. 'n *■!i. x j \ .ni. STRAŽA Uredništvo izhaja v pondeljek, sr^tp m.p^iek. o in upravništvo jé v Mariboru, Koroška cesta št 5 Z uredništvom sempre govoriti vsaki dan samö öd ii.'ijo Ì2.’ure. Rokopisi se ne ‘,Wačajc>. Ruiiiiti političen list za slooenslto ljudstvo Nezaprte reklamacije sp poštnine -prošte. Telefon interurbani st 113. ,, c|, Maribor, dne 4. aprila 1924» Imetnik Demokrati in policaidemoirati. Pri Janških volitvah so bàli demokrati v Srbiji vsled radikalnega terorja sicer ovirani in oškodovani, a so vendar obdržali večino svojih pozicij, dočim so se prečaarski kraji zelo odločno izrekli preti demokratski stranki. Hud je bil demokratski poraz na Hrvatskem, popolen pa v Sloveniji, kjer je bil po dolgih pogajanjih in proti reverzu, s pomočjo od druge politične skupine izvoljen samo eden demokratski poslanec. Po tem volilnem izidu je bilo že tedaj jasno, da so demokrati v Srbiji eno, oni v Hrvatski in Sloveniji pa drugo. V Srbiji je narod glasoval za demokrate iz odpora in protesta proti režimu in proti radikalni stranki, ali v Srbiji so za demokrate glasovali opo-zicijonalci, pri nas pa zakrknjeni in zaslepljeni režimovci, ki vedno glasujejo za eno od strank, ki je na vladli, ali pa ki ima izgleda, da tja pride. Z drugimi besedami lahko rečemo, da predstavljajo v Srbiji demokrati del naroda, pri nas pa samo izrazite protiljridsike in nerazsodne elemente. Danes je razdor med srbskimi in prečanskimi demokrati gotova stvar. Demokratski stranki, ki se je po večini sestavila iz srbskih protiradikalskih političnih skupin, je delal prirastek iz Hrvatske in Slovenije sploh ves čas slabo uslugo. Srbi iz Hrvatske in Vojvodine so zanesli v to stranko mržnjo proti Hrvatom, politične metode nekdanjih madžarskih slug itd., najslabše je pa gotovo prispevala gospoda iz Slovenije, ki se je v demokratski stranki pod krinko jugoslovanstva delala za večje Srbe od Šumadincev ter se na vse mogoče načine ponujala za biriče in ovaduhe nad lastnimi rojaki. Da je ta svojat padla ravno med demokrate, je bil samo slučaj, če bi se bili tedaj radikali le malo ozrli po prečanskih krajih, bi bilo vse od Pribičeviča do Žerjava in Kukovca že od početka Jugoslavije pristno in vneto radikalsko. Ta slučaj je napravil pravim demokratom v Snbiji mnogo škode, a Hrvati in Slovenci so tako razsodni in razumni, da že dolgo časa vidijo na eni strani demokrate, na drugi pa batinaše in policajdenvokrate ter poštenim srbskim politikom v demokratski stranki ne štejejo v zlo, kar so zakrivi// Pribičeviči in Žerjavi po naših krajih Razdor med demokrati se je že dolgo pripravljal in sedaj je gotov. Jugoslavija je namreč stopila v novo fazo političnega razvoja in odslej ne bo več mogoče reševati naša notranja življenjska vprašanja z gnilimi kompromisi, mimoidočimi koalicijami in drugimi na premetenih računih in izigravanju egoističnih instinktov slonečimi kombinacijami, marveč vsa politična borba se vrši od danes med ostro ločenima taboroma: koalicijo vseh poštenih elementov Jugoslavije na eni in koalicijo vseh nepoštenih na drugi strani. Opozicija .je postala središče, okoli katerega se zbirajo in se bodo še zbirali vsi, ki hočejo Jugoslaviji dobro, dočim ostane blok vladnih strank naravno to, kar je, zveza med nasilniki in njihovimi prodanci, ki se more držati samo z nemoralnimi sredstvi, dokler pač 'gre. Ob tej novi fazi so se temeljito in upamo tudi končno veljavno opredelili demokrati in policajdemokrati ali bagnasi: prvi v koaliciji poštenih, drugi pa v koaliciji nepoštenih. Upanje, da pid tej opredelitvi ostane, nam utrjujejo zlasti glasovi iz srbskih vrst demokratske stranke. Komaj je Pribičevič s svojo družbo preskočil v Pašičev tabor, je že napisal demokratski list »Odjek« v Beogradu sledeče: »Ne le samo.,Srbi, samo Hrvati ali Slovenci, pravi člankar, ta ali oni del državljanov, nego vsa domovina brez razlike plemena in vere se je dvignila, da bi vigla ob tla ogabni režim korupcije in nezakonitosti. Odpor vseh državljanov 'je za trenutek potisnil ob stran vse druge posebne strankarske ozke in koristi, samo da da deželi pravno stanje. Ne stranke, nego vsa dežela se je razdelila na dva tabora: tam režim konzorcija, ki eksploatira oblast, kot tiste ■družbe, ki so svoječasno imele v najem afriške kolonije, tu pa je vse, kar- ni v zapisniku Pašičevega konzorcija. Po nesreči nosi navrh vsega ta režim še čisto srbsko znam fco.« V tretje se pojavlja na političnem torišču demokratska stranka v svoji pravi in samostojni ulogi, toda Svetozar Pribičevič ji pri tem zabada nož v hrbet, ker računa na ceno svoje osebe v novi Pašičevi kombinaciji. »Ljubo Đaviđoviča je zapustil v trenutku, ko je sporazum vseh plemen in ver na pohodu, stopil pa na Pašičevo stran, ko le-ta najbolj divja s svojimi Smaovci, hoteč tako zakriti režim nasilja in korupcije.« »Svetozarja Pribičeviča ne vodijo pri njegovem današnjem izstopu iz demokratske stranke 'niti morala, niti prepričanje, niti ne državotvorni interesi.« Takoj nato se je od iste strani ugotovilo, daPribičevič v nobeni priložnosti ne mere prikriti, da »prezira demokracijo, parlamentarizem in ves ostali naivni in sentimentalni balast, ki ga demokracija po njegovem mišljenju vleče seboj. On je stalno odkrito poveličeval ideal »močne roke.« Od početka do danes je pripovedoval kruto centralistično, birokratsko in skoro vojaško državno organizacijo kot najboljšo osnovo za ustvaritev — duhovnega edinstva. Uporabljati metode demagogije mesto demokracije, da naj bodo Hrvati pastorka, pravi je zločin.« Pribičevič je dosegel, da je vsak četrti njegov pristaš : postal minister, na hitro je spremenil nekaj osobja v svo- j jem ministrskem področju in utaboril je svoj «samostojni < demokratski klub.« Ta »klub« označujejo zopet najboljše 1 demokrati iz Srbije, ki pravijo: »Takoinienovani »nezavisni demokratski klub« ni demokratski pa tudi ne neodvisen. To je samo klub Pribičevičeve frakcije v — radikalni stranki.« Naravna posledica takega mnenja o Pribičevičevi družbi je tudi komunike, ki ga je izdalo glavno vodstvo demokratske stranke dne 1. t. m. glede izključitve Pribičevičeve skupine-iz demokratske stranke. Tako so se ločili demokrati in policajdemokrati. 'Policajdemokrati v Sloveniji napadajo sedaj Davido-viča, pišejo o njegovi »opasni igri«, o njegovih »slabih svetovalcih« itd., zaupnico so poslali Pribičeviču, javnost varajo z »uspehi« in obljubami poBicajdemokratskih ministrov, na kake temelje pa stavijo svoje nade, se vidi pa v tem, da mnogo govorijo o volilni vladi Pašič-Pribiče-viča, ki ne potrebuje parlamentarne večine. Vse to je popolnoma pristno in iskreno- od strani naše policajdemo-kracije, ki se je v zaupnicah že toliko vežbala glede prigoljufanega Reisnerjevega mandata, ki nima volilcev ter se pri svojem navdušenju in isotrudništvu v korupciji in nasilju vedno ogreva za diktaturo. 0i >sv Politični položaj. Vladni poraz v verifikacijskem odboru. Doslej je verificiranih že 61 mandatov poslancev HR SS. Z opozicijo glasuje vedno radikalski poslanec Nastas Petrovič in tako vladi nič ne pomagajo iz raznih krajev naročeni protesti proti izvolitvi hrvatskih poslancev. — Radikali se še precej zanašajo na razpravo o verifikaciji v skupščini, ki bi se lahko vršila v pondeljek. Vsi radikalski poslanci so bili poklicani v Beograd in vse kaže, da se pripravlja zopet boj v skupščini. Spori med radikali. Minister za socijalno politiko Uzunovič še vedno ni prevzel svojih poslov niti še ni prišel v radikalni klub. Ker je tako stanje nevzdržljivo, so nekateri ministri zahtevali od Pašiča, da stvar razčisti. Dosedaj Pašič ni podvzel še nobenih korakov, ker bi to razčiščenje značilo usodepolen udarec, kajti nezadovoljnost s Pribičevičevimi režimskimi metodami v radikalnem klubu raste. Spor med dr. Ninkom Peričem in dr. Lazo Markovičem se še vedno poostruje. Na pritožbe dr. Ninka Periča je Markovič odgovori! sicer z opravičbo, vendar ni mogel ovreči v njej navedenih trditev. Vsled tega se misli, da se bo prav lahko zgodilo, da pride dr. Laziča Markovič pred parlament kot obtoženec. Gotovo je, da sedaj kljub odkritemu podpiranju njegovih pristašev korupcija ne bo ušla zasluženi kazni. Da bi to za režim neprijetno zadevo ublažil, je poklical pondeljek Pašič dr. Ninka Periča k sebi in mu zagotovil ministrsko mesto, skušajoč ga na ta način pregovoriti, da umakne svoje pritožbe, vendar je rezultat tega sestanka neugoden. Ministri po želji Rade Pašiča. Nekateri srbski listi so že večkrat trdili, da se ministri postavljajo in odstavljajo tudi po želji Rade Pašiča. Tako je na primer pri prezadnji vladi dr. Kojič s pomočjo Rade Pašiča postal minister, glede sestave zadnje vlade in podzemnega dela Pašičevega sina pa poročajo zemljoradniške »Novosii« sledeče: V četrtek 27.-nnarca ob sedmih je bila lista nove vlade definitivno sestavljena in kralj je podpisal ukaz. Pri odhodu iz predsedništva je minister Miša Trifunovič izjavil novinarjem, da je dobil ministrstvo za šume in rude, dr. Kojič je pa rekel, da je dobil ministrstvo zgradb. Ali tedaj se je začela hitra in energična intervencija Rade Pašiča in Laziče Markoviča, ki sLa zahtevala za dr. Kojiča ministrstvo za šume in rude, ker z M. Trifunovičem ne bi mogla »delati«. Pašič je šel svojemu sinu-edincu takoj na roke, spremenil je listo glede teh dveh portfeljev in kralj je podpisal nov ukaz. —• Če bi pri nas sestavili interministerialno komisijo za preiskovanje zlorab in korupcijskih afer kakor na Češkem, potem bi tako komisijo gotovo sestavljal — Rade Pašič, v njo bi pa spravil svoje prijatelje in kompanjone: Lazico Markoviča,. Velizarja Jankoviča, Kojiča in še druge, ki so se že dovolj umazali z raznimi špekulacijami in zlorabami ter bi v »komisiji« skrbeli, da bi se razne nečedne afere nemotoma razvijale naprej. — Policajdemokrati sedaj pravijo, da so zato šli v vlado, da pobijajo korupcijo. Radovedni smo, kako si to predstavljajo, ko vendar Pašičev sin razpolaga z ministrstvi in ministri. Dolgovi Srbije v Ameriki. Jugoslovansko-ameriška komisija za. reguliranje dolgov je že pričela delovati v Washingtonu. Dolgovi Jugoslavije, pravzaprav Srbije v Ameriki znašajo 54 milijonov dolarjev. Od te svote je za časa vojne Srbija dobila 26 milijonov v gotovini, 28 milijonov pa v vojnem materijalu. Jugoslovanska delegacija namerava staviti predlog za zmanjšanje obresti, ki so že ogromno narastle. Poslanec Mlinarič se vrača v HRSS. PoslanečdMlinarič, disident radičeve stranke je sklenil zopet vstopiti v stranko ter je pisal predsedništvu kluba HRSS pismo, v katerem prosi, da mu stranka dovoli povratek. Po svetu. Krvave volitve v Italiji. Volilni boj v Italiji je dosegel vrhunec. Letos sicer ni tako krvav, kakor je bil pri dosedanji fašistovski praksi pričakovati, pa vseeno pride na raznih mestih države do borbe med fašisti in komunisti in volilna kronika beleži že nekoliko mrtvili glav. Tudi med Slovenci in fašisti je prišlo do nemirov. Preteklo nedeljo so nameravali fašisti iz Gorice, v Ajdovščini napraviti agitacijski shod. Slovenski domačini so zborovalce razgnali. Pri povratku je bil avtomobil fašistovskih agitatorjev napaden od Slovencev; pri napadu se je streljalo na obeh straneh ter je bilo nekoliko ranjenih. V četrtek se je vršilo v Gorici veliko volilno zborovanje fašistov, na katerega so prišli znameniti tržaški fašistovski generali. Grški republikanci pozdravljajo Masaryka in Mile-randa. Republikanska liga in Liga za pravico ljudstva v Atenah sta poslali pozdravne brzojave predsednikoma Češke in Francije ter francoski Ligi za pravice ljudstva, v katerih obljubljata, da bosta delovali skupaj z republikanci vseh dežel za pravičnost, bratstvo in mir med narodi. Ogrski monarhisti in fašisti. Po celi Madžarski se je dne 1. t. m. praznovala druga obletnica smrti kralja Karla s svečanimi rekvijemi, ki so se jih udeležile državne in druge, oblasti, šole itd. Iz javnih in mnogih zasebnih hiš vejejo črne zastave. Iz šopronja Imzojavlja-jo, da je tam na izredno svečan način bila odkrita velika slika kralja Karla, katero je naročil mestni zastop. Slavnostni govor je imel znani monarhist, bivši guverner zapadne Ogrske, grof Ciraky. Vidi se, da so Mad žari zelo trdovratni in njihovim izjavam napram veliki in mali antanti ni nič verjeti. Habsburška propaganda se je spetB začela zelo širiti. Zato skrbijo v Budimpešti živeči nadvojvode' ki ob vsaki priliki nastopajo z vsem bliščem in dvornim spremstvom. Na potovanjih se jim prirejajo sprejemi, kakor so bili predpisani za člane aktivne vladarske hiše. — Z monarhisti vred vživajo vso prostost tudi fašisti. Te dni bi morala biti glavna razprava proti fašistu Marfy-ju, ki je organiziral razne bombne antentate, kakor atentat na jude v Gzongrodu, napad na francosko poslaništvo itd. Marfy je zagrozil, da bo, — če ga ne izpustijo — dokazal, da je bil med napadalci tudi sin ministrskega predsednika grofa Be-thlena in da mu je ta dal celo bombo, katero je vrgel proti francoskemu poslaništvu. Razprava je bila sedaj kar naenkrat — odgođena. Odmevi miinchenskega procesa. V Münchenu so stali pred sodiščem vodja nemških fašistov v Bavarski Hitler in general Ludendorff s tovariši, obtoženi veleizdaje proti nemški republikanski državi. Obtoženci so zagrešili pač najtežji zločin proti državi, ko so z orožjem v roki skušali odstraniti bavarsko vlado ter postaviti svojo diktatorsko oblast nad deželo in potem nad celo državo. Obtoženci so proces spremenili v pravo šovinistično in militaristično agitacijo in ko so par tednov govorili o vsenemškem nacijonalizmu, o sili in slavi nemškega orožja, o boju proti socializmu — marksizmu, ko so se rogali ustanoviteljem nemške republike, pacifistom, Vatikanu, vsem glasilcem svetovnega miru in sprave itd., je zastopstvo nemške republikanske države zlezlo pod klop in razsodba v lem procesu je bila prava parodija pravice. General Ludendorf je bil oproščen, oprostitev drugih obtožencev se je pa markirala z malimi globami ter s pogojnim in odložljivim trdnjavskim zaporom. Trdnjavski zapori v Nemčiji so še iz fevdalnih časov ter pomenijo nekak »častni« zapor. — Oficirje, junkerje in druge »visokorodne« so pošiljali radi dvobojev in raznih kravalov v gradiče, kjer so imeli navidezno nadzorstvo profoza, a so se lahko svobodno šetali, popivali v kazini ter dobivali celo dopuste iz trdnjavskih »zaporov«. V take razkošne zapore, ki bi se po pravem morali imenovali letovišča, bodo sedaj poslali Hitlerja in tovariše za par mescev ali tednov, obsodba se pa glasi na 5 in poldrugo letni trdnjavski zapor. Kakor so pri procesu delali propagando za vele-nemštvo, tako bodo to lahko nadaljevali tudi iz teh zaporov še s posebnim uspehom v gloriji »mučenikov«. General Ludendorff bi bil tudi rad deležen tega »muče-ništva« in ko so mu razglasili oprostitev, je ves srdit vpil nad sodniki, da hoče tudi on deliti »usodo« obsojenih. »Sram me bo te uniforme, če ne bom zraven!« — je vpil. Nemška nacionalistična stranka ga hoče sedaj pri volitvah napraviti za poslanca. — Münchenski proces odmeva daleč po svetu. Anglija je razočarana nad novo republikansko Nemčijo, Francozi pa triumpfirajo, češ, kako prav smo imeli, ko smo povdarjali veliko nevarnost velenemškega šovinizma. Delavsko časopisje po celem svetu sedaj primerja razsodbo v fašistovsko-gene- ralskem procesu z razsodbami nemških republikanskih sodišč proti delavcem, ki so kršili red in mir samo iz ogorčenja in obupa radi teptanja socialnih pravic. — Delavce-republikance so junkcrji in oficirji nekaznovano ubijali, po delavskih demonstracijah so pa državne oblasti pošiljale delavce med proste zločince v kaznilnice in najslabše zapore. — Značilno in pohvalno je, da velika večina časopisja avstrijske republike ostro obsoja parodijo pravde v Münchenu ter opozarja Nemčijo na težke posledice tega favoriziranja velenemške propagande. Avstrijci čisto pravilno naglašajo, da sc bo Anglija napram Nemčiji ohladila, Francija bo pa vzela Hitlerjevo afero za povod večjega pritiska na nemški narod, ki seveda ni kriv, da ima tako medlo republikansko vlado. Sporazum v buški vladi. Turčiji je pretila resna vladna kriza radi spora med predsednikom republike, -odnosno vlado in naredno skupščino. Radi nekaterih od vlade V predlaganih zakonov o pravicah predsednika republike je nastal razkol v vladni parlamentami skupini in večina poslancev se je pridružila opoziciji. Grozila je nevarna kriza, ker je hotel celo Kemal paša odstopiti. Končno ■se je pa razburjenje poleglo. Zadnje vesti iz Angore kažejo, da se je vlada udala pritisku parlamenta ter umaknila svoje predloge. Parlament je nato sprejel predlog o pravicah predsednika republike, po katerem predsednik zgubi pravo veta proti zakonom, katere parlament sprejme; tudi vrhovno poveljstvo armade ne pripada predsedniku. Njegcv mandat traja tako dolgo, ket. mandat parlamenta. Kemal paša in vlada sta ta sklep parlamenta sprejela in kriza, ki bi lahko postala usodna za moderni napredek turške republike, je s tem zaenkrat odstranjena. Izenačenje železniških tarifov med Avstrijo in Češko. Po trgovskih pogajanjih, ki se vrše med Avstrijo in Čehoslovaško, se razpravlja tudi o izenačenju železniških tarifov za tovorno blago v obeh državah, kar bi znatno olajšalo medsebojni promet ter koristilo trgovini in industriji. Za izenačenje tarifov se zanima tudi Nemčija ter bodo na lo konferenco prispeli tudi nemški delegati. Prelom rusko-rumunske konference. Na seji rus-ko-rumunske konference v sredo je podal načelnik sovjetske delegacije v imenu ruske vlade daljšo izjavo, v kateri ugotatdja, da ima Rumunija Besarabijo proti volji pretežne večine prebivalstva v svoji oblasti in v kateri odklanja drznost rumunske vlade, da bi se Besarabija priznala kot sestavni del Rumunije. Sovjetska de legacija predlaga skupno posvetovanje o pogojih za ureditev plebiscita v Besarabiji, ker se bo mogla rumunska vlada le na ta način oprostiti obtožbe, da ima Besara- j bij o ravno tako s silo in proti volji prebivalstva v. svoji j oblasti, kakor je to v Bukovini, ki je po večini obljudena z ukrajinskimi kmeti. Sovjetska delegacija zavrača najodločneje poskus, da bi se ji naprtila odgovornost za nadaljno usodo konference. Ako se bo ru-munska delegacija branila nadaljevati delo konference, bo padla odgovornost za to izključno na rumunsko vlado. Nato je ponovil načelnik rumunske delegacije odklanjajoče stališče rumunske vlade, ki ga je bil naznanil že na zadnji seji. Ker se naziranj obeh delegacij ni dalo spraviti v sklad, je bilo delovanje konference proglašeno za končano. Nemško-poljska pogajanja se bodo v kratkem pri- J čela na Dunaju; pogajanja bodo nekako nadaljevanje | konference, ki se je svoječasno vršila v Dresdenu. Raz- j pravljalo se bo o položaju nemških kolonistov na Poljskem, o izvedbi genfskih sklepov v Gorenji Šleziji ter , končno o nekaterih važnih gospodarskih vprašanjih I Poljsko delegacijo bo vodil bivši minister in sedanji ) poslance Von jakov. Obdolžitev amerikanskega pomožnega komiteja. — Preiskovalni odbor senata Združenih držav je prejel težke obdolžitve proti komiteju za pomoč gladujoči Rusiji. Med drugim se očita komiteju, da je leta 1919 izročil 1 milijon dolarjev, ki so bili določeni za pomoč gladujoči ruski deci, protirevolucijonarnim generalom, da so si lahko nabavili vojni materijal. Komiteju se očita še več enakih gorostasnih zlorab v Ameriki nabranega denarja. Za rezultat preiskave vlada veilko zanimanje. Štirikratna morilka. Berlin ima zopet svojo senzacijo, za katero se zanima tudi ostala Nemčija. Posrečilo se je razkrinkati mlado, lepo morilko, ki je s strupom spravila na oni svet tri soproge in ena taščo. Gospa Bischer, kakor se je nazadnje pisala, je bila med vojno bolničarka v neki vojaški bolnici. Ranjencem se je zlasti priljubila, ker jim je dajala na skrivaj morfija, da niso bolečin tako čutili; ko so zdravniki to zvedeli, je'bila takoj odpuščena. Že v bolnici se je smrtno zaljubil v lepo bolničarko polkovnik Koerner; ko je bila odpuščena, jo je poročil ter se preselil z ženo k svoji materi. Med obema ženama pa je kmalu prišlo do razprtja. Komaj je minulo par tednov, odkar sta zakonca živela pri moževi materi, pa je ta nekega jutra nenadoma umrla vsled »otrpnjenja srca«, kakor je konstatiral zdravnik dr. Weiermüller, ki je izvršil mrliški ogled. Za materjo je po par mescih umrl na isti bolezni tudi soprog in ostavil ženi vse premoženje. Mlada vdova se je kmalu znova poročila. Z drugim možem zopet ni dolgo živela, ker je kmalu nenadoma umrl. Tretjič se je poročila z inženirjem Bischer. Tega so nekega dne našli v njegovi sobi s prestreljenim srcem, poleg njega pa je ležal samokres, s katerim se je baje Bischer ustrelil. — Oblasti se je hitro umiranje soprogov zdelo sumljivo, pa so preiskali mrtve žrtve. Uspeh je bil nepričakovan. Dognali so, da so prva dva soproga in tašča bili zastrupljeni z morfijem, dočim je zadnjega moža ustrelila iz revolverja. Oporoke, v katerih zapuščajo celo premo- ženje svoji ženi, je ta sama ponarejevala. Za proces, ki se bo vršil proti tej zastruplejvalki v aprilu, vlada velikansko zanimanje. Generalski škandal. Hrvatski in beograjski listi se v zadnjih dneh bivajo s takozvanim »generalskim škandalom«. Že v zadnji »Straži« smo pisali o težki krizi, ki se je pojavila radi opozicijonalnega bloka in prihoda Hrvatov v Beograd v najmočnejši oficirski organiziciji — »Beli roki«. Belorokci so eni na strani dvora, tudi če bi ta se naslonil v interesu države na opozicijo-nalni blok, d r ù g i pa na strani P a š i č a. Pašičeve belorokce imenujejo v Beogradu »Žuta ruka« in njihova vodilna osebnost je general Okanovič. Toliko kot uvod predno preidemo h generalskemu škandalu. Radi močnega nastopa opozicije in radi prihoda radičevcev v Beograd so se začeli majati temelji Pašičevega režima. Pašič se je v strahu pred opozicijo naslonil na »Žuto ruko« in se poslužil osebnosti generala Okanovi-ča. General Okanovič je pisal v Zagreb pukovniku Gju-kiču pismo, v katerem ga vpraša: Kako bi se držala zagrebška garnizija v slučaju, ako bi obrnila ena velika stranka fronto proti kralju? (Pod veliko stranko so miš ljeni radikali.) Gospod Gjukič je odgovoril Okanoviču, da bo ostala v tem slučaju zagrebška garnizija nevtralna. Za zgoraj omenjeno Okanovičevo pismo in za Gju-kičev odgovor je znal tudi armijski komandant general Tucakovič. Za celo zadevo zvedel tudi v Zagrebu brigadni general Selimir Ostojič. Ta gospod Ostojič si je vzel dopust, se odpeljal v Beograd in je prosil tamkaj potom kraljevega adjutanta generala Hadžiča avdijen-co pri kralju in je kralju ovadil, kar je znak Ko je pa prišlo to celo radikalno-generalsko mavšljanje na dan, je prosil general Okanovič vojnega ministra, da se naj postavita pred vojaško sodišče on in general Ostojič in da se naj tamkaj razčisti ta škandal. Takoj po ravnokar omenjeni prošnji Okanoviča je pa izdal Ostojič, da mu je zadevo s pismom na Gjukiča zaupal g. armijski komandant general Milan Tucakovič. Sedaj je romala cela zadeva do najvišjega mesta in vojni minister je dobil namig, naj ne iznese mučne zadeve, pred sodišče, ampak jo naj likvidira kar sam. Vojni minister general Pešič je nato kar na svojo roko upokojil generala Okanoviča, pukovnika Gjukiča je premestil iz Zagreba, Ostojiča, ki je celo afero denunciral dvoru, pa je kaznoval z enomesečnim zaporom. Penzijonirani general Okanovič se je sedaj zatekel v Rankovičev list »Smotra«, priobčuje tamkaj svoja »odkritja« in zahteva, da se postavi vse višje oficirje, ki so zamotani v ta škandal, pred sodišče. Krvnik Hrvatske — Pribičevič. V »Slobodnem Domu« je napisal predsednik HRSS Radič članek, v katerem pove, kako je dospel pred leti srbijanski republikanec dr. Stefanovič, ki je v političnem razgovoru naslikal tudi ulogo Priibičeviča v teh-le potezah: »Bilo je v decembru leta 1918. Pribičevič je zbral okrog sebe krog 20 srbskih politikov ter književnikov ter jim govoril, kako bi bilo mogoče uničiti hrvatski separatizem in radičevstvo. Ob koncu svojega dolgoveznega govora jim je rekel: »Srbijanci! Pustite meni svobodne roke na Hrvatskem vsaj štiri leta, videli boste, da ne bo izginilo samo radičevstvo, ampak tudi Hrvati kot talki, kakor da jih sploh ni nikdar bilo.« Še danes se sramujem, pravi dr. Stefanovič, za se in za ostale Srbijance, ker smo te zgoraj navedene besede Prdbičevičeve poslušali mimo, in smo s svojim molkom odobrili ta bogoskrunski napad ne samo na narodno edinstvo, ampak tudi na poštenje in zdrav razum. Minula so po tem omenjenim govorom Pribičeviča štiri in pel leta, a radičevstvo ni samo nehalo, ampak se ga je oklenil celotni hrvatski narod in Radičev pekret ogroža celo Beograd in celotno Srbijo. Na to citiramo izjavo dr. Stefanoviča je odgovoril Radič v svojem listu s temi-le mislimi: Razgovor Pribičeviča s Srbijanci leta 1918 mi ni zatonil v spominu do danes. Vedno mi je prihajala na misel ona slika o Pribičeviču, kako je on kot bivši Tiszin sluga bil pripravljen vsikdar vreči svojo hrvatsko domovino pod madžarske ostroge. In sedaj zahteva ta izrodek (Pribičevič), da ga postavijo za krvnika Hrvatske, da likvidira z batinami, puškinimi kopiti, zapori ter preganjanji radičevstvo ter hrvatstvo. Ravnokar omenjena slika je bila meni (Radiču) vedno pred očmi in osobito pa minulo jesen, ko je šlo za osnovanje bloka celotne opozicije. In ko sem se vrnil iz Londona na Dunaj, od vseh strašnih spominov iz domovine je bila najbolj strahotna ona slika, v kateri zahteva in dobiva Pribičevič od beograjskih prvakov oblast, da stori, kar mu drago z radičevstvom in hrvatstvom. A 'dosegel je ravno nasprotno. Dobri Bog je ožigosal Pribičeviča s Kajnovim žigom in mu usadil v srce nemir človeka, ki je hotel ubiti svojo mater in brate. V tej obupni brezumnosti je zapustil zli duh (Pribičevič) organizacijo, v katero ni nikdar spadal; dvignil se je (Pribičevič) proti Davidoviču in izstopil s svojo batinaško četo ilz demokratske stranke. Dolgo se je zatajeval in dolgo je zbiral krog sebe sebi enake. Na tihem je sporočal Pašiču, da mu bo privedel več nego dvajset poslancev, in sicer po večini Srbijance. A ko se je začela lomiti demokratska stranka, so šli za Pribičevičem najbolj zloglasni batinaši: Wilder, Lukinič, Krizman itd. V celem 4 Hrvati in 10 Srbov s Pribičevičem in njegovim bratom. Med temi odpadniki pa ni niti eden Srbijance. In radi tega se je zgodilo, da ni med hrvatsko in srbijansko demokracijo nobenega mostu več. — Tako piše o Pribi čeviču in njegovim satelitom Radič. »Jutro« tudi beleži Radičevo in dr. Štefanovičevo sodbo o Pribičeviču, a je seveda izpustilo v svojem citatu vse bistvene točke in tudi protidokazov proti Šiefanovič-Radičevi trditvi ni prineslo, dasi mu je še danes Pribičevič glavni junak dneva in koruptne prečanske demokracije Duhovniške vesti. Stolni kanonik g. Franc Časi je imenovan za nadzornika lavantinskih Marijinih družb. Franc Toplak je nastopil župnijo Pišece, Jakob Ralan, kaplan v Žetalah pa župnijo sv. Janeza Krstnika na llazborju. Prestavljeni so gg. kaplani: Anton Rantaša iz Selnice ob Dravi v Turnišče, ker je gospod Fr. Ostrž vsled bolezni dobil začasni dopust, Janez Kotnik iz Galicije v Selnico, Franc Vavpotič iz Ormoža v Maren-berg, Franc Rampre pa iz Kamnice v Ormož. Občini zbor Muzejskega društva v Ptuju se vršd dne 9. aprila 1924 ob 17. uri v tukajšnji realni gimnaziji. — Dne 30. m. m. se je vršila v prostorih ptujskega muzeja pomembna slavnost. Tega dne je izročil g. okrajni glavar dr. Pirkmajer odlikovanja, ki jih je podelil kralj lani ob priliki proslave 301etnice Muzejskega društva najzaslužnejšim članom. Odlikovani so bili gg.: predsednik dr. Franc Kotnik, profesor gimnazije, podpredsednik Viktor Skrabar, notarski kandidat in konservator, oba z redom Sv. Save IV. razreda; mnogoletni odbornik Rudolf Gailhof er, strokovni učitelj v p., z redom Sv. Save V. razreda; in 791etni arheološki izkop a č Martin Vnuk z zlato kolajno za marljivo delo. V imenu odlikovancev se je zahvalil za podeljena odlikovanja predsednik dr. Franc Kotnik. Zvečer so se zbrali prijatelji društva in odlikovancev na prijateljskem sestanku. Ruski monarhisti v Jugoslaviji in Pangermani. — Nekateri češki listi dokazujejo, da imajo ruski caristi v Beogradu posebno društvo, ki se imenuje »Društvo carske Rusije in carske Nemčije«. S tem društvom je zvezana tudi podružnica zveze ruskih caristov in bavarskih fašistov »Aufbau«, ki imajo zopet zveze z oger-skimi šovinisti in fašisti v Budimpešti. Zveze med nemškimi in ogersldmi fašisti so že davno razkrite in da spadajo v to zvezo tudi ruški caristi je gotova stvar ter bi bilo predvsem v interesu Češke in Jugoslavije, odločno nastopiti proti ruskim monarhistom, Avijatična nesreča. V Novem Sadu je o priliki preizkušanja padel neki aeroplan iz precejšnje višine na zemljo. Letalo se je popolnoma razbilo. Pilota, so potegnili izpod razvalin težko ranjenega. Kakio je v Dalmaciji? Krasni pomladanski dnevi, sveži zrak, mirno morje in bujna južna vegetacija vabi v Dalmacijo vedno več gostov. Prihajajo v velikem številu hali mednarodni gosti: Amerikanci, Angleži in Francozi. Precej je tudi Beograjčanov, toda domačini-Dalmatinci znajo-vešče razsoditi, ali je ta ali oni gost naš državljan, ali je tujec. Angleža spoznaš na prvi pogled, ker hodi vedno s fotografskim aparatom in površnikom na levi roki; če je v družbi z damo, potem je ne vodi pod rokio, ampak ona vedno sama za sebe ogleduje razne znamenitosti, ker lete Angleža zanimajo, Francoz nasprotno nosi s seboj vedno palico in daljnogled, damo pa vodi vedno pod roko. Amerikanec pa združuje oba svojstva, vedno nosi in vodi s seboj: damo, palico, površnik, daljnogled in fotografski aparat. Beograjčan pa je brez vsega tega balasta, celo ženo pusti doma, da se načeblja v »društvu« Iz ostalimi Beograjčankami, katere možje redno puščajo idoma. Dalmatinci so se že dokaj naučili, med drugim tudi to, kako se mora letoviščarju najhitrejše in najradikalnejše izprazniti žep. Pa tudi tu razlikujejo med tujci in našimi državljani. Goste z boljšo valuto, kakor so dolarji in funti, temeljiteje opeharijo, kakor pa one s franki, kronami in dinarji. Maščeval se nad advokatom. Ko se je subotiški advokat dr. Ebner Kolman šetal po ulici, se je nenadoma pojavil pred njim gorostasen mlad seljak, prijel z močno roko advokata za vrat, potem pa ga je začel ohdelo vati z debelim korobačem. Predno so prihiteli ljudje na pomoč, je seljak advokata tako naklestil, da se je zgrudil brez zavesti. Na policiji je kmet izjavil, da je advokata pretepel iz maščevanja. Pri ločitveni tožbi je omenjeni advokat zastopal kmetovo ženo s takim uspehom, da je sodnija moža obsodila na veliko odškodnino. Sirota — postala milijonarka na starost. V Novem Sadu se zgodi vedno kaj bolj izvanrednega in tako beleži novosadska kronika tudi tole posebnost; Celo svoje življenje se je preživljala Anka Müller s službo pri tujih ljudeh in dosegla v revščini starost 62 let. Te dni pa je prijela Anka pd ameriškega konzula poziv, da se naj brž ko brž javi pri njem. Skoro je padla reva v nezavest, ko jej je javil konzul, da je njen brat umrl r Ameriki brez oporoke in jej kot sestri pripade svota 16 milijonov dinarjev. Malokoga doleti na starost taka sreča kot je na primer Anko Müller v Novem Sadu. Nova borzna palača v Novem Sadu. Ker sc je promet na novosadski borzi zelo razvil, so postali prostori, v katerih se je dosedaj nahajala, pretesni. Uprava borze je sedaj sklenila, da še letos prične z zidanjem veličastne borzne palače, v kateri bodo našli mesta poleg borze še druge trgovske in gospodarske ustanove, i Iznajdljivost osiješke policije. Te dni se je vršila v lOsijeku glavna obravnava proti nekemu znanemu žep-fnemu tatu, ki je imel smolo, da ga je policija izsledila |Za usodo tega žeparja so se zanimali tudi nje-Jgovi tovariši ter so prišli v sodno dvorano, da slišijo Tazsodbo. Osiješki policaji pa so tudi prišli na misel, da |)odo žeparji prišli poslušat razpravo, pa so zato kon-ičem razprave dvorano zaprli, ter natančno preiskali vse ^poslušalce. Uspeh te racije je presenetil same policaje. Poslušalci so se v velikem delu sestajali iz samih znakih ptičkov, katere je policija že dolgo iskala. Aretiranih je bilo šest proslulih žeparjev ter mnogo drugih zločincev. Ti se bedo v prihodnje sigurno ogibali sod-nijskih obravnav. Ta trik osiješke polici je bo pa gotovo tudi drugod policija poizkušala, ker je že od nekdaj zna no, da se zločinci zelo zanimajo za usodo svojih tovarišev, ki se morajo zagovarjati pred sodnijo. Pretep med dijaštvom v Subotici. V Subotici so sklicali tamošnji akademiki protestno zborovanje proti Pašič—Pribičevičevemu režimu. Na zborovanju, kjer se je zbrala velika množica dijakov, ki simpatizirajo z opozicijo, je prišlo do incidentov, katere so izzvali Srnaovci. Ker so biti v manjšini, so se zadržali toliko časa mirno, dokler ni dospel na kraj zborovanja močen oddelek policije. Ko so se čutili sigurne, dobro vedoč, da jim policija ničesar ne bo storila, so skušali zborujoče dijaštvo razgnati, pri čemer je prišlo do ljutega pre tepa, v katerem je bilo na obeh straneh več ranjencev. Ko je policija videla, da Srnaovcem slaba prede, je udarila po akademikih ter jih razgnala. Postopanje policije je ogorčilo prebivalstvo celega mesla, ki je v veliki večini nasprotno sedanjemu režimu. Čarugini učenci. Že zadnjič smo poročali, da je postala baš Vojvodina nekako zatočišče najdrznejših razbojnikov in središče najkrutejših zločinov. Vojvodinski tolovaji so iz navdušenja za čarugina razbojništva postali tako drzni, da se lotijo svojih žrtev kar pri belem dnevu in v sredini velikih mest. Javna nesigurnost v Novem Sadu je tako velika, da hodijo potniki v opoldanskih urah po ulicah z napetimi revolverji v desnem žepu. Pred par dnevi je pograbil v Novem Sadu tolovaj sredi dneva na nabolj obljudeni ulici elegantno oblečeno damo, jo stisnil za vrat, da ni mogla takoj krikniti, z drugo roko po ji je iztrgal z denarnico precej založeno ročno torbico in kot blisk neznano kam izginil. Stroga kazen. Vojak Januš Jakimovič je bil določen, da spremlja transport suhega svinjskega mesa iz Sarajeva v Bihač. Ko sta se pripeljala Janoš ter meso do cilja, so tamkaj pregledali zaboje in opazili, da je eden precej razbit. Po preiskavi razbitega zaboja so dognali, da je izginilo iz njega 20 kg mesa. Janoša so prijeli, a on se je branil, da ni tat, ampak so gotovo miši pojedle meso med transportom. Vojaško sodišče je proglasilo Janoša za miš in mu prisodilo 18 mesecev ječe. O velikih poplavah poročajo iz Banata in Makedonije. Radi zadnjih deževnih nalivov so poplavile banatske reke nekaj tisoč oralov obdelane ter obsejane zemlje. V Makedoniji je močno narastel Drin in Ohridsko jezero. Ohridsko jezero se je ralilo na dolžino 2 km. Po nedolžnem obsojen na 20 let. V Velikem Bečke-reku je vzbudil veliko senzacijo tale slučaj: Črnogorec Vaso Kapetanovič je bil lansko leto osumljen, da je ubil ter oropal bogatega trgovca, ki se je vrnil iz Amerike. Kapetanoviča so zaprli in postavili pred sodišče. — Obdolženec je povdarjal svojo nedolžnost, dokazoval alibi, a sodišče se je odločilo za Kapetanovičevo krivdo in mu prisodilo 20 let težke ječe. Pred kratkem pa so aretirali v Temešvaru znanega razbojnika Marinka Periča, ki je znan pod nazivom: »vojvodinski Čaruga« in ta je v zaporu priznal, da je on krivec velikobečkereške-ga zločina in je natanko opisal, kako je ubil in oropal trgovca. Izpovedal je tudi, da je baš radi tega obsojen nekdo čisto po nedolžnem. Koj po tej Peričevi izjavi so dale oblasti brzojavni nalog, da se izpusti Kapetanoviča, ki je čisto nedolžen. Ako bi ne bili aretirali Periča, bi bil Kapetanovič umrl po nedolžnem v zaporu, ker 20 let težke ječe presedi malo kdo. Nove borbe s kačaki. Na spomlad so se začeli gibati tudi macedonski 'kačaki; dnevno so zopet na vrsti roparski napadi in umori ter ima orožništvo polne roke dela z zasledovanjem predrznih roparjev. Te dni se je po dnevu priklatila cela četa roparjev v Bitoij ter se nastanila v neki hiši v Sarajevski ulici. Ko so oblasti to zvedele, je takoj obkolilo hišo orožništvo, vojaštvo in oboroženi meščani. V hišo, kjer so se kačaki utrdili, so šli kapetan Rajevič, neki policijski uradnik in orožnik, da pozovejo roparje na predajo. Kot odgovor so na ti ustrelili ter ubili vse tri parlamentarce. Nato se je pričel hud boj, ki je trajal celi dan ter zahteval na obeh straneh izgube. Nazadnje je začelo orožništvo metati bombe, ki so hišo skoro popolnoma razdejale. Vsi kačaki so bili v boju pobiti. Ti roparji so bili še za turških časov strah in trepet bitoljskega okraja. Po prevratu so začeli svojo roparsko obrt iznova izvrševati, dokler jih konično ni zadela smrt. — V Radovištu je orožništvo zvedelo za skrivališče roparjev. Šest mož je obkolilo dotično kočo, v kateri so se nahajali trije presluh razbojniki. Po hudi borbi so naposled uvideli brez uspešnost nadaljnjega boja ter so se živi udali. Nasilni bolgarski dijaki. V Pragi je bil te dni napaden inženir Stevo Račič, rodom Zagrebčan. V nekem boljšem lokalu sb ga opazili bolgarski študentje, pristaši sedanjega Cankovega režima ter ga napadli radi tega, ker je Račič predsednik »Dijaškega agrarnega kluba južnih Slovanov«, v katerem so poleg ostalih Jugoslovanov tudi bolgarski zelnljoradniški študentje, ki se zbirajo okrog zadnjega, preostalega zemljoradniškega vodje, Obova. Račiča bi se slaba godila, da ni takoj intervenirala policija, ter ga rešila bolgarskih nasilnežev. Med bolgarskim dijaštvom, katerega je v Pragi zelo veliko, prihaja dnevno do razdorov, ker je razcepljeno na veliko političnih struj. Najbolj nasilni so Cankovisti, ki š tem dokazujejo, da so vredni sinovi svojih očetov, ki vladajo danes na Bolgarskem. Iz Prekmuria. Koliko zapije V enem letu Dolnja Lendava. Po objavljeni statistiki se je v Dolnji Lendavi v letu 1923 izpilo v šestih gostilnah 1014 hi vina, 261 hi piva, 26 hi žganja in 2 lil likerja. Za mestece s 3000 prebivalci vsekakor dovolj »čedne« številke. Umrl je pretekli četrtek v Dol. Lendavi trg. pomočnik Julij Hegediiš v 24 urah, ko se je vrnil iz vojske na bolezni, ki si jo je pri vojaštvu nakopal. Star je bil 22 let. V soboto je bil pokopan z vojaškimi častmi in mnogobrojno udeležbo prebivalstva. Pisarček »kraloskega notara« v Dol. Lendavi, pru-sluli madžarori Elimir Sabo, ki se ima zahvaliti edino poslancu g. Kleklu, da se mu je sploh svojčas dovolil prihod v jugoslovansko Prekmurje, je začel kazali svoje radikalne roglje. Ta »nikdo« bi holel premeščati urad-ništvo in se zaletava vsepovsod v Kmetsko zvezo. Ne razumemo gospoda notarja, ki je našim možem svečano obljubljal še pred svojim imenovanjem v D. Lendavo, da se bo vzdrževal politiziranja in istega ne bo trpel v svoji pisarni, da plačuje svojega šribarja za io, da dela zgago v lendovskem okraju. Menda ne bo treba g. notarju preveč glasno povedati, da ima izbiro med prekmurskim ljudstvom, ali pa svojim zgagarjem. Sicer pa še ni nobeno drevo vzrasllo do neba. Vodna zadruga v Dolnji Lendavi je dobila vladnega komisarja v osebi gospoda dr. Jankota Leskovca. Ako ! ta ukrep oblasti pozdravimo, nikakor ne moremo raz-! limeti, da se za prvega svetovalca imenuje zagrizenega Madžara J. Rafenspergera. Ako tudi je'dotični desetkrat upravitelj Esterhazijevih posestev in četudi še enkrat tako okusne bankete priredi gg. dr. Pfeiferju el konzortes, to še zmiraj ni opravičba, da bi se vsled tega take ljudi moralo povsod favorizirati. Mo bodemo še doživeli razočaranj v narodnem pogledu, kakor smo jih že! Veliki župan mariborski namerava, kakor se govori te dni v Mariboru, v kratkem na dalje časa pose-titi Prekmurje in Medjimurje. To potovanje bo brez-dvomno zelo potrebno in koristno ter upamo, da se bodo razmere potem nekoliko na bolje obrnile. Mi že opozarjamo danes velikega župana na dejstvo, da so v eni občini Prekmurja gerent in njegov sosvet denar, ki se je nabral za zvon, zapili, v drugi veliki občini, ki je pred tremi leti prejela okrog 50.000 kron, da se razdeli prebivalstvu, ki je vsled vojaških zasedb trpelo škodo, še ta denar do danes ni bil nikomur razdeljen, ker se vsake kvatre menja gerent, so vse občinske stavbe in plotovi na najboljšem potu v razpadu itd. itd. Velik, zelo velik korobač bo treba vzeti na pot, gospod veliki župani V Centibi so preteklo nedeljo pokopali vdovo E. Kozar, ki je zapustila pel nepreskrbljenih otrok. Najstarejši fant je v 16. letu. Pretresljivo sliko je nudil na pokopališču prizor na le zapuščene sirote. Občani so jih hoteli razdeliti, a najstarejši fant pravi, ne, mi imamo malo premoženja in hočemo skupaj živeti. Na vse je napravilo to najgloblji vtis. Agrarno zajednico snuje v Dolnji Lendavi nekdan ji boljševik, sedaj vodja lendavske radikalije Jozsef Ki-raiy iz Lakoša. Ljudstvo se zelo pritožuje nad velikimi izdatki, ki jih dela ta človek na račun svojih članov. MARIBOR, Kokošk» c» 19. Ii Harbors. ZA VESTFALSKE SLOVENCE! 40.000 jih je, ki žive daleč cd nas v najhujši bedi in pomanjkanju. Brez zaslužka in vsakoršnih prihrankov so. V tem stanju se nahajajo že izza zasedbe Poruhrja. Radi bi se vrnili v domovino, toda za preseljevanje tolikega števila rudarjev in njih družin je potreba mnogo denarja, poleg tega pa vlada pri nas samih velika brezposelnost. Nekatere francoske in belgijske rudokopne družbe so baje voljne sprejeti naše rudarje Vestfalce, ampak le one, ki niso prekoračili 45 let starosti in so v vsakem oziru zdravi in jaki. Kaj pa z drugimi? Če smo pomagali giadujoöim ob Volgi in Donu, če smo priskočili na pomoč nesrečni Japonski, kako ne bi pomogli z darom in sočutjem lastnim bratom, ki žive daleč od domovine. Zatorej, vsi, ki čutite tujo bol kot lastno, spomnite se v soboto in nedeljo vestfalskih Slovencev z malim darom! Dinarski idan za vestfalske Slovence se vrši v Mariboru v soboto in nedeljo. Vabimo gospodične in gospe, ki bi hotele sodelovati, da sezglasijd v pisarni Jugoslovanske Matice (Sodna ulica 32), v soboto od dveh naprej, v nedeljo ob osmih zjutraj. — Akcijski odbor. Biahunci v mairibtorskem obč. svetu. V Mariboru so socijaldemokrati popolnoma dogospodarili. Prišli so čisto na »kant.« V obč. svetu še imajo 17 zastopnikov, ki so jih dobili leta 1921, a prihodnje obč. volitve bodo pomedle še z zadnjim ostankom. Bahun se sicer trudi in dela demagogijo, da je groza, a ne bo nič pomagalo. V prihodnji obč svet bode prišlo kvečjemu še 4 ali 5 socialistov. Bahun dobro ve, da se njegova ladja potaplja, zato v »Volksštimcd« strašno zabavlja na vse strani. Očka Bahun! Škoda Vas je, da se tako jezite, saj Vam to ne koristi nič, pač pa Vam škoduje na zdravju. Če bi Vi z Vašim »sodrugom« županom Grčarjem imeli kaj značajnosti in možatosti na sebi, bi že davno bili morali prisiliti svojega eksponenta na županskem stolu, da odstopi, ker nima več večine za seboj. Svetujemo Vam: Priskrbite za g. Grčarja kako dobro službo, potem pa stopita skupno v »zasluženi« ipenzijon. Tako izgineta vsaj častno iz pozorišča. Narodni blck pa pustite pri miru, ker Vam vse rohnenje zoper blok nič ne pomaga. Redni občni zbor zadruge brivcev, frizerjev in las-ničarjev za mariborsko oblast s sedežem v Mariboru se je vršil v pondeljek, dne 31. marca 1924 v dvorani pri »Pilzenskem viru« ob lepi udeležbi članov celega teritorija mariborske oblasti. Občni zbor je otvoril in vodil načelnik zadruge g. Karel Kožuh. Iz poročila g. načelnika posnemamo, da je zadruga štela koncem leta 1923 97 članov s 100 odprtimi delavnicami, 76 pomočnikov in 43 vajencev. Oproščenih je bilo 15 vajencev. Pomočnikov je bilo priglašenih 67, a odglašenih 80. Zadruga je ustanovila lastno prodajalno brivskih potrebščin; pogrebni podporni sklad. Prizadevala si je ustanoviti tudi lastno strokovno šolo, katera se pa do danes ni mogla še otvoriti, ne morda radi pomanjkanja gmotnih sredstev, marveč radi pomanjkanja primernih prostorov. Blagajniško poročilo izkazuje, da se je zadružno premoženje zvišalo od 405 D na 11.000 D, kljub temu, da je morala zadruga nabaviti v prošlem letu nove knjige, tiskovine itd. Sklenjeno je bilo, da se naziv zadruge spremeni in sicer, da se odslej naprej imenuje »Strokovno obrlna zadruga brivcev, lasničarjev in sorodnih strok za okoliš mariborske oblasti v Mariboru«. Sporazumno se je uredil tudi delovni čas za mesta Maribor, Celje, Ptuj, Maribor in okolica ild. Pri nadomestnih volitvah so bili soglasno izvoljeni kot podnačelnik gospod Vekoslav Gjurin, kot blagajnik g. Rajko Bien, kot odbornik g. Drag, Riedl, kot namestniki gg. Fr. Krefl in Rih. Tautz in kot pregledovalci računov pa gg. Thoman in Nerath. Do tu sem je poteklo zborovanje mirno. Živahno pa je postalo zborovanje pri slučajnostih, ko se je oglasil k besedi g. Mareš, ki je povdarjal potrebo skupnega dela ter apeliral na kolege, da naj ne delajo v zadrugi razdora s tem, da se ne držijo sklepov zadruge, zlasti pa, kar se tiče določanja cen v brivski obrti. Zgodilo se je namreč, da je nekaj tovarišev cene v škodo drugih znatno znižalo in to brez vsake stvarne in utemeljene podlage. Po teh izjavah gospoda Mareša, se je čutil prizadetega g. Pirc, ki je v ogorčenem govoru zavrnil sumnjo, da je on cene znižal v škodo drugih ter je jasno povdarjal, da je cene res znižal, ni pa pri tem mislil škodovati drugim tovarišem ali kratiti ugleda brivskemu stanu, marveč on je to naredil samo iz maščevanja proti enemu neznosnemu sosedu-konku-rentu, kateri ga je pri sodniji denuncimi in ga hotel z družino vred uničiti. Nato prečita g. Pirc kot dokaz za svojo trditev nekaj aktov, kateri res potrjujejo, da je prejšnji p od na čelnik-demokrat g. Franc Novak nepravilno postopal naprsni svojemu sosedu-konkurentu. Z ogorčenjem konstatira gospod Pirc, da je to mož, ki hoče veljati kot nekak voditelj mariborskih obrtnikov, mož, ki je zavzemal mesto predsednika v Slovenskem obrtnem društvu, kojega član je bil tudi on. Dokaz, da ima gospod Novak prav kosmato vest je to, da se ni upal na današnji občni zbor, kjer je forum za iznašanje vseh pritožb članov zadruge. Občni zbor je po teh izvajanjih enodušno obsodil nekolegijalno postopanje g. Frana Novaka. Ko se je vihar polegel in so vsi kritiki iznesli svoje očitke, je načelnik zaključil občni zbor ob 18. uri. Občni bor Jugoslovanske strokovne zveze se vrši v nedeljo, dne 6. t. m., ob 9. uri dopoldne v dvorani v Lekarniški ulici 6.- Opozarjajo se člani, da se istega prav gotovo udeležijo. Vabljeni tudi prijatelji organizacije. — Predsednik. Opozarjamo na dianašnje predavanje Prosvetnega kartela o bpol 8. uri zvečer v Lekarniški ulici 6. Predava g. dr. Andrej Veble o važnih sodobnih družabnih vprašanjih. Vsi iskreno vabljeni! Kam gremo v soboto? Nikamor drugam, kakor k predstavi »Maks v škripcih«, ki jo priredi Ljudski oder v Lekarniški ulici 6-1. ob 8. uri zvečer. Poleg predstave so na programu še lepi, novo naštudirani glasbeni komadi. Cene prostorom so navadne. K obilni udeležbi vabi uprava. V nedeljo, dne 6. t. m. vse v Narodni dom! Kat. omladina priredi v nedeljo točno ob 5. uri popoldne žaloigro «Izgubljeni sin.« Igri primeren govor bo imel vodja društva. Sodelujejo pevski in glasbeni odseki. Pričakovati je, da bo ta prireditev ena najlepših v tej zimski sezoni, zato se pričakuje, da pridejo vsi. prijatelji društva v Naro-dni dom, da se prepričajo o vsestranskem delovanju društva. Torej na svidenje! Duhovne vaje Kat. omladine. Kot priprava za velikonočno spoved in sv. obhajilo imajo Omladinci v četrtek, petek in soboto ob 7. uri zvečer kratek govor v frančiškanski kapeli. V nedeljo, cfo pol 7. uri zjutraj, je sklepni govor, sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Udeležba je za društvenike strogo obvezna, drugi fantje pa se prijazno vabijo! — Odbor. Ljudska univerza v Mariboru. Dne 7. in 14. aprila bo predaval slikar1 Stiplovšek o modernem slikarstvu. Svoja izvajanja bo nazorno obrazložil z mnogimi skiop-tičnimi slikami najboljših mojstrov impresionizma in s slikami ekspresijcnistične šole. Predavanje bo torej vele-zanmivo in za vsakogar razumljivo. Vstop brezplačen. Začetek točno ob pol osmih zvečer. Naijodnp gledališče v Mariboru. Repertoar. Danes, 4. aprila: »Boheme«, izv. Gostovanje ge Debicke, članice dunajske državne opere. Sobota, 5. aprila: »Umetniška kri« (kuponi). Zadnjič v sezoni. Nedelja, 6. aprila: »Divji lovec«, ab. C. (premijera). Kat. izobraževalne društvo v Krčevini ima v nedeljo dne 6. aprila mesečni sestanek v društvenih prostorih g. Požavka. Predavala bo g. Stupica, ravnateljica deldi- msmm h«»» ni »i soseda, kar li povem ,ako rabiš za ženske ali sukno za moške obleke, lisbonine (druk),. cefir, belo, rujavo ali pisano platno ter sploh kaj manufakturne robe, pojdi kupit v veletrgovino It. Stermecki v Celje, kjer mi vsi kupujemo in kjer je največ.ja zaloga in najnižje cene. Trgovci engros cene. Ceniki zastonj. mili«! Sl. CIfilll V MARIBORU PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE: Kvišku srca! Pesmarica (zL obr.),. 15 D. Premišljevanja za eelo leto L ia H. del, 32 D. Družba vednega češčenjs.. Dve molitveni uri, 3 D. Kratko navodilo za pobožnost M, B. Kraljic® src, 6 D. Vir življenje, 29, 41 D. Bog med nami, 20 D. Večno življenje {rdeča obrez«) Sf D, (zlata obreza) 33 D. Nebeška hrana I. in II. del. 19 is 41 D. Priprava na smrt 29 D. a) Za otroke; Kvišku srca, 35, 36, 47 D. Rajski glasovi, 58, 62 D. Prijatelj otroški, 7.50, 8.50 D. fc) Za odrasle; Bogomila, 22, 25 D. Pobožni kristjan, 15 D. čaščene Marija, 47, 52 D. Nebesa naš Dom 68, 80, 90 D. Venec pobožnih molitev, 40 D. Venec pobožnih pesem, 15 D. Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja apostolov 12 D. ške meščanske šole. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. Vsem trgovcem na znanje. Trgovski gremij v Mariboru je založil v smislu sklepa svojega občnega zbora službene pogodbe za nameščence ter se vsi trgovci vabijo, da se teh tiskovin poslužijo in sklenejo pogodbe s svojimi nameščenci. Službene pogodbe so za vsakega šefa zelo važne, ker se izognejo s tem marsikateri tožbi in drugim neprilikam vsled površnih dogovorov pri sprejemu raznih nastavljencev. — Gremij ima tudi v zalogi še nekaj izvodov brošuric: »Pravice in dolžnosti članov cenilnih komisij za dohodnino«, ki vsebujejo zelo važna navodila ne le za člane cenilnih komisij, temveč za vsakega posameznega davkoplačevalca. Škrlatica v Hočah. Mestni fizikat razglaša, da je tistim strankam iz Hoč zopet dovoljen obisk mariborskih šol, ki zamorejo dokazati, da se sedaj ali v zadnjih šestih tednih v hiši ali v soseščini, kjer stanujejo, ni pojavil noben slučaj Škrlatice. Potrdilo se dobi pri okrajnem glavarstvu Maribor, nakar izda mestni fizikat dovoljenje za obiskovanje šole. Občni zbor Društva jugoslovanskih državnih usiuž- j bencev in upokojencev se je vršil preteklo nedeljo. Da- j siravno sléje društvo preko 1000 članov, je bilo na ob- j čnem zboru prisotnih le okroglo 30. Odborniki bi bili i radi oddali častna mesta sposobnejšim, pa žal ni bilo j mogoče. Društvo nudi članom precej ugodnosti in vsled 1 tega je število članov precej veliko. Članarina za leto j 1924 znaša 2 D, pristopnina pa 1 D. Pobirali jo bodo j zaupniki tekom aprila, na kar bodo razdelili nove član- j ske izkaznice. Po razdelitvi novih izkaznic izgubijo j prejšnje veljavo. Po občnem zboru društva se je vršil -občni zbor »Samopomoči«, reg. pomožne blagajne. Bla- j gajna je izplačala tekom dveh let na posmrtninah okoii j 12.000 D. Kako malo kolegijalnosti in kako malo smis- j la za organizacijo je med državnimi nameščenci, je j razvidno iz tega, da šteje blagajna le okoli 600 članov, j Izvzeti bi bilo le učiteljstvo vseh šol, ki je z malimi iz- ; jemamo včlanjeno v celcfti. Važni so za člane-blagajne j sledeči sklepi občnega zbora, oziroma odbora. Vpoko- j jenci plačajo posmrtnino v prodajalni »Nabavijalne za- j druge drž. uslužbencev« v predpoldanskih urah od 10. j do 20. vsakega mesca gospodarju zadruge g. J. Ostruški. j Kdor 14 dni po smrtnem slučaju pósmrtnine ne plača, se črta iz seznama članov. Uslužbenci, ki so že dovršili oO. leto, se sprejmejo od 1. maja 1924 naprej na novo le izjemoma. Razpis mestnega magistrata. Razpisuje se mesto tehničnega ravnatelja pri tuk. mestnem električnem podjetju. Nastop službe takoj, službeno razmerje pogodbeno, plača po dogovoru. Opremljene prošnje z navedbo službenih zahtevkov je predložiti najkasneje do 15. t. m. pri mestnem magistratu. lila ii i - n. ........... sasioussMSu:SSSBS8SssHža*S Dr. Vinko Šarabon: Zgodovinske anekdote. (Dalje). Zlobni igraiec. Igralec Friedrich Beckmann (1803—1866) je bil anan po svojih izbornih dovtipih in po svoji hudomušnosti. — Plim. Zgod. anekdote 2 zvezek, str. 58: To je pa nekaj drugega —. Leta 1845 se je skregal v Berlinu z ravnateljem Königslädt-skega gledališča Cerfom, mu je odpovedal in mu je pisal tole poslovilno pismo: «Vi ste vitez reda Rdečega orla tretje vrste, lastnik nekega gledališča druge vrsle in govedina prve vrste!« Uradniki in lakota. Koliko časa so živa bitja lahko brez hrane? To so vedeli že davno, da vzdrži pes 30 do 60 dni, in so mislili, da mora človek gotovo doseči isti čas. In je res tako. Leta 1831 je umrl v francoskem mestu Toulouse (tu-luz) morilec Granier po 65 dneh gladovanja. Leta 1880 je Amerikance dr. Tanner stradal v Novem Torku pod najstrožjim nadzorstvom 40 dni in je po kratkem času popolnoma spet okreval. Italijan Succi hi 30 dni nič jedel, Italijan Morlatli v Parizu pa 50 dni ne. Kakor se še spominjamo, je umrl župan irskega mesta Cork Swiney šele po 73 dneh gladovnega štrajka, a so mu vlivali v usta juho, kadar se ni zavedel. Sesavci umrejo navadno takrat, ko so zgubili 40 odstotkov svoje teže. Do lakotne smrti zgubijo 80 odstotkov masti, jeter in vranice 60 odstotkov, mišic, krvi in ledvic 27, kosti 13, možganov, hrbtnega mozga in živcev samo 3.2, srca pa samo 2.6 odstotkov. Kakor vidimo, se naj bolj važni deli telesa redijo med stradanjem od manj važnih. Splošno pa lahko rečemo, d" človek brez resnih posledic lahko strada 30 dni. In na to dejstvo se naslanja sledeči dovtip. Uradniki so imeli veliko posvetovanje, kako bi si mogli svoj položaj kaj izboljšati. Uradnik, ki je o stvari poročal, je povedal popolnoma resno ludi tole: «Res je, naše časopisje je razumelo naš bedni položaj in nam pomaga, kjer in kakor le more. A zadnjič sem se pa le ustrašil, ko sem časnike bral. Razpravljali so vprašanje, koliko časa človek lahko živi, ne da bi kaj jedel. In ugotovili so, da brez resnih posledic za zdravje lahko strada 30 dni. Sedaj si pa mislite, če bo finančni minister to bral! Najmanj za en mesec nam bo še to plačo odtegnil, saj do-prihodnjega mesca lahko stradamo!« (Konec prihodnjič.) Posamezni pouk v knjigovodstvu, korespondenci in stenografiji daje: Kovač, Maribor, Krekova 6. 192 5—1 Strojepisni pouk daje: Hilda Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. 193 5-1 Premog, iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1-1. 107 URE zlate klade za 30 AVG. ulica zlate, srebrne in kovinske, za gospode in gospe, ure na nihalo, budilniki, ure za urade in kuhinje. prstane, verižice, zapestnice, obeske, zaponke itd. prodaja v svrho izpraznitve na-odstotkov cenejše, kakor povsod drugod. WARPER, draguljar i Maribor stoini «lita i MMMMMflMMIMM Snominlaite se Dijaške večerje —a—•—a— Proda se več pohištva: postelje iz trdega lesa od 200 D naprej, omare a .400 D, stolice, mize, ogledalo, kuhinjska kredenca, pernice. Vpraša se: Rotovški trg št, 8-1. nadstropje, Zidanšek. 215 Absolvent (odličnjak) orglavsike šole v Celju, prost vojaščine, išče službe organista v prvi polovici tega leta. Naslov v upravništvu. 212 j Jp* Il JÉ £(. Najcenejie ln najuspešnejše — aglažižiete krojaške, suknjene in platne- j satno potom ne odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, Oglasnega zaroda kakor odpadke vsake vrste j ** kupujem po najvišjih cenah m ^ A. Arbeiter, VOPSlCy Maribor, Dravska ulica 15, i : Zamenjam tudi staro železje, Maritar, Slomškov trg 16, katero je za vporabo, s ko- j vaškimi odpadki in vlitino. Pojasnila brezplačno! mmmm Jeričev Pina mm mmv Maritare, VÌMOEOC td je v popolnem obrata. y ^OUÌiOVÌ zopet odprt. Čut hvaležnosti nama narekuje, da se najprisrčnejše zahvaliva g. dr. V. Marinu, ki je s svojo zdravniško spretnostjo ozdravil najinega sina težke bolezni in ga tem potom tudi najtopleje priporočava. V Mariboru, 3. aprila 1924. 213 Pavel le Veronika Jerin. Za dolge in puste zimske večere kupujte knjige „Cirilovi knjižnici' Oasedij IzSlo 7lmifg. Dobite jih po želo nizki ceni v prodajalni TISKARNA S«. CIRILA « MARIBORU. INŽ. I. & II. BÜHL MARIBOR Motherjcva ulica 15. Ustanovljeno od Joh. Denzel okoli leta 1806. Najboljši materijal. Najnižje cene! Dosedaj po vojni nad 100.000 kg izdelovanih. Mnogo priznanj! Obiščite novo tovarno v Melja, Mother jeva ulica št. 15 in prepričate se o kakovosti naših izdelkov ! 4®o9oooe809oooo6ooa9e90goeeg&< 4 Somišljeniki, širite naše Uste Tisk tiskarne sv. Girila v Maribor». Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdaja konzorcij «Straže.«