št.4 VOJAŠKI STHOKJVNI LIST April 1945 Izdaja Of.-i.cj Tbka 2ola pri klavnem štabu Slovenije ■■HB Težke in odgovorne naloge,ki nas čakajo v pri ho •Jnjin clneh, zahtevajo od naših oficirjev, 06. naših funkcionarjev, da se že dai.es z Vsem elanom in požr- tvovalnostjo vržejo na strokovno izgradnjo samega se be. Lvigniti uano vojsko, nas komandni kader na vi- šjo raven,je glavni namen vojaškega strokovnega li- sta. Cas je že, da se spričo četrte. številke vojaške- ga strokovnega lista malo pogovorimo o njegovi vred nosti in vlogi za našo vojsko. Prepričani smo nam- reč,da vojaški strokovni list tistemu,ki ga pazlji- vo in z vnemo čita,tistemu, ki hoče razširiti svoje teomo znanje,resnično prinese mnogo dragocenih na- vodil,ki mu jih dolgoletna borba ni mogla dati. Izdaja vojaškega strokovnega lista zahteva ogro mno tehničniii težav, zategadelj iznt.ja list v majhni nakladi in neredno. i^aša sveta dolžnost je, da vsako številko vojaš- kega strokovnega lista 100 ^ izkoristimo, ^d moramo danes našo, v krvavi borbi prekaljeno redno jugoslo- vansko vojsko strokovno dvigniti na dostojno višino mi smo odgovorni pred narcdom,da znanstveno prouču- jemo vse izsledke,ki nam jih je dala štiriletna bor ba,da nadalje te izsledke povežemo z vojaško teori- jo in tako že jutri ustvarimo vojsko, ki bo zmogla izvršiti težke naloge,ki jo čakajo,ki bo zmogla oču vati pred zahrbtnim sovražnikom pridobitve Štiri! et ne vo^ne,to je našo narodno oblast. Posamezne članke naj; oficirji koristijo za doba te ali pa naj jih obravnavajo na oficirskih konfe- rencah. Ta način je najboljši,ker le tako bodo rese ni problemi postali kolektivna last. Inštruktorji na vojaških šolan naj članke kori- 1 stijo za predavanja, tolmačijo jih naj na učnih ui*ah odnosno snov naj go jenceai, če je po treba,po jasnijo s slikami. Vsi ti zgoraj navedeni načini so dcb*i in vsi pomagajo dvigati raven naše vojske. Najboljše pa je in treba je z a tem stremeti.da vsak oficir dobi vojaški strokovni list v roke, da sam proučuje članke, o nji Ji razmišlja in za tem o njih diskutira na sestankih« Pri posetih po naših bri&adah smo naleteli na marsikatere.,ki še niso videli,niti slišali o vojaš- kem strokovnem listu«, Vzrok temu je, da se list skri va po štabin, po raznih torbicah in da se odgovorni faktorji ne brigajo,niti ne kontrolirajo,da bi list res prišel v prave roke. Najdejo se ceio nekateri, ki zaradi prevelike konspiracije list skrivajo, da ne bi prišel sovražniku v roke. Jlapetan LukoŽ Igor: jdliiOiUSTIil 0(jEiU jjlino.ictni ogenj je prav tako kot artilerijski o genj ofenzivno - napadalno sredstvo,ki ga uporablja ao tako v napadu kot v obrambi« ^inouet je najtežje pehotno orožje. Uporabija.no ga v formacijah kot od- uelek /eno Vrožje/,vod /2 do 3 orožja/ ter kot bate rijo /6 orožij/. Ot)cnj minometov je tesno povezan s pehoto,ker je sestavni del težke pohotne oborožitve in se v napadu redkokdaj uporablja samostojno, kar ni pravilo za artilerijo,ki lahko izvršuje sauostoj ne naloge /rušenje zaledja,komunikacij,štabov itd./ Ker so lastnosti minometov slične artilerijskim/tak t i on a uporaba,manevnranje, usmerjanje orožja na cilj»računanje elevacije cevi, izvršenje streljanja i.i učinek mine/, prištevamo težke in srednje težke minomete ned artilerijska orožja. Pouk in veibanje se vrši po pravilih artilerije prav tako pa uporabljajo z minometom artileristi. Učinek umometncga ognja je približno isti,vČa- sin pa še učinkovitejši od artilerijskega ognja. Z rainometom ne rušimo močno utrjenih postojank,temveč žive cilje,ki se nahajajo na površini ali pa globo- ko zaklonjeni. nesmiselno je torej zantevati od mi- nometalcev,da bi porušili tetonski bunker ali razbi li tank, pač pa lahko z minometnim ognjem pobijemo posadko,ki po rušečem streljanju artilerije beži iz bunkerjev ter išče zaklon v okolišema okopin in ro vin. Prav tako bomo obstreljevali z minometi brzo- strelce, ki se nahajajo na tankih, ki prodiiajo za tanki ali pa posadko, bežečo iz gorečih / zadetih/ tankov. Pri akcijan,kjer sodeluje artilerija,vklju- čino minometni ogenj v sestav artilerijskega ognja tako, da se medsebojno dopolnjujeta. V t£n primeru je potrebno vselej sest?,viti načrt artilerijskega in minometnega ognja. Aiirjomet nima velikega ao^eta, zato njegov ogenj uporabljamo za tolčenje sprednjih sovražnih položajev in le reikokdaj za tolčenje glo biue sovražne obrambe. Ker ima samo strmo krivuljo, 3 se laiiko zelo globoko zaklanja /normalno 6 metrov/, ne da bi pri tem trpela hitrost in točr.ost strelja- nja, zato je .koio nemogoče r.ajti pravi zaklon pred njegovim ognjem. Nasprotne se bo točnost streljanja v varnem zaklonu povečala, ker bodo mincmetalci v tem primeru točneje zavzemali poveljevane ele:.iente. i^iinoi/iete ianko združimo v vocie /2 do 3 orožja/ ali pa v cu t.erijo /6 orožij/, o tako združitvijo doseže mo največji učinek,ker lanko izvedemo koncentracijo mnometnega ognja. Ker je pri minometu možna velika hitrost streljanja,lahko s kombinacijo hitr«>sti ,kon centracije in eventualno presenečenja,dosežemo kras ne uspehe. V najkrajoe.»i času lahko razbijemo in "u- dušimo" sovra/.ne kolone,borbene razporede in končen vracije. Kna izmed odlik minometa je tudi lahek in hiter prenos ognja. V3ak komandaj;t, ki hoee izkori- stiti ogenj minometne baten je, mora najprej spozna- ti lastnosti orožja,da ne bo potem zahteval od mino metalcev nemogočih stvari. Ni n.pr. mogoče,da bi mi nometalci izvršili točno svoje naloge,Če zahteva ko nmndant od njih,da streljajo iz čistine v oddaljeno sti par sto metrov,pri tem pa jin obstreljujejo mi- traljezi,in da porušijo bunker iz neposrednje bliži ne in ko jin povrhu še težko obstreljujejo. Da bi postali minometalni res mojstri svojega orožja,morajo mnogo vaditi. Pri vajah morajo paziti na hitrost in točnost. Kako vež bati moštvo? iiloštvo naj se vež ba' tako, da zna hitro po vseh pravilih "Vaje z minometom" ali "Vaje z art.orožji", zaposesti odrejen borbeni položaj. Pri izbiri položaja upoštevati usmerjanje in za klanjanje orožja. V najkrajšem času je treba izstre liti mino in takoj zopet spremeniti položaj ter iz novega borbenega položaja v najkrajšem času izstre- liti :uin.o. 'i'ako menjanje borbenega položaja naj se izvede nekajkrat dnevno in kmalu se bo pokazal . u- speh vež banj a moštva. In kaj sj-1'.'šno o taktični uporaoi minometov y v t.- padu^ a/ Splošno Jvlinometna baterija s svojim koncentričnim cfc njem utrjuje,ščiti .i.n podpira napad naše pehote.V o hrambi pa s svojim ognjem uspešno zavira sovražni napad. Komandant divizije mora osredotočiti ogenj ve- čin baterij v glavni smeri napada. Pri tem mora pa- ziti na možnost dobrega opazovanja minometnega o— gnja in možnost sodelovanja minometov,artilerije 't pehote. Pri izvršenju ognjenih nalog minomstna bf-.i . rija lahko strelja s koncentriranjem vseh minemetr na posamezen sovražni cil j y/koncentričen ogenj/, pa z dodelitvijo posameznih minometov na posamezna sovražne cilje /deljen ogenj/. Vsako orožje /mino met/ mora biti postavljeno na borbenem položaju ta- ko, da lanko komandir z njim izvrši streljanja ob vsakem čp.=;u in na vsani cilj- _ - Oaj odo* r v,«n 'hi^ri r i r«v>/ o^nj uporabljamo*, a/ v pv-etipripravi in pripravi za napad; b/ pri predpripravi za napad na močno utrjene sovraž.ri3 odporne točke v globini njegove o- brambe; c/ pri odbijanju sovražnikovega protinapada; d/ pri pozicijski obrambi; e/ na odprtem zemljišču. Podeljen mmometni ogenj uporabljamo: a/ v napadu, ko se po zavzetju sprednjega dela sovražnega položaja borba prenese v globino sovraž- nikove obrambe; b/ v primerih borbe v srečanju; c/ pri umiku iz borbe; d/ pri obrambi posameznih odpornih obrambnih točk in v maneverski obiambi; e/ v primerih slabe preglednosti,zlasti ponoči v snegu, v megli ter dežju; f/ na močno valovitem /gorskem/terenu in g/ če se borimo s sovražnikom v gozdovih,na go~ raa in v naseljenih Mestih; prehod iz enega načina 5 uporabe min orne tri ega ognja k drugemu ne sme rušiti tesnega sodelovanja z našo pehoto. Ognjene naloge mmometnih baterij moramo vklju- čiti v načrt artilerijskega ognja,ki pomaga pehoti. Komandirjem mmometnih baterij, /vodnikom mino- cietnih vodov, če je vod samostojen/, moramo odrediti z ozirom na naloge,ki jo morajo izvršiti: a/ smeri in zabeležne točke, b/ signale za sodelovanje s pehoto /svetlobne, radio,zvočne itd-/, c/ naloge pehotnih edinic, d/ naloge minometne baterije /voda/ v skladu z načrtom borbe, e/ naloge artilerije,ki podpira pehoto v borbi, f/ odseke borhenih položajev,mesta opazovalnic, zone streljanja,itd. g/ kdaj naj bo baterija pripravljena za strelja iije,cilje,ki jih mora tolči in vrstni red tolčenja ..n kako naj jih tolče. pred začetkom akcije mora minometna baterija zasesti položaj in imeti pripravljene eleiaonto tako, da v rosniai ] raavManjn začetku pehot- nega napada. Pri manjših akcijah naj bo rainometna baterija vsaj 1 uro pred začetkom napada na borbe- nem položaju, pri večjih akcijah pa mora biti prip- ravljena 1 dan preje. Pri večjih nočnih -kc^jah mo- ra biti minoraetna baterija še pred nastopom no- či pripravljena na borbenem položaju. jidnometna baterija mora zasigurati, da lahko strelja tudi ponoči,v meg]i,snegu in dimu. Komandi minometne baterije mora takoj po preje mu naloge in zapovedi pristopiti k opazovanju dode- ljenega mu odreka s ciljem, da pravočasno pridobi prepotrebne podatKs za izvršenje streljanja. Ves čas borbe upravlja z ognjem komandir mino- metne baterije,pomaga pa uiu desetina /posebni izvež bani osmatrači - opazovalci, moštvo pri posameznih merilnih napravah itdo/,s pomočjo katerega izvede: a/ ogledovanje odrejenega odseka za borbeni raz pored batenje,katerega je odredil nadrejeni pehot- 6 ni komandant; b/ opazovanje in ogledovanje sovražnika ves čas borbo; c/ stalno opazovanje delovanje in premikanja sprednjih dolov naše pohote in sosednjih delov* d/ Zbiranje in izračunavanje osnovnih elementov za izvrŠenje poprave; e/ maskiranje in utrjevanje opazovalnice; f/ opazovanje z zraka; g/ zveza opazovalnice z borbenim delom, komoro in vodjo z;-isčitne desetine. Jveza z ininometnim.i baterijami je: telefonska, z dogovorjenimi znaki,signal i,relejna in z avočnimi signali /piščalka itd./. Zo v naprej je treba dolo- čiti signale /znake/ za začetek in konec rnmometne- ga ognja, za izmenjavo borbenin položajev, dopolnitev z municijo in razne prenose ognja. A/ .iinocletna baterija y_napadu Haloga uinoinetiie baterije v liapadu na sovražni- kove položaj9 je,da skupno z artilerijo pripravi u godno situacijo izvršenje napada naše pehote* Po izvršenem .napadu na prednje sovražnikove položaje poiaga mmometna baterija napredovrji je s tem,da kon centrično toj če sovražne cilje po globini,ali pa po vodih ščiti krila in boke napredujočih enot.. haloge minometne baterije so: a/ omogočiti naši pehoti, da se vribliža soviaž- niku na jurišno razdaljo; b/ uničevati vse cilje;kateri niso bili uničeni c.\i pa onespo sobi jeni a artileri jskim ognjem po pre nosu artilerijskega ognja v globini sovražne obram- be; c/ sodelovati pri pripravi napada v poslednjem ognjenem naletu na sprednje dele sovražnikovih polo žajev; d/ spremljati in podpirati ftapad pehote in tan- kov; e/ uničevati živo sovražnikovo silo v zaklonih ter njegova ognjena sredstva /žive sovražnikove si- le,ki so se na novo pojavile po artilerijskem ognju ali pa,ki niso bile uničene; f/ odbijati sovražnikove protinapade in v toku borbe v globini sovražnikove obrambe pripravljati in z ognjem podpirati povratni napad naše peno te; g/ zasledovati bežečega sovražnika in mu z za- pornim ogli j em odrezati smeri umika ter mu v samem umiku preprečiti formiranje kolon ter organizirati odpor« Z ožirom na karakteristiko ciljev in z ozirom na njihovo važnost minometne baterije izpolnjujejo svojo nalogo; a/ z uničevanjem, nevtraliziranjem ter delnim razrušenjem sovražne žive sile / nevtrtlizironjem krajše ali daljše dobe/; b/ s premočnim in stalnim zapornim ognjem in c/ s koncentracijo ognja. b/ Med. artilerijsko pripravo napada. Minumetna bc-terija je s svojim ognjem vključena v načrt artilerijskega ognja. Njena naloga je.datoj. če sprednje dele sovražni ko vin položajev in /.se one cilje,katere ji že v naprej odredi komandant pehote S svojimi strmimi krivuljami tolče zasloiijene cilje, katerim topovi ne morejo do živega, to so: sovraž- na pehota, skrita za man j šimi griči ali zaklon j ene. v globokin strelskih rovih,zaklonjena avtomatska orož ja, brzostrelci,skriti za tanki itd. Medtem,ko artilerijski ogenj ruši in uničuje u- trjene bunkerje,išče posadka zavetje v okolici bun- kerjev,kjer so običajno zgrajeni globoki strelski jar ki. To,pehoto tolči,je naloga minometov. liel artile- rije za neposredno podporo tolče zunanjo sovražniko vo obrambo in ruši ter uničuje utrjene bunkerje. Na dani znak prenese artilerija svoj ogenj v globino a li pa na levo ali na desno stran. Prostor,katerega je razoral artilerijski ogenj,tolČemo sedaj se s kon centracijo minometnega ognja s ciljem,da uničimo ži vo sovražnikovo silo,ki vre iz bunkerjev in se ho- 5e skriti v globoke rove,ali pa da tolčemo sovražno pehoto,ki bi hotela ponovno zaposesti položaje in po novno organizirati obrambo. 8 Za izvršenje teh ognjenih nalog mora biti bate- rija pravočasno postavljena na položaj ter mora bi- ti še pred začetkom napada pripravljena na strel. C/ pehotnega napada iuinometni ogenj nadaljuje z uničevanjem in s tem preprečuje,da bi sovražnikovi porušeni,uničeni in neutralizirani cilji ponovno oživeli vse dotlej, dokler ne pride naša pehota,do zadnjega • obrambnega pasu. Pred samun njenim jurišara prenesemo minometni o genj v globino ali na krila,s Čimer onemogočimo so- vražniku, da bi udaril v čelo ali bok naši napadajo- či pehoti. fl/ Po zavzetju zunanjega obrambnega pasu^ Po zavzetju zunanjega obrambnega pasu in v toku prodiranja naše pehote v globino sovražnikove obram be, navadno 21inomet.no baterijo razdelimo v vode, ki jih dodelimo posameznim prodirajoČim pehotnim enotam i»ajr.o je potr>;bno? da ves čas nenehno ogledujemo so- vražniica, tlasti v globini in na krilin našega prodo ra Poveljevanje v tej fazi borbe ni več osredotoče no, ampak podeljeno, kedaj določajo nalogo minomet nim vodom komandanti o dn, komandi lji samostojno p ro- di raj oči h edinic. iS/ gonjenje sovražnika^ V gonjenju minometni vodi hitro menjajo svoje borbene položaje in stalno sledijo napredujoči peho ti v globino sovražnikove obrambe. Naloga minometov je,stalno tolči umikajočega se sovražnika in mu one mogočiti,da se uredi v kolono ali pa,da se zbere v obrambo. Včasih je koristno pridati minometno bate- rijo ali pa posamezne vode ali celo posamezne oddel ke /eno orožje/,motorizaciji in tankom,ki prodirajo v globino sovražnikove obrambe,tako,da skupno s tan ki tolčejo sovražnika za hrbtom ter s tem povzroča- jo zmedo in nered, Poedino orožje lahko strelja iz tanka brez podloge, pii gonjenju moramo paziti na.zve zo med komandantom prodirajoče enote in minoraetnim 9 vodom ter na dopolnjevanje z municijo. Minometna baterija mora še za dne zasesti borbe ni položaj in izračunati vse potrebne oie .ente. (Je uvidimo,da bomo imeli težave pri organiziranju zt/c- ze, poveljevanja, upravijanja,zlasti pa opazovanja, razdelimo minometne baterije na vode,ki jih dodeli- mo posameznim pehotnim edinicam. Vsled te;.koga ogi e dovanja sovražnika morajo biti minometni voci močne je zavarovani. uiinometni položaji ne smejo ostati o samljeni in ne preveč oc.-daIjeni od pehotnih enot. Kazni deli minometnih položajev morajo biti bolj skupaj kot na primer: opazovalnica bližja orožju, i sto tako komora itd. Povečati moramc prostor varno- sti pri streljanju, ter streljanje vršiti na kraj- še razda..je,uporabljati moramo eksplozivne rainebrez zakasnitve« Važne sr.ier.i in cilje moramo zabel«Ži4i še preko dneva, prav tako mesta,kje.r bi se veruet..o pojavil sovražnik ter izračunati potrebno elevacija in smeri. Stalno moramo biti v stiku s pehoto in bi ti takoj poučeni o vsaki izpremembi situacije V manjših nočnih akc^jan ni priporočljivo uporabljati mule in konje za tovorjenje. S pehoto pa se mora-no dogovoriti glede organizacije zveze s pomočjo zna- kov za začetek in konec ognja,glede označevanja ci- ljev z raketami itd* Napadla utrjena naselja in večji ^ozd. Pri napadu na utrjena naselja in večji gozd u-- purabljumo osredotočim minometni ogenj y dokler naša pehota ne zasede sprednji obrambni pas ali pa rob gozda. jj-iinometnoF baterijo nato takoj razdelimo na manjše baterijske vode ter jih dodelimo posameznim pehotnim enotam- V naseljenih krajih imajo minomet- ni vodi ali pa posamezna orožja nalogo,tolči sovraž nikovo živo silo za barikadami,za vogali hiš,zbira- joče se rezerve v sosednjih- ulicah, notranje /dvo- riščne/ dole niš, strelsi^s jarke itd., skratka vse o- ne cilje,ki jih topovi in automatska orožja ne more jo t.lči, Vsled majhne teže in strme krivulje lahko 10 streljamo z minometom izza hiš in celo iz samih hiš, bilo skozi okna,bilo iz podstrešja; za zaklone izkoriščamo ruševine podrtih stavb« Pravtako lahko naložimo min omet na tanke in "autoblinde"* Ce napadamo večji grzd predhodno skupaj z arti- lerijo,narudimo načrt ognja. Naloga minoraetne bate- rije v tem primeru je, tolči sprednje robevo gozda vse dokler se borba ne razvije na samem robu gozda Takrat prenesemo ogenj v globino &ozč.a in pa na kri la napadenega odseka, da onemogočimo sovražniku o jaj- čen je, ter da bi s tem uničili r»oč automatskoga pe- hotnega orožja v globini gozda, ki preprečuje .;aši pehoti prodiranje ter ia s.i zavarujemo ooke* Čim prične naša penota, .razdeljena na .razne skupine, p.ro darati v 6lobmo, razdelimo minomei.no baterijo na vo dR in celo na oddelke, ki jiii dodelimo posameznim prodiraj očim skupinam. Da otežimo sovražniku opazo- van je, uporabi jamo dimna zrna Tesne zveze s pohot- nim komandantom ter s sprednjimi pehotnimi deli je predpogoj za uspeh, ko £e naša pehota \ gozdu pri- pravlja za jJedeči skok naprej, izstrela komandirji napaoalniii Kolon v zrak v smeri napada signalno ra- keto in pozivni znak za otvoritev min omet nega ognja Cilj tega obilja je,preganjati bezečega ali umikajo- čoga se sovražnika broz odmora in ne dati mu prili- ke ,da bi se ponovno pribral ali uredil v umikajoče se Kolone. iCot opazovalnice izkoriščamo vzvišene točice ali pa visoka drevesa; za borbene položaje pa izkoriščamo razne gozdne po sere v gozdu .in jaso. Za klrnom za orožja se tu ne polaga tolika važnost,pač pa moremo pazi ti, da minometni vodi za slučaj nenad- nega sovražnikovega prepada ne ostanejo osamljeni ali nezavarovani- i.iinomeini borbeni položaj mora bi ti zuvarovati z brzostrelkami in mitraljezi. iiinometno baterijo odrejamo vedno v smer težiš- ča borbe«, iialoge so j.i: skupno sodelovanje s artile rijo v ognjeni pripravi, odbijanje sovražnih prot.ina padov v glot mi obrambe,podpora napada na sovražni- kom močno utrjene tečke v globini obrambe«. 11 4/ ~ srečanju. V borbi pri srečanju ima minometna baterija /Ved/ nalogo, da s svojim hitrim in učinkovitim o- gn jem skrije razvijanje in manever naših pohotnih edinic v svrho pridobitve na času ob prvem in naj te žjem momentu,ki nam je potreben \ cilju ureditve in da opomoremo vsled presenečenja. (flavne naloge minometne baterije so: a/ iiitra izbira in zaposedai.je položaja in raz- poreditev baterije v borbeni razpored; b/ Vznemiriti sovražnika s svojim hitrim Jn moč nim ognjem ter mu onemogočiti izvršitev napada.V tn namen hi + ro prenašamo ogenj tako, da tclcemo čimveč po fronti in globini; c/ nevtralizirati odnosno uničiti njegovo živo silo, automatska orožja in ga s tem onesposobiti za izvršitev manevra in napada; č/ Lvigniti pri naši vojski borbenost i\ pripra viti jo na izvršenjš protinapada. Streljanje mora biti čim hitrejše, elementi se zavzemajo grobo,približno in brez pripomočkov« Pred host ima hitrost pred točnostjo, haloga mora biti hitro izvršena o Za zaklan j arije orožja se ne brigamo opazovalnica pa je pri samem orožju. Zveza s koman- dantom je osebna. Poedine minomete lahko podvojiš:o tako, da medtem ko'drugi streljajo,oni točno merijo in računajo elemente za poedine cilje,ki so naši pe hoti najnevarnejši in ki povzročajo nt-ši pehoti naj več izgube ter jo ovirajo pri napredovanj«* Ko je komandant naredil načrt napada,vsi minometi osredo- točijo ogenj v Su.eri glavnega napada in tako poc'~ pro našo pehoto pri napredovanju oz. napadu« Če pa se je komandant odločil se borci izogniti,je naloga minometne baterije,da izvrši zaporni c.enj, da tako zaščiti umik našim edinicam in obenem sovražniku prepreči napredovanje. nko je to vprašanje izgube naše pehote,minoi.iet- na baterija nikakor ne sme izpreminjati položaja,ni ti prenehati z ognjem,četudi pod nudim sovražnim ognjem. 12 ^nouetna_bat eri j a se vnastopnem maršuAbodi s4JLda_je_v_sestavu_divizijeali brigade/de ceijtral i- zira^ / te^i primeru se en vod doda predhodnici in na- loga vodnika je,da takoj organizira ogledovanje po- ložajev,da vna]rej izbere borbeni položaj,opazoval- nice,dohode in položajev in eventuelne umike za ves čas ;.arša,da ima v momentu potrtbe za strel pribra- :ie že vse potrebne dodatke. Običajno se dodajajo po siaajezni minoueti tudi zasedam, kjer ostanejo toliko časa,dokler ne pride vsa kolona izven njegovega do- meta, medtem*pa vstopa v zasedo že drugi minometni oddelek tako,da je kolona vselej zaščitena od mino- Lietnega ognja. Isto velja tudi za odstopni marš. iJadal je vanje "i^ekaj splošno o taktični uporabi mmometov v obraabi" sledi v nasVodnji številki. Poročnik .iitar haieevic, šef opr- ods.lA.Korpusa- DVIJJIUJ juuAIVEVEKSKJ SPODOBNOST NAČ3E VOJSKE Danes,ko ranjena nacistična zver trepeta v svo- jeia lastnem brlogu,danes,ko doživlja poraz za pora- zom,]« se vojni 111 politični dogodki razvijajo tako hitro,da jim komaj sledimo,danes,ko naša vojska za- daja težke udarce mrzkim okupatorjem in njihovim po ma^ačem,zavzemajoč velika prometna središča kot Nik šič,Zaječar,beograd,Niš,Skoplje,Novi sad,Split, Du- brovnik, Knin, konjič, Višegrad -je naša sveta naloga da podesetorimo vse svoje napore za usmeritev ofen- zive na sovražnikovo živo silo,na njegovo vojsko- Z vojaškimi uspehi uresničujemo svojo idejo in dosega rno tudi politične uspehe. Da bi pa to dosegli hitro moramo za te velike naloge usposobiti našo vojsko. Danes je čas,ko moramo računati tudi na to. Vojsko bomo usposobili za njene naloge v prvi vrsti z dvi- ganjem njene maneverske sposobnosti. 13 nianeverska sposobnost vojske ali edinice je spo sobno st v hi treni premikanju, v hitrem menjanju polo- žajev in v hitrih ter tajnih nočnih koncentracijah ljudstva in materiala. Vezbe - vaue ljudstva,odnos- 210 večjih in manjšin edinic v tem smislu, imenujemo manevre,ki se v mirnem času vršijo v vseh vojskan. Premik osnovnih ali višjih strateškin edmic po bojišču /divizij,korpusov,in armij/ pred spopadom s sovražnikom,imenujemo marš - manevre. Premik taktič nih edinic /čete,bataljoni in brigaae/ od trenutka, ko so prišle v zono,obstreljevano od sovražnikovega artilerijskega ognja,pa do začetka napada,do trenut ka uporabe njinovega orožja,imenujemo torbeno premi kanje,ki se imenuje tudi manevriranje ali evolucio- niranje. Premikanje v času napada strelskega stroga ni nič driigegajkot manevriranj e vsakega posameznika s ciljem, da pride slenerni borec v na0boljši polo- žaj, v odnosu do njegovega cilja. Iz navedenih prime rov se vidi,da niso manevriranje,evolucioniranje in marš - manevri nič drugega, kot premiki edinic pred samim spopadom s sovražnikom). Cilj teh premikov je, da edinice čim bolj spočite privedemo v najugodnej- ši" položaj za borbo .s sovražnikom^ i temi premiki zavzemajo ugodnejše položaje,ali pa vr.iimo novo pre grupiranje in koncentiacijo edinic odnosno vojske. Kadi tega se je v vojaški terminologij i osvojil naziv "maneversko zemljišče", jianeversko zemljišče nima visokih hribov, pa tudi ni popolnoma ravno,am- pak je nizko gričevnato,nalahno valovito in prehod- no za pešadijo,konjenico ter poljsko artilerijo.Tak teren omogoča do neke mere zaklanjanje od pogle- da in dejstva z zemlje,z druge stiani pa dovoljuje hitre premike in iznenadne koncentracije.Vojaško bi se imenoval teren n.pr, na 3t. Viški planoti in Cer kljanskem sektorju maneversko zemljišče. Klasični primer maneverskega zemljišča imamo južno od r>eogra da ter vaJovito gričevje preko katerega se spuščajo Dinarske planine v dolino Save. V prejšnji svetovni vojni, ko so stali vojaki v globokih rovih in močnih utrdbah za lučaj kaiona drug nasproti drugim, ni bilo skoraj nobenih premi- 14 kov v tem smislu, zato se je takšna vojna imenovala rtrovoTekan,p°ziciJska- Nasprotno pa vojna, v kateri fronta ni stabilizirana,v kateri se vojske ne zadr- žujejo dolgo na mestu,v kateri ona ni vezana naraz- ne utrjene linije, vojna hitrih pokretov,iznenadnih koncentracij, polna presenečenj in silovitih spopa- dov, se imenuje pokretna ali maneverska vojna. Taka vo„na je idoal vsakega velikega vojskovodje. Samo v taki vojni prinaja do velikih strateških in tak- tičnih potez, d,- velikih bitk, v katenii se edino lah ko vidi sposobnost, veličina in genialnost komar, dan- ta.i.a taksni teoriji je nemški generalštab zamišljal svoj "slitzkrieg". In ravno s tem načinom vojskova- nja tolčejo danes naši zavezniki nemško vojsko po vsej Evropi. današnja vojna je od svojega začetka pretežno maneverska. V tej vojni je prišlo do velikin maneverskih bitk na vsen froritah,posebno pa na vznodu,med kate- rimi stoji na prvem mestu St.a]ingrajska bitka v za četkn 1^43. leta. Tudi v tej vojni so obstojale u trjene linije,trdnjave in zastoji v borbah, ali vse to je imelo nalogo, da omogoči boljšo pripravo in koncentracijo sil,torej je ravno to imelo pripravi- ti velike maneverske bitke. .daneverska vojna leži pri srcu vsakemu velikemu vojaku,vsakemu vojskovodji in komandantu. Po mane— verski vojni hrepeni vsak pravi starešina,ki ve,kaj je borba in ki zna voditi svojo edinico. j-laneverska sposobnost nemške vojske je zaiivalju joč se militarističnemu dumi njenega naroda in izre dni zdržljivo sti zelo velika., Najboljši primer je začetek te vojne. Nemčija je zadala odlččilen*uda- rec slabši Poljski, ostajajoč v defenzivi na zapadu napram Franciji. Po likvidaciji Poljske pa je z vso naneversko močjo udarila skozi Belgijo in holandsko in z ogromnimi masami oklopnih in motoriziranih e- not vdrla v Francijo. Vsa naša že tri in polletna borba ni nič druge- ga kot en sam manever. Drugače se partizanska, oclno- sno narodno osvobodilna vojska sploii ne bi mogla u- 15 pirati svojemu sovražniku, posebno radi pomanjkanja težkega orožja. Vsakemu je dobro znano, da je naša vojska bila gospodar mnogih naših mest,toda v sluČa ju napada ona iz teh mest ni delala trdnjav«,največ iz razlogov,da ne bi prišlo do pozicijske vojne,v kateri je skoro vedno zgiagovalec tisti,ki razpolaga z večjo živo silo in z večjimi materialnimi sred- stvi. Iz tega razloga tudi naša vojska ni napadala velikih mest, iz katerih je napravil sovražnik trd- njave. Ko je naša vojska likvidirala banja luko, je ona to lahko storila,ker je bila nadmočna po morali in številu. Tudi pri tej, do sedaj največji zmagi NOV,je prišlo do maneverske borbe k intervencijski- mi silami. S takšno taktiko naša vojska,ne samo, da se upira, ampak tudi uspešno tolče soviažnika. Tak- šna taktika vodi našo vojsko do uspehov i:i zmage. Zelo važna st*ar, ki jo lahko vsakdo opazi pri naši vojski, je hitra menjava položajev in pogosti premiki. S tem naša voj ka vzdržuje konspiracijo in povzroča presenečenja,s katerimi dosega velike uspe he. (ilavne značilnosti našega načina bojevanja so hitri in pogosti premiki,drzni napadi in hitri umi- ki iz borbe. Potreba po takšni taktiki nam je vsili la našo organizacijo in formacijo vojske,kakršna je bila in kakršna je danes. Staro pravilo je: ^arširati ločeno^_boriti________se skupno^ Na primer: če bi hoteli z eno našo bri- gado napraviti premik iz sektorja Lokve na tft.Viško goro,bi lahko organizirali pokret sledeče: l.bat« bi se kretal v smeri Lokve - Čepovar - Slap - Peči- ne - Praprotno. 2.bat. v smeri Lokve - Lažne - Spod, Tribuša — Praprotno. 3.bat.v smeri Lokve - 34. Lažne - Mrzla Kupa - Oblakov vrh - Sp-Tribuša - Polje.S ta kim razporedom ne preveč dolge, elastične in lahko pokretne kolone za slučaj spopada s sovražnikom in pod pogojem, da zveza funkcionira, obstoj i jo i.aioge ma neverske kombinacije za presenetljive bočne in za- hrbtne udarce in za dosego odločilnega uspeha. Nik- dar tega ne bi mogli doseči,če naše edinice ne bi i mele manaverske sposobnosti.Vedno stremimo za tem, 16 da imajo naše edinice Čim večjo maneversko sposob- nost .Današnje velike,modeme vojske dosegajo na pro stranih bojiščih maneversko sposobnost v glavnem s pomočjo močno razvitega prometa in raoto2*izacije Ha- vijaci je.t oklepne in motorizirane edinice/ nilaneverska sposobnost naše vojske, čeprav brez modemih sred- stevf je v odnosu na teren,na katerem operiramo .zelo velik a» Pravzaprav je večja od maueverske sposobno- sti našega sovražnika. Ali vseeno ona danes še ni tako velika, da bi lahko rekli, da je ni potrebno stalno izpopolnjevati. Danes so pred nami boji s so vražnikom slabe morale,kateri se bo moral kmalu umi kati 7. naše svete zemlje. Pri tem mu moramo stalno zadajati Jiaj težje udarce * Pravzaprav pride ravno pri preganjanju sovražnika najbolj do izraza maneverska spodobnost vojsk,odnosno edinice. Dviganje manever- r^.2-^.2.so^osti_naše_voiskG_moi^ biti nas vse na l-H-^^Iiig—fcgjj.obnaša prva 121 osrednja dolžnost. Maneversko sposobnost naših edinic lahko zbolj- šamo na več načinov. 1../ o tem, da so naše edinice številčno manjše, a bolj oborožene v pogledu automatskega orožja /lah ke in ročne strojnice,brzostrelko,polautomatske puš ke in druge specialne puške/, kot sovražnikovo odgo varjajoče edinice«, Kadi manjšega števila ljudstva bodo naše edinice bolj gibljive in bodo na ta način lahko obvladale vse terenske ovire. Hcdi tega mora- mo imeti pred očmi: Nikoli ne smemo stremeti za tem da__bi_formirali pogostevilne__edinice > da ne bi s tet j ustvarili veliko neredno in težko gibljivo edi- nico.,ki bi izgubila svojo maneversko sposobnost ter zmanjšala svojo borbeno vrednost.. Takšno formaci- jo nam brezpogojno narekuje teren in način naše bor be. 2c/ S tem komore naših enot in osebno prtljago vsakega poedinega borca skrčimo na minimum«, Preveli ka komora in pretežki nahrbtniki ne smejo biti vzrok.da bi se tudi na najtežjem terenu omejila ali zmanjs al a gibljivost naših edinic. Naše edinice mo- rejo biti gibke in lahke. To je seveda v škodo oseb ne ugodnosti borcev in edinic,toda zapomniti si mo- 17 ramo,da je borbena pripravljenost važnejša od uuob- no s t i. Torej _malo _0 J>reme _-_malo ^udobno s t. i L to da rano jo borbene pripravijenosti - malo ljudskih žrtev. Vsem je znano,da Nemci odvzemajo vojakom /da bi se lažje gibali/,vso opremo, mogoče je znano vsem,da so liem- ci v V.ofenzivi proti NJV v Bosni odvzeli napadal - nim edinicam tudi komoro in konje, da bi bile čim manj vezane na ceste in poti, s tem v zvezi pa Čim bolj gibljive. 3./ S tem,da spoznavamo teren,po katereu se pre mikamo,na katerem živimo in na katerem izvajamo svo je operacije. To je posebno važno za naše funkcio- narje: komandante in politkomisarje. Imamo pogoste slučaje,da posamezniki na področju Korpusa ne pozna jo vsako stezico, V to svrho je priporočijivo, da vse naše edinice menjajo sektorje /divizije/. S pri merjanjem karte se naši funkcionarji,ki niso konča- li vojaških šol,nauče čitati karte,kar jih usposobi spoznavati na podlagi kart tudi neznani teren. 4./ iJ te..,da vršimo pogoste premike in tako na- še borce utrdimo, da lahko izdrže colge in pogoste marše, da premagujejo vsakovrstni, pa tudi najtežji teren pod vsakovrstnimi vremenskimi pogoji. Na ta način se naše ljudstvo navadi na vse telesne napore in pomanjkljivosti, a istočasno se moralno priprav- lja za operacijske premike. Losedanje izkušnje so dokazale,da s pogostimi in dolgimi marš i,večkrat nim menjanjem stanovanj,zelo povečamo konspiracijo. Naši borci so bili v začetku borb primorani, da so se često premikali zaradi ;cgoste razpredene mre že sovražnih postojank in sovražnikovih patrol. 5./ 5 tem, da z našimi ed;nicami vršimo stalne dnevne in nočne vaje iz vojne službe, borbene vaje in orientacijo na terenu ter tkupne vaje in sodelo- vanje z artilerijo. Na ta način se iznebimo nezapo- slenosti,ki je tako česta pri naših četah in bata- ljonih. Na ta način dobijo funkcionarji rutino v po veljevanju,a borci spretnost v izkoriščevanju tere- na, uporabi zaklona in svojega orožja. S takšnimi vežbami se dosega telesna odpornost in vzdržljivost zlasti še,ker vemo, da je včasih 5 minut več vzdrž- 18 ljivoati dovolj, da se bitka dobi ali izgubi. u£alo- dušni in telesno neodporni borci bodo popustili rp.v no v zadnjin, odločilnih minutah. Prav zaradi tega je priporočljivo, da vojska pred vsakim napadom ne- kaj časa počiva, da si pridobi sil za odločilni na- skok. 6./ S tem, da bomo premike vršili vedno tako,da uresničimo načelo: marširati ločeno,boriti se skup- no. To pomeni,da se bomo najpogosteje premikali - če je na pokretu brigada - v več smereh po bataljonih, ti pa se bodo zopet premikali po 2 ali 3 smereh.. TA ko se bo dogajalo,da bo brigada marširala po 2 ali 3 smja.YHh;Od katerih bo zopet vsaka smer se stavi je na od najmanj dveh,med seboj tesnih si smereh-Na ta način kolona naše brigade ne bo nerodna in globoka, temveč bo njen stroj po fronti širok ali pa celo ob krožujoč.hobra stran takega premika je.da je hiter in luhek,a v slučaju srečanja s sovražnikom ali spo pada z njim so možne vsakovrstne mannverske kombina cije,možne so razne pasti,ustvarjajo se "žepi",v ka teri.A se s pomočjo hitre koncentracije vseh naših e dinic sovražnika kmalu uničil Kazumliivo je,da je pri takšnin premikin v prvi vrsti važna zveza,ker če je ni,potem je možno,da se v kakšnem kotlu skuha kak šna ne.ša manjša kolona. Zapomni ti _ si je_tret?.^ doda- ne s dolfje_kolone:_ni3o s am o _n emo d o rn e ^ t e m v e £ _ t u rti _ze ,ker se v maneverskih borban more uničiti njeno čelo,preje nego se začenja razvijati za borbo Verjetno je vsem znano,da je jugoslovanska vojnaalu žba predvidevala kolono cele divizije,ki je štela 25.0J0 mož. Ta kolona,ki je bila po predpisih dolga okoli 25 km ali vojaško povedano 1 dan marša?se je vlekla kot klobasa,nepremičnaynegibčna,nesposobna za maneversko borbo. Taka kolona je za danes nemode? na, zastarela in za borbo nepraktična. Zaradi tegajar ne smemo nikdar uporabljati - danes je moderna širo ka,raztresena,pahljačasta formacija,kateri se odpi- rajo široke maneverske možnosti. ?./ S tem,da bomo formirali male,specialno obo- rožene udarne /jurišne/ edinice,od najmlajših, naj- bolj zanesljivih in najbolj izvežbanih borcev kakor 19 tudi s teiUj da v operativnih edinican ne zadržujemo starejših ljudi,kateri nimajo dovolj fizična kondi- cf i č :«n sposob;.osti za dolge ...arše, 8*/ o tem,"da vsakodnevno izpopolnjujemo svoje strokovno vojaško znanje in dvigamo znansv/eni nivo naš o vojske * Vsak -Član narodno osvobooijne vojske rr.ora biti danes v prvi vrsti borec,'bijz oz^rf ali je vojaški ali politični^ funkcionar ali pa navaden borec, fte smemo lenukariti in so zapustiti, vedno so moramo izpopolnjevati, iioramo postati imjst.ri vs^ga orožja in dobri voc.itelji edinic. 9o/ S tem, da se na pokretih dobro zavarujemo s pomočjo delov za zavarovanje /predhodnice,pcbočninfi in zaščitnike/., katere vržemo na odgovarjajočo razdalje« Pri tem moramo paziti,da te dole pobijemo tudi v tiste smeri, na katerih n.i izgleda, da bi se pnjcr/il sovražnik. To pomeni,da moramo predvidevati za sebe vedno najnspevoijnejŠo situacijoc Nič ne mo prepustiti slučaju?. Moramo se vedno izogibati no marnosti, lahkomiselnosti, prevelike sigurnosti in lažnih predpostavko Le tako so bomo izognili sovraž nsrnu presenečenju* 10o/ S tem, da bomo med našimi enotam: vršili tekmo ran. j e v tem; katera enota more i z držat i daljšo roarčeskatera oho ž a bo iste pot prehodila v krajšem času,katera bo marš bolje organizirala itd« f ravno tako tudi s tem,da bomo med samimi borci vršili tok mo v obvladovanju terenskih ovir, v hi/rem postav- ljanju orožja na položaj,v pripravi istega na strel itd. llo/ S tem,da stalno zasledujemo sovražne premi kej zavarovanjaj ogledovanja in način borbes to se pra vi, da stalno proučujemo njegovo taktiko« Edino s spoznavanjem sovražnikaVe taktike bomo v stanju se uspešno mu zoperstaviti in ga tolči z njegovo last- no taktiko. 12«./ S tem, da bomo v naših borbenih edin.ic.ah čim bolj zreducirali za borbo nesposobno ljudstvo /kakor so bat al j onski, brigadn.i, d i vizi j ski propagan- di s ti s svojimi tehnikami, nepotrebni intendanti s Svojimi vrečami,administratorji s svojim arhivom/- 20 IZ,/ S tem,da bomo imeli razmeščena po terenu skladišča za municijo in druge potrebščina, lia ta način olajša:jo oskrbovanje' edinic s potrebnim mate- rialom. 14./ S tem,da zaposlimo nam naklonjeno ljudstvo za razne pomožne službe,kot n.pr.: prevoz hrane,mu- nicije,ranjencev in podobno. 15./ .i tem, da organiziramo najboljšo zvezo med našimi posameznimi edinicami in odseki,kakor tudi,da pojačamo našo obveščevalno službo. 16./ S_temAda_bomo_ve^o_ tež^l so gft odprtem terenu posamič tolčerio,ka- aeni. 17./ Končno,da se učimo na lastnih napakah, ka- kor tudi na napakan drugih naših edinic.Najboljše je da jih sploh ne delamo,ampak da se učimo na napakah našega sovražnika. Lastne napake je treba po konča- nih akcijah na konferencah odkrivati z namenom, da bi se odpravile. Lastne dobre poteze je treba še na prej izpopolnjevati in izkoriščati. Še na razne druge načine lahko izboljšamo mane- versko sposobnost ter povečamo udarnost naših edi- nic. Vsem_našim__^nkcionarjem_mora_biti_danes_£rva §krb^_dvi£ni ti _ maneversko__sjdo sobno s t _in_o f en zi vni ^H^Jiaševo.jske. ta način bomo povečali borbe- nost in udarnost. S hitrim in odločnim manevrom bo- mo izvedli močne koncentracije in s tem z manjšimi žrtvami dosegli večje uspehe« Danes,ko smrtno ranje na nacistično švabobranska zver krvavi v svojem br- logu,moramo podesetoriti svoje udarne in na noben način ne smemo dopustiti, da bi dvignila glavo ter nam s svojimi smrtnimi drgeti nanesla kakršnekoli izgube. Najvažnejša stvar pri dviganju maneverske spo- sobnosti nase vojske pa mora biti: če£rav_smo_danes redna vojska, vendar ne smemo pozabiti naše stare? partizanske taktike» Danes moramo kombinirati tak- tiko redne vojske s taktiko partizanskih odredov.Xa dar sovražnik napada, ga moramo z manjšimi silami stalno vznemirjati in mu z drznimi ofenzivnimi akci 21 jami na bokih in v zaledju pov^ ti izgube, va ru- šiti komunikacije iu mu kvarit- načrte. Sedaj moramo biti bolj, kakor kda^floli poprej u- darni, drsni, ofenzivni .iiaŠ a vojska mora postati mo- dernejša, močnejša in bolj strokovno izvežbarm V do sego tega mora imeti čimveč mane verske pposounosti nora biti čim bolj gibčna in pokretna. Naša vo jska bo to _lahko_c_osc-tl ax_kor_za n jo_n.i nobena stvar nemogoča. inajor Dular Janez: OC^A SI7JACIJ2 IN ODLOČITEV Pri vsaki taktični nt.logi je naj važnejše, da pra vilno ocenimo situacijo, ker brez pravi ne ocenitve situacije se ne moremo niti pravilno odločiti, še manj pa izdati pravilno zapoved. Zato je predpogoj pravilne ocene situacije,da dobljeno zapoved pozor- no prečita* 10 in v skico točno vrišemo lastne in so- vražnikove sile z označbo Časa. Tu moramo razlikovati dokazane sovražnikove si- le od onin,za katere samo co-une varno. Te zadnje o zna čimo na skici z vprašanjem. Sovražne sile navad- no vrišemo z rdečim,naše pa z modrim svinčnikom.La hko pa oboje označimo z navadnim mehkim svinčnikom, z razliko._,da je položaj naših edinic črtkan, sovražni kovihpa samo obrobljen- Ce pa imamo dovolj časa je priporočijivoyda naredimo skico in vrišemo samo ono kar nas zanima pri oceni situacije. napačno bi bilo, ako bi po površnem prečitanju dobljene zapovedi takoj nekaj zaključili in naredi- li odločitevc. Zaradi tega bi veijetno taktične ele- mente /vo j ska, zemljišče, čas in vrerce/ in podatke o- gledovanja sodili pristransko in si/jih tolmačili tako, kot ugaja nam, oziroma nasi odločitvi. Ako bi poročila o sovražniku soglašala z našo takojšnjo od ločitvijo,bi bili zadovoljni; če pa ne bi soglašalo 22 potem bi jih odvrgli kot neresnične zaVjučil;' da jo ogledovanje zopet enkrat popolnoma odpovedalo. Tako ni pravilno. Pravilno je torej,da iz vseh danih .in prihajajo čin poročil o sovražniku skušamo videti nje.-.cvn na- mero, katero potem preprečimo na način,ki bo raj bolj neugoden za sovražnika. Nikoli si ne smemo prilašča ti povoljnejših okolnosti, nego moramo vedno za nas predpostavljati vsei najneugodnejše. Ni enostavno iz nejasnih in nasprotujočin si po ročil razbrati pravilno. Posebno oprezni mora-o bi- ti pri obvestilih,ki jih dobimo preko civilnih oseb Upoštevati moramo vedno osebnost tistega,ki nam jav lja. Vprašati ga moramo ali je to sam videl, ali je čul od drugega, ali pa vse to sloni na kakšni izmi- šljeni predpostavki. Ko smo situacijo točno proučili in jo vrisali v karto,točno prečitamo še enkrat besedilo lastne na- loge in si jo dobro zapomnimo. oele sedaj preidemo k oceni situacije. situacije Ta (.cena sestoji iz vrste razmišljanj in prev- da.rkov* La bi ta razmišljanja čimpre je končali, se priporoča to miselno delo urediti po usvojenih gle- diščih, ki jih bomo navedli. Za razmišljanje ni ša- blon,ker iz vsake osebnosti situacije zrastejo nova gledišča. Ponavljanje že dane situacije ne spada v oceno. Iz dane situacija preidemo k njeni ocenitvi. Na oceno situacije vplivajo: 1. naše edinice 2. sovražnikove sile 3. zemljišče 4. čas, • 5. Vreme in 6. Slučajnosti 9 7 1 o/ Naše_enoto Ugotoviti moramo v kakčnem odnosu do dane nalo- ge so naše sile. Kje so posamezne naše edinice? Ali so proste,ali jih morajo nadomestiti druge edinice? Kakšno je razpoloženje in stanje naših sil? Stanje oborožitve,raunicije pogonskega materiala,vprežne Ži vine,vozil in prehrane. Kdaj bodo posamezne edinice prispele na določeno mesto? /Tu je treba narediti proračun Časa, pri katerem molzno upoštevati poleg terena tudi vremenske prilike in dobo dneva. /Kaj so naše edinice že do sedaj naredile v korist dane Haloge? Ali so sosednje edinice proste ali na počit ku? Če so,ali moramo računati na njih pomoč? UpoŠte Vati moramo vse to, kar lahko ugodno in neugodno vpliva na izvršenje dobljene naloge. 2*/ Sovražnikove_sile^ Podatki o sovražniku so delno razvidni iz dane haloge, delno pa jih dobimo od obveščevalne službe Aii ogledniških patrol, ki jih stalno pošiljamo v o- eledovanje. Ugotoviti moramo, oz.sklepati. Ki§„J.®_sovražnik,odnosno kje bi sedaj utegnil bi ti? pri tem moramo upoštevati teren, čas in vremen ske prilike. Kje so njegove sprednje edinice in kje rezerve? Kje so najbližje sovražne edinice,ki bi i^hko prišle tej na pomoč? Upoštevati moramo tudi bližnja sovražna letališča. Ko ocenjujemo moč sovražnika, moramo upoštevati nJegovo številčnost,razpored sil,oborožitev in mora lo% predvidevati moramo možnost ojačanja sovražnika in v kakšnem času lahko prispe pojačanje. Ali je so v^tizna pehota motorizirana? moralo sovražnika oceni mo na podlagi izkušenj, ki jih imamo uo sedaj z njim in p0 delovanju sovražnika. Sovražnik z visoko mo- ralo vedno aktiven in išče stalno prilike za bor bo. Neprestano pošilja patrole in njegov ognjeni u- Čiftek je miren; ne reagira na vsak strel in strelja sarao takrat,kadar se pojavi siguren cilj.Sovražnik s slabo moralo je neaktiven, vsaka naša patrola ga vzn§miri in takoj odpre ogenj brez načrta. pri ocenitvi moči sovražnika moramo pogledati, kako je z vremenskimi prilikami in dnevno dobo v od 24 nosu na sovražnika. A1.: je teren za sovražnik^ ugo- den ali ne? kakšni so odnosi prebivalstva d? sovraž niKa? Vse te podatke v pogledu moči sovražnika vzpo redimo z našo močjo in prideuio do zaključka, kdo je močnejši, oz.v ugodnejši situaciji. Oceniti moramo tudi kaj^ dela_ sovražnik. Sovraž- nik je lahko v obrambi in se utrjuje. Lahke se pri pravi ja za napad in ogleduje, vrši napad samo. na na- šem sektorju ali splošno ofenzivo. Iz vseh teh podatKov o sovražniku sklepamo nje- gove na»nere,ki_jih verjet.no ima^ Vedno pa moramo u- poštevati za nas najneugodnejše slučaje. Iz grupaci je sovražnih sil, iz delovanja avijacije,artilerije in dragih rodov vojske lahko zaključimo ali misli- mo napadati, se brani ti, nastopati ali odstopati '6./ Zemljišče^ Ocena zemljišča je posebno važna glede premika borbe, zased, fortifikaoij skih del,miniranja in stano vanja. Zaključke naredimo iz konfiguracije /oblike/ zemljišča,vodovja,poraščenosti in objektov na zem- ljišču. 4a premik je najboljša^ravnina,kjer nimamo nagi bov. Ka ravnini so boljše poti in velika pregled- nost /če ni gozdov/ nas varje sovražnikovih presene čenj. Ima pa tudi slabe strani: ne nudi nam kritja od sovražnikovega pogleda in zrna, nima opazovalnic in aobrih položajev v slučaju napada. Visoko hribovito zemljišče otežuje premik, na njem ni mogoč razvoj velikih front, ima slabe poti in tu imamo možnost sovražnikovih presenečenj. Na takšnem terenu moramo polagati veliko važnost, na o- pazovalnice,prehode in soteske. V_borbi ima zemljišče važno vlogo, 5e bolj v o- brambi kot v napadu. Je imamo nalogo .napadati,morf^mo ogniti sovraž- ne položaje kot tudi naš izhodiščni položaj, kaj o- cenimo pri posameznin položajih? Ali je položaj ao- volj globok in širok za edinico, ki ga zaseda? Kak- šna je zveza po fronti in po globini med posar.^v.ni- mi deli položaja? Katera je najvišja točka polo?.*^ katera je taktično najvažnejša - ključ do položajev 21* Ali so krila odprta ali zavarovana? Načrt ognja,kje so stiki in odporne točke? Kakšna je preglednost in brisan prostor med položajem, kakšni so pristopi k položaju, katere smeri vodijo na položaj in kakšne so v pogledu kritja? Ali so na položaju dobre opazo valnice in kje so verjetni položaji artilerije? Iz vsega tega zaključimo, kje je sovražnikov položaj najbolj občutljiv in se odločimo za glavno smer na- pada. .položaja moramo imeti v vidu slede- če: kje so verjetne smeri sovražnikovega napada in Če zapira položaj te smeri? Ali imamo dovolj časa, da položaj pravočasno zasedemo in kakšni so priho- di na položaj? Ali je položaj dovolj velik za edini co,katera ga poseda? Ali so na položaju dobre opazo valnice in dobri artilerijski položaji? Kakšen je bri san prostor pred položajem? Koliko časa imamo na razpolago za fortifikacijsko ureditev položaja? Ali so krila naslonj ena,odnosno kako naj jih zavarujemo? Kako je položaj prehoden po fronti in kakšna je zve za s pozadjem? Ali je sam položaj pokrit zaradi opa zovanja iz zraka in zemlje? Kakšno je zemljišče pred položajem. 4./ Cas^ Oce^a časa je,zelo važna,pri reševanju dobljene naloge in zato moramo citi zelo previdni pri njegovem proračunu. Pozabiti ne smemo potreben čas za pripravo samega pokreta ali akcije in upošte vati nekaj časa tudi za nepredvidene dogodke za ča- sa pokreta oz. same akcije. 5./ Vreme Na izvršenje dobljene naloge vpliva vreme kot letna doba /pomlad,poletje,jesen,zima/,kot doba dne va /dan in noč/,kot atmosferske priliko /dež,veter, sneg, snežni zameti/. Vedno moramo upoštevati takšno vreme,ki je ali bo verjetno na dan izvršenja naše naloge. Če je verje.tnost spremembe vremena, moramo upoštevati ono, ki je za nas manj ugodno. 6./ Slučajnosti^ Slučajnosti ne moremo niti predvidevati niti o- ceniti. Zato moramo zaradi izključenja slučajnosti oceniti situacijo vedno pesimistično,to je: pod naj 26 slabšimi okolnostmi za nas. iJto izjemoma pridemo do zaključka,da so dogodki preniteli dano nalogo,si postavimo v smislu višjoga vodstva novo nalogo. Seveda takšno odstopanje od na loge bo samo izjemno. V našem načinu bojevanja se bo dogodilo, da ne bomo dobili točne naloge, ampak bolj splošno. V tem slučaju si v toku nadaljnega razvoja situacije po- stavimo nalogo, ki bo v smislu višjega vodstva odgo varjala trenotni splošni situaciji. Potrebno je, da smo iniciativni. Odločitev Odločitev je rezultat vsea, v oceni prinešenih zaključkov, ki jasno kažejo, kako bomo sovražnikove namere najučinkovitejše preprečili in izvršili svo- jo nalogo. Odločitev mora biti kratka,točna in jasna. Okle vanje in polovičarstvo dovedeta vedno do neuspehov. Pogojne odloČitve,takozvani poizkusi,niso dovoljeni Postopati moramo pogumno in stremljenje za lastno sigurnostjo moramo podrediti stremljenju za uniče- nje sovražnika. Od odločitve-ki smo jo enkrat nare- dilijbrez taktičnin razlogov ne odstopamo. Odločitve nikdar ne utemeljujemo. Me zamenjati s tem,da se pri taktičnih nalogah v šoli zahteva ve dno odločitev z utemeljitvijo. Y tej utemeljitvi se na kratko navedejo prevdarki, ki so nas dovedli do odločitve. Zavedati se moramo tega, da bomo naredili večjo napako, če bomo kaj opustili ali zamudili kar se od nas zahteva, kot če bomo pogrešili v pogledu sred- stev. BODIMO SKRAJNO BUDNI, STALNO PRIPRAVLJENI NA tfOKBO IN VESTNO ORGANI ZlRAJi*0 ZAVAROVANJE • 27 roroonik j*ilači<5 i-iojsijc: GLAVNE KARAKTERISTIKE BOJEV V GJZ1/U Današnji način borbe zahteva poleg vsega clinige- ga še ogromno znanje, izkušenj in iznajdljivosti. V stalni borbi,ne samo z ljudmi,ampak tudi z naravni- mi ovirami in pogoji borbe, se je razvil borec v moj stre. borbe. Zlasti naš partizan, ki je bil največ- krat navezan takorekoč sam na sebe,brez najosnovnej ših sredstev, je moral znati najti rešitev za vsako časovno in krajevno situacijo. In našel jo je; v od lično pomoč pri tem pa mu je bil njegov najtesnejši stik z prirodo,v katero se je vživel do njenih zad- njih tajen. Pnroda mu je bila vedno mogočna zaščit niča. Med zunanjimi oblikami površine prirode je par- tizanu gotovo vedno najljubši gozd,ki aru je postal skoro domovanje. Ta mu je pomagal, da je lahko neopa ženo napadal sovražnika, pomagal pa tudi tako,da ga je v sili in stiski sprejel vase, ga skril in rešil pred zasledovanjem krviželjne fašistične zverine. Toda danes je vodja majhne partizanske skupini- ce komandant divizije, tedanji njegovi borci pa ko- mandanti brigad ali bataljonov,opremijeni so z mo- derno tehniko in orožjem ter razpolagajo z urejeni- mi edinica^i. Pa ne samo, razpolagajo,ampak tudi od- ___ in J£n2ii2 V tistem gozdu,kjer je včasih brez vodnika, bršz špecijalke in brez kompasa vodil svoje patrole mora danes razporejati divizijo ali brigado z vsemi njenimi enotami,mora vse predvideti in urediti tako da bo imel uspeh in to v borbi,ki je del tiste voj- ne, kateri zgodovina sploh ne pozna primera, kar se tiče zamotan o sti in vsestranosti uporabe tehničnih sredstev* , V nad al j nem "bom poskusil pojasniti glavne karak teri stične črte torbe v gozdovih, ker ir^a j o gozdovi, kot važen sestavni del zemljišča, močan specialni vpliv na borbo- Te nisii sem utemeljil na izkušnjah 28 vsakdanjih premikov in borb naših enot ter jih pod krepil s posameznimi splošnimi načeli onih dana2 - njih najmodernejših vojsk, s katerimi že sku^o r.?.- stopa naša NJV. Preden pa si ogledamo sam način borbe v gozdu, moramo poznati vsa ona svojstva gozdov,ki imajo zna ten vpliv na način borbe in s teta seveda' vplivajo na komandantove odločitve. Pečali se bomo pri tem samo z večjimi gozdnimi kompleksi, ker imajo mali gozdički samo lokalen,ozek vpliv na borbo. a/ f^iSli^osi J® osnovna karakteristika gozdnin površin, ona *elo otežuje preglednost in 8 tem tudi možnost orientacije. Zato pri premikih skozi gozdo- ve, zlasti nočnih,karta in kompas,5e se prvič pomika mo skozi,ne zadostujeta,ampak si mora vsak komandan. za vsako ločeno kolono preskrbeti dobrega vodiČa-Po kritost zelo otežuje ogledovanjex vsa ..^eža ogledova nja pada v glavnem na pehoto, ki s svojimi naprej in v stran potisnjenimi ogledniškimi edinicami va ruje glavnino pred presenečenjem. Avijacija in ko njenica tega posla z uspehom v gozdu skoro ne more- ta opraviti. b/ Drug iaočan vpliv je omej^eno število^otov in neprehodnost izven poti,kar velja zlasti za artile- rijo in vozove. Edinice so prisiljene uporabljati maloštevilne gozdne poti, ki so navadno še v zelo slabem stanju ter tako nastopi potreba delitve edi- nice v več manjših kolon. c/ Negativno vpliva tudi to, da je ognjeni_u činek zrna zelo oslabljenj to velja zlasti v gozdo- vih z debelimi debli,kjer se zona neposredne borbe zelo zoži. d/ Organizacija zveze je spojena z mnogimi tež- koČami,ker je naj sigurnejša in najtežje naaomestlji va zveza - to je zveza s pogledom - največkrat iz- ključena. Uporaba materialnih sredstev zveze zahte va veliko količino materiala,zlasti pri telefonu,op tična signalna sredstva pa se le redkokdaj lahko u- porabijajo.ite ta način otežkočena zveza kvarno vpli va na hitrost in sodelovanje posameznih kolon. Pokritost,slaba preglednost in slaba možnost o- 29 rientacije-maloŠ tevilne in slabe poti,otežkoeeno o- gledovanje in težavna zveza ter Še mnogo drugega, povzroča..da je presenečenje v velikih gozdovin mož- no in celo lanko izvedljivo,kakor tudi to,da sonje. gove posledice znatno večje kot sicer« Vse to ustva rja pri posameznikih in pri edinici občutek osamije nosti in ne sigurnosti0 Zato je dolžnost vsakega starešine,da razvije popolno iniciativo in da Čvrsto drži v svojih rokah edinico ter da stalno kontro- lira pravilno izvrševanje premika Jn disciplino na njem. Glavni nosilec borbe v gozdu je pehota«. Artile- rija,ki ima v borbi zaradi moči svojega ognja vedno eno glavnih vlog., mnogo izgubi na svoji moči zaradi že naznanil b. lastnosti gozda, ter je njena uporaba, organizacija in poveljevanje z njo y mnogočem zelo Posebno zaradi težke zveze s pehoto ona ne more dati vs^gn. da v norm^in"5^ prilikah De.1 o .Vonjonicc in avijacije je zelo otežkočeno radi pokritosti, konjenice tudi radi slabe prehodnosti. •Jporaba oklepnikov /tankov/ in ostalin specialnin borbemn sredstev je 9dvisna od stopnje prehodnosti gozda. V mladem gozdu/ha ugodnem terenu bo uporaba tankov nujna. Iz vsega tega lahko zaključimo,da je vpliv goz- da na izvajanje operacij negativen,v kolikšni meri, pa je odvisno od vseh že naveden.ih pogojev. Potemta kem ni mogoče konkretizirati vseh slučajev in po- stopkov borbe v gozdu,toda oglejmo si splošna nače- la, na osnovi katerih mora vsak starešisr. rasviti ?vojo iniciativo in prilagoditi svoj načrt po odgo- varjajoči situaciji. Poglejmo, kaj vse je treba predvideti za premik skozi gozd/bodisi podneviybodisi ponoči. Premik_skozi_gozd mora biti vedno dobro pripra- vljen, Enote morajo biti pred premikom spočite in že pred določenim časom za odhod na svojih mestih pripravljene tako, da na dani znak takoj krenejo, da nebi nastali škodljivi zastoji. Sam premik mora bi- ti dobro zavarovan in to: Če gre za manjši gozd, ne sme glavnina kreniti preje, predno ne dospejo pred 30 hodne enote na nasprotni rob gozda« Vsa pota.presa- ke„pos3kepjase in lasi morajo biti dobro pregledani ker so to r.ajipriTlačnejSa mesta za manjše aasode. Enote morejo vedno uporabljati krožno zavarovanje« Varovalni oddelki so toliko odmaknjeni,da je še mož na zveza s pogledomyp.ri manjših ed.inicah je ta raz- de,', i a vsaj 10J metrov. Vri prehodu skozi gozd podnevi, moramo najprejo dobro pregledati vse dohode v gozd. Zaradi slabih potov bo cesto potrebno, da se pomikajo edinice v več kolonan in določenih razdaljah, ki pa naj bodo po možnosti č.im manjše i*ad.i lažjega vzdrževanja zve Z9« Kazen toga pa morajo biti posamezne kolone tako sestavijene9da je vsaka od njih sposobna,da se samo stojno bori; zato so j.im dodani težki minom3tirposa in&znz: crf*1 o rož j'a in specialna sredstva« Pred premikom in v toku samega premika je treba do- bro opazovati nebo! Zaščitne oddelke je treba opozo riti na topaa obstoji možnost,da se po vrhovih dre- ves lahko skrivajo posamezna automatska orožja, ki ima., o namen ovirati naš premik. Kadar nameravamo izvršiti premik ponoči,je po- trebno, da še za dne pregledamo vse poti„pc katerih se bo pomikala edinica. Nočni pohod se v marsičem razlikuje od dnevnega,zato je treba zlasti poskrbe- ti, da se zveza čimbolje uredi. Vse starešine morajo biti podrobno upoznani z organizacijo izvrševa- nja premika in mora vsak v svojem delokrogu predvi- deti vse potrebno. Zaščitni oddelki se ponoči pomi- kajo v manjši oddaljenosti« Za zavarovanje artileri je in zalednih enot se odrede posamezni strelski vodi ali desetine, uarševska disciplina mora biti izvedena do skrajnosti, ne sme biti nikakega ropota ali prižiganja luči. Če je le mogoče, se pri r.očnih pohodih ne dajejo odmori,zlasti ne daljši; pri kraj Sin mora vsak starešina strogo^kontroliratitda nebi kdo zaspal ali zaostal • i-iihče/he sme brez vednost?, starešine ločiti oa kolone. Vsaka enota mora strogo paziti na zvezo pred in za seboj,zvesa sama se mo- ra strogo kontrolirati o Za posamezne točke komandant odredil kontrolne dežurne ali druge, 31 sliČne organe,ki bodo kontrolirali ali urejali pre- mik. V gczdu so vedno možne manjše zasede, zato je treba iti vedno zelo previdno. Oglejmo si sedaj glavne značilnosti napada in o brambe v gozdu. Naj)ad» Nosilec borbe v gozdu je,kot smo Že rek- li pehota. Uorba v gozdu se vodi na majhnih oddalje nostiii od sovražnika in obstoji iz borbe za obvlado vanje dohodov v gozd, iz borbe v gozdu samem, kamor vključujemo tudi borbo za obvladanje posameznih od- pornih točk in končno,is borbe za izhode iz gozda. Pri tem mora komandant v svojem načrtu - zapove di - razporediti sledeče: Koncentracijo artilerijskega in težko pehotnega ognja na posamezne dohodno točke v gozdu. Podporo pehote s tanki. Odstranjevanje ovir /žičnih in minskih polj,za- sek itd./, možnost prehoda, za kar odredi posamezne edinice s to posebno nalogo« Ogledovanje potov,presek,, čistin in jas in zava rovanje istih. Neprekinjeno zvezo med posameznimi deli edinice in način vzdrževanja odrejene smeri nastopanja. Kazdelitev rezerve in ognjenih sredstev. Organizacijo poslov v zalednih edinicah. Pred napadom je neobhodno potrebno dognati, če ni mogoče gozd pregost in ne dovoljuje razvijanja cele edinice za borbo ter je zato potrebno deliti jo na več samostojnih kolon,ki morajo biti pojačane z minometi,artilerijskimi orožji in inženjerskimi od delki, da so sposobne za samostojno borbo. Potem,ko so obvladani donoai v gozd, prodiramo skozi notra njost z močnim sprednjim in stranskim zavarovanjem, pri Čemur pa je nujno,da medsebojna zveza nepresta- no funkcionira. Predno izbijemo na večje jase in la ze,je treba edinico zbrati in si dobro ogledati te«- ren, ker so/Sista mesta, kjer obstoja nevarnost vz dolžnega ognja. Pri napadu in sploh pri vsaki bor bi v gozdu je treba poslati manjše skupine brzo strelcev, da napadajo bočno in v hrbet sovražnika, kar Ima močan efekt,ki je še ojačen vsled nepregled 32 nosti„ 2fa primernih drevesih bo sovražnik postav- ljal posamezna auto-o.tska orožja, na kar je tudi tre ba pazitic Kadar naletimo na kako močnejšo odporno točkormoramo isto obiti bočnorjo obkoliti in nada- ljevati z napredovanjem tako,da čimpreje pridemo do nasprotnega roba gozda^. V uničevanju teh točk sode- lujejo minome ti: artilerija in rezervefmedtem ko mo- ra stremeti glavnina vedno za tera, da čim preje ob- vlada nasprotni rob gozaa. Večkrat bo potiebno pri- vleči posamezna artilerijska orožja v neposredno bližino in z neposrednim streljanjem uničiti bunker je in močnejša odporna gii&zda. ha splošno mora biti v gozdu ogenj čim močnejši, zlasti iz automatskega orožja in brzostrelk in je prodiranje pod varstvom te ognjene zavoae postopno. pehota uora napasti sovražnika vedno v bok in hr bet. Oeine slanina morajo biti med seboj močno pove- zane. Vsa automatska orožja morajo biti v toku cele ga nastopanja v pripravnosti tako, da je v trenutku mogoče odpreti ogenj. Nastopajoči oddelki morajo bi ti energični in morajo tedaj,ko pridejo v stik s so vražnikom, z energičnim jurišem in bombami razbiti sovražnika. Razbitega sovražnika je treba goniti brez oddiha in mu ne dati prilike, da se zbere« Za časa borfee v globini gozda mora biti zveza med peho to in artilerijo neprekinjena, ker mora artilerija sproti uničevati vsak močnejši sovražnikov odpor, iiinometirdeli art.ilerije ali oddvojer.a artilerijska orožja neposredno spremljajo strelski stroj in se dodeljujejo pehotnim enotam,bataljonom in četam. Re zerve se pomikajo tik za svojimi enotami-,tako, da so sposobne takuj vstopiti v borbo v slučaju sovr&ž nikovega protinapadaa Ce razpolagamo v napadu s specialnimi borbenimi sredstvij /tanki itd,/.jih bomo uporabljali v odvis nosti od prehodnosti gozda- t.j. po poteh presekah; jasah in lazih« Boki in hrbet morajo biti dobro za- varovani s posebnimi enotami za zavarovanje in ogle dovanje;artilerija se mora vedno,kljub pehotnemu za varovanju, sama še posebej zavarovati, ^e je gozd mo čvirnat ter se v njem posamezna barja ali jezerca, 33 napredujemo v raznih smereh z oddeljenimi kolonami, ki pa so sposobne boriti se samostojno, bataljoni in čete se pojačijo s specialnimi skupinami brzo- strelcev in pionirjev /jurišnih/. Artileriji in tež kiia minomfe^oia dodelimo pehoto in pionirske oddelke v svrho zavar:. anj a, utrjevanja in popravijanja poti Na takem terenu je treba zlasti paziti na zavarova- nje bokov in hrbta. Kjer teren vsled slabe prehodno sti ne dovoljuje premika, so dolžne posebne pionir- ske enote,zavarovane z deli pehote,v najkrajšem ča- popraviti ali narediti pot za nadaljevanje premi ka. Nikdar ne smemo dovoliti,da se skozi gozd pomi- kajo posamezni ali skupine,ki niso sposobni za samo obrambo.. Obramba v gozdu mora imeti značaj krožne obram- be^ kateri primerni gozdni predeli tvorijo močne u trjene vozle,ki so sposobni tudi za izvršitev proti napada ...Komandant bo postavil borbeno črto tam, kjer bo mogel najboljše izraziti moč ognja in kjer ne bo izpostavljen ogledovanju sovittfcnlka*/ norroalttO rob gozda/, borbena črta zavisi od zemljišča ter je lah ko pomaknjena več ali manj v notranjost gozda, V no tranjosti in zlasti na bokih se izprernene vsa kri- žišča, preseke, jase in tako dalje v mitraljezka in protitankovska gnezda ter položaje za ostrostrelske skupine. Na primerno visoka drevesa postavljamo o- glednike in automatska orožja, Vse poti,jase in pre nodi morajo biti pod močnim vzdolžnim ognjem auto- matskega orožja,minometov in artilerije. Vsaka od- porna točka se ogradi z močnimi pregrajami iz podr- tega drevjf in žice,toda vedno tako,da branilcu do- voljuje protinapad in da ne zmanjšuje moč ognja. Vsak komandant je dolžan čimbolj izkoristiti o- ne as t n.^ "ti gozda,ki gredo v koriut obrambe; poslu zeval se bo zlasti debelih debel, miniranih zased i t d. Vsi- obrambna dela morajo biti dobro mask.irana. Artilen., ima v obrambi nalogo, da tolče z močnim ognjem zle. j dohode k gozdu, posamezna artilerij- ska orožja i. inometi z bočnim ognjem tolčejo doho de k gozdu i*i eposrednim streljanjem pomagajo pe hoti v notranjol ._;ozda s tem,da tolčejo križišča, 34 čistine itd. Rezerve imamo blizu važnsj**h križiSč večjih jas in presek. Vs*v kom-nc!*nt mira vedno ti svojo edinico pripravljeno za protinapad. Zla- sti moramo zavarovati ven štrleče gozdne preaele,ki jih redno skuša sovražnik najprej osvojiti. Te pre dele zavarujemo z ojačenimi ovirami, ki ji/i moramo kriti z bočnim ognjem. V ožinah med barji in jezer- ci se obrambna črta nahaja za robom istih,posamezni otočki in primerne točke pa se močno utrdijo v mi- traljezka gnezda in bunkerje. Vsi objekti.ki nam lic rejo kakorkoli služiti, se izkoristijo za ovire«. I re delom,ki so zaradi zavarovanja pomaknjeni naprej,se točno odrede pota za umik v slučaju močnejšega so- vražnikovega pritiska. To bi bila v kratkem načela, katerih ae mort-mo držati pri napadu in v obrambi v gozdu. iaajor Avšič iliha: UTRJEVANJE Obleka in obutev čuva človeka od vrcmaMi«*!*«: no- pril.i.k , Kavno taVo čuva zaklon borca od sovražnega ognja. Če pogledamo nazaj,kako se je ponašala okupator jeva vojska na slovenskem ozemlju, vidimo,da je so- vražnik, čim so začele pokati partizanske puške,za- čel okoli svojih postojank zidati obrambne zidove, zmanjševati odprtine na oknih.kopati strelske jarke izdelavati žične ovire,vse v cilju,da onemogoči iz- nenadni pristop do njegove postojanke in da očuva posadko pred partizanskim ognjem. Kolikor je parti- zansko orožje postalo močnejše,so tudi oorambna de- la' bila vse obsežnejša. V prvem začetku partizanskega boja utrjevanje ni bilo potrebno. Takrat je vladalo načelo,iznenad- no se približati sovražniku, udariti in se umakniti v popolnoma drugo smer. Iianes,ko naše edinice drži- 39 jo položaje An vztrajajo na njih po cele dneve, je utrjevanje vse bolj pomembno in potrebno, kolikor poteče več znoja pred borto, toliko nanj bo v. borbi preteklo krvi. Fizični napori pri kopanju se bogato nagrade v borbi. V zgodovini vojck jc dokazanorda je Število žr- tev na ukopanem položaju bilo sedemkrat manjše kot na neukopanem« isa dobre utrjenem položaju je sovraž nikovemu o&riju izločena samo glava in roke, do čim je na neutrjenem celo telo. Jasno je„da bedo žrtve ve- liko večje,a naš ogenj slabši in manj točen na ne- utrjenem položaju. Za izdelavo zaklonov iz zemlje in lesa nam ni potrebno niti veliko časa,niti truda za zbiranje in izdelavo zaklona. Strokovno imenujemo to poljsko u- trjevanje. Utrjevanje pri katerem pa se uporablja cement in ždlezo, kot je n.pr. utrjevanjo sovražnih po S* o ^ V i "oi'.: •• r-,v' * &'' ,r< * " t ; i s 0 holžnost starešine je, da prea borbo čim bolj zmanjšajo prirodne nedostatke položaja in odrede me sta, kjer naj se pred položajem narede ovire ter da ukrenejo vse potrebno,da se na položaju zgraaijo in uredijo čim boljši zakloni. »Jim enota pride na polo žaj, je potrebno takoj oceniti čas, ki ga imamo na razpolago, za gradnjo teh del, nabaviti lopate in krampe v bližnjih vaseh in takoj .pristopiti k utrje vanju. Pri izdelavi se moramo vedno držati reda nujno- sti o Najpreje moramo izdelati strelske zaklone7nato ovire nanejnoverjetnejših smereh sovražnikovega pro diranja. Zlasti je trsba misliti na izdelavo aktiv- nih in pasivnih ovir napram oklepnim vezilom. S kom binacijo min v, prekopov in zasek težimo, da zapremo vse smeri, po katerih bi se lanko približali oklep- niki in automobilio ' V prvi vrsti koristimo prirodne zaklone /drevo, grmovje,jame,niše,kamenje/. Te zaklone je potrebno s časom izboljšati, kar lahko dosežemo z malim tru-* dom. Majčešča napaka, ki smo jo opazili pri utrjeva- nju je,da so zakloni nedovoljnega obsega. Kiti se 36 no izkoplje dovoljna globipa,niti niso dovoljni na- sipi. S strani najčešče ni nobenega nasipa, tako da je borec v zaklonu redno izpostavljen bočnemu so- vražnemu ognju. V vojaški knjižici "Utrjevanje" je povedano,ko- liko iznaša odpornost materiala proti puškinemu zr- nu. Zapomnimo si, da puška prebije kamen do 1/4 m, zemljo preko pol metra, a les še več„ Pri zgradnji mitraljezkih zaklonov pa moramo povečati debelino gradiva radi male razpršitve zrn še za polovico. Utrjen položaj, se po svoji zunanjosti ne sme razlikovati ou prejšnjega, nasuto zemljo je treba pazljivo poicriti z vrhnjo plastjo dotienega zemlji- šča. Za puškomitraljezo,mitraljezs in minomete,na ka tere zlasti sovražnik koncentrira svoj ogenj,moramo kadarkoli je mogoče,izdelati dva pa tudi tri zaklo- ne O Z malim trudom laiiko izdelamo lažne zaklone, ki imajo nalogo,da motijo sovražnika in privlačijo nje jov ogenj. Njihova globina ne more biti večja od 10 do 15 cm. Po zunanjosti morajo nuditi videz pravega zaklona« Pri izdelavi zaklonov na peščenem zemljišču,kjer se zemlja rada usiplje,je potrebno,zemljo pri kopa- nju obloiiti. Za obložitev izkoriščamo bolj trd ma- terial /protje,kamenje,deske.kolje in drugo./ Nasipe pri zaklonih,ki so narejeni iz kamna,ob- lagamo z zemljo« Špranje med kamenjem moramo dobro zadelati,ker bi sicer med njimi zrno lažje prodrlo. Obložitev je potrebna tudi zategadelj; ker največ ran povzročajo baš delci kamenja» Ovire pred položajem se pri nas vse premalo iz- delujejo. Večkrat smo mišljenja, da ni materiala na razpolago, ali to ne drži. Z malo količino žice se da napraviti nizka ovira,ki jo lahko dobro skrijemo v travi,snegu,ponoči na vsakem terenu. Posebno lah- ko izdelamo žične ovire v gozdovih,sadovnjakih,vino gradih,v vaseh in ob vodah /potokih in rekah/. Na takem terenu ni potrebno zabijati kole,temveč se it 37 ca lanko oplete okoli drevja. Žica naj ne bo več ko lj do 20 cm nad zemljo. Vzemimo primer: Dolžina položaja j6 300 metrov, a imamo na razpolago vsega 300 m žice« V tem slučaju je trerkako naj se dela- Vsakdo mora vi ueti delo sam,saj ga je povsod več kot dovolj in da zagrabi povsod,da bo šlo naprej. Posebno važna je iniciativa v borbi. Nešteto je bilo in bo slučajev, kadar ne boš mogel pravočasno dobiti povelja ali pa se bo situacija tako spremeni la, da bo povelje zastarelo. Jasno je, da boš moral sedaj sam odločevati o svojem delu in sicer v duhu splošne naloge za dosego končnega cilja. no izvršiti ali bi se drugače delo boljše izvr- šiti, tedaj sam sebi odredi samostojno nalogo, ki pa bo v duhu naloge za dosego končnega cilja in katere izvršitvi se vržeš z največjo energijo, Ne bodi ozek v svojem gledanju in ne reci:to je moje delo,drugo me ne briga. Iniciativa je ravno tista vzmet,ki ti nalaga,da vse vidiš,da vse poprav ljaš in usmerjaš proti končnemu cilju. Poiščimo malo vzroke,ki ovirajo iniciativo! Kje 39 so,kje tiče? Prvo v človeku samem, v njegovi naravi in v njegovi vzgoji. Oestokrat je bil kdo v situaciji, da bi moral sam odločevati. Razmišljal je,če to in to napravim, bi bilo zelo koristno, toda mogoče stvar ne bo naj- boljše izpadla ali starešina ne bo zadovoljen ali to ni napisano v povelju. Rezultat takega razmišlja nja,pravzaprav omahovanja je ničla. In zakaj? Zato, ker se je bal odgovornosti, če se stvar ne posreči ali pa da nadrejeni mogoče ne bi bil zadovoljen z njegovim delom. Kakor vidimo,je strah pred odgovor- nostjo za posledico še en vzrok za pomanjkanje ini- ciative . Vsakdo,ki na svojo roko nekaj izvrši,mora spre- jeti tudi odgovornost za to delo. Zato iniciativa ni ravno lahka stvar in zahteva človeka,ki bo vsaki situaciji v vsakem ozirn kos. Starešina, ki se boj.i cdgovoi-nosti r.e more biti starešina, ker on ne bo vlil svojega duha in Življenja v povelje,ne bo vlo- ži.! mkake iniciative in povelje bo izvršeno toliko da se roče;da je izvršeno. Tak starešina samo negativno vpliva na podreje- ne in take edinice nikdar ne bodo izvršile večjih dejanj. Tak starešina gre mimo mnogih prilik, ki bi jih lahko uspešno izkoristil,toda bojazen pred odgo vornostjo je vzrok,da gre mimo njih, Če nekdo povelje sicer izvrši, toda ni izkori- stil položaja za dosego boljšega uspehavkar bi lah- ko dosegel,če bi bil iniciativen,je treba smatrati, kot da povelja ni izvršil tako kot bi ga moral. Drugi vzrok za pomanjkanje iniciative so nadre- jeni starešine« Nadrejeni starešine naj nikdar ne dela tisto, kar je dolžnost podrejenega,naj ga/omejuje v njego- vih pravicah, naj se ne meša v njegovo delo, ker s tem samo ubija avtoriteto mlajšega in pa tudi vo- ljo do dela.Kot starešina moraš biti dober psiholog in kot tak moraš dobro vedeti,iioga moraš priganjati k delu a koga ne,- Ljudi, ki nimajo volje in katere moraš priganjati,često kontroliraj. Prisiljuj jih z dajanjem raznih nalog na delavnost. S tem ga boš na 40 vadilpda bo začel samostojno misliti in delati« Ker s3 bo hote. tega stalnega priganjanja in kontrolo o t restif V j našel rešitev v delu, In sedaj ga imaš tam, \jer si ga hotel ime ti o Ko vidiš s da je enkrat ■saČJl sam delati, začni počasi s kontrolo popuščati in opazuj njegovo delo,da boš videl,ali bo šla stvar tudi sama naprej. Kakor hitro bi se stvar začela u~ stavljati vsled manjše kontrole,tedaj jo zopet poo- striš . Iniciativo in odgovornost lahko razvijaš samo s * zihi„da daješ mlajšemu čim več samosto jnosti in svo- bode v delu. Zato ljudem^ki imajo iniciativo,dajati Še več poleta in razmaha v delu,na široko mu odpre- ti vrata, da si bo dal duška- Pri tem paziti, da so njegova delavnost razvije v pravilni smeri« Kontro- lo nad njim vršiti čisto nevidnorker očigledna kon- trola bi takega človeka samo vezala« Biti mu moraš kot nekak dirigent, ki ga od daleč samo usmerjaš,on pa že sam najde pot in način za naprej. Pri razvijanju iniciative"moraš paziti,da se ta ne izobliči in ne razvije v kako bolno ambicijo, ki je bolj škodijiva,kot vse drugon Zate si starešina • in moraš razlikovati dobro od. slabega« Naravnost zločin pa bi bil, Če bi kdo hotel zadr ževati delo in polet človeka, ki gre s svojim zdra- vim in koristnim delem napre j r, Tukaj ne gre za poe- dirr**v .?mpak za našo veliko stvar* Zato zavisi največ cd starešines njegovega pra- vilnega razumevanja in vzgoje,ker je on tisti,ki da jo samostojnost v delu« Iz samostojnosti izhaja ini ciativa in kdor je iniciativen,ta še ima sam po se- bi čut odgovornosti» Kakor vidimo, j s starešina ti- sti, ki je merilo za vse« Od njega zavihi? da bodo mlačneži postali iniciativni in tisti^ki imajo ini- ciativo 9da bodo dobili še večji razmah in polet« Pred nami stoje še težke nalege,nešteto proble- mov, katere moramo fte danes reševati, ker jutri bo prepozno® Ko dober poveljnik rešuje nalogo,predvidi v svoji rešitvi vse,kar je potrebno in prepušča slu čaju mogoče samo 1 odstotek, Mi se ne smemo prepu- stiti slučaju,v naši nalogi,ki jo danes rešujemo,mo 41 ramo predvideti popolnoma vse,do najmanjše podrobno sti. Dogodki gredo z neznansko hitrostjo naprej in zato danes ni Časa jadik&vati in reči: to je težko, ono je težko. Dftnes je težko,jutri bo še težje. Za- to ne odlašajmo,marveč naprej za delom in z delom. Vsak dan ko končaš svoje delo, se malo zamisli, preglej v mi siin svoje delo tega dne in se vprašaj: kaj sem dal danes za našo stvar? Ali sen dal res se be celega,al i bi dal lahko Še več? In glej,da ne boš moral vzklikniti s tistim rimskim vojskovodjem - da našnji dan sem izgubil. Izgubil zato,ker od sebe ni sem dal vse tisto, kar bi moral in kar sem bil sto- riti dolžan. Poročnik ing.Kavčič: UPOh/ibA i&iNEKSKlri KNOT PRI Na?AI)U hA UTAJENO POSTOJ/JfKO Umetnost današnjega vojevanja temelji na čim te snejšem sodelovanju vsen rodov vojske. Še prav po — seono to velja za minerske enote,ki so po svoji for maciji sestavni del inženjerije, katera pa prevzema čim dalje večjo važnost pri prehajanju naše vojske v regularno armado. Sodelovanje inženjerije se prične že s samo pri pravo za napad. Oficir inženjerec mora biti točno poučen o vseh podrobnostih sovražne poštojanke,kar se tiče tehničnin zadev kot n.pr. minskih polj,nači na utrditve,Žičnih ovir itd. tako,da more nuditi ko mandantu dragocene informacije in nasvete pri osno- vanju načrta za napad. snovanj e_načrta_z a_napad kinerski, oz. inženjerski oficir mora zbirati gotove podatke od: a/ obveščevalne službe, 42 b/ osebnega ogledovanja, c/ ekip za rekognosciranje, Od obveščevalnih centrov mora inženjerski ofi cir dobiti vse potrebne podatke o sovražnikovi utr- ditvi ,konstrukcija in način utrditve,debelina zidov posameznih bunkerjev in utrjenih poslopij v postojan ki,podrobnosti o žičnih ovirah in drugih preprekah, o minskih poljih, zaminiranih objektih v postojan- ki itd. Prejete podatke mora inženjerski oficir Še izpo polniti v kolikor je mogoče z osebnim ogledovanja* s katerim prouči poleg splošnih ugotovitev tehnične ga značaja posebno še to,kar je važno neposredno za akcijo samo. 1. Najprimernejše prehode minerskih edinic do žičnih ovir,bunkerjev,minskih polj itd. 2. Ugotovi vse potrebne podrobnosti o žičnih o- virah in načinu napravljanja prehodov, ki je v teh prilikah najprimernejši. 3. Pri obsežnejših minskih poljih določi izho- diščne točke ter smeri prodiranja ekip za rekogno- sciranje. 4. Obseg in čas trajanja za izvršitev minerskih del,ki morajo biti izvršena še pred pričetkom napa- da /rekognosciranje minskega polja,postavijanje min za zavarovanje nriših položajev itd./. 5. Potrebne ukrepe,ki jih morajo izvršiti miner ske enote za slučaj sovražnega izpada, oziroma za slučaj našega umika /zaminiranje cest,mostov,komuni kacij itd/. 6. iiiiierska dela po likvidaciji sovražne posto- janke,kot razrušenje sovražnih bunkerjev, čiščenje zaminiranih poslopij»uničenje voznega parka /na po- stajah/ itd. 7„ Eventuelna pomoč minerjev jurišnim oddelkom pehote v toku napada. Poleg navedenih točk mora inženjerski oficir proučiti Se stanje komunikacij do izhodiščnih pošto janjt, možnost usposobijenja za promet, čas trajanja pionirskih del in število pionirskih enot, ki bodo tu zaposlene. 43 Iz teh podatkov obveščevalne .službe oziroma iz rezultatov osebnega ogledovanja minerski oficir do- loči,- , lo Število oz o j&kost minerskih enot /desetina vod;Č3ta ali vsč/„ ki bodo sodeloval? pri napadu in jih mora štab divizije dodeliti eno tam.ki bodo napa dale postojanko« 2« Ves potreben minerski material, ki ga bodo minerske enote uporabljale pri napadu /eksploziv, mine,detektor,sondirke itd./, 3. Even-tuelna predhodna dela, ki jih morajo mi- nerske edinice opraviti še pred pričetkom napada na postojanko« Ako imamo opravka z obsežnejšimi minski mi je potrebno predhodno rekognospiranje<» Ekipa za re- kognosciranja mora minsko polje v eni ali več lini- jah preiskati in prinesti podatke o globini minske- ga polja, o številu zsminiranih pasov,o tipih posa- meznih min ter podrobnosti o ostalih naravnih in u- metnin preprekah« To rekogno3c.iranje se mora izve- sti v vsakem v.TfcJu tako,da sovražnik teg- n~ opa- zi« T o je pa mogoče izvesti le ponoči v popolni tišini. Straža-, oziroma patrola, ki ščiti ekipo za rekognosciranje, strelja le v skrajnem slučaju« Aku pa imamo opravka z manjšimi minskimi polji, oz. s posameznimi minami,potem predhodno rekognosci ranje odpade? oz« so ga izvrši obenem z napravija- njem prehodov /čiščenjem^dviganjem min/ preko zami- niranega zemljišča« Z vsemi temi podatki in podrobnostmi tehničnega enačaja mora biti minerski oz. inž en j e rs k.4, oficir na razpolago komandantu« Večkrat bodo ravno ti tehniI ni razlogi odločilno vplivali na osnovanje napadal- nega načrta samega. Slavno razporedi t e v minerskih enot in nji- hove -naloge bo d o 1 o č i 1 ko- mandant, podrobnosti pa b o is delal inŽ.enjerski oficir« 44 Napad Prva najvažnejša naloga minerskih ono t. v začetni f a- * i napada j 3 napraviti preho de -napadajočim juriSnim od delkom preko minskih polj« Od- stranjevanje žičnih ovir in drugih umetnih preprek je delo pehote o Le izjemoma., v kolikor predstavljaj žične ovire težji problem odstranitve /električni tek v Žicah, mina pod in okoli žičnih ovir itd./ se pohoti doda pomoč minerjev. Tud.i ako je potrebno žične ovire razstreljevatis i&hko to opravi pehota sama« V taktičnem ožiru je naprava prehodov preko min skih polj slična prehoaom preko reke in je tu nujno potrebna vzpostava pešadijskega mostob.rana,ki krije minerske edinice pri njihovem delu,. Ako je le mogo- če/oouo minerske edinice dvigale mine v naprej dole čenih smeren ponoči v popolni tišini, tako,da se z napadom sovražnika čimbolj preseneti. Čim pa sovraž nik opazi naše minerje v minskem polju,bo mogoče to delo dovršiti le z uporabo vsega razpoložljivega lahkega in težkega ognjenega orožja. Ta baražni 0- genj je obenem ognjena pr.iprava.ki ima namen uniči- ti utrjeni sistem obrambe in čimbolj zrahljati so- vražnikov odpor. Takoj po prekihitvi artilerijskega ognja ali v gotovih slučajih tudi v toku same ognjene priprave, prodirajo jurišni oddelki pehoto skozi prehode,ki so jih napravili minerji»razbijajoč pri tem še osta le prepreke /žične ovire/* Eden ali več minerjev se v spremstvu bombasev .in fcrsostrelcev približujejo bunkerjem, .izkoriščajoč mrtve kote in pod -zaščita težkega automatskega orožja. Z večjo mine,ki jo pri slonijo k steni bunkerja.ga onesposobijo za nadalj— ni odpor. Na podoben način pomagajo minerji juriš— nim oddelkom pri zavzemanju utrjenih stavb v posto- janki sami o S temr da z večjimi minami napravljajo prehode skozi stene hiš, v katere se je zabarikadi- ral sovražnik, lvliner bo opravil svoje delo lejče bo 45 dobro zaščiten z brzostrelci in automatskim orožjem. Uporaba dimnih bomb je pri tem večkrat koristna in uspešna. V toku napada samega je prisotnost minerskih e- dinic in posameznih minerjev,ki so pridani jurišnim in bombaškim oddelkom koristna, ni pa neob hodno potrebna, ker so vsa ta miniranja enostavna, ta ko, da jih nore izvršiti tu di pehota sama. Druga važna naloga miner jev je odstranjevanje min iz zaminiranih poslopij , \ z katerih se je sovražnik že umaknil. Kot vemo iz po- ročil, Nemci ko zapuščajo mesta oz. posamezne bloke hiš minirajo vsa javna in včasih tudi privatna po- slopja. wine so opremljene s prožilci tako,da jih osebe same nevede sprožijo ob vstopu v hišo. Mine nastavljajo pod podom,pod stopnicami,v kleteh,stra- niščih, pohištvu, oknih, vratih,telefonin,slikah na steni itd. Večkrat so mine opremljene z električni- mi prožilci. Eksplozijo takih min more povzročiti kontakt,ki ga napravicio nevede s premaknitvi jo naj- manjšega predmeta v stavbi. &ine so tako rafinirano prikrite,da jih je zelo težko odkriti. Dolžnost vsa kega komandanta in komandirja je poučiti borce po- sebno jurišnih oddelkov o nevarnosti,ki ji;i prete z nepremišljenim vstopom v zapuščeno poslopje.V vsa ko javno ali tudi privatno posliopje iz katerega sovra žnik ni nudil odpora v ča- su borb je prepovedan vstop dokler ga niso temeljito preiskale in očistile min posebno izvežbane ekipe minerjev. Naloga teh ekip je, vidno označiti vsako sumljivo poslopje na vseh vhodih ali v 6otovih slučajih postaviti tudi stražo, ki ne sme nikogar pustiti v poslopje, pregledova- nje in odstranjevanje min iz teh poslopij se ponava di vrši šele po končanih borbah,vendar je treba po- lagati važnost nanje tudi že v toku borbe, ker se lahko v poslopjih za katere mislimo,da so ttpuščena, 46 sovražnik potuhne in nas potem izza hrbta iznenadi.- Zavarovanje - naših položa jev z minskimi polji, iz ka terih se je pričel n a p a d, j e tretja važna naloga miner- jev. Čim bo sovražnik začutil,da je obkoljen,bo poskušal napravi ti izpad in se prebiti iz obro- ča, Na ugodnih mestih, kjer bo sovražnik verjetno izpadel, posebno pa Še na takih predelih, ki niso učinkovito tolčeni po našem ognjenem orožju,postavi mo protipehotne in protitankovske mine« iAinsko pol- je bo učinkovitejše, čimbolj se bo raztezalo v glo- bino* Postavi ifino mora biti S a nričetkom napa— Pri današnji situaciji borb je jako važno za vsakega komandanta,da si je točno na jasnem kakšna, oz. katera dela pripadajo posameznim sdinicam raz- ličnih rodov vojske. Popolnoma napačno je mišljeiij® da je potreben miner pri vsakem rušenju z eksplozi- vom. Enostavna miniranja,ki so potrebna v toku bor- be, kot so razstreljevanja žičnih ovir, bunkerjev, stavb ita. more izvrševati peho- ta sama. Le ona dela minerskega značaja, ki zaatevajo veliko izvežbanost in strokovno znanje, kot je n.pr. čiščenje in polaganje minskih polj,od- stranjevanje min iz zaminiranih objektov ali minira nja večjega obse6a,opravljajo minerske edinice. Poročnik Avsenek Prane: D03RO OSKRBOVANJE VOJSKE JE VAŽEN FAKTOR ZfidAGE NAD SOVRAŽNIKOM Ni potrebno posebej naglašati važnosti oskrbova- nja vojske, kajti samo Že bežen pregled zgodovine nam kaže mnogo primerov propasti in neuspehov celin armad,ki niso znale ali niso mogle tega uspešno iz- vršiti. 47 Današnji način vojevanja se bistveno razlikuje od vseh prejšnjih načinov. Danes so do največje ms- re pritegnjone v borbo vse sposobne živa in mrtvo sile; danes potrebuje vojska na fronti-ogromna koli čine tehničnih in materialnih sredstev. Na pretira- vamo, če trdimo, da je eden od bistvenih faktorjev zmage,da ona stran,ki je sposobna trajno zadovolje- vati vse potrebe vojske na fronti, ki je sposob- na pridelati ali nabavljati vsa potrebna tehnična in materialna sredstva,dobi vojno. Vodimo borbo na boj nem in v še večji meri,na ekonomskem polju. Onemogočiti sovražniku oskrbovanje,pomeni brez, ali pa vsaj z najmanjšimi napori premagati ga« Jačina vojske, njena borbena in maneverska spo- sobnostjo v veliki meri odvisna od organizacije in stopnje njenega oskrbovanja« kako važen je ta problem vidimo že iz tega0kcli ko se trudi vsaka bojujoča se stran dvigniti pmduk cijo in koliko se trudi nasprotna stran to produkci jo uničiti ali zmanjšati- Vse potrebo vojne sile,ki jih moramo zaaovolje vati,delimo v 5 skupin: a/ Vojno-tehnični material in orožje, b/ ekonomski material, c/ tehnični material, č/ sanitetni material in d/ veterinarski material. Če primerjamo medsebojno važnost in prvenstvo oskrbovanja z navedenimi skupinami materiala in če bi hoteli podati vsaj kolikor toliko objektivno sod bo o tem,bi morali predhodno proučiti mncgo in naj- različnejših okolnosti. Povsem razumljivo je,da bomo v pripravi ofenzi- ve in v borbi dali prvenstveno važnost oskrbovanja na .fronti z vcjno - tehničnim, tehničnim in sanitet- nim materialom ter orožjem; toda čim nastane zatiš- je bo.rbe.jto prvenstvo preneha* Iz tega lahko zaključimo,, da ima oskrbovanje s omenjenimi skupinami materiala,v različnih situaci- jah različno prvenstveno važnost. Veliko važnpst pa moramo vsekakor prisoditi o- 48 skrbovanju z ekonomskim materialom,predvsem z provi jantsko skupino tega materiala, drano,ljudsko kakor živalsko, moramo vsakodnevno dostavljati na fronto. Od uspešne prenrane je dalje odvisno mnogo ugodnih in neugodnih pogojev za uspeh borbe. Z druge strani pa je samo vprašanje prenrane dostikrat najtežje in najaktualnejše. unogo problemov je treba rešiti za uspešno oskr bovanje današnjih vojsk,ki tako številčno,kakor teh nično prekašajo vse dosedanje. Te probleme lanko razdelimo na 4 skupine: a/ pridelek /produkcija/, b/ nabava?zbiranje in predelava, c/ prenos na fronto in č/ razdelitev najnižjim enotam in poedincem. Razglabljati vsakega teh problemov bi bilo pre- obširno* Iz vsega omenjenega pa lahko izvlečemo dvo je zelo važnih dejstev: a/ vedno moramo upoštevati čas, ki je potreben od proaukcije,nabave?predelave in prenosa na fronto do razdelitve materiala najnižjim edinicam in poe- dincem in b/ vse to obsežno delo,če ga hočemo uspešno iz- vršiti, mora biti organizirano. Organizacijo oskrbovanja z ekonomskim materia- lom,bomo obravnavali v prihodnjih člankih. Omenjena naj t odo le načela in pomisleki za pravilno in uspe šr.o organizacijo, ki jih lahko zaključimo iz pred- njih misli* Ta načela so sledeča: a/ Oskrbovanje moramo tako izvršiti, da o d tega ne oo odvisna svoboda akcij in manevriranja, bj potrošnja mora biti racionalna, c/ rezerve moramo štediti a porabljene količine takoj nadomestiti z novimi, d/ prenosna sredstva moramo racionalno izkori- ščati in izbegavati nepotrebne poti in čakanja. Ži- vino moramo negovati,prevozna sredstva pregledovati .in popravljati, e/ organizacija mora biti £>remisljena_in_gravo- £§sno_i£vrš^nae Odgovarjati mora stvarnemu položaju, 49 potrebam in možnostim izvršitve. Biti mora elastič- na in lahko prilagodljiva spremembam v razvoju ope- racij j na kratke, z njo mora biti osigurano oskrbo- vanje . Da bi megli izvršiti vse te naloge,morano nujno imeti dovolj strokovnega osebja in zaaostue tehnič- ne pripomočke. V današnjih modernih vojskah imajo vse strateš- ke enote od divizije navzgor,posebne štabo,ki imajo v glavnem dolžnost: a/ organizirati oskrbovalno službo /dovoz na f? on to/, b/ urediti premično zaledje v prometnem,ekonom- skem, sani tetnem in veterinarskem pogledu ter v po- gledu službe varnosti v zaledju«. Poslovanje v teh štabih je razdeljeno v posamez ne sektorje dela,med katere spada tudi mtendantski, z nalogo oskrbovanja edinice z ekonomskimi potreb- ščinami. Za komandanta teli štabov se postavljajo najspo- sobnejši oficirji s široko vojaško izobrazbo; navad no z istim činom kot ga ima komandant dotične edini oe. 3 tem. je še prav ^osebno povdE.rjena važnost o- skrbovanja vojske. Takoj lahko uvidimo, da je glavno delo teh šta- bov organizacija oskrbovanja vojske na fronti z vse mi potrebščinami in ureditev premičnega zaledja.ker so pa potrebe enot v različnih taktičnih situacijah različne,jih moramo tudi po tem viaiku zadovoljeva- ti. otab mora biti o tem stalno poučen, pravtako pa mora biti poučen in mora imeti podatke o stanju po- trebščin s katerimi edinica razpolaga v danem momen tu. Na osnovi tega mora izvršiti pravilno koordina- cijo dela in dati potrebne direktive vsem organom, ki sodelujejo pri o skrbovejaju. 3tab je odgovoren za celokupno oskrbovanje a vsaka stroka za oskrbovanje z materialom, ki v to stroko spada. Če oskrbovanje ni uspešno bomo torej iskali krivdo tako pri štabu,kakor pri dotični stro ki. Nas zanima predvsem oskrbovanje z ekonomskim ma 50 terialom,ki mora biti uspešno izvršeno le pod slede čimi poboji: a/ utabi morajo vedno in 2?§XOČasno nuditi vse potrebne podatke in elemente intendantskim organom, Pravtako jih morajo sproti obveščati o vseh nasta- lih spremembah. Vedno morajo pri tem upoštevati čas ki je potreben za izvršitev organizacije in izvrši- tve oskrbovanja. Jasno je,da morajo biti tudi štabi od intendantskin organov vedno poučeni o stvarnem stanju ekonomskih potrebščin in o vseh okolnostiii, ki vjlivajo na redno oskrbovanje z njimi, Z eno be- sedo: "utabi morajo biti tesno povezani z odgovorni mi intendantskimi organi in morajo z njimi tesno so delovati»" b/ Po dobljenih okvirnih navodilih in izdanih pre~pisin,po ciob^jenin potrebnih podatkih taktično- c-erativr.e situacije, ki morajo biti dani - ponovno naglašamo - pravočasno,ter z ozirom na stvarno sta- nje potr--bioin,morajo intendantski organi,kot stro- kovnjaki jizvršiti organizacijo oskrbovanja z ekonom skimi potrebščinami in to organizacijo tudi izvrši- ti s pomočjo svojega tehničnega aparata* Izdelati morajo svoje strokovne zapovedi .in kontrolirati nji hovo izvršitev,, Seveda morajo pri tem sodelovati s svojimi štabi, kakor tudi z ostalimi organi v vseh vprašanjihrki zantevajo skupno rešitev ali dogovor« Primer: Intendantski organi morajo biti, da bi mogli pravočasno organizirati oskrbovanje,poučeni o načrtu operacij,kako se bodo vršile,o smeri delova- nja, o razporeditvi edinic itd. Podatke za to jim mo ra nuditi štab,ki je tudi dolžan upoštevati strokov no mnenje svojih intendantskih funkcionarjev. 0 obveščevalni službi,oborožitvi,inženjeri ji, sa niteti,veterini itn.ne bo ocločal intendantski funk eioiiar, temveč doticno strokovno osobje. Pač pa bo intendantski funkcionar s temi referenti uredil stvari,ki so v zvezi n njegovo službo. Pri saniteti se bo zainteresiral, kakšno je zd"avstveno stanje v enoti, ker v slučaju epidemičnih bolezni je dolžan vojakom spremeniti hrano. Pri veterini se tc zani- mal, da v krajih kjer nabavlja ži vino,ne vlada nale- 51 zljiva bolezen, . u nebi prenesel bolezni v edinico. Slično velja za promet itd. Vidino, da je delo intendantskih organov mnogo- stransko in odgovorno. Popolen uspeh bodo dosegli le ako bodo našli popolno razumevanje, zaupanje in podporo,tako svojih štabov,kakor vsen ostalih funk- cionarjev, s katerimi imajo kakršenkoli opravek. 2 druge strani pa morajo biti intendantski funkcionar ji predani stvari,strokovno sposobni,zanesljivi,po- šteni, fizično odporni»iniciativni,hi tri,elastični, uživati morajo avtoriteto in morajo vedno upošteva- ti in se ravnati po izdanin predpisih in navodilih. Svoje delo morajo prikrojiti delu štabov in njiho- vim načrtom. Poskrbeti morajo vedno, da to material pravočasno pripravljen in na določenih mestih«, Vča- sih se bo dogodilo tudi,da bo pripravljeni material propadel. Kič za to: "Bolje je,da pripravljeno blago propade,kot da sploh mi bilo pripravljeno". Zavedajmo se predvsem,da so intendantski organi postavljeni radi vojakov - borcev in,da norajo pred vsem njihovim interesom služiti. Za zaključek povdarjamo še enkrat,da morajo bi- ti intendantski funkcionarji v tesni zvezi s svoji- mi Štabi. Vedno morajo biti poučeni o situaciji in pravočasno poučeni o vseh nameravanih taktičnih de- lih7ki jih bo edinica izvršila, he na ta naCin boao mogli pravočasno in dobro izvršiti organizacijo o- skrbovanja. Z druge strani pa se morajo tudi inten- dantski funkcionarji zavedati,da delajo v imenu svo jega štaba,katerega morajo čimbolj osvoboditi brig oskrbovanja. Le tako sodelovanje bo rodilo uspen oskrbovanja vojske z ekonomskim materialom. Če pa bomo to do se- gli, bomo z zadovoljstvom ugotovili,da je ta uspeh v ogromni meri pripomogel h končnemu cilju:"Zmage nad sovražnikom"» •52 KRITIKA Naš namen je, seznanjati funkcionarski kader z vso vojaško literaturo,ki izhaja pri nas in v osta- lih delih Jugoslavije. Kdorkoli hoče se podrobneje seznaniti z navedenimi brošurami, jih lahko naroči pri uredništvu našega strokovnega lista. Inženjerski oddelek je izdal v mesecu marcu tri zanimive brošure in sicer "Prehodi čez reke", "Inže njerec" in "Jurišni pionir", V vsen teh brošurah so članki za oba rodova vojske, to je pehota in in- ženjerija, enako vazniyker v glavnem obravnavajo in- ženjersko vprašanje v pehoti. Glasilo Inženjerskega oddelka Glavnega štaba so spremenili ime "Pionir" v "Inženjerec"?ki bolj ocigo varja posameznim strokam,pionirjem.pontonirjem. mi- nerjem, minersko sabotažnim skupinam in diverzantom. V članku "Jtrjevanje zemljišča" je povdarjena važnost ukopavanja in jasno obdelana snov: Ognjena pozicija,Shema postopnega razvitja ognjeno pozicije aesetine in Ureditev obrambnega 2*ajona čete,. V teh poglavjih je detajlno obrazložen taktični del in teh nična izvedba modernih utrjevalnih delo Razložene so tudi naloge in odnosi inženjerskih inštruktorjev ki so dodeljeni komandirju čete kot tehnični pomoč- niki. Vsi štabi bi morali ta šlanek pazljivo preštu dira t i«, članek c "Jurišnih pionirjih", nam kaže, kakšno tehnično znanje in kakšno organizacijo moramo imeti pri zavzemanju utrjenih postojank. Nemci postavljajo povsod minska polja.Članek ''■Iskanje in dviganje min" detajlno obravnava ta pro blem?katerega se moramo lotiti z vso energijo in do slednostjo„ V brošuri "Prehodi čez reke", ki je bila natis- njena na pobudo naših edinic, so obdelana vsa tista sredstva za prehod preko reke, ki jih ima naša voj- ska na razpolago o Zaenkrat nimamo še pontonskih trenov,niti se- stavnih delov mostov ter smo navezani na material, ki ga dobimo na mestu„Naši inženjerci pa tudi peša- 53 ki,se morajo naučiti v najkrajšem Času zgraditi s sredstvi,ki so jim na razpolago»prehod Čez reko. Na še edinice ne smejo biti navezane samo na par preho dov preko rek,ki jin sovražnik stalno kontrolira. S tem da si zgradimo prehod kjerkoli,dvignemo manever sko sposobnost in tudi udarnost naši edinic. "Jurišni pionir" je vojaška knjižica,ki je bila zelo potrebna naši vojski. Snov v knjigi je speciel no izbrana za dvig tehničnega nivoja naših borcev. Značilen je v uvodu napisan stavek. "Naši borci mo- rajo biti poleg tega, da so mojstri v orožju, tudi mojstri vojne tehnike". V njej je obširno zbrano vse tehnično znanje, ki ga potrebuje naš borec pri zavzemanju utrjenih postojank. Knjiga je opremljena z nazornimi slikami, ki so jih narisali naši parti- zanski umetniki. Knjižica bo postala zaradi njene sttame vsebine nekak priročnik za naše podoficirje ki bodo našli v njej vse tehnične podatke o materia lu,ki se danes uporablja pri borbi za naseljena me- sta in način organiziranja jurišno — pionirskih sku pin. Artile ri j ski _glasnik Od Vrhovnega štaba smo prejeli drugo in tretjo številko Artilerijskega glasnika. V sedanji razvoj- ni fazi naše vojske so takšni odlični strokovni ča- sopisi kot je Artilerijski glasnik dragocen materi- al ,katerega-je treba temeljito proučiti in izkoristi ti.Popolnoma napačno bi bilo smatrati,da je časopis namenjen samo artilercem.Artilerija v moderni vojski je po svoji taktični uporabi tako tesno povezana z ostalo vojsko,posebno s pehoto in njena vloga je ta ko ogromna, da je neobhodno potrebno,da vsak oficir posveti pažnjo študiju artilerije. Uvodni članek v tretji številki glasnika "0 sta linski artileriji" bo zanimal sigurno vsakogar. Od- lični članici: "Organizacija i komanaovanje artileri jom u borbi","Gadjanje oklopnih ciljeva neposrednim nišanjenjem" in "Artilerijsko izvidjanje i osmatra- 54 nje" - niso pisani sarao za artilerce, ampak je po- trebno, da jih z interesom preštudira tudi vsak ne- artilerec. iJnogo stvari iz člankov: "Tacna korektu- ra", "Uzroci rasturanja pogodaka","Topografska orga- nizacija zemljišta" in "Prosta slika pogodaka" borno uporabili za izboljšanje predavanj v naših artile- rijskm tečajih,a članek "Jedna naša baterija u če- tvrtoj ofenzivi" smo prečitali našim gojencem,da vi dijo kaj zmore en sam top s par granatami. "Kdor ne napreduje,nazaduje" - zato študirajmo strokovno literaturo,ker edino ona nam govori o no- vih izkušnjan in napredku vojaške znanosti, pridob- ljenih s težkimi žrtvami v sedanji svetovni vojni. Podpolkovnik Potočnik Franc DROBNI DOPISI To je vaša rubrika, tovariši! pridno opisujte svoje uspele manevre in izkušnje,ki ste si jih pri- dobili v trdih borbah prenašajte tudi na druge. Pismo bataljonskega komandanta iz XV.divizije Po težkih in za sovražnika krvavih borbah, sem dospel s svojim bataljonom na počitek v suho krajin sko vas in čutim za svojo dolžnost,da napišem nekaj vrstic o prestalih borbah. Naš bataljon je imel več težkih borb. Na srečo naše žrtve niso bile preveli- ke » Dosti je bilo marša,dosti smo lazili gori in do li po suhokrajinskih hribin, toda našim. utrjenim in prekaljenim borcem ti marši niso povzročali preveli kega napora. 3e vedno se lahko dosti naučimo od Nemcev in švabobrancev,zlasti v pogledu opazovanja; zopet smo imeli priliko,videti odlično organizirane sovražni- kove čelne kolone. Značilno sploh za borbo z Nemci 55 in švabobranci,da oni na velike uporabljajo artile- rijo in mmomete in da doživljaš pravi pekel od ar- tilerijskega in minometnega ognja vse dotlej,dokler ne zasedeš kote« Oim zasedeš kote,sovražnik takore- koč beži v svoje iznodišce. Kamufliranja naša vojska ne pozna, še vedno smo šibki v utrjevanju in zaklanjanju. Naši borci se v večini primerov po nepotrebnem premikajo, po nepo- trebnem izdajajo svoj položaj sovražniku in tako po vzročijo, da jih sovražnik obstreljuje z artilerijo in minemeti«, čudno je,da se naši oorci tega ne more jo in ne morejo naučiti, čeprav marsikdaj na lastni koži občutijo to svojo nepravilnost. Nemci in švabo branci se še vedno poslužujejo taktike skritih m.i- traljezov in ostrostrelcev; ki nam povzročajo dosti nadlege. Kar se naših komandirjev tiče,se še ne znajdejo še ne znajo uspesno izkoristiti vsega orožja, ki ga imajo v četi. Sem ter tja morajo celo sami vodje težkih mitraljezov in lahkih mir ometov opominjati komandirja na primer, ali naj spustim rafal na so- v \ažno skupino itd* kislim, da je to posebej treba poviariti v na- ših šolan.Z dobrim izkoriščanjem vsega orožja bi po mojem mnenju prizadeli Nemcem dvakrat več žrtev ali pa še večo V razmišljanje: Če so naši borci pod' težkim so- vražnim minometnim in mitraljezkim ognjem,nehote mi slijo; da gre Nemcem in švabobrancem vse po načrtu, pozabljajo pa;da Nemci in švabobranci imajo pri na- padu iste težave;kot jih imamo mi;ko njih napadamo« Ena izmed mojih čet je bila trikrat zelo močno napadena in se prilieno zmedla,. Kasneje smo zvedeli da so Nemci te napade izvedli le zategadelj, da so mogli odnesti svoje mrtvece in ranjence,, Le vzdrža- ti je trebaJ Nemci in švabobranci proti večeru često izvrše protinapade,, da bi svojim edinicam, zlasti pa artile- riji omogočili urnik™ Ti protinapadi so njim samim zelo nevšečna zade va,za nas pa krasna prilika, da jih kar največ pobi- 56 jemo. navadno nas Nemci in švabobranci tik pred umi- kom močno obsipavajo z ognjem. Naša dolžnost je, ta kratkotrajni udarec na vsak način vzdržati. Nočne borba so za nas zelo važne. Treba je bor- ce zato pripravljati in na to je treba v šolan pola gati posebno važnost. Zavedati se moramo,da je noč- na borba najlažja in najcenejši način,za dosego ci- lja. Bo rce čim manj o bremen ju jmo z nepotrebnimi mar Ši, ne smemo od njih zahtevati preveč,ker je nošnja orožja prilično težka- Več pušk v naše čete. Težko jih je nositi. Toda ljubezon do njih bomo zvečali s strelskimi tekmami, kjer bo borec na podlagi rezultatov puško nepriraero ma bolj vzljubil. , Bojim se,da to pismo ni zanimivo,ker ni nič no- vega v njem. Kaj hočem,vedno ista stara pesem,vedno pozabljamo storiti to,kar je treba. 0 o_p.azovalni.can Od vseh poročil, ki jih uobivamo,je najmanj 2/3 poročil netočnih. Zakaj? Odgovor: Naši opazovalci niso strokovno usposo^- bljeni. Opazovanje je težak posel,ki zahteva nekaj predizobrazbe in mnogo,mnogo izkušenj. Čim smo prišli enkrat v neposreden stik s so- vražnikom^e vse naše nadalnje delo,ves naš nadalj- ni napor brez koristi,če ne moremo zbrati o sovraž- niku dovolj informacij in če ne moremo zaslediti njegove namere. Dolžnost sprednjih naših edinic js, da zbirajo podatke o sovražniku,terenu,da stalno skušajo ugoto viti sovražnikov namen. Patrole nam vsega tega nc morejo preskrbeti,zla s ti ne, ker jnoramo sami patro lam, preden jih odpošlje mo, dati čim več vesti o sovražniku,da one potem te 57 vesti pregledajo in obogate. Ce hočemo zbrati čim več vesti,je potrebno odro diti opazovalnice, iz katerih mora opazovalec neneh no opazovati vsako najmanjšo sovražnikovo kretnjo. Neizkušen opazovalec bo zelo malo videl, iii vsi ve- mo, kako je sovražnik zvit, kako se zna odlično skri vati, kamuflirati, mi vsi vemo, kako zna sovražnik spretno izkoriščati orožje, ne da bi pri te^ izdal svoj položaj. Iz izkušenj vemo.da nismo mogli najti sovražnika,dokler ga nismo napadli. Ni vsak sposoben za opazovalca,zato ni na mestu da bi Štab odredil: "Ti in ti - gresta na opazoval- nico!" Zanesljiva in dobra poročila nam morejo pri- nesti le obveščevalni oficirji in podoficirji,ki so se za ta posel strokovno usposobili. Bazen tega moremo koristiti, za opazovalce tudi snajperje in artilerijske oficirje. Kako lahko izkoristimo artilerijske in minomet- ne opazovalce? Vei/30,ria imajo artilerijski minoznetni opazovalci prvenstveno nalogo, da opazujejo stvari,ki se tičejo artilerijskegs. odnosno minometnega ognja. Toda v toku samega udej^tvovanja lahko prinese še o gromno drugih važnih podatkov,ki jih naj takoj spo- roči po telefonu nadrejenemu obveščevalnemu centru. Obveščevalne oficirje koristimo za dolgotrajiio .iii natančno opazovanje. Vsak bataljon /brigada/ naj na svojem odseku določi dva opazovalca,ki imata či- sto odrejeno nalogo in jih ne moremo koristiti za odpošiljanje nujnih vesti. 'Padi snajperj.i so lahko odlični opazovalci. Sla ba stran pri njih je;da so navadno po ure in ure da leč od svoje edinice in da to kar opazijo,ne morejo drugače sporočiti,kot z uničujočim streloma Omenil sem že zgoraj,da ni vsak sposoben za opa zovalca. Tudi v najmodernejših vojskah primanjkuje sposobnih opazovalcev, Prirodno je,da je pri nas to pomanjkanje še občutnejše. Pa.še ena stvar je pri nas,kar pri drugih vojskah ni,nimamo namreč potreb- nin sredstev za zvezo,nimamo dovolj telefonskih apa ratdv,žice,radio - postaj itd. četa,vod,desetina ne morejo organizirati opazo- 58 valnico, ker nimajo tehničnih sredstev in dovolj ljudstva , oni odrede le enega ali dva opazovalca boj nega polja. Na opazovalnico odredimo enega do dva obvešče- valna oficirja,ki morata imeti daljnogled,busolo in ki morata biti na kakršenkoli način povezana z ob- veščevalnim centrom v brigadi. Če ni zveze med opa- zovalnico in obveščevalnim centrom, je opazovalnica takorekoč brez vsake koristi. Vsaki opazovalnici dodelimo sektor opazovanja, S tem pa ni rečeno, da ona ne opazuje tudi tega,kar s6 dogaja levo in desno od njodrejenega sektorja. Opazovalci morajo sporočati vsako najmanjšo ma- lenkost, ker le na ta način bo mogoče /z azimuti/ od roditi mesta sovražne artilerije,minor/ietov, mitra- 1 ježkih gnezd,utrjenih .stavb,le na ta način bo mogo če z azimuti bleska,poka,lahko najti mesto sovražne ga orožja,le na ta način si bomo lanko ustvarili pra vo sliko sovražnega položaja, sovražnega načrta o- gn.ja in sovražne utrditve. Obveščevalni center v brigadi, ki je v stalni zvezi z opazovalnico, vse te podatke,ki jih dobi od obeh ali več opazovalnic, nanaša na karto in tako lahko razmeroma točno določa mesta sovražnega orož- ja itdo Obveščevalni center te ugotovitve takoj po- roča štabu brigade. Na kaj vse mora oficir - opazovalec paziti, kaj vse mora sporočati? Obilo stvari je! Pojav sovražne motorizacije, število voz,smer,čas pojave. Ogenj iz vseh vrst orožja,azimuti sovražnih ciljev,ognja,di- ma, bleska ali eksplozije. Rakete,signalizacijo,pa- dec lastnih in sovražnin granat,delavnost sosednjih brigad in bataljonov. Takoj je treba sporočiti! 1. Premike sovražnih kolon, sovražnih ogledniš- kih patrol; 2. šume sovražnin vozil, ki mnogo povedo,zlasti ponoči; 3. letala naša in sovražna,njih število,smer,vi šino. 4. bombardiranje ali mitraljiranje, kakor tudi 59 rezultat,če ga more ugotoviti. Obveščevalni center brigade pošilja obveščeval- nemu centru divizije sporočila po naprej odrejenem času. Stalno je treba imeti opazovanje na umu in na noben način ne smemo pustiti niti najmanjšo reč. Do bro je,da opazovalci vsako uro sporočajo,kaj so vi- deli na svojem odseku,ponoči vsake 4 ure. Štab bri- gade naj od svojin obveščevalnih oficirjev na opazo valnicaii zanteva podnevi izčrpno poročilo vsake 2 ure, ponoči pa enkrat. Takoj pa je treba sporočiti vsak premik sovražnih edinio,kakršenkoli šum ter po jav letal,tako podnevi kot ponoči. Sporočiti je treba vsako malenkost! Strah,da bomo sporočali preveč,da bomo prenatan čni,je neutemeljen. Zelo težko se je navadit i,sporo čati slenerni dogodek, ki se pripeti na opazovalnem odseku. Navadno se nam poraja t midenoa, češ, to ni važno,to ni koristno,to je brez vsakega smisla itd. iJ e, ni tako! daš obratni uspeh bomo dosegli, ovprašal o tem in onem Med drugim mi je odgovoril: "Včeraj som ubil dva U logardj sta, daiies tri, jutri jih bom še več." Ne vem,ali je govoril resnico ali ne,toda sigur no je to,da ima zaupanje v svojo puško in da bo iz borbe v borbo učinkovitejše streljal. Na vsakem koraku moramo borcu vcepljati zaupa- nje v orožje,ga učiti pravilno ocenjevati daljavo, ga učiti v stvarnih prilikah streljati. * 60 l/otovo je, da aoben borec spočetka, Če ne bo imel prvovrstnega inštruktorja, ne bo dobil zaupanja v svoje orožje« Naši inštruktorji se morajo pri pouku v strelja nju potruditi,kar največ se da, morajo se zavedati, da je to čen^ strel za vsakega borca največja odlika. V naše sole je treba uvesti stvarno in metodič- no poučevanje v streljanju. l^ciplina^ogn^a Vsak strel mora podreti enega sovražnikal Ne streljaj,če nisi siguren svojega zadetka! Naša vojska ima iz dneva v dan v,eČ tenničnih sredstev za zvezo. Velika nevarnost je, da se bodo posamezni komandanti odslej le zanašali na ta sred stva za zvezo in da bodo opustili staro,najodličnej se sredstvo za zvezo,to je kurirje« Vse moderne vojske uporabljajo kurirje, pa Če- prav imajo vsa razpoložljiva tehnična sredstva za zvezo, če velja to za vse ostale moderne vojske,mo- ra veljati tudi za našo redno jugoslovansko vojsko. Starešine morajo uporabljati kurirje, če hočejo priti do čim točnejših vesti od svojih podrejenih in sosednjih edinic, če hočejo kolikor toliko imeti kontrolo v rokah. Jes to se namreč telefonska in radiozveza pokva- ri in naši starešine bi ostali na mah brez zveze, kar bi imelo lahko usodne posledice. Zato mora vsak starešina vedno imeti pripravlje nega borca - kurirja,mora vedno naprej odrediti ku- rirske steze, zlasti takrat, če je Že dalj časa na po ložaju. 61 Vsebina 1» Uvodna beseda.............................................1 2. Minometni ogenj /kapetan Lukež Igor/ ................3 Dvignimo maneversko sposobnost naše vojske /por. uitar Raičevič/..........................13 4, Ocena situacije in odločitev /major Dular J./ 22 G. Glavne karakteristike bojev v gozdu /por.kila čič Moj sije/..................................................2b 6. Utrjevanje /major Avšič iiiiha/.....................35 7. Iniciativa - odgovornost / kapetan Pišljer S./ 36 Uporaba minerskih edinic pri napadu na utrje- no postojanko /por.Ing.Kavčič/..................42 Dobro oskrbovanje vojske je važen faktor zma- ge nad sovražnikom /por.AVsenik Prane/........47 10. Kritika ......................................................53 v 11. Drobni aopioi..........................................55