sadilci dobili več za svoj pridelek, bodo posejali z njim tudi večjo površino.
688.806 delavcev in delavk je bilo konec preteklega leta zavarovanih pri vseh okrožnih uradih za zavarovanje delavcev v državi. Številka Pove, da^ je bilo lani zaposlenih 14.864 delovnih moči več kakor leto prej. Od zavarovancev je bilo nekaj nad 500.000 moških in 185.000 žensk. Povprečna zavarovana dnevna mezda je znašala 23.85 dinarja, skupaj na en dan pa 410 milijonov.
V primeri s predlanskim letom je bila lanska skupna zavarovana mezda za okroglo 22 milijonov višja.
Odvetniški pripravniki so zborovali danes v Belgradu. Prišli so delegati iz Ljubljane, Zagreba, Belgrada, Subotice in Skoplja. Povedali so, da se jim slabo godi, ker morajo po študijah opraviti še brezplačni enoletni staž na sodiščah, če hočejo potem dobiti državno službo, ki je neizogibni izhod za revne pripravnike. Če hoče kdo iti za odvetniškega koncipienta, mora po opravljenem brezplačnem stažu k odvetniku, ki ga ponavadi plača z nekaj sto dinarji. Redki so koncipienti, ki bi zaslužili več kakor tisoč dinarjev na mesec. Ker pa je treba čakati na pravico do samostojne advokature pet let, je prav gotovo, da ob malih Plačah revni juristi ne morejo tako dolgo vztrajati, pa pridejo namesto njih do svojih samostojnih advokatur bogatejši in »miljenčki«, ki s svojim skromnejšim znanjem ne delajo časti svojemu stanu. Zato so sklenili, da bodo naslovili na vsa merodajna mesta spomenico, v kateri bodo obrazložili svoje težave in predloge, kako naj se reši njihovo vprašanje.
Na manjše zaporne kazni so bili obsojeni številni kmetje iz Brastača pri Rumi, ki so dve
ženski »copernici« mučili. Starka Darinka in njena sestra	sta veljali	med kmeti	za	hudičevi
dekli. Ko je nekemu kmetu skoraj umirala hčerka in v blodnjah govorila, da jo davi starka Darinka, se je skoraj pol vasi zbralo in jo udarilo do hiše stare Darinke. Preden se je starka sploh zavedla, so že planili po njej in jo hoteli prisiliti, da »odčara« bolno dekle. Čim bolj se je starka branila, da ni čarovnica, toliko hujša je bila jeza kmetov. Začeli so jo mikastiti, nakar se je Darinka vlada in hočeš nočeš »odčarala«. Slučaj je nanesel, da se je bolno dekle zbudilo iz nezavesti in	kmalu nato	ozdravelo.	Za	prestano
trpljenje pa je Darinka šla tožit kmete na sodišče. Koliko muk je imel sodnik, preden je dopovedal obtožencem, da coprnic na svetu več ni. Da bo to spreobračanje še bolj držalo, je vsakemu naložil po teden ali dva zapora in nekaj stotakov za bolečine Darinki. Kljub temu pa so kmetje odšli iz sodnije prepričani, da copernice še zmerom žive.
Dežnik angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina, ki je žel že toliko občudovanja in veselja po	vsem širnem	svetu (saj	so	ga hoteli
celo Amerikanci odkupiti in razstaviti	v poseb-
nem »mirovnem paviljonu« na newyorški razstavi), je našel častilce tudi v Belgradu. Tamkajšnji slaščičarji so priredili razstavo, na kateri so razkazali sladkosnednemu svetu vse svoje sposobnosti in umetnosti. Največje zanimanje pa je vzbujala torta v obliki Chamberlainovega cilindra in iz sladkorja ter čokolade vliti dežnik.
Na poseben način zdravi svoj želodčni čir Rus Ilija Nazarenko iz Čuprije. Zdravniki so mu svetovali vse, kar vedo in znajo, pa ni nič pomagalo. Zato se je oprijel recepta nekega Suvo-' rinova, ki predpisuje za ozdravljenje čira 41 dni popolnega gladu. Nazarenko se je odločil in že vztraja polnih 37 dni brez vsake tečne jedi. Pije le trikrat na dan čaj. Kljub temu je zadovoljen in krepak, saj se ves dan sprehaja. Trdno je prepričan, da bo čir »zadušil«. Boji se le muk, ki Jih bo imel po 41. dnevu, ko mu Suvorinov predpisuje, naj začne jemati polagoma v določenih obrokih tečno hrana	1
Predsednik Prosvetne zveze v Celovcu, Tischler, suspendiran
V	ponedeljek, 20. t. m. je dr. Tischler Josip profesor na gimnaziji v Beljaku, prejel sporočilo od drž. šolskega sveta, naj takoj zapusti zavod. Ker se je odpust izvedel pod nenavadnimi okol-noslmi, je verjetno, da ta zadeva še ni dokončna.
Profesor Tischler je zadnja tri leta kot predsednik slov. osrednje kulturne organizacije na Koroškem pod najtežjimi okolnoatmi vodil kulturno in narodno politično delo med koroškimi Slovenci. Osnovni načeli vsega njegovega narodnopolitičnega udejstvovanja sta bili: zvestoba državi in zvestoba svojemu narodu. V pretežni meri je ravno njegova zasluga, da so se koroški Slovenci po priključitvi Avstrije znašli v novih razmerah in da so novi državi odkrito stavili na razpolago svoje moči z edinim pridržkom, da bo ta država ščitila in spoštovala njihovo slovensko narodnost, kar je itak osnovno načelo narodnega socializma. Zato tembolj preseneča gornji ukrep koroškega deželnega šolskega sveta, ki ne prizadene samo dr. Tischlerja osebno, temveč vso narodno skupino koroških Slovencev, ki v svoji vzorni lojalnosti do države nikakor niso zaslužili, da_ se z njihovim voditeljem tako postopa. — Kot že rečeno, stvar še ni dokončna in jo bo treba zasledovati z vso pozornostjo.
*
Proti prepovedi slovenskih gospodinjskih tečajev je SPZ vložila priziv, v katerem navaja štiri točke: Slovenski gospodinjski tečaji so vedno vzgajali slovenska dekleta k štednji in uporabljanju domačega pridelka v gospodinjstvu, poleg strokovne izobrazbe so gojili ljubezen do častitljive kmečke kulture in spoštovanje do vsega domačega sveta.^ Ne more biti namen merodajnih voditeljev države in narodnega socializma ter državne kmetske organizacije, da bi izključevali
sodelovanje narodne manjšine pri izgradnji domovine.
*
Prepovedana pustna prireditev. Minulo nedeljo je nameravalo plibetško prosvetno društvo razvedriti svoje člane s pustno prireditvijo. Vest
o	nenadni smrti pokrajinskega vodje ministra Klausnerja, je odbor takoj nato napotila, da je prireditev sam odpovedal. Krajevno vodstvo nar.-socialistične stranke je dodatno prepovedalo prireditev in utemeljuje prepoved z naslednjim odstavkom: »Sicer pa se društveniki v Veliki Nemčiji kot nemški državljani lahko zadostno kulturno udejstvujejo v smislu navodil našega Fiibrerja. Kulturno udejstvovanje v slovenskem smislu naj rajši prepustijo jugoslovanskim državljanom. Če pa bodo nemški državljani take prireditve kljub temu prirejali, bom to naznanil zaradi zbujanja javne nevolje policijski direkciji. Jugoslovanski državljani lahko v svojem krogu prirejajo take prireditve, toda — dobro si zapomnite — samo v svojem krogu. Krajevni vodja Sepp Krassnig,«
Drobne vesti s Koroške
V Brodih pod Zelenico je za pljučno jetiko umrl zelo nadarjeni mladenič Marko Male, star komaj 25 let. S pokojnikovo družino iskreno sočustvuje vsa okolica.
V Borovljah so opustili davčni urad, ki je tam posloval nad 50 let, uradništvo pa je bilo premeščeno v Celovec. V izpraznjene prostore se je sedaj naselila finančna uprava.
Iz Radiš pišejo: Mirno smo se vživeli v nove razmere, sledeč navodilom naših voditeljev in na-šega lista. V narodnem oziru pa bi imeli danes
I	mnogo pritožb. Še danes gradimo samo na obljube,
Z Goriške, Krasa in iz Istre
Poledica je odpravila električne vlake
Kakor se je zadnje čase pokazalo na Primorskem, ovira za vpeljavo električnih vlakov ni samo v tem, da so v krajih, kjer je malo potnikov, predragi, pač pa jih onemogočajo tudi vremenske razmere. Poročali smo zadnjič, da so prenehali v Istri voziti na nekaterih progah električni vlaki. Vzrok za to ukinitev ni bil samo premajhen promet, pač pa je bilo v Istri zanje tudi preveč mraz. Poledica je onemogočila njihovo uporabo. Mesto električnih lokomotiv 60 morali staviti v obrat 6pet lokomotive na parni pogon in sicer na vsej progi iz Reke do Št. Petra, prav tako pa tudi na progi od Trsta do Postojne. Sprva smo mislili, da je vzrok ukinitve električnih vlakov res pomanjkanje potnikov. Zdaj pa smo zvedeli, da so električni vlaki pri nas le zaradi tega prenehali voziti, ker je bilo preveč mraz in ker je bila prevelika poledica. Nič kaj v skladu s tem pa je neko drugo poročilo.
Da Italijani s svojimi motornimi vlaki še niso zadovoljni — pravi to drugo poročilu — priča dejstvo, da nameravajo zdaj uvesti na svojih progah nove, dokaj boljše električne lokomotive. Tak naj-
I	novejši vlak bo vozil tudi v Istri na progi Trst— Reka. Pravijo, da za to progo nova moderna lokomotiva ne bo potrebovala niti dve uri £a«a. Kateremu poročilu naj zdaj verjamemo?
Takse na zakolj prašičev
Kot ponekod drugod moramo tudi pri nas na Primorskem plačevati takse od vsake doma zaklane živali. Preden kmet zakolje na primer prašiča, mora to prijaviti finančnim oblastem in plačati za to določeno takso. Taksa od onih zaklanih prašičev, ki jih kmet porabi za domačo prehrano, je precej manjša kot pa za zakol prašičev, ki 60 namenjeni za prodajo. Za domačo uporabo sme kmet zaklati le po dva prašiča na leto, brez ozira na to, koliko člansko družino mora dotični kmet preživljati, in tudi ne glede na to, koliko ima posestva. Ljudje zaradi teh taks še niso tako nevoljni, saj tisti kdor lahko doma zredi nekaj prašičev, že še nekako plača tudi to takso. Mnogo bolj pa se nekateri razburjajo nad tem, da so te takse na zakol domače živine po raznih krajih različno visoke.
Trsi — matično pristanišče za madžarske ladje
V	tržaški ladjedelnici je dovolj dela. Ne grade samo domačih italijanskih trgovskih ladij, pač pa jih grade tudi po naročilu tujih držav. Tako so tu zgradili že precej madžarskih ladij. Madžarska je pred nedavnim naročila v tržaški ladjedelnici motorno ladjo. 1300 ton. Namenjena je za vzdrževanje prometa med Budimpešto in egiptovskim pristaniščem v Aleksandriji. Poleg tega pa je zdaj naročenih za Madžarsko še šest štiritonskih ladij na električni pogon. Za svoje matično pristanišče bodo imele te ladje Trst, mornarji na njih pa bodo deloma Madžari, deloma pa Italijani.
Ves tuj plevel z italijanske njive proč
Javni lokali tudi pri nas, kakor po vsej Italiji, ne bodo smeli več imeti tujih imen. To ukazuje ena zadnjih uredb, ki jih je izdala italijanska vlada. Številni naši javni lokali so v smislu te uredbe že začeli spreminjati svoja prejšnja imena, ki niso bila domača. Kdor bi se upiral temu odloku, bi takoj izgubil pravico do lokala. Pri dajanju novih imen tem lokalom se bo tudi treba držati strogo po predpisih. Vsak bo moral napisati prošnjo na upravno oblast, in navesti, kako namerava v bodoče imenovati svoj lokal. Če bodo oblasti mnenja, da takšno novo ime tudi ni primemo, si bo lastnik dotičnega lokala moral izbrati še bolj pristno domače ime. S to uredbo skušajo Italijani odstraniti tudi v tem oziru vsak tuj vpliv in temeljito očistiti »italijansko njiva vsega tujega plevela«.
Spet dve avtomobilski cesti
Italijani so pravi mojstri v graditvi, in sicer v hitri graditvi cest. Vse ceste pri naa so odlične in se avtomobilisti na njih očividno dobro počutijo. Hitro iapreduje ne samo graditev novih cest, pač pa tudi popravljanje in razširjanje starih. Avtomobilski promet ne sme prav nič trpeti. Tako zdaj poročajo, da sta postali ugodni za avtomobilsko vožnjo spet dve novi progi in sicer ona od Cola do jugoslovanske meje in cesta pod Učko goro.
Kako rešujejo pri nas stanovanjsko vprašanje
Da je tudi v Trstu precejšnjo pomanjkanje stanovanj in raznih lokalov, to gotovo dokazujejo zadnji strogi ukrepi, ki so jih izdale fašistične obla-
sti, in ki se nanaša na stanovanjsko vprašanje. Prepovedan je po tem odloku tudi vsak luksus glede stanovanj. Kdor ima kakšno prazno stanovanje ali prodajalni lokal, mora te prazne prostore takoj prijaviti društvu hišnih posestnikov. V primeru, da kak hišni posestnik ne prijavi takoj praznega stanovanja ali lokala, ga zadene precej .stroga kazen. Vsaj v neki meri skušajo fašistične oblasti rešiti na ta način tudi stanovanjsko vprašanje, ki je v Trstu in po drugih primorskih mestih kar precej pereče.
Ker so sami kuhali žganje
so bili zadnje dni nekateri kmetje iz okolice Pulja obsojeni pred sodiščem. Nek kmet je bil za ta prestopek obsojen na 100 dni zapora in na 1100 lir denarne kazni, dva druga pa zaradi tega, ker sta navalila na uradne finančne kontrole ter hotela rešiti na ta način nekega drugega kmeta, ki 60 ga finančni organi prijeli zaradi prepovedane kuhe žganja.
Izredni občni zbor Zveze motoklubov
Ljubljana, 26. febr.
Za snoči ob 21 je bil sklican izredni občni Zbor naše motoz veze,- in sicer v klubskih prostorih kavarne Emone. 2e podnevi je bilo opaziti, dn se zbirajo v Ljubljani delegati motoklubov iz vse nase^ kraljevine.
Z večernim brzim vlakom je prispelo v Ljub-ljano predsedstvo naše motozveze iz Zagreba s predsednikom veleindustrijcem gosp. Edom Fun-kom in načelnikom športne komisi je gosp. Boško-vičem na čelu. Dospeli so tudi delegati motoklubov iz Belgrada, Vršca, Osijeka, Bjelovara, Zagreba in Maribora kakor, tudi iz agilnega centra naše motoristike Kranja poleg vseh ljubljanskih predstavnikov.
Točno ob 21 je predsednik Zveze, Edo Funk, pozdravil vse prisotne in otvoril izredni občni zbor. Takoj ob pričetku je prišlo do debate, kdo ima pravico glasovanja na skupščini. Belgrajski motoklub, ki se mu je pozneje pridružila skupina zagrebških motoristov z dr. Hribarjem na čelu, je takoj izpočetka skušal onemogočiti izvedbo občnega zbora, ker vrši že delj časa pasivno rezistenco napram naši zvezi zaradi znanih dogodkov v zvezi z razpisom dirke »Velika nagrada Belgrada«, ki je bila zaradi slabe orgnizacije po zvezi prepovedana.
Belgrajčani so skušali preprečiti resno delo naših motociklistov na tem občnem zboru. Tako je prišlo do glasovanjn, če se sploh dopusti Bel-grajČanom sodelovanje na tem občnem zboru, kar pa je občni zbor soglasno odklonil, zahtevajoč izključitev te male opozicije, ter prešel na dnevni red.
Kot glavna točka dnevnega reda je bila obravnava o spremembi pravil. Slovenski klubi so z izjemo nekaterih poedinih slovenskih zastopnikov z veliko večino sprejeli predlog spremembe pravil. Nadalje je bil obravnavan športni koledar za tekoče leto, v katerem je bilo posebno opaziti naše letošnje mednarodne termine, med drugimi letošnjo mednarodno F.I.C.M. gorsko dirko na Ljubelj.
V	raznih debatah se je občni zbor zelo dolgo zavlekel in šele po tretji uri je bil dnevni red izčrpan, po sprejetju novopredlaganih pravil. Opaziti je bilo složnost naših vodilnih motoklubov MK Ilirije in Motosekcije avtomobilskega kluba kakor tudi vseh treh mariborskih motoklubov, medtem ko je molosekcija Hermesa iz Ljubljane vodila popolnoma samostojno politiko.
Nadalje je bilo sklenjeno, da bo tedni občni zbor zveze 26. marca v Zagrebu, kjer bodo rešena še preostala sporna vprašanja.
I	ki so nam jih dali govorniki pred glasovanjem, ; a ne čutimo njihovega uresničenja.
V preteklem letu je bilo na Radišah 8 rojstev in 14 smrtnih primerov. Pred 100 leti je bila slika ravno obratna: 14 rojstev in 8 smrti.
Iz Gornje vesce pišejo, da že šest tednov niso prejeli »Koroškega Slovenca«. Pošta v Podgorju v Rožu baje zadržuje slovensko časopisje in ga ne dostavlja naročnikom.
Pod Jerpergom je umrl v visoki starosti 86 let g. Janez Kovačič. Pokojnik je bil vsa leta izredno borben in zaveden Slovenec. Bil je naročnik in sotrudnik »Mira« od njegovega začetka 1. 1883., po glasovanju pa zveet naročnik »Kor. Slovenca«. Poznan je bil tudi kot spreten gospodar, ki je s svojimi bogatimi izkušnjami rad pomagal sosedom in okolici.
V Rutah nad Ločami je umrl Blaž Pock, krepk-slovenska korenina. Pokojnik je dosegel lepo starost 80 let.
V šmaTtnem na Aholci je nenadoma izbruhnil požar v hišici Tomaža Vojta. Posestnik-starček, ki je prekoračil že 70 leto, je še spal, ko je ogenj objel že vso hišo. Medtem ko so ljudje stali naokrog, je planil z gorečo obleko iz hiše. Dobil je težke opekline in se zdravi v bolnišnici.
Na Podkorenu pri Podkloštru so se stepli tam zaposleni delavci. Pri pretepu je nekdo delavcu Janezu Nessmannu odgriznil nos prav do korenine.
V Celovcu bodo zgradili delavnico za brezmo-torna letala.
Na priziv proti razpustu slovenskega prosvetnega društva v Glinjah je sprejela Slovenska prosvetna zveza od državnega komisarja za društvene zadeve odgovor, da je razpust odredilo koroško deželno poglavarstvo in da zato komisar priziva ne more reševatL
Koncert A. Korovskega
Kdor je bil snoči v filharmonični dvorani, ne bo tako kmalu pozabil glasbenega večera, ki ga je bil ustvaril znameniti mojster A. Borovski. Njegov klavirski koncert je predstavil izreden umetniški dogodek.
Tehnično do zadnjih fines popolni virtuoz obvlada svoj instrument dovršeno, tako dovršeno, da človek že skoraj ne čuti več hvaležnosti do igralca, ker ima občutek, da vsi ti toni prihajajo sami od sebe iu se povezujejo v glasbo, ki spou-tano oživlja doživetja mojstrov, ki so jo bili napisali. V njegovi interpretaciji, ki je preč od bleščanja na površini — to je po tehnični plati — zanj le nujno zgolj zunanje sredstvo — je vse obrnjeno v duhovnost, v jx>globitev, v zmagovanje duha nad materijo, tod se nam že začenja odpi-tati zadnji, najgloblji izvor in smisel tega svojskega človeškega izražanja, glasbe. V nerazbitno enotnost so pri Borovskem združujeta tehnično pojiolni način obravnavanja z interpretatorsko sugestivnostjo in inteligenco.
Posamezne točke so mojstra predstavile v vsej širini njegovih interprelacijskih in tehničnih sposobnosti. Bachovi toccati za ogrle v d-molu je dal podobo, ki je do kraja izčrpala mogočno, polno orgelsko zvočnost te sijajne kompozicije. Čudovit niz, z vso fineso tudi v odtenkih, ki zvene lirično prikazan s 9krbno zvestobo logičnemu in preciznemu Bachovemu slogu, je predstavljalo »Šest invencij«. Tehnično izredno težavna, razgibana in mogočna »Kromatična fantazija in fuga jo v Borovskejra interpretaciji morala navdušili ter je tudi doživela izborno razumevanje ter navdušenje Beethovnova sonata v c-duru (VValdstein-Sonate) je Borovski podal z izbornim smislom za dejstvo,, da se v njeni sicer klasični formi ranosti javljajo romantične primesi in vplivi, ki ji dajejo ponekod značaj naglega poskočnega in nestanovitnega prekijievanja. Kunčev »Nocturno« je v Borovskem doživel svojega mojstra, ki je iz kompozicije _ znal izvabiti z občutljivo tenkočutnostjo krhko, intimno, emocijo. Občinstvu je bilo prav posebno všeč »Kolo«, kompozicija, ki jo je bil napisal znani skladate!) Boris Papandopulo. Ostro ntmizirano in na melodiki bogato delo je bilo seveda deležno obilnega priznanja in navdušenja. Nato je podal Chopinovo »Fantnzijo-Impromptu«. > plemenito nostalgijo prežeto delo, njegov svojevrstni »Scherzo v cis-molu«, Lizstovo »Junaško elegijo« ter »Ogrsko rapsodijo št. 10«. Seveda sta bili ti poslednji, efektni in razgibani deli »prejeti z odobravanjem, ki se kar ni hotelo poleči. Za oklep je dodal še po eno Ljadovljevo in Lizstovo ter tri Chopinova dela.
Koncert A. Borovskega vsekakor predatavlia morda najintimnejši umetniški večer, kar smo jih leto« doživeli v filharmonični dvorani.
Mariborski drobiž
Maribor, 26. februarja.
Lep uspeh »Prodane neveste«. Snoči je bila v mariborskem gledališču premiera »Prodane neveste«, ki je dosegla izreden uapeh. Gledališče je bilo popolnoma razprodano ter je v izrednem razpoloženju priredilo dirigentu Herzogu in vsem pevcem velike ovacije.
Od doma je odšel neznanokam 16 letni mizarski vajenec Polič Ernat, uslužben v tovarni pohištva Štefan Koter v Mlinski ulici ter se dosedaj še ni vrnil domov.
Lepa slovesnost Rdečega križa v Studencih. Snoči je imel Rdeči križ v Studencih lepo slovesnost. Odlikovani so bili zaslužni društveni delavci Ulbrich Anton, Pušnik Franc in Vida Rantaža Predsednik Rdečega križa župan Kaleh je izročil Ulbrichu diplomo, Pušniku in Vidi Rantaža pa srebrni kolajni. Prireditev 6e je vršila v dvorani deške šole ter je bila lepo obiskana. Prisostvovali so ji tudi odlični predstavniki iz Maribora.
UZnJEIRNH POSOJILNICA
REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO
V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7
POLEG HOTELA UNION
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru
Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt!
Posojilnica daje kratkoročna posojila
Šport
čez
nedeljo
Po trdem boju je Nemčija premagala Jugoslavijo s 3:2 (1:2)
80.000 gledalcev je bilo presenečenih nad igro gostov, ki so se pokazali kot enakovreden nasprotnik
Berlin, 26. februarja.
Danes }e bila v Berlinu na olimpijskem stadionu pred 80.000 gledalvci nogometna tekma med jugoslovansko in nemško nogometno reprezentanco. Moštvi sta nastopili v tehle postavah:
Nemčija: Klodt, Janes, Streitle, Kupfler, Ti-bulsky, Kitzinger, Biallas, Stroh, Gauchel, Hahne-inann, Urban.
Jugoslavija: Glaser, Hiigl, Dubac, Lehner, Ste-vovič, Kokotovič, šipoš, Vujadinovič, Wolfl, Petrovič, Perlič. — Tekmo je sodil Poljak Rutkowski.
Naše nogometno zastopstvo je danes v Berlinu pred 80.000 gledalci pokazalo Nemcem, da se igralci z Balkana, kot je našo reprezentanco imenoval nek nemški časopis, ne dajo kar tako premagati. Dokazalo je dalje, da je naš nogomet na isti višini kot nemški ter je v tem oziru naše moštvo pripravilo Nemcem neljubo presenečenje. Zmaga Nemcev je sicer zaslužena, vendar so zmagali Nemci — resnici na ljubo povedano — z neregularnim golom, ki je padel v 26. minuti drugega polčasa po očitnem offsidu. Sicer bi bil izid današnje tekme ined Jugoslavijo in Nemčijo 2:2. Kljub porazu Jugoslavije, ki je izražen z razmerjem 3:2, smo lahko z rezultatom zadovoljni, ker pomeni ta rezultat tekme pred 80.000 gledalci in ob pristranskem sodniku, ki je očitno podpiral domače, zares lep uspeh.
Po običajnih pozdravih se je pričela igra na lepem igrišču, poraščenem s travo, točno ob 3.10 popoldne. Nemci so ostro začeli ter so s takšno igro dali prav dosti opravka našim mehkim igral-
cem. Vendar so naši pripravili domačemu moštvu I pričakovano prisodil prosti 6trel proti Jugoslaviji neprijetno presenečenje že v 26. minuti prvega | zaradi nekega faula, ki ga je, kakor se zdi, videl
polčasa. Iz poteze, ki se je začela pri Vujadinovi-ču pa preko šipoša in Wolfla ter se končala pri Petroviču, je mali Aca Petrovič pokazal Nemcem, da znamo Jugoslovani dajati tudi gole. Ta gol je bil hladen tuš za številno občinstvo, ki je bilo gotovo prepričano, da bodo njihova vrata ostala nedotaknjena. Nemci so po tem golu začeli še ostreje napadati. V 35. minuti so izsilili kot, po katerem je pred našim golom nastala gneča in je iz nje Hahnemann iz neposredne bližine izenačil. Naši pa tudi zdaj niso klonili. Pogoste napade Nemcev so vračali. Kako so bili naši napadalci nevarni, dokazuje najbolje dejstvo, da so bili nemški branilci primorani šestkrat poslati žogo v kot, medtem ko so od naših izsilili kot le dvakrat. V 39. minuti so naši izvedli lep napad, spet preko šipoša, ki je lepo poslal žogo Wolflu, ta pa je brez oklevanja prisilil nemškega vratarja, da je moral iti po žogo v mrežo. Ponovno presenečenje za 80.000 glavo množico. Navdušeno so pozdravili ta uspeh Jugoslovanov člani jugoslovanske kolonije, ter ga pozdravljali z zastavicami.
V drugem polčasu so Nemci spet začeli silovite* napadati. Postali so izredno nevarni. Dosti opravka je imel jugoslovanski vratar Glaser, ki je žel mnogo odobravanja pri občinstvu zaradi svojih krasnih parad. Naš napad je v tem delu igre izvedel malo prodorov. Bil je namreč oslabljen, ker sta se zvezi pomaknili v obrambo* hoteč ohraniti dotedanji rezultat. V 10. minuti je sodnik ne-
samo on. Naši so naredili pred svojimi vrati zid, kljub temu pa se je nemškemu branilcu Janesu posrečila najti pot žogi v vrata. V 15. minuti in 16. minuti so naši izsilili dva zaporedna kota, ki pa sta ostala neizrabljena. V 26. minuti desno krilo Nemcev dobi žogo od voditelja napada v offside poziciji in strelja v gol. Sodnik ta gol prizna. Naši sq bili presenečeni nad priznanjem tega gola. Na ta način je sodnik Rutkowski pomagal domačim
do zmage.	.	.
Naše moštvo je imelo danes težak boj Imelo je nasproti sebi fizično močnejšega in dobro vi-granega nasprotnika, ki je pakazal izvrsten nogomet. Kljub dobri igri pa so Nemci pokazali dve precejšnji napaki, in sicer neodločnost pred golom in netočno streljanje. Istočasno pa so v polju po>kazali tehnično popolen nogomet. Naši so bili nasproti domačim telesno šibkejši, vendar pa so bili pred golom mnogo bolj odločni in v streljanju neprimerno točnejši kot pa domačini. Igrali so vsi brez izjeme dobro. Obramba je še prav posebno opravila svojo nalogo. Njej je mnogo pomagal Vujadinovič, ki se ie vračal preko Šipoša, ki pa danes ni bil niti najboljši. Precej se je obotavljal, izgubljal žogo in večkrat tudi slabo streljal.
V	splošnim moramo biti z našim današnjim uspehom zadovoljni, ker so naši igralci častno zastopali naše barve v Berlinu, Prepričani smo, da bo naše nogometno zastopstvo v revanžni igri v Belgradu Nemcem vrnila poraz.
Cizelj Miran — prvak mariborske podzveze v alpski kombinaciji
Maribor, 26. februarja.
V soboto popoldne in v nedeljo dopoldne je bilo pri Senjorjevem domu tekmovanje za prvenstvo mariborske Zimsko športne zveze v alpski kombinaciji. Izid tekmovanja je ta-le:
Smuk na 3000 m: 1. Cizelj Miran (SPD Maribor) 4:39, 2. Čop (SPD Maribor) 5, 3. Dorček (SPD Maribor) 5201, 4. Jurič (Rapid) 5:13, 5. Herle (SPD Celje) 5:22.
Tek skozi vratca na progi 750 m: 1. Cizelj 2:33,2, 2. Čop 2:45,1 3. Herle 2:50,2, 4. Jurič 3:02,1, 5 Dorčeč 3:02,2.
V skupni oceni za alpsko kombinacijo pri tekmovanju za prvenstvo mariborske Zimskošportne podzveze je postal prvak Miran Cizel) (SPD Maribor), drugi je bil Čop (SPD Maribor), tretji Herle (SPD Celje), četrti Dorček (SPD Maribor), peti Jurič (Rapid), šesti Lautner (SPD Maribor), sedmi Fanedl (SSK Maribor), opmi Vesnaver (SSK Maribor), deveti Škabin (SPD Maribor) in deseti Preiss (SPD Maribor).
Za smuk, ki je bil na ing. Lenarčičevi progi, ie bil 6neg nekoliko moker, dočim na slalomski progi razmeroma trd. Tekmovanje je organiziralo SPD Maribor z neumornim načelnikom zimskošportnega odseka Drago Senico na čelu.
SK Ljubljana : Ferraria (Zagreb) 5:3
da nimajo prehudega gosta pred seboj, so postali zložni in taki ostali tudi do konca. Rezultat je bila raztrgana igra, v kateri so tudi gostje večkrat prišli do sape. Domači so si danes ustvarili serijo zrelih prilik, videlo pa se je, da je moštvo šele dobro začelo migati in da je od jesenske forme še precej daleč. S Hajdukom bo moralo zaigrati vse drugače, če bo hotelo iz Splita prinesti zadovoljiv rezultat. Vse linije so še precej pod svojo funkcijsko sposobnostjo in znanjem.	_
Gostje 60 imeli dobre moči v Maršamcu, starem Premrlu, Gruškovnjaku in Balašu. Igrajo prav čeden kombinatoren nogomet, ki pa ga variira tudi z dolgimi, često na slučajno obrnjenimi prodori, ki pa se jim včasih radi dobro obneso. . "‘Gole so zabiti iz 'Ljubljano: dva Janežič, dva Grintal,=enega pa Vovk. Za goste pa so zapisali: Gruškovnjak, Novak in Ralaš.
Občinstvo se je v tekmi lahko precej nasmejalo, saj tudi brez smešnih prizorov danes na igrišču ni šlo.
Za zadnjo vajo pred nevarno potjo v Split^ je SK Ljubljana povabila v goste odlično zagrebško prvorazredno zagrebško moštvo Ferrarijo. Ker je bilo najavljeno po časopisju, da bo na igrišču prenos tekme med Jugoslavijo in Nemčijo, se je zbralo lepo število gledalcev, skoraj na osem sto bi jih človek cenil. »Prenos« pa je bil bolj »privatna stvar«, širši krog je sproti zvedel le za stanje te važne mednardne tekme.
V glavni tekmi
so črnobeli gostje, krepki in veliki ljudje, nastopili v tejle postavi: Pokos, Maršanič, Sokolič, Gradiški, Premrl, Luketič, Peternac — Gruškovnjač, Novak, Balaš in Osterman.
Domači so nastopili v svoji navadni postavi: Lindtner, Ceglar, Bertoncelj.Stanko, Vodišek. Šercer, Boncelj, Janežič, Pupo, Grintal, Vovk in Erber.
Takoj v začetku se je,videlo, da so gostje prizadevno in agilno moštvo, ki pa proti Ljubljani ne bo moglo bogve koliko opraviti. Ljubljanski napad je kaj kmalu razbil njihove vrste, bil je pa tako neroden in za igračkanje razpoložen, da si je sproti zapravljal šanse. Ko so domačini zapazili,
Zagreb : Split 5:1 (2:0)
Zagreb, 26. februarja.
Danes je bila pred 4000 gledalci sedma medmestna nogometna tekma med Zagrebom in Splitom. Za tekmo je bilo precej zanimanja, ker so doslej v teh srečanjih vodili Dalmatinci z 18:11. Danes pa so jim dali Zagrebčani pošteno lekcijo ter pri tem pokazali za razred boljšo igro. Zagreb je postavil enotno moštvo, posebno napadu se je poznalo, da so igralci iz enega kluba. Zelo nevarni so bili Hitrecevi ostri streli na gol. Izvrstna je bila tudi zagrebška obramba. Vratar je pa imel še posebno 6rečo. Splitčani, ki jih je zastopal Hajduk, danes niso pokazali igre, kakršno smo navajeni videti pri njih. Napad je skoraj popolnoma odpovedal Krilska vrsta je morala pomagati obrambi prot: izvrstno razpoloženemu zagrebškemu napadu. Najboljši mož je bil mladi vratar Ivančič, ki pa sam ni mogel ubraniti neštetih strelov na svoj gol. Izid tekme odgovarja poteku igre.
Tekmovanje za pokal LNP
Maribor, 26. februarja.
Za današnje tekme na stadionu Železničarja ^ je vladalo med mariborskim športnim občinstvom veliko zanimanje, o čemer priča številen obisk tekem. Vreme je bilo krasno in se je na igrišču zbralo okoli 800 ljudi.
ŽELEZNIČAR : SLAVIJA 7:0 (3:0)
Današnja tekma med domačima nasprotnikoma Železničarjem in Slavijo se je končala z rezultatom, ki prav za prav preseneča, sodeč po uspehih, ki jih je dosegla Slavija v jesenskem tekmovanju ravno proti domačim klubom. Železničar je ie v prvi četrt ure dosegel po Frangežu II., Pavlinu in Orlu vodstvo treh golov, pri tem pa je držala Slavija ves čas odprto igro. V dmgetn polčasu se je slika spremenila v toliko, da je dobil Železničar v polju izrazito premoč. Izkoristil je štiri od neštevilnih priložnosti ter je v 20., 26., 28. in 38. minuti postavil končni rezultat. MARIBOR i RAPID 2:1 (1:0)
V drugi tekmi sta se srečala SK Maribor in Rapid, ki sta vzela igro od začetka do konca zelo resno, tako da je imela res značaj boja za prvenstvo. Obema moštvoma 6e je videlo, da imata še vedno zimo v nogah. .............................. .
V prvem polčasu je bila igra več ali manj odprta. Več ugodnih priložnosti je imel Maribor, vendar jih napad ni znal izkoristiti. Edini gol v prvem polčasu je zabil v 42. minuti Dušan. Drugi polčas se je začel s presenečenjem. Rapid je takoj v prvi minuti izenačil. Krainer je pobegnil po levem krilu, Njegov prvi strel je vratar prekratko odbil. Ponovni strel je pa obsedel v mreži. Igra je postajala vedno bolj ostra, tako da e moral sodnik nekajkrat igralce miriti. Zaradi žalitve sodnika je moral zapustiti igrišče Tičar, vendar pa je Maribor kljub desetim igralcem še izenačil. V 28. mm. ie pobegnil Tonček po levem krilu ter podal Barloviču. Njegov strel je vratar ubranil, odbil pa je žogo na nogo Bačniku, ki jo je poslal v prazna vrata. Pozneje je Rapid imel še več lepih prilik, da izenači, vendar je tudi najbolj zrele priložnosti zastrelil.
SK Ljubljana B : SK Kranj 6: i
Kaj obljubljajo Hrvatje slovenskim nogometašem
če Slovenija podpre njihovo zahtevo po ustanovitvi treh samostojnih nogometnih zvez v državi
Tukaj je bila danes konferenca zastopnikov nogometnega športa, ki podpirajo stremljenja an zahteve zagrebške nogmetne podzveze, oziroma hrvaških nogometnih klubov. Konference so se udeležili zastopniki zagrebške, splitske in osiješke nogom. podzveze. Svojo odsotnost sta opravičila dr. Trivunac iz Skoplja, ki je spremljal našo državno reprezentanco v Berlin, in Kosta Hadži, ki je bil zadržan. Tukajšnji nogometni klubi so tudi željno pričakovali slovenskega zastopnika Kostla iz Ljubljane, ki pa je poslal samo pismo, v katerem je obrazložil, da Slovencem iz finančnih razlogov ne kaže ustanavljati posebne slovenske nogometne zveze, ki je ne bi mogli vzdrževati. Konferenco je vodil dr. Kraljevič, predsednik ZNP. Potekla je v popolnem soglasju vseh navzočnih, ki so potrdili neomajno stališče, da se mora jugoslovanska nogometna organizacija spremeniti tako, da bo razdeljena na tri popolnoma avtonomne zveze, in sicer v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Le državno reprezentanco bi sestavljal skupni odbor. Na konferenci so razpravljali tudi o polo-žaju slovenske podzveze in o stališču dr. Kostla. Sklenili so, da ponudijo Slovencem vstop v zagrebško zvezo, ker svoje slovenske ne bi mogli vzdrževati, pod pogojem, če jih ti podpro na iz-rednem občnem zboru zveze. Zato pa jim dajejo popolno samostojnost v Sloveniji, vse dohodke od prireditev v Sloveniji in ne bi zahtevali nobenih dajatev za novo zvezo v Zagrebu. Ti pogoji bi bili seveda ugodni tudi za Slovence. Z ozirom na to je treba pričakovati, da bo prišlo do pogajanj med Ljubljano in Zagrebom. Svoje sklepe so udeleženci današnje konference zbrali v sledečo resolucijo:	.	,
»Vsi delegati zagrebških klubov m podzvez soglašajo v tem, da je današnja športna ureditev škodljiva v splošnem, posebno pa še za hrvaške športne koristi, in da je edino pravilen sklep za organizacijo na podlagi načel, ki so jih predložili zastopniki zagrebške nogometne podzveze^na pre-
Italijanski nogomet
V	italijanski prvi diviziji so bili danes v posameznih tekmah doseženi naslednji rezultati:
Bologna : Lazio 2:1.
Novarra : Livorno 2:1.
Milano : Bari 3:1.
Ligura : Genova 1:0.
Juventus : Ambrosiana 0:0.
Triestina : Napoli 0:0.
Roma : Lucchese 4:1.
Torino : Modena 1:0.	]	.
Na prvenstveni tabeli vodi Bologna, ki ima 29 točk, sledi ji z 28imi točkami Liguria, 26 točk ima Torino, Ambrosiana jih ima 25. 'Triestina je predzanja s 15imi točkami.
teklem občnem zboru nogometne zveze v Belgradu. Izjavljajo, da jih ne vežejo sklepi preteklega občnega zbora, ker so bili sprejeti potem, ko so zagrebški zastopniki zapustili _ občni zbor. Dajejo popolno oblast vodstvu zagrebške nogometne podzveze, da z akcijo vodi do končne zmage in da zahteva sklicanje izrednega občnega zbora zveze najkasneje do 30. aprila letos ter sprejetje načela o preureditvi v najkrajšem roku. Vsi hrvaški klubi bodo dosledno zahtevali svoje pravice, v kolikor pa se te pravice ne priznajo, bodo izvajali posledice, to ge pravi, da ne bodo več sodelovali v Jugoslovanski nogometni zvezi.«
Mednar. smuške tekme v Romuniji
Pri mednarodnih smučarskih tekmah v slaloj mu je zasedel prvo mesto Francoz Laforgue z & min. in 17.6 sek., drugi je bil spet Francoz Bois> son z 2 min. 26.8 sek.; tretji prav tako Francoz, in sicer James Couttet, s časom 2 min. 26.9 sek. Sele četrti je bil Nemec Oberland z 2 min. 49.4 sek.
Belgrajski nogomet
Belgrad, 26. febr. m. Danes sta bili odigran* v Belgradu ii Zemunu dve prijateljski nogometni tekriii. V Zemunu je gostovala oslabljena Jugosla' vija in premagala Zemun z 2:0, na igrišču J* dinstva pa je Bask premagal Jedinstvo s 6 : 4.
Italijan Loatti zmagal v pariški kolesarski brzinski tekmi
V pariški brzinski kolesarski dirki je danes zmagal Italijan Bruno Loatti, ki si je priboril v skupnem tekmovanju pet zmag.
Basketball Italija : Nemčija 13:7
Danes je bila v Neaplju odigrana mednarodna tekma v basketballu med Nemčijo in Italijo. Proti pričakovanju je italijanska reprezentanca premagala nemško z izredno visokim rezultatom 13.7.
Srednjeevropski teniški pokal
Varšava, 26. febr.
V tekmovanju za srednjeevropski teniški P?" pokal je prišlo do važnih sprememb. Včeraj 1 bila v Varšavi konferenca delegatov iz držav, sodelujejo pri mednarodnih teniških tekmah * srednjeevropski pokal. Navzoči so bili tudi predstavniki Poljske, Madžarske in Jugoslavije. K®1**' čija in Italija se bosta udeležili prihodnje leto tekmovanj, povabljena pa je bila tudi Romunija. Točni datumi tekem bodo odrejeni pozneje. Predsednik odbora za leto 1939 bo predsednik poljskega teniškega združenja inž. Miler. Delegati so sPre" jeli tudi načela, ki naj veljajo pri nrihodnjihi tekmah za pokal jugoslovanske kraljice Marije (damsko tekmovanje). Teh tekmovanj se bodo v bodoče udeleževale predstavnice Nemčije, Madžarske, Italije. Poljske in Jugoslavije. Izločilna tekma med Italijo in Jugoslavijo bo verjetno že pred 1. julijem; Poljska in Nemčija se bosta srečali v Varšavi pred 1. avgustom, medtem ko bo Madžarska igrala z zmagovalko. Finalne tekme so določene za dne 24. septembra. Ni pa še določeno, kdaj se bosta srečali Jugoslavija in Italija.
SK Maraton — prvak Maribora v rokoborbi
Danes dopoldne je bil v veliki dvorani Uniona revanžni dvoboj v rokoborbi med Pekovskim športnim klubom in SSK Maratonom. Po ugibanjih v Mariboru je bilo upanje, da se bo SSK Maratonu temeljito posrečilo revanžirati 6e za poraz ob priliki prvega srečanja. »Mariborski Večernik« ie celo poročal, da >e v prvem dvoboju Maraton zmagal samo zaradi tc ga, ker PSK v treh težah ni postavil nasprotnikov. Kljub temu, da je tokrat PSK imel vse teže, razen težke, je Maraton zmagal s še večjo razliko točk. Prvo srečanje se je končalo s 13:8, današnja revanza pa s 15:6, skupaj torej 28:14.
S to zmago si je Maraton priboril pravico do nadaljnjega tekmovanja za državno prvenstvo moštev.
V	kratkem bomo imeli v Mariboru priliko videti zagrebškega zmagovalca Croatio.
SK Mars : SK Reka 6 : I
Marsovci so se zadnje čase kar nekam razmahnili. Strah in tiepet so postali za vse klube, s katerimi se spoprimejo. Zadnjič so ugnali v kozji rog Hermežane. Po Ljubljani so bili športni preroki mnenja, da je bil njihov uspeh proti Hermesu slučajen in da bodo v tekmi z viško Reko prav gotovo temeljito pogoreli. Marsovci pa so zanikali vse te glasove z novo, neverjetno visoko zmago. Nihče bi ne mogel verjeti, da bodo zmagali kar s 6:1 — in vendar se je zgodilo tako.
600 jeseniških delavcev je tekmovalo v Kranjski gori
Danes je priredila Kranjska industrijska družba v Kranjski gori svoj smučarski izlet, združen s tekmami delavcev - športnikov. Po številu tekmovalcev je bila to doslej največja zimsko-športna prireditev.
Prijave za tekme in izlet so bile velike in se je k tekmam prijavilo nad 600 tekmovalcev-delav-cev, ki so tudi vsi nastopili. Prijave in tekmovalne točke pa so bile sledeče: tek na 10 km — 52 tekmovalcev, veleslalom na 3 km — 46 tekmovalcev, slalom na 1 km — 218 tekmovalcev, tek na 3 km — 197 tekmovalcev, za skoke — 68 tekmovalcev, ter končno še 68 obratovodij in ostalih sodelavcev KID, ki so tekmovali na 400 metrski progi v slalomu.
Danes zjutraj ob 7 je odpeljal z Jesenic poseben vlak v Kranjsko goro z 1300 udeleženci tega izleta in tekem. Takoj po prihodu vlaka v Kranjsko goro se je oblikoval od kolodvora pa do Pod-lesa, kjer so bile tekme, sprevod. Na čelu sprevoda je korakal olimpijec Albin Jakopič z državno zastavo, njemu ob strani pa sta šla znana tekmovalca, ki sta tudi že večkrat zastopala Jugoslavijo na mednarodnih smučarskih tekmah — Emil Žnidar in Alojz Žvan. Za temi je šla godba, nato pa predsedstvo in tehnično vodstvo tekem. Vsi delav-ci-smučarji so korakali v četverostopih s smučmi na desnH rami. Sprevod je nudil lepo sliko organiziranih delavcev, ki so šli enkrat namesto v tovarno v prosto naravo, kjer So prebili ves dan.
Po prihodu vsega sprevoda na Podles so se tekmovalci v hipu razpršili vsak na svoj prostor. 'Število 600 tekmovalcev in kratek čas sta dala tehničnemu vodstvu ogromno dela, ki ga je zmagal začuda hitro, brezhibno in odlično. Kljub temu ogromnemu številu tekmovalcev so se tekme v redu in brez vsake nezgode nehale v pičlih dveh urah. Po dopoldanskih tekmah je bilo ko-
silo, ki so, ga delavci-tekmovalci dobili od vodstva zastonj. Popoldne pa so se tekme nadaljevale na 20 metrski skakalnici v Kranjski gori. Tudi skoki na skakalnici so bili kljub velikemu številu tekmovalcev kmalu končani. Med vsemi tekmovalci v skokih se je najbolj odlikoval Albin Jakopič, ki je imel tudi najdaljši skok dneva z 21 metri.
Po končanih tekmah pa je sledila pod skakalnico razdelitev nagrad. KID je za tekme delavcev-smučarjev razpisala 21 pokalov, ki jih je razdelila ga. direktorjeva dr. Klinarjeva. Odlikovani so bili po prvi trije tekmovalci v posameznih panogah.
V	teku na 10 km 1) Mrak Franc 47:12, 2) Pogačnik Tone 49:10. 3) Razinger Anton 50:45.
Tek na 3 km 1) Kordež Andrej 14:24, 2) Dona Roman 15.06, 3) Grossmayer Anton 15:17.
Veleslalom na 3 km 1) Zvan Alojz 2:55.01, 2) Žnidar Emil. 2:27.04. 3) Čaler Franc 2:05.01.
Slalom na 1 km 1) Langus Dani 1:31.03, 2) Gašperlin Franc 1:33.03, 3) Florjančič Boris 1:36.
Slalom na 400 m 1) Inž. Sauer Ivan 22:00, 2) Marn Herman 22:03, 3) Šega Boris 24:02.
Skoki — seniorji 1) Jakopič Albin, 2) Razinger Tone, 3) Pogačnik Tone.
Skoik — juniorji 1) Bukovnik Leon, 2) Brun Berti, 3) Razinger Lojze.
Vsi imenovani so dobili v spomin na današnje tekme lepe pokale. Vseh pet pokroviteljev tega izleta pa je dobilo v spomin vsak ličen lesen pokal iz orehovega lesa.
Inoiemstvo 25 din, Uredništvo: Kopitarja« nlir* (MII Telefon 4001 do 4005. Ugraiftl Kopitarje« ali« 6,
  ,	,„biU	.„1,	jeU»nlk	ob	12.	Mesefna	naro»nina	12 din. la Inoiemstvo 25 din, Uredniško: Kopitarjev« mira srn m*>ion wwi an
*8S«S!H	PB	JugoiloTUulm	tiskarno	i	Ljubljani:	K.	C«i.	Izdajatelj	Inž.	Jožo	Sodja.	Urednik:	Mirko	Javornik.