VEVČE, 25. JUNIJA 1%4 Št. 6 - LETO III. GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV TOVARN CELULOZE, PAPIRJA IN KARTONA V E V C E - M E D V O D E IN KOLIČEVO Izvolili smo nove samoupravne organe KOLIČEVO, JUNIJA — Člani kolektiva Papirnice Količevo so v smislu določil statuta izvolili dne 15. 6. 1964 novi delavski svet. ki šteje 55 članov in svete ekonomskih enot. ki štejejo od 9—15 članov. Vsaka ekonomska enota, katerih je po številu pet, je imela svoje volišče, ki je bilo vsako zelo vzorno urejeno. Na volišče so prišli prvi delavci že ob 5. uri zjutraj in volili najboljše predstavnike v samoupravne organe. Z volitvami je najprej zaključila s 100f/o udeležbo L ekonomska enota, za kar ji gre za njeno organizacijo pri izvedbi volitev vsa pohvala. Volitve so končali že ob 8.20 uri. druga ekonomska enota je zaključila z volitvami okrog 12. ure, ostale pa ob 16. uri. Po končanih volitvah in preveritvi glasov so bili v novi delavski svet izvoljeni naslednji člani: redu prosti. Teh upravičeno od-sotnih je bilo skupno 79. Ta številka pa ni še večja, ker so delavci, ki so biili na dopustu ali po razporedu prosti, prišli na volišče im .s tem dokazali! svojo delavsko zavesit. Vso grajo pa zaslužijo delavci, ki so bili zaposleni v ITI. izmeni in kljub temu, da je bilo volišče odprto že ob 5. uri, po 'končanem (Nadaljevanje na 2. strani) Novi delavski sveti pred novimi nalogami VEVČE, JUNIJA - Dne 9. junija 1964 so bile volitve delavskega sveta podjetja in delavskih svetov poslovnih enot Papirnice Vevče in Celuloze Medvode. Skupno smo izvolili 60 članov delavskega sveta podjetja in 55 članov delavskega sveta PE Vevče in 21 članov PE Medvode, tj. 116 kandidatov. Volitve na vseh voliščih so se pričele s prazničnim razpoloženjem. Volilni odbori, sindikalni pododbori in člani ZM so tekmovali med seboj, da ibi čim lepše pripravili svoja volišča. To je nekako zunanja stran volitev. Notranja plat pa je bila prav tako dobro pripravil jen a. Zbori delovnih ljudi (zbori volivcev) so bili pravočasno sklicani. Vsem izmenam je bilo omogočeno predlagati svoje kandidate, jih seznaniti z volilnim postopkom in jih pripraviti na same volitve. Zbori volivcev so bili razmeroma dobro obiskani, volivci pa so na njih kar najresneje predlagali kandidate, tj. tiste svoje tovariše, ki naj bi jih zastopali v organih upravljanja podjetja. Sindikalna organizacija podjetja prav tako ni stala olb strani. temveč je pri izvedbi volitev pozitivno, lahko rečemo pohvalno, odigrala svojo vlogo. Prav posebej je s svojim apelom na člane kolektiva pripomogla, da so se člani naše delovne skupnosti v tako lepem številu ude-ležili volitev. Klijub že razmeroma visokemu letnemu času, ko delovni ljudje odhajajo na dopust, je bila udeležba na volitvah presenetljiva. Mnogi naši tovariši iso prihajali z dopusta, drugi z bolniškega sta-leža, tretji pa so, čeprav so imeli po razporedu prost dam, prišli iz daljnih hribov ter izpolnili svojo dolžnost. V vevškem obratu je od 995 vpisanih volivcev glasovalo 915 volivcev, to je 92,42 % vseh volivcev. Volitev sc iz neopravičenih razlogov ni udeležilo le 1,01 %> volivcev, kar kaže visoko zavest našega kolektiva. Pri izvedbi volitev smo se po-služili zakonske možnosti, da so nekateri najoddaljemejši to-varišil volil (poprej .s pomočjo ovojnic, ki jih je volilna komisija na dan volitev odprla in oddala v skrinjice. Tudi tisti naši novi tovariši, ki so prišli po sestavi volilnega imenika v podjetje, so lahko opravili svojo dolžnost. Preseneča dejstvo, da jih je od 21 novodošlih volilo 19. Vsi so se sami zanimali za volitve. Glede same udeležbe na volitvah je še omeniti to, da se je v vevškem obratu najbolj izkazala lil. volilna enota, tj. strojna dodelava, ki je zaznamovala 96,45 % udeležencev. Volivci so zgodaj opravili svojo dolžnost. V ranih jutranjih urah je bilo na vseh voliščih živahno im so volilni odbori morali intenzivno delati. Volilni odbori so volivce dobro seznanili s potekom volitev. Čeprav je v letošnjem letu bilo to opravljeno bolj zapleteno, ko smo volili kandidate z dvoletno in enoletno dobo in to v oba delavska sveta, tako da je bilo treba obkrože-vati štiri vrste kandidatov, vendar ni bilo preveč neveljavnih glasovnic. Od celotnega števila smo našteli v Vevčah v oba delavska isveta 15, v Medvodah pa 15 neveljavnih glasov,nic. Skoraj v vsaki volilni enoti je bila izbira kandidatov kaj pestra, razen v volilnih enotah X.^—XII. uprava, kjer je dejansko ni bi- lo. Volivce mi nič motilo v tistih enotah, kjer so imeli kaj zbirati, da so bili kandidati vpisani na glasovnici po abecednem redu. Niso jih oibkroževali kar avtomatično po vršiti, temveč so temeljito izbirali. Velikokrat je (Nadaljevanje na 2. strani) za dobo dveh let t. Brenčič Franc II, 2. Bensa Rudi, 5. Cera.r Janez, 4. Homar Alojz, 5. Jeiretiina Ivan, 6. Jasenc Jože, 7. Kosmatin Rine, 8. Kremič Uroš, 9. Majdič Andrej, 10. Martjam Alojz, H. Pančur Ernest II, 12. Pančur Franc, 13. Pavli Marija, 14. Pavlin ing. August, 15. Skok Stane, 16. Tešar Jamez, 17. Zule Francka, 18. Zupan Ciril; za dobo enega leta 19. Avbelj Miro. 20. Bergant Pavla, 21. Cene Ivan, 22. Cerar Justi, 23. Flerin Jože, 24. Hafner Jože, 25. Klemenčič Pavel, 26. Kenda Boris, 27. Korošec Ivan, 28. Lenček Marija, 29. Oražem Marija, 30. Rutar Franc, 31. Rosulnik Ivanka, 32. Skok Jernej, 33. Sever Mira, 54. Ulčar Peter, 55. Žitko Rihard. Udeležba na volitvah: ee Volilnih upravičencev Volilo I 41 41 II 82 75 III 296 259 IV 117 94 V 180 155 Skupno 716 622 Upravičeno Neopra- vičeno Neveljav- nih odsotnih odsotnih glasovnic 1 J 12 7 25 — n 24 3 7 79 15 26 .Iz zgoraj navedfene razpredelnice je razvidno, da s samo udeležbo na volitvam ne moremo biti v celoti .zadovoljni. Od skupnega števila votiilinih upraviičen-°ev, ki jih je bilo 716, je volilo 622 volivcev, kar predstavlja 86,9 %. Volitev se ni udeležilo 94 članov ali 15.1 %>. Razen delavcev, ki so v bolniškem staležu, niso volili delavci, ki so bili na dopustu ali pa so bili po razpo- Novi delavski sveti pred novimi nalogami Gibanje proizvodnje v mesecu maju 1964 Vevče - Medvode Dose- Plan ženo Papir...................100 112,7 Celuloza v obratu Medvode 100 104,8 Pinotau................ 100 103.9 Lesovina............... 100 93,7 Bel j. celuloza v obratu Vevče 100 — Z doseženim uspehom proizvodnje papirja smo kljub remontu VI. pap. stroja in parnih kotlov lahko zadovoljni. Zaradi izpada proizvodnje na strojih je bilo mogoče dodelati večje količine papirjev, ki so ostale od prejšnjih mesecev nedovršene. Zato pa je nedovršena proizvodnja zelo padla, to pa se bo odražalo v nekoliko nižji neto proizvodnji v mesecu juniju. Proizvodnja lesovine se je gibala v normalni višini, nekoliko pod planiranim obsegom zaradi velikega poludarka na kvaliteti. Belilnica v obratu Vevče ni obratovala. Plan proizvodnje celuloze v obratu Medvode smo presegli s 4,8»/», kar nam je uspelo z raznimi izboljšavami v sortaciji kot so: korektura koncentracije snovi na nekaterih sortirnih napravah, enakomerna in večja obremenitev naprav za grobo mletje, poleg tega pa še zmanjšani zastoji v kuhariji in večja pazljivost pri vzdrževanju naprav. Poročilo o proizvodnji za mesec maj 1964 Papirnica Količevo Plan Realizirano Papir......................IdO i 03,72 Karton.....................100 101,04 Lepenka ................... 100 102,38 Skupno.....................100 101,49 Proizvodnja v mesecu maju je potekala skladno z operativnim planom, vendar je bila za 3,12 °/o nižja kakor v istem mesecu lanskega leta. Glede na vsakoletne redne reparature, /bi morali predvsem v predhodnih mesecih stremeti za čimvečjo in vrednejšo proizvodnjo, ki naj bi v polni meri nadomestila nižjo proizvodnjo v mesecu reparatur. Izvolili smo nove samoupravne organe (Nadaljevanje ,s 1. /strani) delu ob 6. uri, /niso šli na volišče, /temveč so odšli domov. Teh delavcev je bilo po številu 13. Od skupno 622 glasovnic je bilo 26 neveljavnih, kar predstavlja 4.1 %>. Istočasno ta'} mesec tarj masac ■>000 Iboo 16oo 2Aoo Uoo Uoo ikoo »» iaDQ Zb') mecee 48o 1t>o tu IZo 1 oo 1oo «U Vto t&o tar) Pred nami je teden požarne varnosti KOLIČEVO, junija — V letošnjem letu praznujejo jugoslovanski gasilci stoletnico ustanovitve prvega gasilskega društva. Centralna proslava gasilcev Jugoslavije je bila dne 21. 6. v Varaždinu. Te proslave so se udeležili tudi gasilci iz našega podjetja. V zvezi s to proslavo in organiziranega tedna požarne varnosti, ki je bila v drugi polovici junija, je za našo gasilsko službo izdelan plan dela, ki obsega: ■ v tednu požarne varnosti bodo imele naše desetine 5 praktičnih vaj; ■ v vseh oddelkih podjetja bodo organizirane praktične vaje z ročnimi gasilnimi aparati; ■ posebna komisija bo pregledala vse požarnovarnostne naprave v podjetju in predlagala odgovornim službam odpravo u got o vi j e n ilt pom an jkI j i vos t i; ■ po zvočniku bodo objavljene razne propagandne parole v zvezi s požarno varnostjo; ■ na prakso v poklicno brigado v Ljubljano bosta poslana dva tovariša; ■ v vratarnico in gasiibii dom bosta nameščeni novi situaciji podjetja ,z vrisanim gasilnim domom, vrisainimi hidranti in njihovimi dometi, mesti za črpanje vode, z vrisanimi elek-trovodi in parovodi ter z vrisanimi gasilnimi potmi. ■ po končanem teduti požarne varnosti bo v podjetju tekmovanje med desetinami. Gasilcem želimo kar največ uspeha. Bralce bomo o uspehih in izpolnitvah programa seznanili v prihodnji številki. POLEMIKA ■ KRITIKA ■ PREDLOGI ■ VPRAŠANJA POLEMIKA ■ KRITIKA ■ PREDLOGI ■ VPRAŠANJA POLEMIKA ■ KRITIKA ■ PREDLOGI ■ VPRAŠANJA Vsega ni kriv izvoz! »Večja menjava — pogoj višjega standarda« je naslov ankete o izvozu, ki jo je pred kratkim objavil v Delavski enotnosti Milan Govekar. Prebrali smo lahko odgovore predsednika odbora za družbeni plan pri Izvršnem svetu SRS inž. Viktorja Kotnika, direktorja Tovarne papirja in celuloze Vevče-Medvode Albina Vengusta, direktorja tovarne PEKO Tržič Rina Simonetija in direktorja organizacijsko-kadrovskega sektorja kombinata BREST iz Cerknice Dušana Trotovška. Ponatisnili smo odlomek razgovora novinarja z našim direktorjem: Kaikor je pripovedoval direktor Tovarne papirja in cekiloze Vev-če-Medvode tovariš Albin Vengust, so se v njihovem podjetju že prepiričali, da vsega res ni kriv izvoz! Vevška papirnica, znan in tradicionalen izvoznik vse do -leta 1952, iko je bil izvoz sploh prepovedan, je po odpravi te prepovedi v letu 1961 in po Zvišali smo štipendije VEVČE, JUNIJA — Dosedanja višina štipendij je bila •o primerjavi s štipendijami pri drugih podjetjih dokaj nizka. Narastli so tudi življenjski stroški dijakov, zato je bil sklep UO o povišanju štipendij zelo umesten. Povišanje znaša v poprečju 35 % ali eno tretjino, tako da je nova osnova 12.000 din za prvi letnik srednje tehnične šole. 7.a visoke šole pa je osnova 15.000 din. Z vsakim letnikom je osnovi dodano' avtomatično še 1.000 din. Novost v načinu štipendiranja je stimulacija na uspeh v šoli. Z boljšimi rezultati pri študiju si dijak pridobi pravico do dodatne štipendije, kot nagrade za marljivo delo. Ta lahko doseže v šolskem letu višino 24.000 din, s čimer se je tudi spremenil 16. člen pravilnika o štipendiranju. Tako bodo štipendisti, ki bodo razred ali letnik izdelali z dobrim uspehom, prejemali štipendijo v višini osnove, za vsako stopnjo boljšega uspeha pa še dodatek. Seveda pa gre lestvica nagrajevanja tudi navzdol. Ob zadostnem uspehu bo osnova zmanjšana za 1.000 din mesečno, o pripravi pa je predlog, ki bo stimulativno vplival tudi na uspehe med letom, tj. ob konferenci in polletjih. Ta ukrep bodo štipendisti vsekakor morali upoštevati, saj pričakujemo od njih solidno delo v šoli, oni pa naj bodo prepričani, da je uspeh v šoli osnova za poznejšo namestitev m izbiro delovnega mesta. večletni ugodni prodaji na domačem tržišču sipat prišla v položaj, ko se je morala podrediti zahtevam tujega tržišča. V podjetju iso menili, -da prehod na proizvod-rujo -za izvoz izaradi ostrejših pogojev tujih trgov in izrabljene strojne opreme zahteva občintnejše notranje spremembe. Tako so npr. posadkam, ki so delale izvozne kvalitete papirja, omilili kriterije dela -za 20 do 30 odstotkov. Kmalu pa so iz podatkov o poprečnih bitrositih strojev ugotovili, da niso -krivi -samo stroji, ampak kader in organizacija dela; še posebej pa mo-tramja delitev dohodka. Zaradi nepazljivosti, površnosti i-n podobnih vzrokov je bil izmet pretirano visok, posamezne -pošiljke so -mo-rali »ponavljati«, ke-r na primer n-iso »ujeli« pravega bairv-nega odtenka itd. Vsega tega pa je bi'l posredno kriv sistem delitve dohodka, ki v zvezi z zmanjšanim dohodkom zaradi prekomernega izmeta ni bremenil enote, ki ga je zakrivila, ampak podjetje kot celoto. Ko -so to spoznali, so v omenjenem smislu tudi ukrepali. Tako so -se spopadli z eno izmed rezerv. Ce -povem, da je leta 1962 izmeček v vevški papirnici znesel še 9 %, lani 8,7 %, ‘letos v petih -mesecih pa samo še 6,7 % od celotne proizvodnje, je -s tem veliko povedanega. Toda to ni edini pozitivni vpliv usmeritve na večji izvoz. Zavoljo večjega popraševanja in možnosti povečane prodaje -se povečuje izkoristek -strojev. Leta 1962 so obratovali 81 % možnih ur. Lani so -se zaustavili na 86 odstotkih, -letos v petih mesecih pa imajo poprečno 89% izkoriščene stroje. L VEVČE, JUNIJA — Iz poročila HTV je bilo razvidno, da še niso odpravljene vse pomanjkljivosti, ‘ki jih je ugotovila decembra 1965 inšpekcija dela im sanitarna -inšpekcija. Vse še neod-pravljone pomanjkljivosti boči o predvidoma urejene do določenih rokov, kolikor jih -pa ne Ibo niogoče urediti, bomo -zaprosili inšpekcijo dela za podaljšanje rokov. — Ne strinjam se s tistim, kar si zadnjič napisal v »Našem delu!« —• Morda pa imaš ti prav. Zato še ti napiši članek o tem! Uredništvo »Našega dela« ti bo hvaležno. VEVČE, junija — Na XI. plenumu Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije dne 3. julija 1963, je bil sprejet sklep, da s 1. januarjem 1964 plačujejo člani Zveze sindikatov Jugoslavije v višini 0,6 %> od celotnega mesečnega neto osebnega dohodka. Od zneska vplačane članarine ostane sindikalni podružnici naše poslovne enote 35 °/o, ostalih 65 c/o dobi občinski sindikalni svet Moste-Polje. Ob izplačilu osebnega dohodka za mesec maj 1964 je vsak član Zveze sindikatov Jugoslavije prejel člansko izkaznico. Sindikalna podružnica vodi kartoteko članov in vanjo vpisuje mesečno za vsakega člana znesek plačane članarine. Ob letu blagajnik sindikalne podružnice sešteje vse zneske vplačane članarine na vsaki kartoteki in jih vpiše v člansko izkaznico. Vsak član, ki bi želel imeti vpisano članarino v sindikalni knjižici, naj se ob letu oglasi v sindikalni pisarni, kjer mu bomo vpisali nove podatke. Iz pisarne sindikata Direktor Vengust je opozoril še -na druge ugodne posledice. Ko -so odkrivali le rezerve, so ugotovili, da zavoljo večje zahtevnosti izvoznih pošiljk zadostuje lO^/o korektura -normativov del-a, -namesto prejšnjih 20 do 30%. Obenem j-e prihajalo do premikov v kva-lite-ti. Zaradi iz-vo-za se je posredno izboljšal tudi papir, ki -ga prodajajo -na domačem trgu. Boljša kvaliteta — praktično enakovredna izvo-zni — pa daje boljšo ceno. Čeprav podjetje izvaža letos 23 % vseh izdelkov, -zaradi izvoza mesečno izgubi le 8 milijonov dinarjev celotnega dohodka, ki bi jih sicer zaračunalo, če bi vse prodalo na domačem trgu. Ta »izguba« je manjša v primerjavi z lanskim letom, ko -so izvažali šele 18 %- celotne proi-zvod-nje. Prave rezultate pričakujemo šele letos,« je rekel direktor Vengust. Ob primeru vevške papirnice pa -gre še za nekai drugega. Ob -spoznanjih, kaj lahko doprinese šolam strokovni kader, -predvsem v zvezi s pripravo dela in organizacijo proizvodnje, se je začel lomiti odpo-r -proti strokovnjakom. Včasih, recimo še predlanskim, so menili, da edinole delavec z dolgoletno prakso nekaj pomeni v tovarni. Zdaj pa na primer -tehnik po šestih mesecih ali tet-u dni z uspehom opravlja delo, za ka-teino sle je pa-pirničar ob postopnem napredovanju prinčeva! -tudi deset ali petnajst let. ms od f%2#ad * 1 «šill MU Oflfl Im m IS32 «1 sjg §ywefasa m * Sl«®* mm # wm PtesžS K* izias m %?«* 1SB ptwmm ■jeseCfi t&airi Konec aprila je bila v Beogradu Razstava jugoslovanskega tiska. Na panoju je bilo tudi naše glasilo »Naše delo«. Žal so prireditelji poleg razstavljenega časopisa napisali napačno informacijo. »Naše delo« izhaja namreč od 1961. leta (in ne od 1963), in sicer v 2200 izvodih in ne le v 900 izvodih. Kljub tej napaki, ki so jo seveda opazili le obiskovalci iz Vevč, je bila razstava vredna ogleda. Na njej so zelo lepo prikazali razvoj našega tiska po osvoboditvi in njegove dosežke Zaključili smo letošnjo sezono tečajev in seminarjev (-Nadaljevanje i-n konec) Navsezadnje smo se pomenili, za kaj -gre in pričeli -smo -z delom. Nekaj časa je tečaj potekal normalno in v redu, ko pa smo prešli ma skrajšani delovni čas, se je zopet zataknilo. Tovarišice so enostavno nehale obiskovati predavanja, ne da bi povedale za težave, ki so ob tem nastale. Ko smo tudi to uredili, je tečaj potekal do -konca v -redu in smo ga še dokaj uspešno končali. Naj mi dekleta ne zamerijo, da tako kritično obravnavam njihov tečaj. To je morda zato, ker smo v prejšnjih letih bili vajeni, da ,z -njimi nimamo problemov. Še celo več. Ženske so bile vedno boljše od moških, bolj redno so Obiskovale predavanja, bile so bolj disciplinirane in dosegale so tudi dobre rezultate. Zato mas je je tembolj presenetil negativen odnos nekateirih delavk do -sedanjega tečaja, ker tega sploh nismo pričakovali. Resnici na ljubo naj povem, da je bil tudi ta tečaj po ocenah boljši v primerjavi z moškim tečajem za dopolnilno izobrazbo odraslih, saj so dosegle poprečno oceno 3.2, v tem ko -so moški imeli 2,9 poprečno oceno. Vseeno pa bi tovarišice lahko dosegle boljšo oceno, če bi se bolj potrudile. To so nekatere tudi dokazale, na -primer Tončka Grošelj, ki je bila odlična, ali Marinka Oražem, Nežka Bedenik in druge, ki so bile zelo dobre. Končno pa, kljub vsem težavam in pomanjkljivostim, smo lahko zadovoljni z uspehom, želeti je samo, da pridobljeno znanje koristno uporabijo pri delu. V tem pričakovanju jim iskreno čestitamo. VEVČE, JUNIJA — Upravni odbor je obravnaval predlog norm za remontne delavnice i-n sklenil, da naj no-rm-e čimpr-ej -uvedejo in obravnavajo z delavci v -samih delavnicah. Upravni odbor je tudi imenoval komisijo -za -norme v naslednjem sestavu: 1. Sam-e Rleš-nik, ,2. Stane Robida, 5. Ivan Sotlar ali Viktor Drnovšek, 4. Ivan Suvorov im še 2 člana, -katera naj določijo v remontnih delavnicah. Šo)ski center tiska in papirja iz Ljubljane je v lanskem letu odp-rl v naši tovarni razred za do-polndino osin-ovnoš-olsko -izobrazbo odraslih. Razred je bil namenjen vsem tistim, ki niso imeli 8 razredov osnovne šole, pa -so želeli nadomestiti zamujeno. V začetku šolskega leta se je v ta irazrad vpisalo 32, delavcev, _ v glavnem iz osnovne proizvodnje. Kmalu po tem, ko se je pričela šola, so začeli posamezniki odstopati, ostalo jih je samo še 17. Od teh so pred koncem tečaja odstopili t-r-ije. tako da je razred končalo 14 delavcev. Kot rečeno, poprečna ocena uspeha je bila 2,9. Čeprav, to ni neuspeli, z rezultatom tega razreda ne moremo biti mikako-r zadovoljni. Presenetljivo veliko ljudi je odstopilo in človek se vpraša, kje iso vzroki za tak odnos -do izobraževanja. Odgovor bo ve-rjetno v načinu nagrajevanja po eni strani, po drugi pa v pomanjkanju moške delovne sile, saj ismo za enkrat -še vedno prisiljeni imeti na nekaterih delovnih mestih tudi take, ki nimajo ustrezne šolske in strokovne izobrazbe. Če kdo na istem delovnem mestu brez ustrezne izobrazbe zasluži ravno toliko kot drugi, -ki tako izobrazbo ima, se upravičeno viprašu je, čemu bi se še izobraževal. Krivda -za tako nizko poprečno oceno pa leži izključno na učencih samih. Splošni vtis je bil, da se učenci niso dovolj prizadevali i-n je -seveda uspeh tudi temu primeren. To ne velja za vse — da ne naredimo krivice prizadevnim med njimi. Če oceno kot -merilo znanja zanemarimo, upoštevamo pa samo prizadevnost in še ipredizo-brazbo, potem vsekakor -največ-je priznanje zasluži tov. Janez Levec, ki je prijetno presenetil. Imel je le dva razreda, ob koncu šolskega leta pa je bil po znanju enakovreden marsikomu, ki je imel -prej 6 ali celo 7 razredov osnovne šole. Tudi Par in Kranjc -sta bila pridna. Najboljši med vsemi pa je bil tov. Albin Hribar, ki je edini končal razred s prav dobrim uspehom. Vsem učencem je delala največ preglavic kemija, ki je povzročila, da ni bilo več prav dobrih ocen. Iz tega predmeta so na primer razen Levca in Hribarja imeli vsi samo zadostno oceno. Učenci pravijo, da je ta predmet prete-žak, predavatelj pa pravi, da se učenci niso učili. Resnica je verjetno na obeh straneh. Osnovni vzrok za -slabo oceno je v nerednem obiskovanju p-redavanj, saj je bil redek da-n, da je bila večina učencev na predavanjih. Jasno je, da v tako -strnjenem pouku ni možno -nadomestiti zamujena predavanja, ker -za to ni časa. Čeprav sem v teh nekaj vrsticah bolj grajal ko-t hvalil, upam, da mi učenci ne bodo zamerili, ker nisem ime-l namena niti najmanj o-maloževati uspeh, ki -so ga dosegli. Prav je, da -svoje delo kritično ocenimo in iz tega potegnemo zaključke. V letošnji sezoni smo prvič organizirali daljši seminar za vodstveni in vodilni kader. Predavatelji na tem seminarju so bili -strokovni sodelavci Zavoda za proučevanje organizacije dela v Kranju, obravnaval pa je probleme organizacije dela v podjetju. Seminar je bil informativnega značaja in je imel seznaniti -strokovnjake s -problemi, ki -se pojavljajo pri sodobni organizacije dela. Predavanja so bila na visoki strokovni ravni in razumljiva. Seminarji za no-vosp-rejete delavce so redni ne glede-na sezono. Ko pride v podjetje več novih delavcev, organiziramo enodnevni seminar, na katerem jih seznanimo z najbolj važnimi zadevami iz življenja in dela kolektiva ter z njihovimi pravicami in dolžnostmi, ki -izvirajo iz delovnega razmerja. Razen tega simo dali na razpolago prostore in učne pripomočke tečaju -za kurjače in pa tečaju za voznike amaterje A in B kategorije. To so na kratko rezultati izobraževalne dejavnosti v sezoni 1963-/64 v -našem podjetju. Poleg tega pa se je precejšnje število naših članov izobraževalo zunaj podjetja v raznih izobraževalnih ustanovah in šolalh, toda o tem drugič. Naj končam z ugotovitvijo, da je bila kljub pomanjkljivostim sezona uspešna. V.sam predavateljem in drugim, ki so kakorkoli pri izobraževanju sodelovali, iskrena hvala. Milič Predvolilna konferenca osnovne organizacije ZKJ KOLIČEVO, JUNIJA - V mesecu maju je bila v naši tovarni predvolilna konferenca osnovne organizacije Zveze komunistov, ki so se je udeležili skoraj vsi člani. Konferenci so prisostvovali tudi tovariši iz okrajnega in občinskega komiteja ter predsednik skupščine občine Domžale. Poročilo o delu osnovne organizacije ZKJ podjetja je podal sekretar tovarniškega sekretariata tovariš ing. Franc Jereb. V svojem referatu je poročal o delu organizacije in pri tem poudaril. da je podjetje prešlo z januarjem; na skrajšani delovni čas in doseglo z novim obratovanjem boljše uspehe kot prej, da se je kljub majhnemu povečanju delovne sile dvignila proizvodnja in produktivnost dela, da se izkazuje boljši finančni efekt podjetja in v zvezi s tem so se povečali osebni dohodki zaposlenih delavcev. V svojem referatu je sekretar ocenil delo samoupravnih organov v podjetju in pri tem ugotovil pasivnost nekaterih članov teh organov. Ugotovljeno je, da precejšnje število članov delavskega sveta na sejah ne razpravlja in s tem ne pripomore k reševanju obstoječih problemov, čeprav dobe vsi člani potrebni sejni material več dni pred sejo. Bili so celo primeri, da mora predsednik po dvakrat sklicati eno sejo. Ne moremo biti zadovoljni tudi z udeležbo. Vse to nas opozarja na važnost izbire na volitvah za člane samoupravnih organov. Pred novimi volitvami bodo morali biti člani ZK aktivnejši in biti nosilci v političnih pripravah za volitve. Organizacija ZK in sleherni njen član se bo moral boriti za to, da bodo volitve potekale čimbolj demokratično. Pri kandidiranju ni vseeno, koga bomo predlagali in koga nato na volitvah tudi izvolili. Dosedanja praksa nam dokazuje, da je bolje imeti številčno manjši delavski svet in posvetiti vso| pozornost kvaliteti novih članov samoupravnih organov. Le kvalitetni delavski svet, sveti ekonomskih enot in upravni odbor nam zagotavljajo, da bodo lahko reševali vse naloge, ki so pred njimi. Z decentralizacijo delavskega samoupravljanja smo uvedli v podjetju svete ekonomskih enot, ki imajo značaj samoupravljanja in obravnavajo lastne probleme v okviru ekonomske enote. Pri tem ugotavljamo^ da sveti EE ne dajejo od sebe tistega, kar od njih pričakujemo. Ti sveti opravljajo le del svojih nalog, ne pa vse. Razlog je isti kot pri delavskem svetu —• premajhna zainteresiranost posameznikov ter nezadostno razumevanje in neodgovornost posameznih članov, ki so v svetih ekonomskih enot. Sveti vse premalo razpravljajo o proizvodnih problemih, produktivnosti, o boljši organizaciji dela itd. Tudi pri sedanjih novih volitvah bomo morali posvetiti največjo pozornost kvalitetni izbiri kandidatov za svete EE. O STROKOVNIH KADRIH V svojem referatu je sekretar potem govoril o kadrovski politiki v podjetju, ki se zrcali v sami proizvodnji in v organih upravljanja Prizadevati si moramo, da čimprej izobrazimo vse tiste, ki jim strokovna izobrazba manjka. Le z dobrim kadrom je zagotovljen uspeh podjetja. Tudi organi upravljanja so uvideli nujnost izobraževanja in v tej smeri so sprejeli v zadnjih mesecih več zelo konkretnih ukrepov. Za razne seminarje, tečaje, štipendije, dopolnilno šolanje itd. so odobrena in na razpolago potrebna denarna sredstva. Ti pogoji nudijo vsem zaposlenim, ki še nimajo ustrezne strokovne izobrazbe, vse možnosti za dosego le-te. SPREJEM NOVIH ČLANOV V ZVEZO KOMUNISTOV Tovariš sekretar je nato govoril o problemih kadrovanja v organizacijo ZKJ in pri tem poudaril, da naša aktivnost za dvig članstva ni pohvalna. Mogoče smo se premalo ukvarjali s posamezniki, ki imajo vse pogoje za sprejem v ZK. To so ljudje, ki so aktivni v gospodarstvu in družbeno-političnih organizacijah, ki pa ne izražajo želje za sprejem med naše vrste. So pridni in pošteni, toda bojijo se odgovornosti pred partijo, bojijo se obveznosti, ki bi jih s tem sprejeli. Vse premalo smo se ukvarjali s kadrovanjem in delavcu, ki ima pogoje za sprejem, nismo točno prikazali pravilnosti našega cilja. Zato mora biti naša naloga pred VIII. kongresom, da se bomo posvetili problemom kadrovanja in da bomo številčno povečali organizacijo s člani, ki bodo dostojno zastopali našo organizacijo. V svojem referatu se je sekretar nadalje dotaknil tudi discipline v podjetju, ki ni na zadovoljivi višini. Delovna mesta se predčasno zapuščajo, vrstijo se neupravičeni izostanki in dogajajo se druge nepravilnosti, kar ni v skladu z delovno disciplino. Podobno je z disciplino na raznih sestankih in zasedanjih samoupravnih organov. Komunisti smo prvi poklicani, da pokažemo zainteresiranost, disciplino v podjetju in pri delu, v delu samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacijah, ne pa da sami kršimo disciplino in sestanke zanemarjamo, kar se dogaja pri posameznih članih. Nadalje je v svojem referatu govoril o problematiki delitve osebnih dohodkov, o poslovanju podjetja za letošnje prvo četrtletje, o vzdrževanju strojnih delov in naprav in o uvedbi realnih norm. Ob zaključku svojega referata je poudaril, da bodo morali komunisti v predkongresnem obdobju še posebno aktivno posegati v probleme gospodarskega in družbenega razvoja PESTRA RAZPRAVA Po referatu se je razvila plodna in pestra razprava, ki je nakazala članom ZKJ vrsto konkretnih nalog. V razpravi so sodelovali Franc Pančur, Milan Deisinger, Anton Orehek, Ivo Sonc, ing. Niko Belšak, Janez Cerar, Ivan Jeretina in dragi. V razpravi so poudarili, da je proizvodnja podjetja predvsem v letošnjem prvem četrletju narasla, v zvezi z njo pa so narasli tudi poslovni stroški. Vsi stroški, ki so vplivali na podražitev proizvodnje, niso bili točno analizirani. Del teh stroškov odpade tudi na slabo vrsto dobavljenih papirnih odpadkov, ki povzročajo v sami proizvodnji velike težave in izgube na vlaknih. Med prejetimi papirnimi odpadki je precejšnja količina neuporabnega materiala kot npr. folia. Te odpadke, kar pa je najbolj važno, delavci ne tehtajo in tako nihče ne ve. koliko tega materiala je podjetje plačalo. Po vsej verjetnosti se ta odpadni material knjiži, kot da je bil porabljen v osnovni proizvodnji. Tu je že en vzrok podražitve naše proizvodnje. Drugi vzrok je ta, na nam dobavitelji nepravilno klasificirajo dobavljene papirne odpadke. V vagonih so papirni odpadki od L do V. vrste, dobavitelji pa jih nam zaračunavajo kot II. vrsto. V zadnjem času je toliko bolje, da naša nabavna služba vse te primere reklamira. V nadaljnji razpravi je bilo poudarjeno, da je bilo poslovanje podjetja zelo dobro. Stanje bi bilo še boljše, če bi točno analizirali vse vzroke, ki vplivajo na povečanje stroškov. Na povečanje stroškov imajo predvsem vpliv surovine, stalno zviševanje cen. Nadalje mora podjetje posvetiti vso pozornost mehanizaciji in odkrivanju notranjih rezerv. V razpravi je bilo ugotovljeno, da posvečamo premalo pozornosti novemu kadrovanju in ravno zaradi tega nismo številčno povečali organizacije ZKJ. V osnovno organizacijo ne kadruje samo njen sekretar in nekaj članov, temveč morajo na to misliti vsi člani organizacije. Kader za organizacijo moramo črpati predvsem iz naše mladinske organizacije, ki je številčno močna in ima v svojih vrstah dobre mladince. Osnovna naloga partijske organizacije je, da člane kolektiva kakor tudi svoje člane stalno vzgaja in svoje vrste krepi z novimi člani. Razprava je nakazala slabosti pri ideološko-političnem izobraževanju. Premajhno izobrazbo članov ugotavljamo predvsem na sestankih in na zasedanjih samoupravnih organov. Da bomo dvignili ideološko-politično raven članov organizacije, moramo za izobrazbo predvsem izkoristiti pomladanski in jesenski čas. Vseh težav ni mogoče čez noč premostiti, da pa bomo kos vsem nalogam, se moramo sami nenehno vzgajati in pridobivati čimveč znanja. Člani ZK morajo vzgojno vplivati na svoje sodelavce in jih usmerjati v naš razvoj. S tem, da bomo takoj odpravili najmanjše napake in nepravilnosti pri delu ter vestno delali na delovnih mestih, bomo dosegli boljše rezultate in še povečali produktivnost dela. Pri samem delu se moramo truditi, da zmanjšamo poslovne stroške na minimum. Vse predloge delavcev in strokovnjakov mora ustrezna strokovna služba takoj analizirati in delavca, ki je dal za podjetje koristen predlog, nagraditi. MLADI NAJ SE IZOBRAŽUJEJO V nadaljnji razpravi so poudarili, da naša mladin ni dovolj zainteresirana za izobraževanje in za dvig svoje strokovnosti. Premajhno izobrazbo najbolje izpričajo na zasedanjih samoupravnih organov, kjer diskutirajo predvsem starejši člani kolektiva. Mladinci in mladi komunisti pridejo na sestanke nepripravljeni, kljub temu, da dobe pravočasno sejni material. Razen tega pa redno ne prihajajo na zasedanja! Na organizirnih predavanjih in seminarjih je udeležba mladine minimalna in se zaradi tega tudi ne more uresničiti predvideni program predavanj. Razprava je nakazala, da prav komunisti vse premalo odločno rešujemo posamezna vprašanja. Pri reševanju vprašanj se boji-jimo, da se drug dragemu ne zamerimo. Nas komuniste, pa mora zanimati vse, od discipline, dela na delovnih mestih, uspeha podjetja itd., kajti le tako bonio dosegli uspeh v podjetju. V nadaljnji razpravi so člani ZK na konferenci razpravljali o delovni disciplini, o vzdrževanju strojev, o higiensko-tehnični zaščiti, produktivnosti in uspehu podjetja, investicijah in o uvedbi mehanizacije. Iz referata o delu osnovne organizacije ZKJ v podjetju in same razprave povzemamo nekaj konkretnih nalog kot so: — da hodo morali komunisti sodelovati pri izbiri kandidatov za samoupravne organe in morajo biti nosilci v političnih pripravah za volitve; — skrbeti morajo za pravilne medsebojne odnose; — odkrivati neizrabljene notranje rezerve, na svojih mestih morajo vplivati za večjo produktivnost itd. Na konferenci ni bila izvoljena posebna komisija za sestavo sklepov, pač pa je konferenca pooblastila tovarniški sekretariat, da formulira sklepe. Za sestavo sklepov se bo sekretariat poslužil sekretarjevega referata, razprave in napotkov, iznesenih na konferenci. Sklepe bo sekretariat nato dostavil v obravnavo oddelkom OO. Na volilni konferenci so člani iz svoje srede izvolili deset delegatov, ki se bodo udeležili občinske konference ZKJ v Domžalah. Našo organizacijo bodo zastopali na konferenci ing. Franc Jereb, Pavel Klemenčič, Jakob Lukman, Marija Starin, Janez Cerar, Ivan Jeretina, Ivan Cene, Jože Flerin, Francka Bevk in Miro Hribar. Razen tega je bil na konferenci predlagan občinskemu komiteju v izbor za delegate VIII. kongresa ZKJ tov. Ivan Jeretina. Drobne vesti VEVČE, JUNIJA — Komunalna banka nam še vedno ni odobrila dinarskih sredstev za premazni stroj. Aneks za investicije v Medvodah je bil oddan, tovariša ing. Iglič in Lednik pa .sta bila na Finskem zaradi ipraliimiinarne pogodbe za investicije v obratu Medvode. Ker je v embalažni delavnici ogromno nadur, je potrebno urediti naročanje posamezne embalaže v naprej in ne takrat, ko se jo že potrebuje. Mladinci iz Lesonita so si ogledali izdelavo papirja v Vevčah Mladina izmenjava izkušnje VEVČE, JUNIJA — Med uspele dogodke v mesecu maju štejemo obisk mladine Tovarne ^LESONIT« iz Ilirske Bistrice pri nas, kot tudi vrnitev obiska naših mladincev pri njih. Podrobno so si ogledali tovarno, seznanili s proizvodnimi -specifičnostmi obeh obratov in zgodovinskim razvojem podjetja. Po 'koisitiu in športnem itekmo-vanju, smo mladince iz »LESONITA« peljali na Urha. Z zanimanjem so poslušali krajšo razlago o muzeju, spomeniku, okoliških vaseh med NOB in si nato v spremstvu članov TK ogledali vse omenjeno. Kako pa so bili sprejeti naši mladinci in mladinke v Ilirski Bistrici? Priredili so nam družabno srečanje s plesom ob zvokih ansambla bratov Boštjančičev. Zanimiv pa je bil tudi sprehod in ogled Ilirske Bistrice. Družabnem delu pa je sledilo športno tekmovanje: —■ streljanje, kjer so bili domači boljši za 33 krogov — naša ekipa 294 krogov. — odbojka, kjer smo zmagali z rezultatom 3:2. Tako na Vevčah, kot tudi v Ilirski Bistrici smo imeli razgovore o delu obeh organizacij, uspehih podjetja, organizaciji dela, perspektivnem razvoju podjetij itd. Naj v kratkem seznanim bralce s tovarno »LESONIT« in 'kolektivom: Kolektiv šteje 630 delavcev. Po fazah proizvodnje in posameznih ispecifičnostih dela je razdeljen na 9, EE (osnovna proizvodnja, lakirnica, kaširnica itd.) Osnovna proizvodnja so lesonit-ne plošče 'različnih kvalitet. Tu je opaziti nekatere podobnosti s proizvodnjo v naši panogi, seveda je natainčnost, oziroma potreba po raizvilalknjenju lesa pri njih manj poudarjena. Surovine za izdelavo lesonitnih plošč so žamanje in lesni odpadki. Proizvodi tovarne so lesonit, lesonal, ultrapas plošče in tako dalje. Vrednost bruto produkta je preko 3,5 milijarde dinarjev. Lesonita je proizvedeno preko 20.000 m2. Kolektiv si prizadeva, da bi z modernimi tehnološkimi postopki in stroji izdelali na koncu sedemletnega plana 30.000 m2 lesonita. 7-61anski TK vodi '180 mladincev in mladink. Veliko pozornost posvečajo izobraževanju. Tako so organizirali že več predavanj iz šale za življenje, zabavne večere v sodelovanju s pripadniki JLA. Usipelo pa jim je izbrati zainteresirane, tako za odbojko in streljanje, da redno 'trenirajo. Da bi nam srečanje ostalo v trajnejšem spominu, smo si izmenjali praktična darila, oni nam namiznoteniški komplet, mi pa v zameno šab garnituro in knjigo o razvoju papirništva pri Vevški mladinci s svojimi gostitelji iz Lesonita v Ilirski Bistrici RAZSTAVA O POKLICIH VEVČE, JUNIJA — Zavod za zaposlovanje delavcev v Ljubljani je v sodelovanju z izobraževalnimi centri podjetij: »Litostroj« Ljubljana, »Elma« Črnuče in »Tovarna celuloze in papirja Vevče-Medoode«, priredil v prostorih zavoda razstavo o spoznavanju poklicev. Namen razstave je bil, da se Predvsem mladina po končani osemletki bliže spozna s poklici in delovnimi mesti v tovarnah, ki so bila še do nedavnega zelo malo znana odraslim in mladini. Razstava in tolmačenje poklicev sta bila organizirana tako, da so ob zaključku šolskega leta prihajali osmi razredi osemletk v zavod, kjer jim je bil po kratkem nagovoru predstavnika zavoda najprej predvajan film. Ta je Prikazal nagnjenja mladih ljudi k različnim poklicem, kakor tudi veliko in pestro izbiro. Za tern so si dijaki ogledali šolsko razstavo, kjer razstavljajo svoje izdelke nadarjeni dijaki osemletk z raznovrstnih področij: tehnike, rokodelstva, umetnosti itd. Pozneje so dijaki po skupinah Prihajali o razstavni prostor naše tovarne. Na panojih so povečane barone fotografije, ki prikazujejo tehnološki postopek izdelave lesovine, celuloze in papirja, ter delavce— papirničarje, ki so pri posameznih strojih in napravah zaposleni. Razstavljamo tudi izbrane vzorce naših osnovnih surovin, polsu-rovin in dodatnih materialov (ko-lofonija, kaolin, lucel in aluminijev sulfat). Poleg tega obiskovalci lahko vidijo še precej vzorcev papirja, ki prikazujejo na eni strani širok asortiment naših proizvodov tia drugi strani pa zaključeno tehnološko pot od lesa do papirja. Skupine dijakov so organizirano prihajale iz enega o drugi razstavni prostor. V razstavnem prostoru našega podjetja je naš predstavnik v polurni razlagi o grobem pojasnil dijakom tehnološki postopek izdelave papirja, tolmačil posamezne detajle iz naše proizvodnje, ki so prikazani na fotografijahin vlogo ter mesto poklica papirničarja o tovarni in naši družbeni skupnosti. V zvezi s tem je d\ejal, da so potrebe po kvalitetnem papirniškem kadru narastle vzporedno z naglo rastočo industrijo papirja v zadnjih letih. Potreben je hitrejši tempo in večji obseg izobraževanja. Zato naj bi v bližnji bodočnosti nekaj absolventov Šolskega centra tiska in papirja ali kvalificiranih papirničarjev nadaljevalo študij na STŠ, papirniški oddelek. Posebno nadarjenim in marljivim absolventom ST S bi omogočili nadaljnje izpopolnjevanje na fakulteti — papirniška smer. Ostali pa bi na delovnih mestih v proizvodnji za praktičnim delom izpopolnjevali svoje znanje ter na ta način napredovali v poklicu. Ni dovolj, da to industrijsko panogo izpopolnjujemo samo po KOLIČEVO, JUNIJA — Kot smo že iporočali v našem časopisu Jaliko člani našega koleKtiva s svojci preživijo dopnst na morju v Piesi im Izoli ali -na Veliki Planini, kjer imamo svojo planim-sko kočo. O Izoli in Veliki Planini in o možmositi letovanja v iteh 'krajih -smo že obvestili bralce našega 'časopisa, zato danes nekaj besed o .počitniškem domu v Fiesi. Doni v Fiesi je zelo lepo zgrajen in sodobno opremljen. Vsaka soba, ki ima balkon, sa-nitanije in iprho, je opremljena s tremi posteljami. Koit rečeno, tehnični strani, kajti zaman so super avtomatizirani stroji, če nimamo strokovno usposobljenih ljudi, ki bodo znali s temi stroji upravljati. V podobni obliki sta tolmačila učencem značilnosti njunih tovarn in poklicev tudi predstavnika »Litostroja« in »Elme«. Po osem, kar je bilo videti pri učencih in njihovih vzgojiteljih ter v razgovoru z njimi, smo prepričani, da je razstava uspela in da smo mladim ljudem, ki odhajajo v poklice, pokazali in prikazali vsaj bisfoene značilnosti poklica papirničarjev. Le tako se bo obzorje znanj o posameznih poklicih pri dijakih obogatilo, ter se bo sleherni izmed njih lažje odločil za tisti poklic, v katerem bo bolje uspel in tako postal koristen član skupnosti. Razstava bo odprta skozi vse počitnice in jo bomo o jeseni zopet tolmačili osmim razredom ljubljanskih ter okoliških osemletk. Medtem pa si jo lahko vsak posameznik ogleda na Zavodu za zaposlovanje delavcev, Parmova 32, Ljubljana. v Fieso lahko gredo vsi člani našega .kolektiva in injiho-vi nepreskrbljeni svojci. Šele, če niso vse kapacitete polno zasedene, lahko izkoristi-jo usluge v domu tudi dragi občani. Zanimanje za letovanje v Fiesi je veliko, saj so bile v treh dineh po razpisu prijav že -zasedene vse sobe. Pri tem pa moramo na žalost ugotoviti, da so sobe zasedene le v glavni sezoni, tj. v juniju in avgustu, medtem ko za letovanja v pred in po sezoni ni zanimanja med delavci. Delavci, zaposleni v podjetju in njihovi nepeskrb-Ijeni svojci (otroci, žena) plačajo za- oskrbni dam (600 din. Žena ali mož člana kolektiva, ki je zaposlen izven podjetja, plača za oskrbni dan 1.400 din. Drugi koristniki dloma pa plačajo za oskrbni dan 1600 din. Za otroke do 10 let plačajo starši polovico zneska oskrbnega dne. Tudi upokojenci tovarne lahko letujejo v domu, vendar samo v času ko dom ni zaseden is člani našega kolektiva. Upokojenci plačajo dnevno po 800 dinarjev. Člani kolektiva, ki pridejo v dom le prehodno, plačajo za prenočitev 400 din. V času, ko je veliko popraševanje v domu, mo« rajo biti vse postelje polno zasedene. V primera, da koristnik uslug v domu me sprejme v sobo sostanovalca, mora za vsako nezasedeno posteljo plačati dnevno 400 din. Sezona v Fiesi se je pričela s 15. 6. 1964. Prvi prijav-ijenci, ki so preživeli svoj dopust v Fiesi, so se zadovoljni, polni lepih vtisov vrnili na svoje domove. —O— UPOKOJEN JE BIL MEDVODE, MAJA — Dne 14. 4. 1964 je prenehal delati v PE Medvode tov. Ivan Ponikvar, rojen 22. 8. 1906 na Igu. Bil je od leta 1940 v podjetju ter dolga leta delal o težkih delovnih pogojih kot mlinar pinotana. Skromnemu in vestnemu delavcu želimo še mnogo prijetnih let v pokoju. »Deželo tisočerih jezer« predstavljamo v dveh značilnih podobah, posnetih na skrajnem severu države, ki ga je tudi obiskal maršal Tito: na Laponskem. Zgoraj: jezera in gozdovi, spodaj: reka Kemijoki je poleti reka hlodov. Tako spravljajo les do papirne in lesne industrije Pogoji letovanja v Fiesi letos nespremenjeni Tovariš Lado Jelen direktor PE Celuloza Medvode petdesetletnik Dne 29. maja jfe bila v PE Celuloza Medvode duterma svečanost, na kateri so člani kolektiva čestitali direktorju PE tov. Ladu Jelenu k 50-letniči in mu želeli še veliko uspelnov pri njegovem delu; obenem pa so mu čestitali za dosedanje uspehe ter mu izrekli priznanje za požrtvovalno delo. Skromnemu, tovariškemu in vedremu petdesetleniku je ob njegovem jubileju postavilo uredništvo »Našega dela« nekaj vprašanj: 1. Pri nas ste doživeli 50. leto starosti. Ker ste že naš »stari as«, bi radi vedeli, kako ste se počutili do sedaj pri nas in kakšna je vaša želja v zvezi z napredkom podjetja? Mnogokrat se vprašam, kako je mogoče, da tako hitro tečejo leta. Na vaše vprašanje, kako se počutim med vami, moram po pravici jrooedati, kat verjetno marsikateri član kolektiva, ki že vrsto let dela o podjetju, da imam prijetno zavest posebno takrat, ko čutim, da s svojim chelom prispevam k razvoju in napredku našega podjetja. Na podlagi izkušenj na dosedanjih delovnih mestih smatram, da je pravilno zastavljena smer nadaljnjega razvoja našega podjetja. Pri tem mislim na specializacijo proizvodnje, na izgradnjo surovinske baze v Medvodah in nadaljnjo izgradnjo kapacitet za finalno proizvodnjo v Vevčah. Če hočemo namreč, da bo naše podjetje v perspektivi s kvaliteto svojih izdelkov še naprej konkurenčno, je važna dokončna izgraditev stroja za premaz zaradi večje finančne moči na eni strani, na drugi strani pa izgradnja predvidene kapacitete celulozne tovarne, ker bo šele takrat možno dokončno usklajevati tehnološki proces od dobre surovine do kvalitetnega papirja, za katerega bo čedalje večje popraševanje, tako na domačem, kot na tujem tržišču. Posamezniki radi postavljajo vprašanje, kaj če se bodo Medvode osamosvojile. Mislim, da bo ravno nasprotno šel naš razvoj v smeri večjega poglabljanja in kvalitetnejšega medsiebojnega sodelovanja ter povezovanja za uspešnejše gospodarjenje in upravljanje v neposredni proizvodnji ter bi odcepitev tako specializirane proizvodnje pomenil velik korak nazaj. Mislim, da so taka mišljenja zaostala ter bi tovrstni koncepti pomenili si- romašenje že itak zastarele papirne industrije v Sloveniji. Tu bi bilo nasprotno potrebno razvijati nadaljnjo integracijo, pri tem mislim seveda na Papirnico Količevo, za katero bi bila zaradi surovinske baze integracija z našim podjetjem aktualna, poleg tega pa bi na ta način z usklajeno investicijsko politiko lažje dosegli začrtane cilje. 2. Varno', da sta se poleg trdega boja in želje po' svobodi med NOB ukvarjali tudi z vodenjem godbe na pihala. Prosim, nekaj o tej stvari. Da, tudi z godbo sem se ukvarjal med NOB. Skupno s tov. Stanetom Keržičem, sedanjim akademskim slikarjem, ki je bil takrat kulturni referent na diviziji, sem organiziral godbo na pihala v XXXI. diviziji ter prevzel nato vodstvo te godbe. Marsikatere prijetne ure smo doživeli z borci in prebivalci na Primorskem. Tako smo npr. s »Triglavskim maršem« in drugimi partizanskimi pesmimi spodbujali borce naše divizije, ko so skupno z borci brigad XXX. divizije osvojili sovražnikovo postojanko v Železnikih na Gorenjskem. Pozneje sem sodeloval pri organiziranju godbe na pihala pri IX. korpusu. S to godbo smo prikorakali v osvobojeno Gorico in Trst. Sodeloval sem tudi v prvi radijski oddaji »Svobodni Trst«. 3. Kakšno je vaša osfebmo počutje? Osebno se dobro počutim in se glede tega ne morem pritoževati. 4. Ste na vidnem in zahtevnem delovnem mestu. Radi bi vedeli nekaj o vašem delovanju. Leta 194? sem bil imenovan za direktorja Tovarne celuloze Videnu-Krško: Na tem položaju sem ostal do leta 1949, nakar sem bil imenovan za direktorja Združenega podjetja Vevče-Medoode, po odcepitvi Tovarne celuloze v Medvodah pa sem bil leta 1951 imenovan za direktorja Tovarne celuloze v Medvodah, kjer sem ostal na tem položaju vse do ponovne združitve s Papirnico Vevče dne 1. I. 1962. V tem času sem opravljal osem let tudi posle sekretarja občinskega komiteja ZK o Medvodah do nastavitve profesionalnega sekretarja. Kljub temu, da sem vsa leta delal na odgovornih in napornih delovnih mestih, imam prijetna zavest, da sem s svojim delom koristil razvoju papirne industrije v Sloveniji, posebno pa razooju Tovarne celuloze o Medvodah, kjer sem delal največ časa. S kolektivom v Medvodah sem doživljal ose težave in tudi uspehe ter čutim, da sem s člani tega kolektiva še posebej vezan, ker sem kot električar delal med njimi že pred vojno, pa tudi po vojni, ko sem bil demobiliziran leta 1946. Razumljivo je, da še želim tudi v bodoče delati o papirni industriji, dokler mi bodo pogoji to dopuščali. Tovarišu Jelenu kot uglednemu vodilnemu delavcu v papirni industriji v imenu uredništva in članov kolektiva obeh poslovnih enot čestitamo k petdesetletnici z željo, da bi še mnogo let s svojim uspešnim delom prispeval delež k poslovanju in razvoju našega podjetja. Junijska številka »Našega dela« je izšla z zamudo, ker smo čakali na rezultate volitev delavskih svetov. Da pa bi zamudo skrajšali, ima ta številka samo 8 strani namesto predvidenih 10. Opravičujemo se avtorjem, katerih članke nismo mogli že zdaj uvrstiti v list. Prihodnjič bomo objavili fotoreportažo o naših dopustnikih in, med drugimi, naslednje članke: VTISI S POTOVANJA PO ČSSR, REDNI LETNI REMONT V PE CELULOZA — MEDVODE, OTVORITEV NOVE SOLE V MEDVODAH (s slikami), NEKAJ O JAMARJIH, seznanili vas bomo KAJ POMENI MODRA PUSCICA NA RUMENEM POLJU, D- IZMENA JE PRIREDILA EKSKURZIJO V OSIJEK IN BELIŠČE, o čemer bomo poročali v besedi in sliki. Prav tako o izletu V PRIJEDOR in še o marsičem drugem. R. 57,58,59, start in srečno vožnjo! Nekoliko drugačen, pa vendar tipičen motiv iz mesta Jajce Vtisi z Vlil. pohoda po poteh partizanske Uubijane VEVČE, MAJA — Deveti maj 1945, ko iso zadnji okupatorji zbežali pred napreduj očimi islo-vensikimi brigadami, je bil dan nepopisnega veselja .za prebivalce Ljubljane, mesta, ki je praznično odeto v zelenju in z zastavami v zgodnjih jutranjih nrah dočakalo osvoboditelje. 10. maj 1964 — Ljubljana je bila ta dan drugačna kot ponavadi. Okrašena z zastavami 'se je zbudila v petju in koračnicah. Že navsezgodaj .so hitele proti Bežigradu dolge kolone mladih in starih, ki so sodelovali-na letošnjem pohodu po poteh partizanske Ljubljane. Letošnji pohod je bil eden izmed številnejših po udeležbi, saj se ga je udeležilo več kot 6.000 članov delovnih organizacij, družbenih organizacij. JLA. športnih društev, tabornikov itd. Že drugo leto smo se člani ZMS našega obrata udeležili pohoda. Ob 8. uri smo izbrani pred upravnim poslopjem, kjer smo se v kratkem .seznanili s pravili tega tekmovanja, dokončno sestavili ekipe in se nato odpeljali proti Ljubljani. Prijetno smo bili presenečeni nad živobarvno minoži-co tekmovalcev. Eden je bil oblečen v športno opremo, drugi v taborniško, večina pa je bila napravljena vsakdanje, samo s startno številko na prsih. Naše ekipe so startale ob 9.50. Polovica udeležencev je tedaj že odšla pred njimi. Veseli in razpoloženi tekmovalci so nestrpno čakali v dolgi vrsti kdaj pridejo na vrsto, saj je vsakdo hotel čimprej priti na istart. Pot je udeležence vadila mimo spomenikov padlim, bunkerjev, ilegalnih tiskarn med NOB, po partizanskih in kurirskih poteh, mimo gramozne jame, skratka mimo mest, ki so neločljivo povezana z bojem in trpljenjem ^neuklonljive Ljubljane. Udeležencem so v gostem špalirju 'bili kažipot gledalci. Cilj vseh ekip je bil Trg revolucije, v ta namen slavnostno okrašen. Za prijetno razpoloženje je skrbela pihalna godba. Tekmovalci so prihajali na cilj v skupinah, po 10, 20 ekip naenkrat. Nekaterim se je poznala utrujenost, drugim celo izčr- šDopisujfe r SVaše delo panost. Vendar so pogledi dokazovali, da so Mjub temu zadovoljni. Vsaka ekipa je bila po svoje zanimiva, ta zaradi starosti članov, ekipe malih pionirjev pa zaradi velike živahnosti. Nekatere izmed njih so morali ustaviti reditelji, saj so tekli kar naprej, četudi so že prispeli na cilj. 'Prisrčno pozdravljene so bile tudi ekipe slepih, ki so celotno progo prehodili brez zastojev. Naše 4 ekipe so prispele po 2-urni hoji na cilj. Na letošnjem pohodu so sodelovali naslednji mladinci in mladinke: Ciril Zupančič. Milan Povše, Zora Jerman, Viktor Štancer, Ismet Huskič. Alija Jušič, Jernej Hribar, Gabrijel Vidic, Boris Erbežnik, Andrej Trtnik, Vanja Lorbek, Majda Hujan, Marta Zabukovec, Tine Lokar, Šalih HuSkič, Tinka Dolinar, Zinka Dolinar, Janija Smrekar, Simo V uj asi n in Husein Silahič. Mnenje nastopajočih je, da je pohod odlično uspel v vseh pogledih, kar je spričo njegove, čedalje večje priljubljenosti med mladimi in starimi najlepše zagotovilo, da bo pohod v prihodnjem letu, ob 20-letniei osvoboditve doživel še veličastnejšo ponovitev. Pohod bo ostal vsem tistim, ki so ga videli in se ga udeležili, y nepozabnem spominu. Prizori vzdolž celotne proge so nam vlili še večje zaupanje v našo imladino in delovne ljudi. J. M. KOLIČEVO, JUNIJA — To so bile zadnje besede, ki jih je star-ter izrekel udeležencem in tekmovalcem IV. zvezdne vožnje »Bratstva in enotnosti« od Ljubljane do Jajca. Tekmovanje je organizirala Avtoimoto zveza Jugoslavije v proslavo dneva mladosti. Tekmovalci iz vseh republik so starta-li v dveh .etapah. Najprej so vozili na področju svoje republike, dan kasneje pa so ise iz metropol posameznih republik podali na pot proti zgodovinskemu mestecu na sotočju Plive in Vr-basa. Jajcu. Prav zaradi tega je letošnja zvezdna vožnja »Bratstva in enotnosti« dobila prvič zvezni pomen. Sestavljena je Bila iz šestih krakov, ki so iz osrčij posameznih republik vodili k skupnemu cilju. Dolžine posameznih krakov so bile: tekmovalci so morali prevoziti iz Skopja 851 km, Titograda 629 km, Sarajeva 657 kan. Zagreba 689 km, Beograda 782'km in iz Ljubljane 722 km, da so prispeli na cilj v Jajce. To je bila dvojna preizkušnja sposobnosti in sicer voznika in avtomobila, kljub temu, da na posameznih odsekih niso bile predpisane prevelike poprečne hitrosti. Udeleženci iz Slovenije smo se najprej podali na pot iz Ljubljane proti Postojni, Ajdovščini, Novi Gorici in Tolminu, kjer so naim na časovni kontroli prvič odmerili kazenske točke. Tukaj je bil tudi start naslednje pol-etape Tolnrin-Vršič-Krainjska go-ga-Ljubljana, in .seveda drugo odmerjanje kazenskih točk, kolikor tekmovalci niso dosegli luko, nato pa preko Bosanske Gradiške in Banjaluke do cilja v Jajcu. Po prihodu na cilj smo moirali voziti še vožnjo na čas na 4 km dolgi progi in opraviti .spretnostno vožnjo na 150 m vožnja res prav poseben užitek. Užitek zaradi tekmovalnega obeležja vožnje in zairadi živopisnih krajev, skozi katere nas je vodila pot. Marsikaj zanimivega smo doživeli. Srečanja, prehite- Ekipa AMD Mengeš nekaj minut pred startom dolgi progi s preizkušnjo v zaviranju. Tudi iz uašega kolektiva sva se udeležila te vožnje v okviru ekipe Avto-moto društva Mengeš ing. Belšak in podpisani. Pred startom sva si pripravlja vse, za kar sva smatrala, da nama bo na vožnji koristilo. Med drugim seveda nisva, pozabila štoparice, tabele z izračunamkni časi, v katerih sva morala privoziti v posamezne kraje, če sva hotela priti na cilj z določeno po- vanja, pozdravljanja s tekmovalci iz drugih 'republik, lepo vreme, hitro se spreminjajoča pokrajina in ne nazadnje sam prihod in pozornost, s /katero smo bili sprejeti na cilju v Jajcu, vse to se je zlilo v eno .samo prijetno doživetje, kakršnih si lahko samo še želimo. To je bila res lepa manifestacija motoriziranih iz vseh republik za dan mladosti, to je bil res DAN MLADOSTI. Ob koncu pa še o najinem plasmaju. Zasedla sva 115. mesto med več kot 400 udeleženci te vožnje s 115 kazenskimi točkami. Prihodnje leto upam, da bova že 'nekoliko višje. -Žan Po vožnji prijeten počitek v Jajcu predpisane poprečne hitrosti. Naslednji dan smo vozili na progi Ljubljana-Ivančna gorica-Žu-žemberk - 'Novo /mesto - Zagreb, kjer je bila ponovljena časovna kontrola. Iz Zagreba smo krenili po avto cesti do odcepa na Banja- .preono hitrostjo, orodje za morebitno okvaro med vožnjo — na srečo tega na vsej dolžini proge nisva potrebovala ■— in seveda nekaj okrepčil za ohranitev kondicije. Za voznike amaterje je bila ta Novi člani tovarniškega komiteja VEVČE, JUNIJA — Na zadnji rodni razširjeni seji TK ZMS smo med drugim razpravljali tudi o kadrovskih problemih. Tako so bili imenovani in izvoljeni naslednji novi člani TK ZMS: Kocjančič Lado za sekretarja TK, štancair Viktor v komisijo MDB, Žibert Jože v komisijo za tehnično vzgojo mladih, Lampe Ignac v komisijo "za organizacije izletov in ekskurzij. Glede na dosedanje prizadevanje omenjenih mladincev pri delu v Zvezi mladine, smatramo da je njihova izvolitev pravilna in jim želimo čimveč uspeha pri delu. M. J. LJUBLJANA 1964 (Foto: Danilo Domaj/uko) SAH Kolioevski šahisti na prvenstvu Slovenije Novice iz šahovskega kluba VEVČE, JUNIJA — Šahovski klub Papirnice Vevče je sodeloval na najmnožičnejšem šahovskem tekmovanju v Jugoslaviji, ki je .bil v ipočastitev dneva mladosti od 17. 5. do 2:1. 5. 1964 v Pulju. Naša ekipa mi dosegla najboljšega mesta. Imeli smo smolo in bili razporejeni v grupo, kjer so nastopali za posamezne ekipe mojstrski kandidati a so bili prijavljeni (kot II. kate-gorniki (primer ekipe Rijeka. Torpedo L). Naša ekipa je bila določena v sedmo grupo. Ne aiaj-bolijlša organizacija prireditve, oziroma neborbanoist posameznih ekip, ki so namenoma izgubljale partije, je imela za posledico. da je naš splošni vtis, da festival v Pnlju ni niti senca lanskega festivala na Bled«. Odigrali smo dvoboje s Pulo (M. reprezentanco) 1:3, Uljanikoni (Pulj) 3:1. S.P.O. Kovačiča 1,5:2,5, Banatom 2:2, Radom Beograd 1:3. Skupno je bilo v teh srečanjih odigrano 20 partij, od tega smo izgubili 1)1,5, a dobili 8.5 točke. Zasedli smo 10 do 11. mesto. V Skupini so igrali: Fejeovski, ki je igral na drugi deski od petih 'Partij je eno dobil, tri remiziral, eno izgubil. Mešič je igral na prvi deski, dve dobil, tri izgubil. Bohorč je igral na tretji (leski, dve dobil, eno remiziral in dve izgubil. Žibert je igral na četrti deski, eno dobil, eno remiziral in tri izgubil. Upravnemu odboru podjetja in PK ZMS se v imenu udeležencev zahvaljiujemo. ker so omogočili naši ekipi odhod ma festival. Štafeta mladosti v Količevem . Količevo, junija — Letos ie bila v okviru »Tedna mladosti 1964* organizirana tudi lokalna štafeta mladosti, ki je poleg šol obiskala tudi tovprniške mladinske aktive. Štafeta je po programu krenila tl. maja 1964 od tovarne TOKO d Domžalah, nato obiskala Združeno kemično tovarno, nadalje osemletko, Avtoservis, tovarno sanitetnega materiala. Melodijo itd. Vsak mladinski aktiv je pripravil lastno voščilo našemu Maršalu za rojstni dan. Ta voščila so kasneje vlagali v skupem album. Pred papirnico lla Količevem je štafeta prispela °v ca. 1130. V veselem razpoloženju je štafeto dostojno pričakal mladinski aktiv, medtem ko je predsednik aktiva tov. Ja-"ez Cerar prebral čestitko. Nato mladinci Gerčerjeva. Pančur-Jeva in Vavpetič odnesli štafetno Palico v Jarše, kjt?r so jo predali mladincem tovarne Induplati. BN V Vevčah VEVČE, MAJA — Občinski ko-juite ZMS Moste-Rolje je za letošnje praznovanje dneva mladosti poleg sprejema okrajne st.afete pripravil tudi dve lokalni štafeti. Ena je potekala iz Podlipoglava. Organizacija statute iiz Janč do Polja pa je bila zaupana našemu aktiv«. 14. maja Je štafeta krenila iz Janč mimo Prežganja. Besnice, Zadvora, Vevč do Polja Sprejeli so jo učenci osnovne šole v Polju. Pozdravno pismo pa je bilo nato odposlano tov. Titu. V štafeti j.e sodelovali o preko -00 učencev in učenk osnovnih |ol iz Janč. Prežganja, Besnice, 'jostra in Polja. Štafeta je polo-Z1;]a med potjo vence na spomenik padlim v Tujem grmu pri Jančah in pred Papirnico Vevče. J. M. KOLIČEVO, JUNIJA — Sindikalna šahovska ekipa Papirnice Količevo se je kot prvoplasirana na sindlikalnem prvenstvu domžalske občine uvrstila na letošnje republiško sindikalno šahovsko prvenstvo, ki je bilo od 28. do 31. maja v Rogaški Slatini. Letošnje prvenstvo je bilo doslej najmočnejše, saj je sodelovalo 16 najboljših slovenskih sindikalnih ekip, ki so si priborile pravico nastopa na republiškem prvenstvu že v (predtekmovanjih po občinah in okrajih. Naša ekipa je šla na to tekmovanje z neprevelikimi iupi na vidnejši uspeh, saj z moštvom ne more konkurirati res dobrim ekipam iz (Ljubljane, Maribora. Celja, Jesenic in drugim. Tekmovanje samo je bilo .zelo lepo organiziramo. Igrali smo v lepi dvorani 'zdraviliškega doma v Rogaški Slatini. Bilo pa je precej naporno, saj smo morali igrati po dve partiji na dan. kar se je 'tudi poznalo na kvaliteti posameznih iger. (Nekateri igralci niso zdržali in so v svojih partijah delali hude napake. Zmagala je na veliko presenečenje mlada in borbena ekipa iz železarne Ravne in to popolnoma 'zasluženo. Naša ekipa je po začetnih neuspehih na koncu pristala v »zlati sredini«, kar je .za tako močno konkurenco zadovoljiv uspeh. Virstni red je bil naslednji: I. Železarna — Ravne, 18,5 točk, 2. Eteiktroprojekt — Ljubljana, 18,5, 3. Železničar — Ljubljana 18, 4. Železarna — Jesenice 17,5, 5. TAM —■ Maribor 17. 6—7. Železarna — Štore in Cinkarna — Celje 16, 8—11. Papirnica — Količevo, Izvršni svet — Ljubljana, Metalna — Maribor im Intertransglobiuis — Ljubljana 15,5, 1,2. Brest — Cerknica 14. 15. Steklarna — Rogaška Slatina 15, 14. El ekt rokov in a — Maribor 11,5, 15. TOMOS — Koper 10 in 16. Emaj.li.rka — Celje 8 točk. Igrali smo po švicarskem sistemu s petimi nasprotniki in sicer: Papirnica : Elektroprojeki Ljubljana 1:5, Papirnica ^Železarna Štore 2:4, Papirnica : TOMOS Koper 5:1, Papirnica : Brest Cerknica -12,5:3,5. Papirnica : Emaj.lirka Celje 5:1. Skupno smo torej zbrali 15,5 točk. kar je več kot polovico možnih. Posamezni igralci so prinesli meištvu naslednje število točk: ma prvi deski Vide Vavpetič 3 točke, na dnuigi Ivo Sonc 1.5 točke, na tretji Stane Laznik 4.5 točke, na četrti Ljubo Milič 2 točki, na peti Lado Koncilja 2,5. točke in na šesti Stane Skok 2 točki. Pohvalimo lahko predvsem Laznika, ki je igral zelo dobro in prinesel svojemu moštvu največ zmag. Tudi drugi igralci so se trudili, da se kolikor mogoče dobro odrežejo, vendar zaradi močnih nasprotnikov niso vodno uspeli. Končni rezultat pa vendar kaže pravo imoč našega šahovskega moštva, ki se lahko meri tudi z najboljšimi sindikalnimi ekipami Slovenije. Upamo, da nas bodo naši šabisti tudi v bodoče še večkrat (razveselili s svojimi uspehi. V. V. Iz albuma fotoamaterja Štorklja si je rešila svoj stanovanjski problem ... Foto: Marjan Černe Po delu šport in razvedrilo KOLIČEVO, JUNIJA — Pod tem naslovom je občinski isindi-kailnii svet Domžale zaključil športna (tekmovanja med delovnimi kolektivi občine Domžale. Na .zaključni reviji, kjer je bila slovesna razdelitev pokalov In diplom najboljšim ekipam, .so sodelovali znani slovenski špo>rtni-ki, ki so v prijetnem pogovoru pripovedovali zanimivosti iz svoje športne kariere. Na tej reviji so se predstavili znani državmi reprezentanti: Miro Cerar, Edvard Veoko, Cveto Pavčič, za razvedrilo pa sta poskrbela Jaka Hafner in Marjana Deržaj. Poglejmo sedaj, kakšne rezultate so dosegli člani našega kolektiva. Osvojili so tri prva mesta, dve drugi mesti ter tri tretja mesta. V posameznih panogah Kam bomo šli na dopust? En predlog vam, dragi bralci, posreduje Andrej Vavpetič, ki je enega svojih dopustov na Hvaru prijetno preživel S sprejema Titove štafete v Količevem so (bili doseženi naslednji rezultati. Nogometaši so tekmovali po ■liga isisitermu. Prvo mesto so osvojili igralci' Mlinostroja, ki so prav gotovo pokazali največ resnosti in volje. Druga je bila Združena kemična in .tretja Sončnica. Preseneča .slab rezultat naše ekipe, ki je bila pred .začetkom eden. favoritov za prvo mesto, pa je poitem pokazala zelo neresno igro in zato itmdi tako Slabo končala. Torej nogometaši, pozor pred papirniškimi igrami ! Šahisti so opravičili svoje prvo mesto in s tem še enkrat dokazali, da res nimajo prave konkurence v občinskem merilu. Druga je bila' ekipa Melodije in tretja Združena kemična. Namizni tenis je prinesel prvo mes to ekipi Farmi s a, ki im a v ■svojih VTSitah znane (slovenske igralce, druga je bila1 ekipa Papirnice, ki je pokazala .zelo zrelo igro in .dobro mero tehnike. Pozna .se, da ekipa precej resno 'trenira im so zato uspehi sad načrtnega dela. Pri odbojkaših so bili prvi igralci Induplati, drugi igralci Kemične ter tretji Papirnice. Tu je bilo prav gotovo največ neresnosti, saj so igralci predali dve tekmi z rezultatom 0 : 3, ker jih enostavno ni bilo dovolj, da bi lahko odigrali tekmo. Več resnosti torej odbojkarjem ne bo škodilo. Strelci so na tekmovanju dosegli rezultate republiške vrednosti. Prva je bila ekipa Ml‘i-nostroj.a, druga ekipa Jarš, tretja pa Papirnica ki hi iz več izenačenimi strelci gotovo dosegla boljše mesito. Prijetno pa (so nas presenetile naše strelke, ki so premočno .zmagale pred Jaršami in dosegle celo precej bol jše rezultate, kot pa nekateri člani moških ekip. V kegljanju smo osvojili vsa tri prva mesta in .s tem potrdtlii. da imamo res dobro kegljaško ekipo. Prva je bila druga ekipa Papirnice, druga je naša prva ekipa im tretja naša peta ekipa. To p.rvenstvo, ki je letos prvič izvedeno, je pokazalo, da je zanimanje za šport med delovnimi kolektivi precejšnje, le organizirati ga je potrebno. Videli .smo, da imamo precej dobrih ekip im posameznikov, ki so-dosegli dobre rezultate in bi z načrtnim delom dosegli precej več. Sedaj, ko je tekmovanje zaključeno,_bi morali poiskati nek drug način dela, ki bi nudil' možnosti športnega tekmovanja -tudi v mrtvi sezoni, da ne bi gojili športa .samo takrat, kada.r -se pripravljamo na tekme. Vsem našim ekipam, ki so uspešno tekmovale in po svoji moči prispevale k dobrim rezultatom ter lepim in zanimivim srečanjem, igre naša zahvala za športni užitek, ki so ga nudile. Upravni odbor Papirnice Količevo, pošla Domžale Tečaj za voznike motornih vozil KADROVSKA SLUŽBA POROČA RAZPISUJE za šolsko leto 1964/65 naslednje štipendije in učna mesta: 2 štipendiji na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — papirniška smer 1 štipendija na fakulteti za kemijo 4 štipendije na TSŠ — papirni oddelek 2 štipendiji na ESŠ 10 štipendij za učence industrijske papirniške šole 10 učnih mest za vajence naslednjih pokliceA': 1 električar 1 inštalater 1 klepar 1 kovač 2 strugarja 4 strojne ključavničarje Učenci industrijske papirne šole morajo izpolniti naslednje pogoje: a) da niso stari več kot 1? let h) da imajo uspešno končano osnovno šolo POGOJI ŠOLANJA: Industrijska papirniška šola traja 2 leti. Po končani šoli učenci obvezno delajo najmanj 2 leti v podjetju. Ves čas šolanja v industrijski papirniški šoli so učenci v internatu a7 Ljubljani. Stroške internata krije podjetje. Razen tega pa učenci dobijo še štipendijo in delovno obleko. Vajenci ostalih poklicev morajo imeti uspešno končano osnovno šolo razen za kovača in kleparja, kjer zadostuje ? razredov osnoA7ne šole. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja. Ponudbi je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo (ove-rovljen prepis). Upravni odbor Papirnice Količevo p. Domžale VEVČE, JUNIJA - Konec maja je bil uspešno zaključen teoretični del tečaja za voznike amaterje A in B kategorije. Tečaja se je udeležilo 51 tečajnikov. Zbranim sta a7 54 urah predavanj o prometnih predpisih in znakih, motoroznanstvu An praktičnih navodilih predavala strokovnjaka AMD iz Most. Tečaj je organiziral TK za člane kolektiva in druge, ki so se zanj zanimali. Da je bilo zanimanje v olbralfu za omenjeni tečaj veliko, priča udeležba 35 članoA7 kolektiva. Zanimivo pri vsem pa je zanimanje »nežnega spola« za prometno znanje, saj je bilo 2/5 od vseh tečajnikov žensk. Srečno vožnjo! ★ Na »Papirlesu« je bil sestanek komisije za izobraževanje strokovnih kadrov za industrijo papirja, na katerem so obravnavali predračun Šolskega centra tiska in papirja. Sklenjeno je bilo, da naj ostane število vpisa a7 ŠC na dosedanjem nivoju, papirna industrija pa naj bi prispevala k investicijam za izpopolnitev laboratorijske opreme, učil, skript itd. Nujno bi bilo potrebno, da se na TSŠ organizira 'poseben oddelek za papirniško in grafično stroko, pri čemer pa naj bi obe industriji finančno sodelovali. Na univerzi naj bi se osnoval oddelek za tehnologijo papirniške stroke, za katerega pa še ni študijskega programa. Za poglobitev študija tehnikov za papirniško stroko na TSŠ bodo člani »Papirlesa« prispevali 5,000.000 din. Upravni odbor je odobril oglas v višini 80.000 din TVD »Parti- Poročilo o nesrečah za maj 1964 IZ OBRATA VEVČE Prišli v mesecu maju 1964: Franc Keržin, pom. zavijača bal Josip Dvanjščak, pomočnik kolo-droba Ahmet Hurtič, voznik lesa Svetolik Stepanovič, snemalec lesovine Stanko Rangus, embalažni mizar Muharem Jašič, pomožni delavec Alojz Novak, paznik PS Asim Mušič, pomočnik kolodrobov Alojz Kuhel, nanosilec Arif Kaukovič, pomočnik kolodroba Marija Habič, razna pom. dela Dušan Tripkovič, voznik lesa Paul Borlovan, nanosilec Cedo Jovič, pomočnik kolodrobov Reif Halilovič, pomočnik kolodrobov Vika Prebil, razna pomožna dela Adela Baksa, razna pomožna dela Krotilda Fortuna, razna pomožna dela Ana Njegovec, razna pomožna dela Saban Nasinovič, nanosilec Sonja Kamšek, razna pomožna dela Anica Špilek, razna pomožna dela Matilda Miklavčič, razna pomožna dela Frančiška Skubic, razna pomožna dela Jože Weiss, nanosilec Antonija Gašperšič, razna pomožna dela Darinka Kastelic, razna pomožna dela Marija Kozjek, razna pomožna dela Ivan Skubic, paznik PS Muharem Sarkič, pomočnik kurjača Milorad Savič, nanosilec Franc Novak, pomočnik kolodroba Anica Mausar, razna pomožna dela Nežka Babnik, razna pomožna dela Ivan Mašič, nanosilec Martina Kramarič, razna pomožna dela Alojz Romšek, razkladalec surovin Jernej Jager, mlinar Milka Miklavž, razna pomožna dela Malči Grabec, razna pomožna dela Nikola Milanovič, pomočnik kolodrobov Vinko Resnik, II. pomočnik PS Ivan Mlinarič, razkladalec surovin Odšli v maju 1964: zan« Sora. S tem bo, čeprav ne v veliki meri, delno le potmaga-no marljivim fizkusiturnikom. ZVVI Ljubljana-Moste-Polje je upravnii odbor odobril oglas v višini 50.000 din. KOLIČEVO, junija — V mesecu maju, ki je eden najlepših mesecev v letu, bi pričakovali, da bo tudi najmanj nesreč, a vendar ni bilo tako. Stanka Prislan, delavka v dodelavi lepenke, je s sodelavko potiskala ročni vožiček poln lepenke. Na mestu, kjer se stikata dve plošči betonskega Stanetu v spomin VEVČE, JUNIJA — Po zelo kratki bolezni nas je 31. V. 1964 zapustil Stane Lampič, pravni referent. Novica o njegovi nenadni smrti je globoko presunila vse člane kolektiva, zlasti pa njegove ožje sodelavce. Sklonjenih glav, žalostni in presenečeni smo postavali v gručah na tisti nesrečni dan. Izgubili smo moža, ki ga je skovalo trdo življenje. Iz številne družine je izhajal, zato je bil vajen delati že od svojih otroških let. To se mu je poznalo. ko je obiskoval klasično gimnazijo, ko se je v le- tih med vojno težko prebijal skozi življenje, ko se je vključil v naš kolektiv in zlasti, ko si je uredil prijetno družinsko življenje. Ne na dolgo, z enim stavkom lahko označimo njegovo delo in delovanje: »Ne kar mora. kar more, to mož je storiti dolžan«. Ta misel je bila vodilo njegovega življenja. Zalo ni nenavadno, če se je oh njegovem grobu zbrala množica vseh, ki so z njim delali, tistih, ki so ga spoštovali in ljubili. Ni čudno, če je po licih stekla marsikatera resnična solza, solza blagega spomina, solza ljubezni. Znal je ceniti, zato je bil cenjen, znal je spoštovati, zato je bil spoštovan. Ni maral krivice, zato je sam ni delal. Podjetje je z njim izgubilo enega vestnih in natančnih delavcev, ki so potrebni, da more gospodarska enota dobro poslovati. Izgubila je dobrega tovariša, h kateremu se je mnogi od nas zatekel po dober nasvet ali informacijo. Težje kot to pa je, da je njegova družinica izgubila nenadomestljivega moža in očeta. Zanjo si je nabiral znanje, zanjo delal, njej se je razdajal. Ob tem spominu smo žalostni odhajali od njegovega groba, ob tem spominu ne bo v naših srcih nikdar umrl. poda, se je voziEek ustavil. Zaradi tega sta močneje potisnili, kar je bilo za Stanko Prislan usodno. Lepenka se je zaradi potiskanja speljala in prevrnila, pri tem pa je voziček zadel Stanko Prislan v desno nogo. Nikola Nadoveza, transportni delavec, se je pri nakladanju gotovega blaga vrezal v roko s pločevinastim trakom, s katerim so bale povezane. Ana Ravnikar, prebiralka papirja, se je ponesrečila v papirni dvorani. Ker so tla v dvorani betonska, imajo delavke letvaste pode, na katerih stojijo med delom. Ravnikarjeva je imela obute natikače, ki so se ji med prestopanjem zataknili v pod in je zaradi tega padla ter si pri tem poškodovala desno nogo v stopalu. Marjeta Kovič, delavka v dodelavi lepenke, se je ponesrečila na poti na delo. Ponesre-čenka se običajno vozi na delo z mopedom in ker se ji je ta pokvaril, se je zato peljala na delo s kolesom. Kolo ni bilo v dobrem stanju, zato je prišlo do nenavadne nesreče. Krmilo kolesa je bilo tako slabo pritrjeno, da se je med vožnjo zasukalo. To je povzročilo padec, ki se je končal tako, da se je os pedala zasadila Marjeti Kovič v levo stegno. Do te nesreče ne bi prišlo, če bi imela imenovana na kolesu tudi pedalo, ne pa samo os. Raztrgnina je bila tako močna, da je morala ponesrečenka na polikliniko. Janez Kecelj, kuhar kleja, je ob spuščanju razlužene kolofo-nije ugotovil, da v mešalni bateriji nekaj ni v redu. Izpust se mu je stalno mašil. Napako je šel odpravljati med pretakanjem in pri tem gledal od blizu izpustni ventil. Nenadoma mu je brizgnila kapljica kleja v oko, ni pa imel zaščitnih očal. K sreči poškodba ni bila hujša, kot bi lahko bila spričo vrele smole. Zopet pouk, da moramo hiti pri delu previdni in nositi predpisana zaščitna sredstva. V primerjavi z lanskim letom ugotovimo, da smo imeli a7 maju mesecu 5 nesreč več. Nesreče stalno rastejo, znižali jih bomo edino le na ta način, da bomo na delovnih mestih previdni, disciplinirani in upoštevali HTA7 predpise in navodila. HEK Ferdinand Tekalec, na lastno željo Svetolik Stepanovič, v enomesečni poskusni dobi Mustafa Beganovič, na lastno željo Ivan Podgorelec, na lastno željo Vinko Veselko, na lastno željo Marija Habič, v enomesečni poskusni dobi Cedo Vidovič, v enomesečni poskusni dobi Alojz Romšek, v enomesečni poskusni dobi Ivan Berlan, na lastno željo Stane Lampič, umrl Stefan Žižek, neopravičeno izostal 7 dni Cedo Jovič, v enomesečni poskusni dobi Jože Šuštar, upokojen Poročili so se: Stane Jančar z Ivanko Šircelj, Čestitamo! Rodili so se: Viktorju Penca, hči Marinka Ivanu in Angeli Prusnik, hči Miru Kuštrinu, hči Darja Ivanki Marolt, sin Igor Francu in Jelki Cernjavek, hči Jani Marjeti Černe, sin Franci Ivanu Kocjančiču, hči Mojca Jožetu Pinozi, hči Jožica Ludviku Mikliču, sin Željko ZAHVALA! Iskreno se zahvaljujem sindikalni podružnici, kolektivu in vsem članom kolektiva, ki ste mi v teh težkih dneh oh smrti mojega moža stali ob strani, z menoj sočustvovali in mi nesebično pomagali. Dora Lampičeva z otrokoma IZ OBRATA MEDVODE V maju so se zaposlili: Janez Gabrovšek, parni sušilec Valerio Prodan, pripravljalec kemikalij Franc Bevc, nakladalec lesa Renato Flego, pripravljalec kemikalij Ivan Mundar, nakladalec lesa Husein Smlatič, parni sušilec V maju so odšli: Alojz Tomšič, upokojen Janez Kos, v JLA Janez Tomšič, tehnični risar Mladoporočencu Jožetu Zadravcu, traktoristu, naše iskrene čestitke! Iz papirnice Količevo V mesecu maju so se zaposlili: Franc Komatar, kovač Franc Kovač, razkladalec surovin Janez Florjančič, odnašalec pap. odpadkov Janko Erminio, delavec na dvorišču Štefan Kramar, delavec na holand-cih Stjepan Simič, delavec na holand-cih Mile Šarič, delavec na Holandcih Ferdinand Dejak, delavec na Holandcih Jernej Aleš, strojni ključavničar V mesecu maju so odšli: Ciril Kepic, voznik viličarja Anton Lenček, strojni ključavničar Sava Miloševič, delavec v centrali Jože Pervinšek, vnašalec v Hy Albina Kumer, sortirka kartona Mile Šarič, delavec na Holandcih Mirko Lipič, razkladalec surovin Jože Šter, nočni čuvaj Rojstva: Jožetu Posavcu se je rodila hčerka Milojka Slavku Lipovšku se je rodila hčerka Slavka Čestitamo! Poroke: Božidar Petkovič se je poročil z Gotovac Marijo Čestitamo! _mi DEL0_ Glasilo delovnih kolektivov Tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Tone Novak. — Uredniški odbor: Franc Brinšek, Majda Fras, Milan Korošec, Ljubo Milič. Franc Pančur, Riko Poženel in Stane Robida. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani