UREDNIŠTVO ZAR.IE je v Ljubljani, Frančišlaanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.), Uradne ure za stranke so od 10. do li. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak da* razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : : sprejemajo : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za j Avstro-Ogrsko in Bosno K 21-60, polletna iv 10-80, četrtletna' K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; . za’ ' » ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov 'iv .* / ob pol 11. dopoldne. *. \ . - UPRAVNISTVO se nahaja v Selenbnrgovi ulici 8t*v. 6, II.. in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zv«č«r. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslan« ::: in reklame.40 vin. — 1 .umile rpiojema upravniStvo. ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se no sprejemajo. ——— Reklamacije lista so poštnine proste. ■■■ Stev. 386. V Ljubljani, v sredo dne 18. septembra 1912. Leto H. Detel nozborska volitev v Ljubljani. Barantanje za ljubljanski mandat. , Včeraj smo dejali, da mora biti glavna jjonta sedanjega volilnega boja obrnjena zoper Klerikalno strahovlado. Glasovanje dne 24. septembra mora biti odločen odgovor na perfid-»osti klerikalne deželnozborske večine, ki je zlorabila svojo oblast, razveljavila dva mandata in napravila iz ljubljanskih volilccv voiilcc druge in tretje vrste. Glasovanje dne 24. septembra mora biti glasen protest zoper krivično in brezvestno finančno gospodarstvo klerikalnih deželnih mogotcev, ki nakladajo sedanjemu rodu in našim potomcem težka bremena in velike dolgove, a nimajo za delavske potrebe v razsipnem in potratnem deželnem proračunu »hi solda. Glasovanje dne 24. septembra mora biti dostojna demonstracija delavske moči in veljave. Vdreti moramo v privilegirane .utrdbe |» pokazati purgariji, da je delavstvo političen faktor, ki nekaj šteje in ki se ne da omalovaževati. V tem zmislu socialistična kandidatura v tej kuriji ni števna kandidatura, mi na k je bojna kandidatura, boj za delavsko Ve'iavo, ki nam ga nalaga delavska samozavest. Naša izvajanja glasilo liberalne stranke odobrava. Ampak vzlic aplavzu »Slov. Naroda« »c moremo zamolčati, da sc nam zde dogodki v liberalnem taboru, ki jih spravlja na dan volilno gibanje, skrajno zoprni in resne politične stranke, ki da kaj na svoje ime in na svojo reputacijo, nevredni. »Slov. Narod« zatrjuje, da sta bila Reisner in Ribnikar kandidata liberalne stranke v tistem hipu, ko so ju klerikalci pahnili iz deželne zbornice. Ne vemo, če so imeli liberalci z izbero svojih kandidatov srečno roko in če bosta ta dva političarja navadne mefe, kakor jih gre dvanajst na tucat, prav posebno imponir.ala liberalnemu volilstvtt. Ampak postavljanje kandidatov je stvar vsake stranke in je nam vseeno, \koga si liberalci izbero. Eno pa nam ni vseeno Vn ne more biti vseeno protiklerikalnim življem: nespodobno barantanje za ljubljanski Sandat, ki se godi za kulisami, za hrbtom vo-cev. Prav natanko vemo. da vodilnim osebam v izvrševalnem odboru liberalne stranke ni bila i'j*miPcmov"a kandidatura Ribnikarja — ali jim ni 7nnm?nv ven’ ali ,im ie bil preradikalen, nam osebe nJ, 'na,no pa 11 a 111 je, da so sc te vodilne pbslan h ! .- Ravniharja in da je bil i -i Ribnikarju mešetar, kateri naj bi ja M pregovoril, da se sam prostovoljno od-ece ponovni kandidaturi. Znano nam jc, da je niesetar svojo nalogo izvršil in da si je g. Ribnikar izgovoril dan premisleka. Naslednji dan je odgovoril mešetarju, da se odreče od liberalne stranke formalno ponudeni kandidaturi D°d pogojem, da dr. Ravnihar °dIoži in mu prepusti ljubljanski državnozborski mandat. Mandat za mandat! — tako jc bilo stališče jv Ribnikarja. Voljan je bil izročiti interese 'ljubljanskega prebivalstva v deželnem zboru »rugemu poslancu, če bi le mogel nesrečne Ljubljančane odškodovati s svojim poslančeva- njem na Dunaju. Kaj je izvrševalni odbor odgovoril na to sejmarsko ponudbo g. Ribnikarja, nam ni znano in tudi ne vemo, kaj jc ukrenil na to neokusno barantanje z ljubljanskimi mandati. Nespodobno to početje se nam zdi skrajno žaljivo za ljubljanske volilce, zakaj po naših nazorih je mandat stvar političnega zaupanja in ne predmet sejmarskega, barantanja. Ampak ne Je žaljiva je ta nespodobnost, tudi škodljiva je! Z njo zmanjšujejo oficielni liberalci protiklerikalni demonstracijski pomen in značaj teh volitev, protiklerikalnemu boju v teh volitvah jemljejo tisto vehemenco, tisti moralni zamah, ki jč nujno potreben. Prokleta usoda naših liberalcev je,da pokvarijo s svojo nerodnostjo ali pa s pomanjkanjem moralne resnobe in takta vsako akcijo, ki jo vzamejo v roke. Prav nič čudnega ni, če tako nelojalno in ponižujoče postopanje disgustira liberalne vo-lilce in če položi klerikalcem prav vroče zaže-Ijcno orožje v pest; naloga izvrševalnega odbora liberalne stranke je, da z možato izjavo popravi, kar se popraviti da in da s svojo brezbrižnostjo ne oslabi protiklerikalnega boja. V očigled tem žalostnim pojavom v liberalni stranki, ki jih je s protiklerikalnega sta-, lišča prav iskreno in globoko obžalovati, zadeva socialistično delavstvo podvojena naloga, da poseže z vso živahnostjo in z vso odločnostjo v volilni boj in da pošlje svojega zadnjega moža na volišče za svoja kandidata. Žene, zdramite se! V- Živimo v dobi, v kateri sc rušijo in padajo stari, veljavni nazori in se poraja novo, sveže življenje. Da sc jc pričel ta plodonosni preobrat, to so povzročile delavske množice. Ker je proletariat pognal staro, ozkosrčno življenje z uglajenega tira, jc sedaj njegova dolžnost, da uredi razmere, v katerih naj poteka novo življenje in da spravi v soglasje svoje zahteve z realnostjo tako, da sc niti za trenotek ne ustavi lok novega časa, ki bo prinesel vsakomur to, kar mu gre. V resnici, to ni Iehko delo! Pocdir ncc ga ne more izvršiti, posameznik, ki ima glri! bok razum in preroški duh. Iehko pokaže le pot, ki vodi do cilja. Da pa se pot ugladi, da se kitajski zid predsodkov, v katerih ječi še pretežna večina ljudi, čimprej poruši, za to delo je treba sto in sto rpk, treba je sto in sto toplih src, ki so prežeta z nesebičnostjo in z žarko ljubeznijo do človeštva. In dolgo časa najbolj zaničevan razred sc je dvignil, da popelje človeštvo na višavo, kjer je za vse dovolj solnca. Goste vrste proletarcev so na delu, da zgrade stavbo nove družbe od temelja do vrha. Na pravo pot jih jc pripeljal Marx, ki je s preroškim duhom zaklical: »Proletarci vseli dežel, združite se!« Proletarci so slišali njegov klic, postal jim je vodilo, pogum jim je vzkipel v zasužnjenih dušah, podali so si zvesto roke k vzajemnemu delu. Premagati jim je bilo zapreke, pred katerimi bi poedinec klonil glavo in malodušen krenil na staro, uglajeno pot. Ali edinstvo, bratstvo jih je napravilo močne, da se niso strašili ne zaprek, ne bojev. Pri svojem delu niso zamotavali tudi najskromneiših moči ne. Krepka moška pest je zamahnila prva, prožne, gibčne roke žen so gradile dalje, strastna navdušenost gQJAli Mij* 8 n A. K. GREEN: Sosedov dom. (Dalje.) Obotavljala sem se, ker sem opazila, da vsa dvorana razburjeno pričakuje mojega odgovora. Pogledale sem proti duriin, za katerimi sem slutila Van Burnamove, in videla sem, da tudi drugi gledajo v. isto smer. Izprevidela sem, da je bil moj pogled krivičen in da sem 1 n.l™ R Povečala sum, ki je zadeval morda »edolznega. Obrnila sem se torej na občinstvo in kolikor mogoče povdarila: Iz prva sem mislila, da bi moža prav kotovo spoznala, če bi ga še enkrat videla v nakih okoliščinah. Sedaj pa sem druzega "JJienja. V tej stvari se ne zanesem na svoj Miomin. Korner je bil precej iznenaden, prav tako mdi občinstvo. — Škoda, — je dejal korner, — da niste natančneje videli. Povejte prosim še, kako sta t'Oveka prišla v hišo. Povedala sem, da sta imela ključ. Mož je »stal le malo časa v hiši in je takorekoč zbe-»z nje. Pripovedovala sem tudi, da sem . »a tedaj navzoča, ko se je našel mrlič — to-a moje zasliševanje je bilo končano. Niti belice o skupnem delovanju z gospodom Gry-,ri- Niti besede o mojih razkritjih in mojem urr,u. To me je ujezilo. . Gospodje so prekinili zasliševanje — zaho-7 0. s® jim je smodk. Zanimanje za stvar u ej n' bilo preveliko. Šla sem v slaščičarno, se s kavo in pecivom nekoliko okrepčam. . Pri nadaljnem zasliševanju je bil mr. Gryce žha Priča- Vse je iztegovalo vratove, da spo-slovitega detektiva. Meni se ni bilo treba i»a Jr*'' ker sem ga itak dovolj poznala. Toda sedate17} sem se prav od srca veselila, da bo "Tna1JRGran razkriti svoje skrivnosti. kakšna škoda! Kakor je bilo zani- mivo to zasliševanje, vendar so se pokazali mnogoteri nedostatki, ker je bilo skrajno netočno. Največ se je govorilo o najdbi odlomljenega dela igle. Seveda o moji pomoči ni nihče govoril! Oba kosa igle sta bila izročena porotnikom, ki so ju podajali iz rok v roke. Nato so ogledovali klobuk, ki je bil najden pod mrtvim truplom, in preiskovali po igli povzročeno luknjico v njem. Mr. Qryca so dalje vprašali, če je bila najdena še kaka druga igla na tleh, kar pa je on zanikal. Nihče ni Več dvomil, da je bila mlada ženska zabodena z lastno iglo od klobuka. Odslej se je nadaljevalo zasliševanje v drugi smeri. Poklicali so najprej miss Fergus-son. Kdo je bila miss Fergusson? Večinoma vsem je bilo to ime neznano in ko se je prikazala, je še naraščala splošna radovednost. Tako grdega obraza še nisem videla nikdar. Venda:" so pričale poteze o razumnosti in dobroti. Nervozno zategovanje ust je ustni popolnoma popačilo — hvaležna sem bila stvarniku, da je bil z menoj bolj milostljiv. Uboga žena je morala pač vedeti, kako nelepa je bila, gotovo pa je bila že tudi navajena, da so se ljudje od pogledu nanjo odvračali od nje, zakaj razen nervoznega zategovanja ust so bile njene kretnje povsem mirne. — Kdo ste in kje stanujete? — je vprašal korner. — Suzana Fergusson sem in stanujem v Haddamu, v Connecticut — jc odvrnila. Kako krasen glas je imela ta grda ženska! Vsi navzoči so se čudili. Bilo je, kakor bi srebrno-čista studenčnica pritekla izpod skalovja. — Ali oddajate strankam stanovanja? . Ja. — Da, gospod. — Kdo je stanoval to poletje pri Vas? — Gospod in gospa Ho\vard Van Burnam iz New Yorka. v- — Kdo je stanoval poleg teh pri Vas? — Neki gospod Hell, tudi iz New Yorka, mladine je obdajala njihovo delo. In tako valovi socialistično delo in objema ves svet s svojim gibanjem in združuje moža, ženo in mladino. Ve, slovenske proletarke, ne mislite, da bo brez Vas opravljeno delo pri zgradbi nove družbe. Tudi ve morate stopiti v ta širni krog, tudi Vam je odkazano delo v socialističnem gibanju. Vse premalo je še v Vas živo spoznanje, da jc Vaše mesto tam, kjer že stoje trdno Vaši n „žje, sinovi, bratje. Ne ostajajte brezbrižne doma, kadar pohajajo možje shode, sestanke, blodite z njimi in pomnite, da besede, ki jih slišite na shodih in sestankih veljajo tudi Vam. Žena, ki malomarna gleda delo moških, zavlačuje napredek socialističnega dela. In žena, ki je že spoznala upravičenost našega dela in v kateri gori že živa ljubezen do socializma, ta pa naj nikar ne zaklepa svojega spoznanja pred drugimi. Namesto, da bi poslušala svoje sosede brezplodno rešetanje tujih oseb, naj ji raje odpira oči o poslanstvu žene v socializmu, naj ji zaseje seme, iz katerega bo vzklilo socialistično prepričanje. Opozarjajte jih na naš dnevnik, na »Zarjo«, iz katere si širimo znanje o socialističnem gibanju in ki nas veže s socialističnim svetom. Opozarjajte jih tudi na naše organizacije, h katerim naj pristopajo, ker častno ime sodružice gre le oni zavedni ženi, ki jc organizirana. Dolžnost vsake organizirane proletarke jc, da pridobiva med svojimi znankami nove članice in da agitira za obilno poscčanjc prireditev organizacij. Ni dovolj, da plačujemo organizacijam te prispevke, ampak živ član organizacije je le oni, ki prihaja k sestankom, na shode, ki agitira za naše prireditve in za naš list. Marsikatera bo rekla, vse to mi je nemogoče. »Nemogoče — to je beseda norcev«, je dejal Napoleon. 2enc, zdramite se! Ne dremajte več za zapečkom, udeležujte se bolj, kakor pa ste se doslej; našega dela, ne pozabite, da jc Vaše sodelovanje tako živo potrebno kakor delo moških. Ako hočete žeti, morate tudi sejati! Mednarodnost narodnjakov. r :. Na svetu se vendar še čudeži gode, bi se ob marsikaterem pojavu v našem javnem življenju lahko reklo, In če mi socialni demokratje ne bi bili taki cinični materialisti, ki niti pred najidealnejšimi frazami in bojnimi klici meščanstva nočemo imeti pravega rešpekta,. temveč nasprotno razne vzvišene »ideale« kaj radi natančnejše analiziramo, tedaj bi skoraj tudi mi še' vanje verovali, namreč v čudeže. Ali se ne zdi na prvi pogled naravnost čudežna vest, da se je v; nedeljo v Pragi vršil skupen shod češko-narodnega in nemško-narodnega učiteljstva? Pomislite, ljudje božji, skupen javni shod naj-zagrizenejših nacionalistov dveh narodnosti, ki se sovražijo na smrt! Vraga, to res niso mačje solze! Ali niso to oni nemški nacionalisti, ki so razvnemali v nemškem ljudstvu najnižje šovinistične strasti in mu pri vsaki priliki vte-Pali v glavo bedasto misel, da je njih sveta domovinska dolžnost črtiti in sovražiti svojega drugorodnega soseda? In ali niso to nadalje tisti češki narodnjaki, ki so,svojim vojakom pripovedali neugasljivo sovraštvo do Nemcev, ki so jih predstavljali kot edinega sovražnika češkega naroda? In ali niso končno tako češki narodnjaki kakor nemški nacionalci, ki so sc sedaj združili na skupen boj za svoje gmotne' interese, oni in isti, ki so delavstvu svoje narodnosti dan na dan pripovedovali, da je brezdomovinsko in izdajalsko, ako sc združuje na mednarodni podlagi za obrambo svoje skromne eksistence, ako se delavci ene narodnosti združijo s svojimi brati druge narodnosti, da si priborijo boljši košček kruha? Odkod torej sedaj navedeni preobrat? Odkod to, da so se ti, ki jim je internacionala delavstva tak trn v peti, naenkrat kar sami zatekli v okrilje mednarodne solidarnosti? Kako to, da danes blagoslavljajo, kar so še včeraj preklinjali? Ali jih je življenje izučilo in jih je razsvetlila luč spoznanja? Za meščansko pojmovanje družabnih bojev so taki momentani preobrati morda pojav, ki frapira, za socialista nikdar. Zmerom učimo in naglašamo, da je to, kar imenujemo duševno življenje kakega razreda, zmerom samo odsev, njegovih materialnih razmer. In vse to kar je zapopadenega v splošnem pojmu »ideala«, je zmerom refleks gotovih gospodarskih razmer, se ž njimi razvija in izpreminja, je od njih odvisno in ne narobe. Za nas, ki torej razvoj družbe in njenih posameznih razredov opazujemo z edino pravilnega materialističnega stališča, ni bilo nikoli nič čudnega, če so kdaj najtesnejši nacionalisti različnih narodnosti, ki so sicer pripadali enemu in istemu razredu, vrgli bojno orožje nacionalizma v koruzo, ter se končno znašli v bratskem objemu, kadar je to konveniralo njihovim gmotnim interesom. Ce so se nemški in češki, slovenski in italijanski, madjarski in hrvaški kapitalisti združevali V, mogočne gospodarske organizacije z namenom, da bi na mednarodni podlagi, torej z združenimi močmi tem lažje lahko eksploatirali revne ljudske mase teh narodnosti, se nam je zdelo to samo nekaj povsem naravnega in čudno bi se nam le zdelo, če bi bilo drugače. Nikoli se nismo zgražali, kadarkoli so se razni kapitalistični stanovi združevali proti delavstvu ip niso pri tein kazali prav nič narodnostne sentimentalnosti. Svetohlinsko bi bilo tako zgražanje, kakor bi bilo tudi brezmiselno zahtevati, da bi v gospodarskih bojih sentimentalnost sploh kako vlogo igrala. Ampak eno smo vedno zahtevali: pravico, da se smemo po teh naukih ravnati tudi mi. Ako kapital ne pozna nobenih narodnostnih meja, potem gre tudi delavstvu po vseh človeških zakonih pravica, da se proti internacional nernu izkoriščanju tudi Internacionalno organizira in s pomočjo internacionalne organizacije brani svoje interese. In zato so nas izključevali iz naroda ter nas psovali z brezdomovinci, izdajalci in sličnimi takimi priimki. Ih te časti nismo bili deležni samo slovenski sodrugi, prav, tako se je godilo nemškim, češkim in drugorod-nim socialistom. Toda razredno zavedno delav-stvo se za take očitke ne zmeni, ker se zaveda, da hodi na edino pravi poti. Misel mednarodne solidarnosti od dne do dne zmagonosnejŠc prodira, zmerom večje so mase, ki jih prešinja spoznanje, da je napredek mogoč samo v tesni združitvi vseh onih, ki so v današnji družbi izkoriščani. In zdi sc, da to spoznanje prodira polagoma tudi v one sloje, ki sicer ravnotako spadajo k lieposcdujočetnu razredu, ki so pa do sedaj po ogromni večini bili vendarle sovražni gibanju mednarodnega in mlad zakonski par iz Hartforda. Za več strank nimam prostora. —- Koliko časa sta stanovala zakonca Van Burnamova pri Vas? — Tri mesece. Prišla sta v juniju. — Ali stanujeta še pri Vas? — Da. če tudi sedaj ni nobenega v Haddamu. Prtljaga pa je še vsa pri meni. Gospa Van Bur namova se je odpeljala zadnji ponedeljek prav zgodaj v New York, popoldne se je odpeljal tudi gospod Van Burnam. Mislim, da tudi v Ne\v York. Od tedaj nisem nobenega več videla. (Umor se je bil zgodil v noči od torka na sredo.) — Ali je vzel kateri izmed njih kaj prtljage s seboj? —- Le gospa Van Burnamova je imela malo ročno torbico pri sebi. — Ali je bilo v torbici prostora za obleko? — Ne, nemogoče! — In gospod Van Burnam ni vzel ničesar s seboj? — Samo dežnik jc imel pri sebi, ničesar druzega. — Zakaj se nista odpeljala skupno? Ali nam veste o tem morda kaj povedati? — Da, čula sem, da se je gospa Van Burnamova odpeljala v New York proti volji svojega soproga. On ji ni dovolil, gospa pa je hotela iti po vsej sili; bil je zelo nevoljen. Kregala sta sc precej glasno in ker imamo skupno verando, sem slišala marsikaj. — Ali nam hočete, prosim, povedati, kar ste slišali? — Rada tega ne storim — se je branila. — Pa če moram . . . No, čula sem, 'da ji je rekel: »Premislil sem si, Luiza. Čim več o tem razmišljam, tem manj mi je všeč, 'da se vmešavaš v to zadevo. To ne bo dobro. Predsodki, ki jih imajo do tebe, bodo še večji in najino skupno življenje nama bo otežkočeno.« — O čem sta govorila?, V * — Tega ne vem. i ■er — In kaj je odgovorila ona? — Strastno so se ji ulile besede, ki jih nisem razumela. Na vsak način je hotela iti, češ da se ni premislila; bolje jc, da sledi svojemu čuvstvu, nego njegovemu hladnemu preudarku. Srečna da ni bila nikdar ž njim, in sedaj lioče doseči izpremeno — če tudi se zgodi najhujše. A da ne veruje, da bi se slabo končalo. Ali da ni zelo čedna? Ali da ni celo lepa, če je v svoji razburjenosti prosi. In čula sem, da se je zgrudila na kolena, na kar je njen mož še nestrpneje godrnjal. Bilo je nekaj časa tiho; čula sem le gospoda Van Burnama korakati sem in tja. Končno je gospa svojeglavno zaklicala: »Tebi se morda zdi nespametno; poznaš me predobro, poznaš moje vedenje, moje navade. Njega pa bo presenetilo — vse drugo storim potem. V marsikaterih rečeh sem prav spretna in dobri moj angel mi pravi, da mi ne odide uspeh.« — Kaj je nato odgovoril mož? — Odvrnil je, da je dobri angel, na katerega se sklicuje, njena neeimernost in da njegovega očeta s tako komedijo ne preslepi. Prepovedal ji je še enkrat izrecno njeno namero in ji rekel še marsikaj, da bi jo pregovoril. Ona pa je v odgovor le nestrpno zacepetala z nogami. Slednjič je dejala, da bo kljub njegovi prepovedi storila to, kar se ji zdi prav. Saj se ni poročila s tiranom. Če on ne ve, kaj bi bilo dobro, da ve ona tem bolje. In če se njegov, oče sprijazni ž njim, ji bo hvaležen in izprevidi, da človeški razum tudi nekaj velja. Odgovoril je: »Razum nič ne pomaga, če je človek pri tem vendar te zmešan!« Nato je utihnilo in kmalu potem sem začula, da Je gospa odšla. Obveljala je njena volja. Toda gospod Je bil zelo nezadovoljen in zaklical je še nekaj ostrih besed za njo. • • <■ • Ali se spominjate teh besed? * ‘ ~ (Dalje.) * socialističnega proletarijata. Gibanje češkega in nemškega učiteljstva je v tem oziru brezdomno vsaj zelo karakterističen simptom. Tudi to gibanje nam dokazuje, da so naposled gospodarske razmere močnejše od vseli nacionalističnih — nacionalističnih, rečemo, ker jih nočemo zamenjati z narodnimi — obzirov, od vseh mnogokrat samo namišljenih idealov. 1 n-mum vivere, deinde filosophari. Najprej treba živeti, potem šele pride vse drugo, to maksimo ije posnelo sedaj po delavstvu tudi nemško in češko učiteljstvo na Češkem. Zakaj pa v boju češkega in nemškega učiteljstva na Češkem pravzaprav gre? Poglejmo na kratko jedro tega boja. Nemška buržvazija že od leta 1908. ob-struira češki deželni zbor. Vzela je pri tem za pretvezo ^narodnostne interese nemškega naroda na Češkem, v resnici pa ji ni šlo za nič fdruzega, nego da prepreči uvedbo dežel nozbor-iske volilne reforme, ki jo je bila Beckova vlada predložila češkemu deželnemu zboru in po kateri bi se upeljala nova kurija 46 izključno delavskih mandatov. Nemška buržvazija se je zbala delavstva, zato je skušala z obstrukcijo jyolilno reformo onemogočiti. Delavstvo je proti ftej, za narodnimi frazami se skrivajoči obstrukciji odločno protestiralo. Razume se, da je pri tem nemško meščanstvo nemškemu delavstvu očitalo »narodno izdajstvo«. Toda to »narodno izdajstvo« se je začelo kaj kmalu množiti. Vsled 'obstrukcije v deželnem zboru so prišle deželne finance na nič; deželne blagajne so se izpraznile, tako da dežela danes ne more več redno plačevati svojih nastavljencev. To je najobčut-[nejše zadelo učiteljstvo. Nemško učiteljstvo je jbilo te »narodne vojske« kaj kmalu sito in je začelo prav glasno izražati svoje nezadovoljstvo triad politiko nemške buržvazije in seveda tudi fčeško učiteljstvo ni zaostajalo. Tako nemško fcakor češko učiteljstvo je resni boj za vsakdanji kruh kaj kmalu poučil, kaj se skriva v g>olitičnem življenju čestokrat za narodnimi frazami. Splošna nezadovoljnost, ki se je vsled razmer v deželnem zboru polastila ljudstva, tudi tja do onih slojev, ki so sicer slepo drvili \Za nacionalističnimi strankami, je silila poleg •razmer v državnem zboru na spravo. Prišlo je ponovno do spravnih pogajanj, toda bila so zmerom brezuspešna. Letos se je zdelo, da se nemško in češko meščanstvo enkrat na pametni podlagi sporazumeta in da pride vendar [enkrat do rednih razmer v deželnem zboru. (Učiteljstvo se je že oddahnilo; mislilo je že, da se njegov obupni gmotni položaj v najkrajšem času uredi. Kar pridejo zopet intrige, ki So položaj zopet otežkočile. Tajni odlok justič-Tnega ministra Hochenburgerja ni bil nič drugega nego zvijačen poskus nemške buržvazije, fia se češko-nemška sprava sploh onemogoči. Nemško meščanstvo je s svojimi intrigami dokazalo, da tnu splob ni resno do sprave. To je izbilo sodu dno. * Učiteljstvo je začelo revoltirati. Češko in .nemško učiteljstvo ie napovedalo takorekoč i>o.i češki, odnosno nemški buržvaziH in odločno zahteva poštene sprave med obema strankama. jn v nedeljo so imeli skupen shod v Pragi, katerega se je udeležilo okrog 25.000 učiteljev [češke in nemške narodnosti in na katerem so manifestirali za mir med Čehi in Nemci. Vsekakor izreden dogodek, da kličejo po narodnostnem miru ravno tisti, ki so bili sicer najza-grizenejši agitatorji narodnostnega šovinizma. Zanimivo je, kaj piše »Freie Schulzeitung«, gladilo nemškega učiteljstva na Češkem. List piše med drugim: »Skupen sihod češkega in nemškega učiteljstva, tistih, ki stoje kot prvoboritelji za veličino in moč svojega naroda v narodnih lobraitkbnih in bojnih društvih na prvem mestu, fci so se do sedaj drug proti drugemu ostro, strastno borili kot nasprotniki, da, kot sovražniki! Da, sila ne uči samo moliti, ampak tudi ^pametno, brez pretiravanja misliti in delati . . . (Lepšega zgleda za potrebo miru med Nemci in ?Cehi na Češkem, ki jim je nesrečni, desetletja grajajoči boj prizadjal neozdravljenc rane, ni lepšega zgleda za možnost mirnega medsebojnega življenja — in s tem za spravo — ni, kakor ta skupni shod nemškega in češkega učiteljstva dežele. . . . Ako se bo na obeh straneh ilelalo z razumom, se morajo Nemci in Čehi na Češkem najti v splošno zaželjeni spravi. In sicer kmalu najti.« Da, sila je češko in nemško učiteljstvo na (češkem naučila »pametno in brez pretiravanja rtnisliti in delati«. Z drugimi besedami: Sila jih je naučila mednarodne soidarnosti! Lakota je mnogokrat najlepša učiteljica življenja. Češkim in nemškim učiteljem bi želeli, da bi si ta zlati nauk ohranili tudi za poznejše življenje, ko jih morda ne bo več tlačila moreča skrb za vsakdanji kruh. Toda nehote se bojimo, da bodo, pozabivši na nekdanje dneve revščine in stradanja, kaj kmalu zopet zabavljali nad »brez-rdomovinstvom« socialističnega proletarijata, ki ga permanentna njegova revščina sili, da išče zaščite in pomoči v mednarodnem bratstvu. Pa naj bo že tako ali tako. Na vsak način je akcija češkega in nemškega učiteljstva delavstvu lep zgled, kako se znajo tudi najšovini-stičnejši sloji kaj kmalu otresti vseh nacionalističnih predsodkov, kakor hitro to zahteva njihov materialni interes. In ravno to naj de-lavsivu, ki se bori za najenostavnejše svoje življensek pravice, ne bi bilo dovoljeno? . . . Ljubljana in Kranjsko. — Liberalna doslednost. Prijatelj našega lista nam piše: »Dr. Triller kot kulturnobojni iloslednež, kot evharistični ministrant ni izjema med liberalci; med liberalnimi veljaki ima mnogo vrstnikov. Pred kratkim je bila v Cerkljah na Gorenjskem slavnostna otvoritev klerikalnega Ljudskega doma, združena s parado lOrlov. In bivši načelnik liberalne stranke in župan ljubljanski, ki je prav te dni zlezel iz zatišja na solnce, ni imel nič nujnejšega opravka, kakor da je razobesil zastave zbranim kleri- kalcem in Orlom na čast. Ali je tako postopanje dosledno?« Dosledno ni, ampak pri liberalcih precej v navadi. — Kristan v Ameriki. Prvi doživljaj sodr. E. Kristana na ameriških tleh kaže vso tesno-prsnost ameriških oblasti in šikane, katerim so potniki izpostavljeni. Ko je s parnikom »Franc Jožef« dospel v new-yorško luko, ga je ustavila naselniška oblast in ga poslala na znani »otok solza« Ellis Island, od koder se je že marsikdo vrnil, ne da bi dosegel cilj svojega potovanja. Na otoku je prenočil; naslednji dan ga je zaslišala naselniška komisija. Izvedel je, da je na izselniško oblast došla denunciacija, da je anarhist. (Po »svobodomiselni« američanski priseljeniški postavi je dostop anarhistom za-branjen.) Ko je pojasnil, da je marksist, pristaš socialne demokracije, so ga izpustili na prosto in se je izkrcal. Novojorški socialisti so se že pripravljali, da nastopijo najodločneje pri wa-shingtonski vladi zoper to nezmisehio šikaniranje, a njih intervencija ni bila potrebna, ker je bil Kristan med tem že izpuščen z »otoka solza«. — Prosto po siiočnjem »Slovencu«. So učenjaki, ki smatrajo vse katoličanstvo za pojav blaznosti mas — skakači in bičarji so bili le najhujši izrastek od tega debla. — Konzumno društvo za Ljubljano in okolico je znamenito prospevajoča zadruga. Zato je gotovim krogom trn v peti. Čuje se, da razni elementi obrekujejo to našo inštitucijo. Poživljajo se vsi, ki bi čuli kaj več o tem, naj vse nemudoma naznanijo vodstvu, da ne uidejo krivci zasluženi kazni. — Izgubila se je v pondeljek nekje v mestu 7letna‘hčerka delavca Ivana Štusnova, stanujočega v Stepanji vasi št. 5. Deklica po imenu Štefanija ima modro-zeleno križasto obleko. rjav klobuk, črne čevlje na zadrgo in bele nogavice. Komur bi bilo o tem kaj znanega, naj sporoči njenemu očetu in mestni policiji ljubljanski. — Koroška Bela. V nedeljo popoldne (t. j. 22. septembra) se bo vršil v gostilni »pri Žumru« na Koroški Beli shod članov konzumnega društva. Dnevni red: 1. Pomen zadružništva. 2. Socialne naprave po zadružništvu. 3. Raznoterosti. — Shod se začne točno ob 3. popoldne. Prosi se obilne udeležbe. — Poročal bo ravnatelj sodr. Anton Kristan iz Ljubljane. Člani iz Save in Jesenic tudi lahko pridejo; na Koroško Belo je pač lep popoldanski izlet. — Nova poštna nabiralnika. Dva nova poštna nabiralnika v novomeškem okraju so otvorili v vaseh: Žvirče in pa Dolenja Nemška vas. Prva nabiralnica otvorjena dne 1. junija t. 1., ima svojo poštno zvezo po poštnem selu, ki nosi pošto iz Žužemberka v Hinje. Druga pa, otvorjena dne L septembra t. 1., je v poštni zvezi s c. kr. poštnim uradom v Trebnjem. — Neprevidno ravnanje z orožjem. Po neprevidnosti je Jožef Logar ustrelil v Horjulu Janeza Vrhovca zadnjo nedeljo popoldne okoli 5. ure. Prišedši z 1ov.a je Vrhovec posodil svojo puško mladim iantom, ki so streljali, in nesreča je hotela, da se je nabasana puška Jožef Logarju, ki ni bil vajen orožja, nanagk>ma sprožila in zadela Janez Vrhovca v čreva, da je bil v nekj minutah mrtev. Zapušča ženo in več nedoraslih otrok. — Nasilnik. Franc, po domače Kavka, iz Rovt, občina Sv. Trojica nad Cerknico, je udaril dne 14. septembra ponoči Franceta Hitija, 21 let starega fanta iz Ravne pri Cerknici, z lopato tako po glavi, da mu je lobanjo presekal Ker je bila lopata od apna umazana, mu je tudi apno v rano zlezlo in jo umazalo. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico, kjer leži nezavesten m bo najbrze umrl. — Skozi okno je padel. Brata Jožef in rranc Adamič sta sklenila po 301etni ločitvi sestati se v rojstni vasi Šmartno pri Litiji, rranc je prvi prišel in čakal v gostilni pri Robavsu Jožefa. Ker Jožefa ni bilo, je prenočil pri Robavsu. Ponoči je moral iti vun. Ker je okno zelo nizko, je zamenjal okno za vrata ter padel na streho, s strehe pa na cesto, kjer je obležal nezavesten. Drugo jutro je našel brat Jožef ranjenega brata v postelji. — S ceste. V nedeljo popoldne je na Pogačarjevem trgu llletni posestnikov sin Ivan Uran iz Gamelj privezal za ograjo pri Ljub-Ijauici vpreženega konja in šel raznašat mleko. Med njegovo odsotnostjo je konj odskočil nazaj vsled česar se je podrl kamen,na katerega je bila pritrjena ograja. Ko bi bil konj plašljiv, ali pa, da bi bila ograja s kamenom padla v Ljubljanico, bi bila neizogibno potegnila za seboj konja in voz,kar bi bilo zelo težko rešiti, ker je bila Ljubljanica zelo narastla. — Kinematograf »Ideal«. Ta spored si je vredno ogledati. Učinkovita detektivska zgodba »Železna roka« je dosegla popolen uspeh. Tudi ostalih 5 točk je jako dobrih. V soboto »Velika cirkuška privlačnost« (Nordiskflim). Pripravlja se »Papež in Vatikan« kakor tudi »Evharistični kongres«. Sodrugi zaupniki, pozor! V zmislu skiepa nedeljske konference »pri Levu« se vrše prihodnje dni agitacijski sestanki v sledečih krajih: 1. Za Vodmat, Novi Vodmat, Zelena jama m Selo v četrtek 19. t. m. ob 8. zvečer v gostilni »pri Dimu«. 2. Za Vič-Glince in Rožno dolino v petek 20. t. m. ob 8. zvečer v gostilni »Amerika«. 3. Za Spodnjo Šiško v soboto 21. t. m. ob 8. zvečer v gostilni »pri Anžoku«. Na vseh treh sestankih poročata sodr A Kristan in Bartl. Sodrugi in odborniki vseh organizacij omenjenih krajev se pozivajo, da se teh sestankov zanesljivo in polnoštevilno udeleže. Nihče nai ne manjka! Za Krakovo in Trnovo, Št. Jakobski okraj, Kolodvorski in Šolski okraj se določajo sestanki pozneje. Sodrugi zaupniki teh okrajev naj se čimprej oglasijo v našem upr.ayništvu. da se .potrebno ukrene - • Socialno zavarovanje in železničarji. SHOD V NARODNEM DOMU. V pondeljek so se zbrali ljubljanski železničarji v areni Narodnega doma, da slišijo poročilo svojega zaupnika sodr. Handla o delovanju zavarovalnice proti nezgodam. Shod, ki ga je kot sklicatelj otvoril sodr. Uršič ob pol 9.,je bil prav dobro obiskan, kar dokazuje, da se železničarji zanimajo za svojo inštitucijo. Po otvoritvi shoda sta bila izvoljena sodr. Petrič in Kopitar v predsedstvo in se je prvi zahvalil in v kratkih besedah pojasnil pomen shoda, po-zivajoč navzoče, da pazno slede izvajanjem poročevalcev. Nato je podal besedo odborniku zavarovalnice sodr. Haudiu z Dunaja, ki je izvajal približno sledeče: Vzlic temu, da je zakon o zavarovanju proti nezgodam že precej star — uveljavljen je bil 11. decembra leta 1894. — je žalibog še cela vrsta železničarjev, ki ga ne poznajo in ki so ob nezgodah v največji zadregi. Velika napaka je, da ponesrečenci ne govore pri poizvedovanjih vedno resnice in vsled tega spravljajo le sami sebe v neprilike, ki bi eventualno lahko postale zanje usodepolne. Seveda doslej ni zavarovalnica nikoli takih pojavov naznanjala sodnijam, todat vzlic temu neresnične izpovedi ne koristijo nikomur, pač pa stvar nepotrebno zavlačujejo. Predpogoj hitre rešitve nezgodnih zadev je toraj popolnoma resnična izpoved pri zaslišanju. Vsakemu ponesrečencu, ki se je poškodoval v izvrševanju službe, gre nezgodna renta. Ta renta pa ni v vseli slučajih enaka, temveč je odvisna od okoliščin, v katerih se je izvršila nezgoda. Tako imamo n. pr. trajno rento, ki je določena za take ponesrečence, ki so izgubili pri nezgodi, kak ud telesa, n. pr. roko, nogo, oko itd. Tem se trajna renta lahko določi že po preteku 6 mesecev, če je ud zaceljen in toraj zdravljenje končano. Zdravniki, take nezgode jako različno ocenjujejo in če bi se hotela zavarovalnica na te cenitve ozirati, bi marsikateri ponesrečenec dobival le jako skromno rento. Vsled te neenakosti ocenitev so voljeni odborniki zavarovalnice zavzeli pravilno stališče, da tisti, ki nima roke ali noge ali pa očesa, ni več v stanu opravljati službe na železnici in da se ga mora toraj tudi temu dejstvu primerno oškodovati. Posrečilo se jim je provocirati v tem zmislu sklep in sedaj dobivajo taki ponesrečenci že nekaj let sem enotno rento, ki znaša 75% zadnjega zaslužka. Drugače se postopa pri nezgodah, ki so provzročile-notranje poškodbe. Pri teh ostane ponesrečenec leto dni v zdravniškem nadzorstvu in dobiva v tem času, če se je nezgoda zgodila v prometu 90%, v obratu pa 60% zadnje letne plače, šele po preteku enega leta se ga oceni, če do tega časa ni okreval, da bi zopet vstopil v službo. V tem slučaju dobi nakazano začasno rento in se mora predstaviti vsako leto zdravnika, ki ga natančno preišče in o uspehu preiskave poroča zavarovalnici. Ce se je njegov zdravstveni stan zboljšal, mu zavarovalnica lahko rento zniža, v nasprotnem slučaju pa ima ponesrečnec pravico zahtevati povišanje rente, če slednja ne znaša s 90%, odnosno 60%. Gotovo je, da ta renta v marsikaterem slučaju ne zadostuje za preživljanje ponesrečenčeve družine, pozabiti pa ne smemo, da to tudi ni njen namen in neopravičena je vsaka tozadevna kritika, ki se jako pogosto sliši, kar zopet dokazuje, da je še precej železničarjev, ki niso o bistvu zavarovalnice na jasnem. Nadalje imamo takozvano nadomestno rento. To dobe le taki uslužbenci, ki vsled nezgode ne morejo več opravljati tiste službe, ki so jo opravljali pred nezgodo, in so v tej imeli postranske dohodke, ki jim pa na novem službenem mestu odpadejo. I a nadomestna renta se vedno znižuje, kadarkoli se plača ponesrečenca zviša in sicer za svoto, za katero se je plača zvišala. To znižanje rente pa nastopi le tedaj, če je zvišanje dohodkov prekoračilo svoto 200 K. Ker se nam z ozirom na vladajočo draginjo zdi to znižanje rente krivično, smo v zadnjem času pričeli z akcijo, katere namen je povišati minimalno mejo 200 K na 400 K. Seveda zadeva v odboru še ni rešena, ker se imenovani odborniki tej naši zahtevi protivijo in to nam jasno dokazuje izredno »blagohotnost« naših delodajalcev. Nadejamo se pa, da prodremo tudi s to zahtevo, če nas bodo železničarji podpirali. Nadalje imamo še biralno rento, ki je pa že tako redka, da o *njej ni veliko govoriti in znaša 120/c zadnjega letnega zaslužka. Dobi jo le tak ponesrečenec, ki je zapadel smrti in za katerega ni več rešitve. Važna je tudi nezgoda, kateri se pa v obče ne pripisuje potrebne važnosti in to je kila. Kilo pripozna zavarovalnica le tedaj za nezgodo, če se ponesrečenec takoj, ko jo je dobil, javi za bolnega. In to naj bi vsak napravil, kajti pomisliti je treba, da se tudi ozdravljena kila rada ponovi in to v podobi raztrgane črevesne mrene, ki je vsekako nevarnejša od navadne kile. V slučaju da kila ni bila pripoznana za nezgodo, se seveda tudi raztrgana črevesna mrena ne more pripoznati za nezgodo, in sicer po krivdi ponesrečenca, ki ni nezgode takoj prijavil. Kako pa se določa višina rente? Pri delavcu se vzame 300kratna dnevna mezda za podlago povprečnega letnega zaslužka in se od tega odmeri renta. Pri nastav-ijencih je za odmero rente merodajen zadnji letni zaslužek. Iz tega je razvidna dvojna mera, s katero odpravljajo ponesrečence pri železnicah, kar gotovo ni pravično. Kakor pri ponesrečencih, tako se postopa tudi pri vdovah in sirotah ponesrečencev in naravnost kričeče so krivice, ki jih v tem oziru lahko vsak dan opazujemo. V zakonu zoper nezgode je mnogo nedostatkov, ki kriče po odpravi. Tisti, katerih naloga bi bila, da te nedo-statke odpravijo, so ghilii in slepi in ne poznajo druge dolžnosti, kakor čuvati denarne Žaklje kaiptalistov. Pa ne samo to! Se poslal šati nam hočejo našo zavarovalnico in so to prav perfidno pokazali v zakonskem načrtu za socialno zavarovanje. Vseh nedostatkov tega načrta si danes seveda ne moremo bližje ogledati, omenim naj le samo znani S 232, o kate-rem ste gotovo že čitali in slišali. Železničarji nimajo prav nobenega povoda, da bi še nadalje tako brezbrižno spali, kakor so spali doslej. Črni oblaki reakcionarne avstrijske politike se usodepolno zbirajo in zgoščuejo nad našimi glavami in gorje avstrijskim želez-. ničarjem, če jih pravočasno ne razpršimo. To pa se zgodi le tedaj, če bo naša moč popolna, če bo naša organizacija izvedena in če nas bo vezala vez nerazrušne solidarnosti napram mogočnemu in izborno organiziranemu sovražniku, kapitalu. Storite torej svojo dolžnost, ki ste jo dolžni sami sebi, svojcem in razredu, kateremu pripadate in ne bo se Vam treba bati grozeče nevarnosti, katero moramo pomagati v korist vesoljnega človečanstva. (Burno odobravanje.) Drugi govornik, sodr. Kopač iz Trsta, je v slovenskem jeziku ponovil izvajanja predgovornika ter nato s finim sarkazmom bičal meščanske stranke, ki so vsak čas pripravljene izdajati najvitalnejše ljudske interese. Opozoril je zborovalce na novi načrt kazenskega zakona. ki je prikrojen in sestavljen tako, da delavstvu vobče in posebno železničarjem v bodoče onemogoči vsak poizkus zboljšanja gmotnih razmer. Današnja sestava avstrijskega državnega zbora, je dejal, je taka, da imamo pričakovati najhujše. Če se vladine nakane s pomočjo meščanskih mamelukov uresničijo, potem je tudi usoda socialnega zavarovanja jasna in nevarnost, ki jo je označil sodr. Hondi, postane dejstvo. Železničarji v državnem zboru nimajo nikogar razun socialnih demokratov, ki bi se zanje zavzel, kar smo jasno videli pri glasovanju o 17milijonskem predlogu sodruga Tomschika. Toda naša delegacija v zbornici sama. brez zunanje pomoči, ne bo mogla preprečiti dobro pripravljenih nakan; dolžnost železničarjev je. da jo podpirajo. Uspešno podpirali jo bodo pa lahko le tedaj, če bodo pripravljeni, to se pravi, če bo njih organizacija taka, kakor mora biti. Kaj se z nami namerava, nam jasno kaže znano »povelje«, ki je zadnje dni bilo objavljeno skoro v vseh delavskih listih in ki je državi tako nevarno, da je je moral celo ljubljanski državni pravdnik v »Zarji« koii-fiscirati. Vsi pojavi nam toraj kažejo, da se brzih korakov bližamo zelo resnim časom, in želeti bi bilo, da železničarji čim prej to spoznajo. Brez strahu pa bomo lahko gledali V bodočnost, če opravimo svojo dolžnost in privedemo v naše vrste še vse one. ki so izven njih bodisi iz nevednosti ali kakoršnihkoli drugih razlogov. Na delo torej za skupni cilj, do skupne zmage! (Burno odobravanje.) Ker se ni nihče . več oglasil k besedi, je predsednik sodr. Petrič končno še v kratkih jedrnatih besedah resumiral izvajanja obeh govornikov in apeliral na zborovalce, da se tako> podajo na delo in v očigled preteči nevarnost1 izpopolne svojo strokovno organizacijo kj edina ‘železničarjem jamči, da bodo ne samo pre-prečilf vse nasprotniške nakane, temveč si tudi izboljšali svoje življenske pogoje. S tem je zaključil lepo uspeli in poučni shod ob 11. zvečer. Da je shod napravil na navzoče mogočen utis, o tem ni dvoma in kdor je slišal odhajajoče množice, je bil prepričan, da je vsaka beseda padla na rodovitna tla, ter bo obrodila obilo sadu. Z ozirom na bližajoče se zasedanje državnega zbora je ta pojav pozdravljati, kajti boji. ki se bodo tam bili, so za avstrijski proletariat največjega pomena. Štajersko. — Jz Trbovelj. Cenjeni sodrug urednik! Dolj>o časa sem že hrepenel po tem. da bi za-mogel povedati svoje misli v naši »Zarji«. Ker pa je moja roka bolj vajena krampa kakor peresa, se nisem mogel dolgo časa ojunačiti. Danes vprvič poskušam svojo srečo in prav vesel bom, če se mi posreči. — Prav žalostno je, če zasluži oče, ki ima dva ali tri otroke, le po 2. 3 K na dan. A še bolj žalostno je to, da nekateri od mojih tovarišev trdo zasluženi denar brezkoristno zapravljajo. Za »Zarjo« pravijo, da nimajo denarja, za strupene alkoholne pijače pa izdajajo na mesec po 10, 20 K. Kadar jim zmanjka denarja za pijačo, jim je pa ves teden dolgčas, ker ne morejo sedeti v zakajeni gostilni. »Zarja« velja le 1 K 80 vin. mesečno in prinaša najlepšo zabavo vsak dan, po kateri ne boli glava, kakor pa po »zabavi« pri alkoholu. Ali »Zarja« ne prinaša le zabavnega čtiva, temveč tudi mnogo poučnega. Poučnih člankov smo ravno tako potrebni, kakor obleke in tečne hrane. Brez tečne hrane in tople obleke človek hira, a brez pouka človek tudi hira. Pomislite vendar, kako naj starši vzgojujejo in poučujejo otroke, če sami nič ne vedo. Sani ne občuti te krivice v tako veliki meri, ker je zadovoljen, če se lehko napije, a občuti jo tembolj njegova družina. Otroci postajajo vedno bolj poredni, če ne podpirajo starši učiteljevega dela. A nekateri starši so tako omejeni, da ne razlikujejo med delom učiteljevim in delom delavskega priganjača. Z otroci govore o učiteljih tako, kakor da so bili učitelji zatiralci delavstva. čeravno je učitelj proletarec, kakor smo mi. — Več sodrugov mi je že potožilo, da se njihove žene in odrasli otroci za nič ne brigajo, da nočejo čitati delavskega časopisja da branijo in uveljavljajo interese Železničarskega osobja, je treba z vsemi močmi ^^dstv! podpirati. Zlasti pa s tem, da se že-ski' an] udeležujejo shodov, ki se v to svrlio Skujejo. Prišel je na razpravo tudi famozni £juok vlade, ki hoče železničarje kar mifitari-ie ha °^orčenje, ki je vladalo med navzočnimi, sh f najboIjši odgovor na vladino nakano! Po ■jodu so se prijavili novi člani. Trst. K Predavanje v »Ljudskem odru«. V penin’ m’’ otvor> naš »Ljudski oder« letoŠ-{p Sezpno predavanj. Ta dan bo predaval pro-t or Ivan Merhar o predmetu: Naša na-: na kriza. Predavanje se bo vršilo v mali jvoram »Delavskega doma«, ulica Madonnina Wr v • nadstr. v ozadju. Začetek ob pol 9. zve-r- Vstopnina 20 vin. za osebo. t>reVi ’ 0 katerem bo poročal znani naš ^^uavatelj dr. Merhar, je brezdvomno zani-|Ljuds? in Pa dejstvo, da bomo izkazali našemu jfa je n*einu odru« hvaležnost za delo, ki si reVzel s prirejanjem predavanj, nam za- gotavlja, da bo obisk od strani vseh, ki hrepene po izobrazbi, obilen in da bo sicer velika mala dvorana pretesna. V petek torej vsi na predavanje v »Delavski dom«. — Shod železničarjev se je vršil v soboto zvečer v veliki dvorani »Delavskega doma«. Poročala sta o zavarovalnici zoper nezgode sodruga Hondi z Dunaja in Kopač. Poslednji je tudi pikro in krepko ožigosal postopanje vlade, ki hoče militarizirati železniško službo. Z ogorčenjem in pritrjevanjem so navzoči sprejeli referat sodr. Kopača. Vlada, ki nemara meni, da se ji posreči s takimi nakanami terorizirati železničarje, sc že še prepriča, da bo dosegla ravno nasprotno. Železničarji se ne strašijo boja, ker imajo svojo močno razredno organizacijo, ki jih brani in jim je podlaga v boju. Marsikaterega sredstva se je že posluževala vlada, da bi razbila železničarsko solidarnost. Toda zaman! Železničarji bodo znali odbiti tudi ta najnovejši napad. — Po shodu se je vršil sestanek članov skupine južnih železničarjev. Umetnost in književnost. — Slovensko gledališče v Ljubljani. Izvršujoči člani: Intendant: prof. Franc Kobal. —■ Drama: Dramaturg: Pesnik in pisatelj Oton Župančič. Režišerji: Anton Cerar-Danilo, Josip Fišer, Milan Skrbinšek, Anton Verovšek (s častnim naslovom višjega režiserja). Igralsko osobje: dame Berta Bukšekova, Avgusta Cerar-Danilova, Janja Gorjupova, Polonica Juvanova, Josipina Kreisova. Pavla Srečniko-va, Alcna Šetrilova; gospodje Franta Bolm-slav, Valo Bratina, Rudolf Bukšek, Anton Cerar-Danilo, Josip Fišer, Edvard Grom. Franc Habič, Jožef Križaj, Jožef Molek. Boleslav Peček.^ Jožef Povhe, Milan Skrbinšek, Anton Verovšek. — Opera opereta in spevoigra: Vodja glasbenih uprizoritev: koncertni vodja Matej Hubad. Prvi kapelnik C. M. Iirazdira, drugi kapelnik: Ferdo Herzog. Korepetitor: Anton Trošt. Režišerji: Rudolf Fejfar, Anton Harfner-Karas, Jožef Povhe. Solisti: dame Joža Fanta (subretka), Elza Orlova (sopran), Roža Per-šljeva (mezzosopran), Jana Richterjeva (sopran); gospodje Franta Bohuslav (operetni komik). Rudolf Bukšek (bariton), Jožef Drvo-ta (tenor), Rudolf Fejfar (bariton), Anton Har-fner-Karas (tenor), Leopold Kovač (tenor), Jožef Križaj (bas), Jožef Povhe (bariton), Fran Rus (bariton). Stalen gost: ga. Cecilija Otahalova (koloraturka). Ženski zbor: Božena Fejfarjeva, Polonica Juvanova, Johana Kuče-ra. Karla Kučera, Gabrijela Lumbarjeva, Jožefa Maver, Mici Pipp, Marija Puhkova, Pavla Srečnikova. Pavlina Zajčeva, Urška Žurajeva. Moški zbor: Alojzij Dežman, Janko Jež, Rudolf Juvan, Leopold Kovač, Jakob Lumbar, Alojzij Pipp. Franc Rus, Avgust Štamcar Anton Vovko, Miroslav Zor. — NB.! Za večje glasbene prireditve se bo zbor primerno povečal. — Orkester: Slovenska Filharmonija, 28—32 godbenikov. Zadnje vesti. GRAŠKE OBČINSKE VOLITVE. Sijajna zmaga socialnih demokratov. Gradec. 18. Septembra. Včeraj so bile volitve v tretji razred graškega občinskega sveta. Združeni liberalci in klerikalci so napeli skrajne sile, da bi zmagali proti socialnim demokratom. Mobilizirali so neštevilne fiakarje in avtomobile, s katerimi so spravili na volišče zadnjega svojega moža. S pooblastili pa so sleparili, da je bilo groza. Karkoli je bilo odvisno od njih, je bilo izpostavljeno najhujšemu terorizmu. Kljub temu nezaslišanemu nasilstvu so socialni demokratje prodrli z vsemi svojimi 16 kandidati: proti združeni buržvaziji so dobili 120 glasov večine. Krasna zmaga graških so-drugov je plod vztrajnega del^i. KABINETNE ZADEVE. Dunaj, 18. septembra. Danes dopoldne pride na Dunaj guverner poštne hranilnice dr. Schuster, da gre k ministrskemu predsedniku. V dobro poučenih parlamentarnih krogih trdijo, da bo dr. Schuster koj nato imenovan za trgovinskega ministra. SOCIALNO ZAVAROVANJE. Dunaj, 18. septembra. Včeraj je zboroval pododsek za socialno zavarovanje. Predsedoval je dr. Buzek. Po daljši debati so prešli člani odseka, h glasovanju o temeljnih načelih socialnega zavarovanja. Predlog'sodruga Wid-; holca ih dr. Lichta, naj se ločijo riški za samostojne in nesamostojne zavarovance, je bil odklonjen. Sprejet je bil dr. Buzekov predlog glede izjemnih določil za Galicijo in Bukovino pri starostnem in invaliditetnem zavarovanju. Specialna debata se je razvila o §§ 3 in 4 vladne predloge. Oba paragrafa sta bila nespremenjena sprejeta. Danes ob 10. dopoldne se nadaljuje seja. DELEGACIJE. Dunaj. 18. septembra. Predsednik avstrijskih delegacij, Dobernig, je dospel na Dunaj in prevzel predsedniške posle. V torek. 24. t. m. bo sprejel cesar ob eni popoldne avstrijsko delegacijo na dvoru. Ob dvanajstih pa ogrsko. Plenarna seja avstrijske delegacije bo 24. t. m. ob pol štirih popoldne. Na seji bodo nadomestne volitve v odseke. Na isti dan, ob 10. dopoldne. je sklical predsednik k razgovoru načel-nike, podnačelnike in referente, odsekov, da določijo delovni program. Dobernig bo konfe-riral tudi s posameznimi strankami, da omogoči delegacijam hitrejše delo. Takoj po prvi seji se sestanejo odseki, da prično z meritornim delom. V začetku oktobra se bodo najbrže pričele plenarne seje delegacij. VELIKANSKI ŠKANDALI V OGRSKEM PARLAMENTU. Nezaslišana bečarska nasilstva. < Budimpešta, 18. septembra. Včerajšnja otvoritvena seja ogrskega parlamenta je bila prizorišče škandalov kakor jih ogrski državni zbor še ni videl. Še pred začetkom seje so stale policijske straže okolo parlamenta. Zbornična dvorana je nudila spremenjeno sliko. Predsedstvena estrada je za en meter ponižana, ministrski fotelji in ministrske mize so ojačene z železnimi drogi, da se ne morejo de-molirati. Z ministrskih miz so odnesli vse tint-nike in druge premične predmete, le zakonik je ostal. Poslanci opozicije in vladne stranke so bili skoro polnoštevilno zbrani. Ob četrt na 11 je vstopil Tisza v dvorano in v tem hipu se dvigne opozicija kakor en mož in oglasi se oglušno piskanje in trobentanje. Srd opozicije se je obračal v začetku seje bolj proti Lukacsu. Med hrupom si je Tisza beležil imena opozicionalnih poslancev, ki so delali najhujši hrup. Nenadno je Tisza vzel v roke pisanje in ga hotel prebrati. Hrup opozicije je v tem hipu tako narastel, da je moral Tisza svojo namero opustiti. Opozicija je klicala Lukacsu: »Fej, podli falot! Kaj hočete tu? Poberite se! Saj ste že plačani z velikim križem Štefanovega reda!« Vladni mameluki so odgovarjali na vse psovke proti ministrskemu predsedniku z eljen-klici. V nepopisnem lirupu se ni slišala nobena Tiszova beseda. To je trajalo do opoldne; parkrat je hotel Tisza govoriti in brati ali vselej se je dvignilo kako piskanje, trobentanje, kričanje in ropotanje na opozicional-nih klopeh, da je moral umolkniti. Opozicija je kričala na Tiszo: »Plačani lopov! Saj imate Štefanov red! Poberite se k vragu!« Slednjič se je Tisza zopet potrudil, da bi ga v zbornici razumeli. Slišale so se besede: »Preberem...« V neznanskem lirupu je nato pričel brati zapisnikar neko pisanje; bilo je junijsko cesarjevo ročno pisanje o odgoditvi. Ko je Tisza zopet hotel govoriti, se je hrup vnovič povečal. Opozicija je priredila koncert s piščalkami. Ob stenografski mizi je prišlo do majhnega pestenja, ker je grof Karoly stenografom očital. Ob 2. je Tisza zopet poskušal brati, a razumel ga ni nihče. Ob tri četrt na dve je Tisza prekinil sejo za pet minut. Po otvoritvi se je .peklenski hrup nadaljeval. Nekateri poslanci so trobili v huzarske trobente. Četrt na tri je prevzel predsedstvo podpredsednik Beothy, ki je ob tri četrt na tri zopet prekinil sejo. Ob treh je Tisza vnovič otvoril sejo, a jo je četrt na štiri vnovič prekinil. Med odmorom pa pride v hodnike višji policijski nadzornik Pavlik. Spremljalo ga je sto policajev. Ob tri četrt na štiri stopi Pavlik s policaji v zbornično dvorano. Opozieionaini poslanci so stali tesno stisnjeni skupaj in klicali policajem: »Poberite sel Mi ne gremo, rabiti morate orožje!« Pavlik sporoči grofu Apponyju, da Tisza želi, naj se odstranijo iz dvorane tisti poslanci, ki so zapisani na njegovem listku, drugače mora rabiti brahijalno silo. (Velikanski hrup.) Pavlik je prigovarjal grofu Apponyju, naj dela na to, da zapuste napisani poslanci zbornico. (Klici: Nikdo ne zapusti dvorane!) Stražnik Štefan PoIyak je odrekel pokorščino in so ga odpeljali iz zbornice. Potefn so kljub obupnemu odporu odpeljali poslanca Štefana Jarmyja, ki mu je vsled policijske brutalnosti slabo prišlo. Poslanec Benedek zakliče: »Živel Julij Kovacs!« Ta klic se ponavlja. Nato je ukrenil višji mestni glavar Boda, da se na vsak način izvedejo Tiszova nasilstva. Ob pol 7. zvečer stopita v dvorano policijska inšpektorja Gorsics m Bockelberg z oddelkom policajev ter ukažeta stražnikom, da odvedeta vse opo-zicionalne poslance iz dvorane. Nenadno se je začelo blazno gnetenje in pehanje. V prvi vrsti stoječi poslanci, med njimi grof Mihael Karolyi, se postavijo v bran in udrihajo po policajih, ki tudi udrihajo po poslancih. Poslanca'Belo Jarmyja so štirje stražniki odnesli. Odigravali so se nepopisni prizori. Več policajev je pograbilo grofa -Mihaela Karolyja, ki je bil z nogami in rokami okrog sebe. Slednjič se mu je posrečilo izpuliti se in se je 4 zgrudil nezavesten. Poklicali so zdravnika. Hrup se je nadaljeval. Posamične opozicionalne poslance so šiloma odvajali iz zbornice. Slednjič se je obrnil nad-inšpektor Pavlik do grofa Apponyja in ga prosil, naj prostovoljno zapusti dvorano. Grof Appony mu ni odgovoriL Pavlik je odšel nafo k Tiszu in ga vprašal, kaj naj stori. Tisza mu je odgovoril, naj pusti Apponyja v dvorani. Praznjenje dvorane se je izvršilo z najVečjimi težkočami, ker se je večina poslancev do skrajnosti branila. Poslanec Ivanka se je na hodniku zgrudil nezavesten. V hodniku je imel grof Julij Andrassy govor na opozicionalne poslance in jih povabil v hotel, da se posvetujejo o enotnem postopanju. Grof Appony je nato izjavil Pavlikti, da bodo opozieionaini poslanci prostovoljno odšli, če odide policija. Pavlik je dal tozadevno povelje, nakar je zapustilo ostalih 14 opozicionalnih poslancev dvorano. Ob tri četrt na devet je bila dvorana prazna. RUSKI KONZUL V LVOVU. Lvov, 18. septembra. »Slowo polskie« trdi, da bo moral tukajšnji ruski konzul v najkraj-Sem^jsu zapustiti Lvov. Y tej zadevi je inter- veniralo avstrijsko-ogrsko ministrstvo za zunanje zadeve. Očila namreč konzulu, da je v sporazumu z ruskimi vohuni v Galiciji. List pristavlja, da je nadaljno bivanje konzulovo tudi zato nemogoče, ker se je konzul obnašal netaktno napram poljskim strankam, ki so imele opraviti na konzulatu. ALBANIJA. Carigrad, 18. septembra. Albanska četa je mnorila tri turške častnike na potu iz Medue v Skutari in jih oropala. Iz Gorice je dezertiralo 50 orožnikov s častniki, ker jih oblasti ne morejo varovati pred vednimi napadi Albancev. V Malisiji in Mirtidi je zopet upor. Skutari je tako ogrožen, da odpošlje turška vlada še nekaj čet vojakov. Skoplje, 18. septembra. Tolpa Srbov je umorila v vasi Trasič ženo in njenih sedem otrok. MIROVNA POGAJANJA. Carigrad, 18. septembra. Ministrski svet se je posvetoval ob času bejramskega praznika o predlogih, o katerih so se zedinili švicarski posredovalci. Z malimi izpremembami jih je ministrski svet sprejel in jih poslal v nedeljo v Švico. Minister Noradugian je dejal uredniku »Liberte«, da so mirovna pogajanja na najboljšem potu. Delavsko gibanje. = Mladinske organizacije na Nemškem. Socialistično gibanje med proletarsko mladino na Nemškem je v pretečenem letu krasno napredovalo. Letno poročilo centralnega odbora za delavsko mladino na Nemškem obsega 5(> strani in kaže vsestranski napredek. Število mladinskih odsekov je naraslo od 454 na 574. »Arbeiter-Jugend« je priraslo 14.552 naročnikov. tako da jih šteje sedaj 80.086. Število priredb za telesno in duševno izobrazbo se je proti lani podvojilo. Isto velja tudi o udeležbi mladine pri teh prireditvah. Mladinske organizacije so se morale krepko braniti proti seka-turam oblasti in so morale odbijati tudi napade meščanskih mladinskih organizacij. = pruštvenikl shod mizarjev, ki se je vršil preteklo soboto pri Levu, je bil razmeroma dobro obiskan. Na shodu je poročal načelnik zveze lesnih delavcev, sdrug Mrkvička z Dunaja. Govornik se je pečal s podjetniško organizacijo ter obrazložil njeno delovanje. Iz njegovega govora posnemamo sledeče: 1. 1906, potem ko je podjetniška organizacija uvidela, da se ne da kar tako tebi nič meni nič delavske organizacije upogniti pod podjetniški jarem, je poklicala na pomoč tajnika nemških podjetniških organizacij iz »rajha« ter ga povabila na konferenco, ki se je vršila v Trstu. Te konference so se udeležili delegatje vseh podjetniških panog. Po dolgih debatah so konštatirali, da njihova organizacija ne more uspešno nastopati proti delavskim organizacijam, ker da lahko po vrsti s posameznimi podjetniki sklepajo nove pogodbe. Zato so na tej konferenci iznašli novo metodo, od katere pričakujejo večjega uspeha. Konferenca je naložila podjetniški organizaciji, da ima strogo paziti na to, da se vse z delavskimi organizacijami sklenjene pogodbe sklenejo tako, da potečejo vše naenkrat in sicer leta 1913. Namen je bil prozoren. Podjetniki so računali, če delavske organizacije primemo od vseh strani, bo morda le mogoče, da jih ugonobimo. Sadovi te konference so se pokazali že leta 1909; takrat je imela zveza lesnih delavcev na Dunaju, Gradcu, Meranu, Celovcu velikanske boje s podjetniki. Samo na Dunaju je izplačala več kakor miljon kron stavkovne podpore. Enake boje je doživela tudi stavbinska zveza. Zlasti pri tej je imela podjetniška organizacija precej sreče ter je sklenila z njo pogodbe, ki vse potečejo v letu 1913. Nad dvesto delovnih pogodb, pri katerih je prizadetih čez štiristo tisoč ddavcev, poteče drugo leto. Čaka nas boj, kakršnega še ni videla Avstrija. Leta 1913 bo zgodovinski mejnik v gibanju avstrijskega delavstva. Letošnja konjunktura nam daje zato Zanesljivo poroštvo. Podjetniki pa s tem še niso zadovoljni, temveč se prav odločno pripravlja na to, da uvedejo državne tarife, s katerimi bi seveda delavstvu občutno škodovali. Da bodo to, če se delavstvo ne bo z vsemi močmi pravočasno uprlo, tudi izvedli, je jasno kot beli dan. Zato je naloga vsakega zavednega mizarja, da se z večjo vnemo loti dela za izpopolnitev svoje organizacije. Organizacija ne more biti zadovoljna samo s tem, da ji člani plačujejo svoje prispevke, temveč ona zahteva celega moža, katerega lahko vsak čas pokliče pod zastavo. Organizacija zahteva od svojih članov nadalje tudi, da se vedno vežbajo v delavskih vprašanjih, da s svojo glavo tudi mislijo, ter natanko zasledujejo in opazujejo, kaj se godi okrog njih. Lahkomiselnost mizarjem čisto nič ne pristoja. Kajti podjetniki se čvrstejše oborožujejo, in so bolje pripravljeni, kot mislimo. — Govornik se je nadalje pečal t lokalnimi zadevami. Opozoril je mizarje, da nikakor ni na mestu, da' s svojimi prispevki zaostajajo. Opomnil jih je na razne slučaje, ko je zaostalost prispevkov povzročila, da se članu ni moglo izplačati podpore. Treba je. da se to nemudoma odpravi, da se organizacija očvrsti tako, da bo lahko prihodnjim dogodkom gledala mirno v oči. Omenil je še nadalje, da bo skupina morala z ozirom na bodočnost zvišati prispevek za stavkovni sklad. Če se hočemo bojevati, nam jdt reba smodnika. Podpore nimamo od nikoder pričakovati, zato se moramo podpirati sami. To vedo natanko tudi ljubljanski lesni delavci, zato upam, pr'avi govornik, da bodo to majhno Žrtev tudi brez'vsakega ugovora doprinesli. Podjetniki imajo kapital, s katerim lahko razpolagajo vsak čas proti delavskemu stremljenju, delavci tega nimamo, žato smo navezani na medsebojno pomoč. Treba nam je danes večje složnosti in solidarnosti kot je bilo to kedaj potrebno. Čakajo nas boji z združenim sovražnikom, zato je nujna potreba, da nemudoma začnemo mobilizirati našo vojsko, da stojimo pripravljeni, da nars ne preseneti nepriča- kosaknireiiee l Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov flo-izdelka« Za naročila po meri n n] večja izbira tu- in inozemskega blaga. (Solidna postrežb«. Hajnlžje kovan slučaj. Upam, je zaključil govornik, da fjodo ljubljanski mizarji tudi v naprej stali v prvih bojnih vrstah in da si nc bodo dali vzeti svojega dobrega imena, ki so si ga v težkih bojih in z velikimi žrtvami priborili. Buren aplavz, ki je sledil govoru sodruga Mrkvička, je pričal, da ljubljanski mizarji ne bodo pozabili svarečih besed njegovih in da bodo stopili takoj na delo, ter popravili to, kar se je zamudilo. Sodrug Zore je v kratkih besedah v glavnemu prevel govor sodruga Mrkvička na slovensko in pozval navzoče na agilnejše delo. Ko je govorilo še nekaj drugih sodrugov, je predsednik Bab.šek zaključil lepo uspeli shod. Delavski uspehi. Naši troski. 1. Mezde in drugi o sobni troski. Skupni znesek mezd, prispevkov za bolniško zavarovanje članov, prispevkov za penzij-sko zavarovanje uradnikov iti osebni davki uslužbencev znaša K 104.432-02, t. j. 7'83 9o na vsoti razprodaje. Ako se odbijejo mezde za izdelovanje kruha, ki znašajo približno K 13.000, ostane ()-83 % mezd. Odstotek se je nekoliko zmanjšal, akoravno so močno narastli prispevki bolniškim blagajnam in se je pridružilo tem tudi osebne davke. Kakor smo povedali v prejšnjih poročilih je tudi res donesel narastek razprodaje v skladiščili znižanje odstotka na mezdah. To je razumljivo, ako povemo, da narastek razprodaje v obstoječih skladiščih onemogoča zapravljanje delovnih moči. 2. Stanarine. Trošek za stanarine znaša 1 '91 % skupno s stanarino peči, ki bi sc jo moralo sicer uvrstiti v račun produkcije. Tudi odstotek stanarine se je nekoliko znižal zaradi prirastka razprodaje v skladiščih. Le žal moramo konštatirati, da znižanje odstotka pri stanarinskih troskih nc bo nadaljevalo in sicer zaradi tega nc, ker so pogodbe za nove stanarine močno drage. 3. D r u g i t r o š k i. Vsi "drugi troški skupaj tvorijo 1 '70 %. Ako Se odvzame troške peči, ostane 1-43%. Statistika kouzutnov. LSlaga je bilo razprodanega za skupno vsoto K 1,334.053-10. Od tega je bilo razprodanega v skladiščih s pravico do dividend za K 1,258.363 ;68. V pretečeni dobi se je pa razprodalo za K 1,050.829-18; letošnji narastek znaša torej K 207.534-50, t. j. 19,75%. Povprečnost dnevne razprodaje je torej poskočila od 2878:98 K lanske dobe na letošnjih 3438-15 K (letošnje leto ima 366 dni). Napram rednemu in proporčnemu napredku konzuma skoro vseh vrst blaga, se je pokazalo rahlo nazadovanje kavinega konzuma bržkone vsled močno rastočih cen. Rahlo je nazadoval tudi konzum sira, riža in masti. Močno in sicer ne proporčno je napredoval konzum moke, sirka in sladkorja. Močni narastek konzuma moke in sirka bi znalo biti prav lahko znamenje, da se preživlja delavstvo, vsled velike draginje, slabše kakor bi se, ako bi bila jedila cenejša. Toda močni narastek sladkornega konzuma sc ne vjema z gori omenjenim mnenjem. Nazadovanje konzuma riža je bržkone povzročila slaba letina graha. Glede znatnega nazadovanja konzuma masti nc moremo najti nobenih drugih vzrokov kakor dejstvo, da se močno razširja konzum nenaravne masti, ki je vsekakor inferijorna od naravne in ki ni priporočljiva. Nenaravne masti, ki vživa gotove simpatije pri nekaterih naših članih morda vsled nižje cene, ne bomo mi prodajali. Kakor smo že dobro povedali v našem lanskem poročilu, so poskočile letos močno cene kavi in sladkorju. Cene moke in vsled tega tudi cene testenin in kruha so bile ves čas letošnje dobe višje kakor v dobi 1910/1911. Tudi naše mnenje glede zelenjave, riža in naravnega masla se je uresničilo. Ravno tako so se uresničile nižje cene pri polenovkah in olivnem olju. Ni se pa uresničila naša želja glede nižjih cen vina. Leto 1912/1913 bo ugodno za cene sladkorju, yinu, zelenjavi in morda tudi kavi in moki. Riž je pa že poskočil na visoke cene, pri katerih bo tudi ostal. Izdelovanje kruha. O tej postavki bomo podali le kratko poročilo. To zaradi tega, ker se nahajamo pravkar v tranzitorični dobi in bomo začeli izdelovati kmalu kruh v strojni pekariji. Izdelovanje kruha je močno naraslo in bo naraslo še bolj po otvoritvi novih prodajalnih skladišč. Za serdaj bomo uvedli v sedanji pekariji v ulici S. Marco le najpotrebnejše stroje. Zgradbo lastne pekarne smo odnesli na dobo, ko nam bo mogoče rešiti vprašanje o koncentraciji vseh naših central v eno poslopje. Med tem ko se je prodajalo v privatnih pekarnah skozi celo leto po 40 vin. kruh zmesen z moko št. 0, so prodajale naše zadruge ta kruh VpDoslednjih mesecih po 38 vin. Ker bodo dobili naši člani pri tej ceni kruha še 2 % dividende in prispevali z 1 % y podporni sklad za slučaje podaljšane bolezni in za sirote, je razvidno, da kupujejo čfern Delavskih ‘zadrug kruh, ki stane v pr^atnih podjetjih po 40 vin., v-jsssiei le ep 3/ vin., t j. 7 in pol pro- centov ceneje. Ako bi delavci pomislili na vse to, bi znali ceniti zadružništvo bolj kakor ga cenijo sedaj. Zgradba lastne strojne pekarije, ki bo brez-dvomno pomnožila produkcijo* bo tudi blagodejno vplivala na cene kruhu v privatnih podjetjih. Konzorcij »Delavskega doma«. V prvih dneh meseca marca je bilo končno zasedena po naših organizacijah hiša v ulici Madonnina št. 15, ki je bila kupljena na račun naše Delavske zadruge. Kakor zunanjost tako izglcda tudi notranjost hiše, po radikalnem delu za ureditev in po zgradbi tretjega nadstropja, zelo lično in je glede komodnosti mnogo na boljšem kakor stari naš »Delavski dom«. V prvem nadstropju »Delavskega doma« imajo v najemu Delavske zadruge dve sobi, od katerih služi ena za večerno uradovanje in ena za seje nadzorstva in skladiščnih kontrolorjev. Vsak večer se vrše inšpekcije zlasti za vlaganje in dviganje vlog iz hranilnega odseka. Kmalu bodo otvorjene tudi dvorane in terasa. ki so bile zgrajene na vrtu. Ob gradbi »Delavskega doma« je sklenilo vodstvo konzorcija izvršiti nekatera druga dela, ki so seveda povzročila znatne investicije, ki pa bodo sicer zelo dobičkanosne. Delavske zadruge so naklonile konzorciju »Delavskega doma« močan kredit, moralno in gmotno podpirane po organizacijah. Tako so dokazale še enkrat, kako velike koristi donose trdna sloga med strokovnimi in kulturnimi organizacijami s konzumno organizacijo. Vsi listi strokovnih organizacij so postali rado-voljno agitatorji za konzumno zadružništvo in redno so objavljali naše mesečne izkaze, agi-tatorične članke in drugo v korist zadružništvu. Stanje konzorcija »Delavskega doma« je bilo dne 30. junija 1912 sledeče: Aktiva. Vrednost stavbe ob sprejemu . K 112.617-19 Investicije do 30. junija 1912 . . » 71.204-18 Efekti .............................>, 500 •— Skupaj aktiva .. . K 184.321 -37 Pasiva. I. hipoteka .......................K 40.000-— II. hipoteka .......................» 47.000-— III. hipoteka ....... » 50.000-— Jamstvo .............................» 500 •— Posojilo pri zvezi kovinarjev . » 9,500-— Kredit Delavskih zadrug ... » 15.142-37 Zadružni deleži......................» 22.179-— Skupaj pasiva . . K 184.321 -37 Napredek naših zadrug v VIII. poslovni dobi se reasumira v tem: narastek enega skladišča vsled fuzije Ko-perske »Unione Cooperativa«, 621 novih članov, 207.534 '50 K več razprodaje v zadružnih skladiščih. Med delo, ki smo ga izvršili v teku pretečene dobe, t. j. v letu 1911/1912, sc mora uvrstiti tudi, kakor je razvidno iz poročila, priprave za otvoritev skladišča oblek, priprave za otvoritev novih skladišč, nov kataster članov in nov impulz hranilnemu oddelku. K temu je treba omeniti še, da smo si omislili lasten hlev s tremi konji in malo mizarsko delavnico, potom katere nam je mogoče izvršiti v lastni upravi in s znatnim prihrankom vedno potrebne poprave in potrebne priklade v naših mnogih prostorih zaloge, prodaje in produkcije, V naši mizarski delavnici smo že začeli producirati tudi manjše pohištvo, potrebno za naša skladišča. Odslej bo naš mizar obiskal tudi prodajalna skladišča in sicer zato, da se bo izvršila lahko takoj poprava pohištva, ki ga je treba ohraniti v najlepšem stanju. Gotovi, da srno varovali koristi Delavskih zadrug z vsemi našimi silami, s pomočjo naših pridnih uslužbencev, upamo da ne bomo dobili v nagrado za naše delo prazne hvale, marveč, da se bodo pridružili nam vsi sposobni člani in 2 nami sodelovali v skupno korist. _ Odgovorni urednik Fran BartL Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteli^ka Tiskarna« v Ljubljani. “ Vse na tukajšnjih in na zunanjih učnih zavodih vpeljane šolske knjige v predpisanih izdajah v veliki množini vedno v zalogi v trgovini s knjigami in muzikalijami Kleinmayr & Bamberg Ljubljana, Kongresni trg štev. 2. Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj. Krojaški pomočnik .za veliko delo se sprejme pri P. CASSERMANNU, Ljubljana. r Dober tek je dobra stvari Zanemarjaj je nikar! Dober tek imaš vsak dan, ako vživaš Želodčni likčr „FLORlAN“ je pripravit tek iti prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila! Naslov za naročila; »FLORIAN*, Ljubljana. v ■ ^ Postavno varovano Najnovefše! Najnovejše! Maksim Gorkij ^=„Mati“.^= Cena K 4*— To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje* v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala. Šolske knjige za vse srednje, meščanske in ljudske šole v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni L. Schvventner v Ljubljani, Prešernova ulica 3. Poslopje mestne hranilnice. _ Ali sem „Zarji“ že pri-dobil novega naročnika? Občno kons. društvo v Idriji priporoča svojim cenjenim članom moderno narejene moške in ženske oblek® za birmance in odrasle kakor tudi oblačilno blago sploh za jesen in zimo po zmernih cenah. Tudi naroča društvo svojim članom vsakovrstne druge potrebščine- Ivan Gajšek trgovina s papirjem, pisalnimi ifl risalnimi potrebščinami Ljubljana, Sv. Petra c. 2 priporoča vse šolske potrebščine in šolske knjige Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj- K O SJ O O NJ O Ph Še nikdar niste kupili po tako nizkih cenah! Radi velike zaloge vseh C%S3 V V« kakor tudi galanterijskih predmetov prodajam po zelo nizkih cenah na drobno in debelo. Trgovina s papirjem in galanterijskim blagom: FR. IGLIC, Ljubljana Mestni trg št. 11.—IB. - Mestni trg št. 11.—13. ►d O £S O f vpisana zadruga z omejeno zavezo ima doslej deset prodajalen in sicer: Vič-Glince: Tržaška cesta; Jesenice: „pri Ferjanu'*; Jesenice-Fužine: na Savi, „pri Men* cingerju“; Koroška Bela: „pri Pristavcu"; Ljubljana: Sodna ulica 4; „ Krakovski nasip 10; „ Vodmat, Bohoričeva ulica; Siska: Kolodvorska cesta (v lastni hiši) Celovška cesta 1; f Tržič: „Pot na Bistrico’*. Lastna pekarna je v Šiški, Celovška cesta 1. — Osrednja pisarna: v Šiški. Kolodvorska cesta 56 (v lastni hiši), kjer je tudi glavno skladišče. V Ljubljani je za pisma: poštni predal 13 (na glavni pošti) ter nabiralnik v prO' dajalni, Sodna ulica 4. — Čekovni in klerinški račun za denarni promet; št. 75.38 c. kr. poštne hranilnice. Clan društva lahko postane vsakdo, ki je svojepraven. Za pristop se je oglasi1 bodisi v kaki prodajalni bodisi v pisarni. Pristopnina znaša 1 K delež 30 K. Dosedaj so člani prejeli čistega dobička: leta 1909. ... K 2035 — (prvo leto) „ 1910. V .' • » 11365-25 1911 . . »» 1661045 Skupaj . \ K 3001070 ; Hranili vloge zadružnikov se obrestujejo po 5 odstotkov od dne vloge do dn^ dvfp — Hranilne vloge se sprejemajo v pisarni kakor tudi v prodajalnah proti potrdil podpisanem po najmanj enem prodajalničnega poslovodje. : Nadzorstvo. Načelstvo.