KATOLISK CEKKVEN LIST. „Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta l gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80kr..za 1 4leta90kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan poprej. Tečaj XLVI. Y L j ii hI j a ni. 15. grudna l List 50. Monsigncr Matej Kožuh. Cerkveni govor. (Konec.) Častimo Boga Očeta in Sina in S. Duha ; Preslavljiijmo Ga na veke (Sv Cerkev.) Ali čem naštevati, kaj so prcčastiti gospod ta čas vse delali, vravnavali, napravijali? Bilo bi predolgo. To glasno oznantijejo prezali zvonovi v zvoniku, orgije na koru, prelepa in draga nova moštranca, božji grob, notranjost farne, cerngrobske in več ali manj tudi druge cerkve, celo še tudi pokopališče... Govori paše prižnica, spovednica, vse hiše po duhovniji, bolni, zdravi, živi in mertvi — vsi naj pričajo, kaj so v duhovnem oziru teh 25 let delali ter dobrega storili in odvernili hudega! Omenim naj tudi, da nobena posebno velika nesreča se v duhovniji ni zgodila teh 25 let, tudi kake posebno hude bolezni ni bilo. Kake nasprotnosti so iskali z lepim poravnati in občno spoštovani in ljubljeni so živeli v miru in najlepši edinosti svojimi ov-čicami in gg. duhovnimi pomočniki. Kako so delali za svoje in svojih vernih zveličanje, priča tudi to, da so bili teh 25 let dvakrat romali v sveto mesto Rim (enkrat sem bil jaz v njih družbi) in so se poklonili svetemu očetu papežu, maševali in molili na grobih ss. Petra in Pavla v Rimu, v hišici Marije Device v Loreti, v Padovi pri sv. Antonu, v Asisu pri sv. Frančišku Seraf. in po premnogih druzih svetiščih tudi za vas, za vaše otročiče in za dušni in telesni blagor cele duhovnije. Ker je bilo v Rimu več romarjev Slovanov in Slovencev skupaj, so enkrat celo slovensko pridigali v Rimu v cerkvi sv. Klemena, kjer je pokopan slov. apostelj sv. Ciril, brat sv. Metoda, kteri počiva na Vtlehradu na Moravsktm. Vse to in brez števila druzega kaže in priča, koliko ljubezen in gorečnost so imeli in imajo prečast. g. 251etnik do vas in do vaših živih in mertvih, ki počivajo na tem pokopališču okolo cerkve. Omenim naj še, da preč. g. dekan so v teh letih imeli kacih 11 čč. gg. kaplanov in pomočnikov, kterih 2 sta v večnosti, njih precej je danes pričujočih tukaj in z vsimi so živeli v blagem miru in edinosti. In znatno število mla-denčev iz spoštovane starološke občine je postalo v teh letih duhovnov, kar množi slavo gospoda 251etnika in je fari v veselje, dušno korist in čast. Dalje ne bom o tem govoril, samo ako se še nazaj ozremo, bodi opomnjeno, da pri sv. Petru so nekega kalvinca sprejeli v sv. katoliško cerkev, v Sturiji na Vipavskem pa neko judinjo kerstili. Z«laj mi pa dovolite, spoštovani poslušavci, samo nektere opombe, ki zadevajo posebej jubilante, zlatomašnike ali sploh bolj stare duhovne: Znano je slehernemu, da samo s 4. zapovedjo je Bog sklenil obljubo starosti: „Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel na zemlji." Skušnja uči, da duhovni v primeri z neduhovnimi svetnimi ljudmi delj časa žive. sploh mnogo delj časa počez. To pa mnogi tudi v tem primerljeju, ako so v mlajših letih bili odveč šibki in slabotni Bog je namreč neskončno zvest in svoje obljube sploh spolnuje. Eden katoliških pisavcev pripoveduje nedavno to-le: Prav mlad meni znan duhoven je bil hudo na persih zbolel in več let je bil nezmožen za vsaka dela svojega poklica. Njegov zdravnik ob tistem času — bil protestant — mu je rekel: „Povedal Vam boi i: A J3 H čisto naravnost. Po moji misli se bodete oteli, zato ker s e postali katol. duhoven. Ako bi si bili izvolili kak svetni poklic, bi pač v kratkem umerli: in zakaj to? ker svetni mladi gospodje, ki so boleh ni. si vender mislijo, da marsikterim veselicam, tovaršijam se ne morejo, ne smejo odtegniti. Pa tudi po cele ure dolgo ticé po za-duhlih prostorih, ki so napolnjeni s prahom, s tabačnim dimom, pa brez zdravega zraka dolgo v noč, in s tem store, da njih bolehnost se izide v smertno bolezen." Beseda zdravnikova se je spolnila pri mladem gospodu: ozdravil se je, začel zopet delati v duhovski službi in zdaj je starček z belimi lasmi. — Pisatelj pravi dalje, kako kaže skušnja, da naj veči večina katoliških duhovnov dospeva do starostne dobe, t. j. do spolnjenja šestdesetega leta in še dosti višej, in da mnogi izmed teh pridejo do 70., 80. leta, ter pripoveduje nektere izglede iz Monastirske iMiinster) škofije. To je res prav natorna pot; moram pa za-verniti ljube poslušavce na to, kar sem omenil malo prej. namreč na 4. božjo zapoved: „Spoštuj očeta in mater, in boš dolgo živel na zemlji!" In kdo lepše dela s svojimi starši, kakor premnogi duhovni? Znano je, kako priserčno je sv. Avguštin ljubil svojo mater Moniko, pa tudi, da je doživel visoko starost 75 - hovne služabnike, da bos dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji. Vam starološkim občanom pa čast in poštenje, ker ste zapoved spolnovali skoz 25 let do svojega ljubljenega, prečast. duhovnega očeta, gosp. župnika in dekana, kakor so oni vas ljubili in z očetovsko dobroto za vas skerbeli. Za vse pa naj veča čast in hvala trojedinemu Bogu, ali kakor molimo v zahvalni pesmi: Hvalimo Boga Očeta in Sina in s S. Duhom preslavljujmo in hvalimo ga na veke! Dober strelovod! Nikedar ni bilo tako potrebno varovati se proti streli, kot sedaj. Naši pradedje uporabljali so, kedarje pretila nevihta različna protisredstva. Glavno protisredstvo pa je bila vsikdar molitev. Pobožno sežigali so naši pradedje oljčne mladike, blagoslovljene v cerkvi na cvetno nedeljo, na ognjišči, kazaje na ta način, da so se pomirili z Bogom in da naj se toraj peklenski vladar pobere. Prižigali so tudi pred kako sveto podobo visečo na steni svetilko ali pa blagoslovljeno svečo in ondi molili. O, lepa vernost naših pradedov! Tudi zvonenje... toda o tem moramo molčati, kajti moderna znanost terdi, da zvonenje ne samo ne ubrani strele, temveč ravno nasprotno, ono jo neki še privabi. No, bodi temu že tako ali tako, če bi se zvonenje opustilo, molitev pa nikakor ne. Ko je ponoči 15. maja 1861 udarila strela v salezijanski oratorij v Milanu, švignila je tudi skozi sobo rajnega Don Boska, vstanov-nika salezijanske kongregacije, tako da je bilo njegovo življenje v največji nevarnosti. Tedaj se je zdelo Salezijancem primerno, napraviti na strehi strelovod. Don Bosko jih je mirno poslušal in kakor bi jim priterjeval, dejal je: „Videli bodete, napravil Vam bodem tak strelovod, da bodemo za vselej varni.u Salezijanci verovali so njegovi besedi in pričakovali, da bode nasadil na streho dolg železen drog s pozlačenim koncem, katerega se bode deržala dolga kovinska vervica, vodeča v kak vodnjak. Toda ko le ni bilo nikacega strelovoda videti, tedaj so ga vnovič opominjali. „Le brez skerbi bodite, napravil Vam ga bodem prav gotovo." In verjeli so njegovi besedi in pričakovali, da bodejo v kratkem zagledali na strehi dolg, železen, na konci pozlačen drog. A ko le ni bilo ničesar, opominjali so ga zopet. „Videli bodete, da ga bodem postavil," odgovarjal je Don Bosko. In res, še tisto leto postavil je strelovod na streho, in sicer kar je še najvažnejše, on sam. Pripravil je salezijance najpervo na le-to slovesnost s prejetjem ss. zakramentov. Nek večer pričakovali so ga z godbo na dvorišču, hoteč z glasbo proslaviti le-to slovesnost. Okolu štirih popoldne prišel je z jednim klerikov Don Bosko iz svoje sobe, deržeč v roki majhno, a posvečeno podobo Matere Božje. Zlezel je po lestvici na streho in jo priterdil na istem mestu, kjer je bila nedavno strela udarila. Kakor prikazen iz nebeških višav zerli so Salezijanci ta prizor. Nihče se ni upal ziniti niti besedice. I^e na koncu zaigrala je godba „Ave maris Stella..." Don Bosko pa se je obernil k njim ter dejal: „Ce Vas bodejo tovariši opraševali, zakaj stoji tu kip Marijin, recite: Treščilo je bilo nekdaj na tem mestu, grozila nam je smert, pa Marija nas je rešila." In res, neštevilnokrati ozirali so sc poslej Salezijanci v kip Marijin z zaupanjem, in njihovo zaupanje ni bilo osramočeno. Strelovod Dou Boskov bil je res najboljši, kajti premnogi viharji vrešali so poslej, a hiše salezijanske v Milanu niso razrušili, ravno nasprotno, ona si je poslej v vseh delih sveta napravila svoje podružnice. Socijalizem. (Razgovor. — Iz italijanskega.» (Dalje) „Otroci so dčl očeta — pravijo Leon XIII — in takorekoč pomnožitev njegove osebe." Zatoraj če si je oče pridobil lastnino kake stvari na legitimen, postaven način, ima tudi pravico prepustiti le-to lastninsko pravico tudi svojim otrokom. Nadalje je tudi to treba uvaževati, da ako ima oče dolžnost skerbeti za svoje otroke dokler živi. preskerbeti jih mora tudi za slučaj svoje smerti. Izločen je samo slučaj, da mu je to fiziško ali pa moralično nemogoče. Čujmo nekoliko, kaj pravijo o tem sv. Oče: „Sveta naravna postava je, da mora Oče braniti. hraniti in v vsakem oziru skerbeti za svojo družino. Otroci njegovi, ki namnožujejo in nadaljujejo osobo očetovo, imajo pravico do sredstev, s katerimi zamorejo dostojno preživiti se na težavni poti življenja; da se morejo kolikor možno boriti se proti nesrečam. Oče mora na vsak način pustiti otrokom dedščino v primernih, uporabnih dobrih, kolikor je to v njegovih moččh." In naposled kaj je prav za prav rodbina? To so otroci rojeni v zakonu. Tudi rodbina, kot invi-duum, ima višje in važnejše pravice kot pa deržava. Deržava je za rodbino. Niti smert očetova ne opraviči deržave, razpolagati z dčbri rodbine; vsako tako razpolaganje bilo bi keršenje naravnih, človeku prirojenih pravic, kajti le ta dobra so lastnina otrčk, zastopnikov umerlega očeta. Samo kdor hoče ob stroških druzih ljudij živeti, more zanikati opravičenost teh terditev. Na primer. Hišica, katero si si pridobil z delom, pritergovanjem in varčnostjo, je zate tolažba, da jo bodeš mogel kedaj zapustiti svoji ženi in otrokom, da jim bode pribežališče. Bi li bil teiaj zadovoljen, če bi se po Tvoji srnerti kedo polastil tega tvojegi posestva vsled svoje premoči? Tone: To bi bila skrajna nesramnost. Janez: In ako bi se socijalizem razširil v širje kroge, godile bi se še vse drugačne nesramnosti. Papež pravijo, da socijalizem ni v nobenem slučaji delavcem vgoden, pač pa v vseh škodljiv. Oni imajo pravico, da se žive z delom. Njihovo življenje je postavljeno na zaslužek katerega dobe za svoje delo. Čemu ga jim toraj socijalizem hoče vzeti? Ako mu vzameš zaslužek, je-li ne mora poprej pridni delavec postati lenuh, hudodelec, nasilnik? — O, če bi delavci spoznali krive nnuke socijalistov. zavergli bi jih in zamašili si pred njimi ušesa. Tako zahteva njegova čast. njihov blagor, kakor tudi čast in blagor njegove rodbine. Le to zahteva njegova čast, kajti socijalisti hočejo napraviti iz delavca tatu; leto zahtev;« bi h gor njegove rodovine, kajti socijalisti ne razločujejo med tem. kaj je moje in tvoje in so pripravljeni uzeti vsakorsen imetek tuli vdovi in sirotam delavčevim. •Sicer pa je tudi jednakost, katero oznanjajo socijalisti. nezmiselna. ker je nezveršljiva, nedosegljiva. Tone: Kako to misliš? Janez: Čisto naravna, popolnoma nemogoča je taka jednakost. Ako bi bili vsi bogataši, bili bi tudi vsi gospodje. Tedaj bi ne bilo niti kmetov, niti mizarjev, niti vincarjev, niti terg)vcev. niti krojačev itd. Človek znati bi moral vsa rokodelstva, ako bi hotel živeti. Tone: TeJnj bi se morali celo posloviti od čevljev, ker bi nikjer ne bilo nobenega čevljarja. Bosi in nagi in brez klobuka bi morali letati okoli. Pa morali bi tudi biti ali vsi modrijani ali vsi nevedni tepci, ker nikoli še niso imeli vsi enakih darov. Janez: No, vi lis, ali si sedaj razumel ? Tone: Popolnoma. Prisežem ti, da sem se sedaj mahom otresel vseh socijalistiških čenč. Janez: Prav, prav! — Sveti Oče pravijo o so-cijalistiški jednakosti. da nasprotuje naravi sami. „Narava je napravila med ljudmi mnogo in zelo velicih nejednakosti, nejednakosti po duhu, po zdravju, po močeh. To je brez dvoma vgodno posameznim in občestvu, ker je za življenje neobhodno potrebno, da so i različne zmožnosti i različna opravila. Da pa je mogoča različnost oprnvil, potrebna je bistveno različnost premoženja." — Dovolj za dane3! Tone: Smem li upati, da se bodeva še kedaj o tej stvari razgovarjala? — To me neizrečeno za-nimlje. Janez: Gotovo, dragi moj, če te veseli, imela bodeva v kratkem zopet priliko, prerešetavati delavsko vprašanje. Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljnbljana. Vincencijeva družba je v praznik Čistega Spočetja imela v Marijanišču zjutraj sveto mašo, zvečer ob 7ih pa shod v svojem stanovanji na starem tergu. Poročal je milostni gospod prošt dr. Anton Jarc o konferencah, kako zelo da število sirotinskih otrok narašča, število darov pa ne v tej mčri. Med znUnišimi darovi je 100 gld. zapuščine po pokojnem župniku Dobrovskem č. gosp. Jerneju Babniku, ki na še niso izplačani (tako tudi še ne 200 gld., ki jih je blagi nnjki volil za Jeranove dijake, za -dijaško mizo!" Vr.) Prečast. gosp. kanonik A. Zimejic priporoča, da naj bi ulje priinise zbirali darove za družbo „Miklavž," pravi, da je dečkom prinesel zbirko čez devetdeset glJ, ter bili so iz tega z raznimi darovi razveseljeni. Dr. Limpe je poročal, da Marijaniš5a ni še nikoli imelo toliko dečkov, kakor ziaj. namreč 153 vsih skupaj. Bilo je res z njimi veliko opraviti, so pa v obie dobrega duha in gre vse gitdko; tuli bolezni ni bilo letos, kakor lansko leto. Med dečki je 15 gimnazijcev in 4 bogoslovci dozdaj iz te naprave. — Gotovo velika dobrota za inladi sirotinski svet je Marijanišče; Bjg daj obilnega blagoslova in dosti dobrotnikov ! Sušijo se glasovi, dn saj še eaa konferenca sv. Vincencija bi bila v Ljubljani zelo potrebna! Zvonček sv. Jožefa iz Prjedora v Bosni. Tudi pri nas. akoprav bivamo med razkolniki in mahomelci. imuno sveto-mile zornice vsaki dan milostnega časa v „Adventu." Svete adventne zornice, kako verno in upno, dušo prešinljivo napovedujejo rojstvo, priho 1 solnca pravice — Jezusa Kristusa. V času teh zornic pa vzhaja s vitla, najlepša zvezda zg >dnja danica — Marija Devica brez madeža izvirnega greha s očeta; za ta slavni Marijin praznik dobila je ub)ga cerkev sv. Jožefa tukaj, prav lep milodar, velelep > in veliko sliko čistega Spočetja Device Marije. Vzvišeno, verno pobožno, častito in umetnostno je slikana in vpodobljena jedina izmed Evinih hčeri, ktera s p«rvim, z izvirnim grehom omadeževana ni bila Slikala je to nebeško milo podobo redovnica ur-šulinka v glavnem mestu Slovenije; častita predstoj- N niča uršulinske družbe in redovne hčere njene — neveste Kristusove pri cerkvi presv. Trojice v Ljubljani, so jo blagodušno poslale v cerkev sv. Jožefa. Dva mladenča nosila sta sv. sliko, med opravljanjem angeljskega pozdravljenja Mariji Devici, z železničnega kolodvora v župnijsko stanovanje, od tod pa v cerkev Njenega ženina sv, Jožefa. Postavili smo podobo na tabernakelj jedinega glavnega oltarja, kjer bo izpostavljena sv. adventni čas, v šmarničnem mesecu majniku in o večjih Marijinih praznikih. Za slavni praznik čistega spočetja smo jo slovesno okinčali in sijajno z mnogimi lučmi razsvetlili; tako lepo, da celo merzla in mlačna serca v veri so se ogrela, osvežila in bila ganjena; verno-pobožni katoliki pa so sveto se razveselili in spodbujeni bili. Gledajoči na nebeško milo in lepo Marijino podobo so verniki, zbrani v cerkvi, Boga molili, Marijo Devico častili in prosili, posebej za častite njene dobrotnice; pa tudi za vse druge dobrotnike, za zidavo nove cerkve sv. Jožefa tukaj. V torek in saboto je zornica z najsv. daritvijo nove zaveze in sv. rožnim vencem za vse blagoserčne dobrotnike in dobrotnice, kateri so darovali za to istinito siromaško cerkev, koji so pomagali, da se je pripravila triverstna opeka in apno za stavbo velepotrebne dostojnije cerkve rednika Kristusovega v novi rimo-katoliški župniji; pa molili tudi za one, ki bodo dobrotljivo še pomagali, da pridobimo kamenja, stavbinskega lesš, in druge potrebne stvari za novo hišo Božjo. Na izplačilo za VI. peč opeke moralii smo nekoliko se zadolžiti, da smo opekarje izplačali. Brez usmiljenih sere bratov in sester naših po veri, cerkvi in narodu, nismo zmožni napredovati v tem svetem podjetju. Ako se bo še dobrotljivo pomagalo, da se bo zsmogla sozidati nova cerkva tukaj, v večjo slavo Božjo, v češčenje Marije Device in sv. Jožefa, bo gotovo sprosil varh, rednik in krušni oče Sinu živega Boga, da bodo vsa dobra podjetja v Sloveniji še bolje vspevala in obilnije bodo oblagodarjena. Tudi posameznim dobročiniteljem bo sprosil dušnih in telesnih, časnih in večnih blagodarov. V podjetju hiše Božje smo pri sredinji, a dalje ne moremo. Predno bi zamogli novo cerkev postaviti sami, bi se do onda skazilo to, kar smo dosedaj pridobili. Marija-Zvezda v Bosni. (Lepe slovesnosti in delo oo. Trapistov v prid Bošnjakov.) Te dni je bil slovesno blagoslovljen novo vstanovljeni podružni samostan Marijin grad v naselbi Windhorst. Preč. gospod opat P. Bonaventura so v pervo ondi opravili daritev sv. maše. Naselci, večinoma Obrenci in Vest-falci, so bili v obilnem številu pri sv. maši. — Praznik čistega Spočetja se je v Marija Zvezdi prav slovesno obhajal. Po spodbudni pridigi zjutraj je več novincev prejelo redovno obleko Trapistov, med njimi en masni k iz Weingartena na Virtemberškem. Elen koristov je storil slovesno obljubo. Ortoli poli !»ih so milostni gosp. opat Bonaventura imeli slovesno veliko mašo. Pod njihovim obročjem so naslednji kraji v Bosni: Opatija Marija-Zvezda pri Banjaluki, pa podružnici Jožefov tabor v naselbi R'idolfov dol in Marija stan v naselbi Vindhorški. Dalje Marijin dol v Dalmaciji; po vsih postajah so trapiški očetje in bratje, ki so v poslednjih sedem letih izšli iz materine hiše v Marija-Zvezdi. Razun teh je našemu mil. gosp. opatu izročeno duhovsko vodstvo sester presv. Kervi v Bosni, pravi dopis. — Verh tega so prečast. gosp. banjaluški škof opatu izročili župnijo Jozefdol-ske naselbe, koder so naseljeni veči del prebivalci iz Šlezije. Pečajo se Trapisti večinoma z od-gojo ubožne katoliške mladine v prid človeštva in sv. katol. Cerkve. Z Dunaja. (Nekteri opomini o vzgoji.) (K"»ec.) Serdica vzgoje, kakor sem že omenil, je v očetovi hiši. Nekateri mislijo sicer, da more šola napraviti karkoli iz otrok; ali to menenje je popolnoma krivo in napačno. Šola res lahko blagodejno vpliva na serce in čuvstvo otrokovo, toda le na podlagi domače vzgoje. Če pa je otrok že od doma popačen, tedaj je pogosto ves trud katehetov in učiteljev le bob v steno. — Če pa je otrok doma dobro in strogo vzgojan, tedaj je šolska vzgoja šolniku in učitelju verstva lahko opravilo. Otrok, ki vboga stariše, vboga tudi učitelje, jih spoštuje in jim zaupa. Otrok pa, katerega dom& zanemarjajo, ali so mu preveč prizanesljivi ter morebiti njegovo termo-glavost občudujejo kot dokaz nadarjenosti, pri takem otroku je rado zgubljeno prizadevanje in opominje-vanje v šoli. Vsak učitelj in šolnik mi bo v tem rad priterdil. Tacega otroka sicer še lahko včasih ganemo, da si je v svesti svoje krivde, — ali to ganjenje nima stalnosti. Kmalu se razkadi, kakor dim. — V otročjih mladinskih letih ne bi smel otrok imeti lastne volje. Volja dobrih staršev ali poštenega kerščanskega učitelja mu bodi zapoved. Ako pa se mu stariši le enkrat udado, st varili s d s ten nevaren stan, zgubili del očetovskih svojih pravic. O.rok se bode o vsaki priliki skliceval na ta slučaj, jokal in kričal, ali pa toliko časa nadlegoval svoje predstojnike, di se mu zopet spolni njeg)v* volja. In če se je to zgodilo, se škoda ne da več popraviti: vzgoja ni obrodila nikacigi sadu. Zitoraj je potrebno vsakako, da more učitelj vsako svojeglavnost in termo po prestopku več ali manj občutno kaznovati. Če mu pa to ni dovoljeno, potem ne m:>re doseči nobenega vspeha in njegova veljava je zgubljena. (Pač imamo izgledov, da se „sunrkovi gispjdiči' z naj boljših učiteljev norčujejo. Z*kaj?» Rik: „Učitelj naj dosega svoj namen z ljubezajivin, dobrotnim, prijaznim prigovarjanjem." je jalov, osibito pri raz-uzdancih. Rid bi ga poznal tistegi čarolejca, ki bi bil zmižen na tik niSin kij doseii. Pri suro/ih, spridenih, hudobnih paglavcih p)nigi sitnjjelao sredstvo še nekaj, in to je tisto, z»pir ktero ugovarjajo, če tudi gisv. pismo priporoča; zato se tako godi. Oj, koliko otrok bi bilo čisto drugičnih, koliko bi se jih popolnoma ne spridilo, a'^o bi jih prelstoj-niki vsakokrat, kedar st)re kaj napačnega, tak )j primerno strahivili. Vsij velja vzlasti pri de^ji vzgiji izrek pesnikov: „Principio obsta; ser o inilicina o i-ratur !a Koliko surovosti se vili v življenji ži pi milih paglavcih! Sun sem bil priča, ko je I2letei paglavec s pestjo grozd opominjajoči in svareči initeri. Siin sem videl, kako je spačen sin, kUeregi s> v mlaiosti razvadili in ki je hitel ol očeti posle Inje težko prislužene n)vee. vergel stiregi. sUbitnigi očeta po stopnjicah doli. Slučaji, da otroci spile stariše iz hiše in ol domi, da gerdo delajo z njnni ter jih celo telesno poškodujejo, žili, nisj re lki! — In otroci sami! Je-li se ne o meta vaj o čestokrit na javnih prostorih in se li ne pjškoiujejo nevarno? In kako mirno in previdno mora iti večkrat odrasel človek memo tacih potepuhov, da ga ne zasmehujejo in se ga ne lote s palicami ali kamenjem! V cerkvi pred Najsvetejšim vedejo se dostikrat tako, kot bi se niti na prostem ne smeli! R izgovarjajo se, sme-jajo, prodajajo zijala, se sujejo, letajo semtertja in motijo odrasle molivce in čestokrat tudi mašnika samega. Niso li vredni prav ostre kazni. V časnikih beremo da so 14—laletni fantalini mnogokedaj najbolj prekanjeni tatovi, ki celo najboljšim skrivnim policistom delajo preglavice, in mnogo tega bi ne bilo. ako bi stariši otroke že v pervi, zorni mladosti privadili na neogibno spoštljivo pokorščino, pervi pogoj in temeljni kamen vse kasnejše vzgoje. Janez Repič. Božicnica sv. Frančiška Se Tatinskega. (Prosto poslov.). Že v zlatih zvezdicah se nebes blišči, Frančišek praznuje čas svete noči; Izumi mu duša prav ljubke reči: Za Božje premiljeno Datice, Napravi tam v gozdu si jaslice, Pobožne povabi tje množice. In množice rade ga slušajo, Od daleč in blizo prihajajo, Da ljubega Jezuščka hvalijo. Ko sveta se pesem Mu v čast glasi, Tik jaslic Frančišek vesel kleči, Serafsko serce ljubezni žari, Zveličarja vgleda njegovo oko, Prihaja kot Detice na zemljo, Z nebeško svitlobo obdan lepo. Navdušen svetnik povzdigne glas: Oj Detice Božje je tu pri nas. Ljubimo, molimo ga večni čas! In čudo! zdaj vidi vsa množica, Nebeškega milega Deteta. Ter v prahu klečeča moli Ga. Zaupno Te prosim, o Jezček, daj Dospeti do jaslic v nebeški raj Slaviti s Frančiškom te vekomaj! Radoslav. Zahvala Mariji. Černa noč. Vihar razsaja, Grozovito grom bobni; Temna megla vse obdaja In na nebu zvezde ni. Iz oblakov strašno sivih Švigne blisk v oči mi kar; Zdajci množ žrčl pogoltljivih Mi zakrije svitli žar. Tik pred mano pogubljenje, In krog mene strašna noč, Neizmerno osamljenje; — Kdo rešilno da pomoč? Daj pomoč mi, daj rešenje, Pravo pot mi daj. nebó! Pelji zopet me v življenje In razjasni mi temó! Večni čul je prošnje mile, Zvezdo svitlo je poslal, Da me reši grozne sile, Da umiri skušnji val. Zvezda svitla je danica, Krasna, da krasnejše ni; Ona moja je Kraljica, Za njo serce mi gori. Ti Marija si danica, Si razjasnila mi noč, Rajska ti si zavetnica Zmagala sovražno moč. Sprejmi milostno pozdrave. Ki hvaležno se glasé: „Ave, Ti Danica, Ave!" Kliče radostno sercé. S. M. S. Brezmadežna. (Prosto poslov). Kedo je Ona Deva prečastita, Ki vstaja, kakor zarja jutranja, Svit mavrice obleka Nje odsvita, Obličje rajsko milo se smehlja? — Marija je, brezmadeža spočeta, Ki sterla kači glavo je moči; Življenje Nje lepot je versta svčta. Ki vabi vse v nadzemski raj časti. Kedo je ta preveličastna žena, Izvoljena, kot solnca svitli žar, Enaka Nji ni bla, ne bo nobena, Stvarjenja vsiga je najlepši stvar? Marija vir je milosti» dobrote, Zaklade rajske ona vse deli, Varuje vernika kužljive zmote, Ce se v zavetje Njej priporoči. O kdo je mati rajsko Ijubeznjiva, Nad luno krasna, venec je zvezdic; V dobroti milo k sebi nas poziva, Ki rada v sredi lepih je dušic? Marija ta je z Jezuščkom v naročji, Dovoli vsim objeti ga sladko, Ki bližajo v ljubezni se otročji, Poda jim Ona vsmiljenja roko. Mogočna, kdo je vzvišena Kraljica, Strašna kot versta oroženih trum? Sovražnik duš boji se Nje zaklica, Ime mu Njeno vzame moč, pogum: Marija je, ki v boju nam pomaga Doseči zmago zoper kralja tmin; Zato češčena naša Mati blaga, Češčen na veke Jezček Njen je Sin! Radoslav. Razgled po svetu. Amerikansko. Amerikanski Slovenci so napravili veliko družbo in se bode sošla na shod v kakem mestu, morebiti v Jo 1 i et-u — in se posvetovala kako bi napravili veliko amerikansko zvezo — „Jednoto." Zopetnov slovansk list. V Waschingtonu, Street San Francisko, ima vsako soboto izhajati „Dalmatinska Zorau v hervaškem jeziku. V Valley-u, Wasch., so pristopili 29. oktobra naslednji slovenski otroci k pervemu sv. Obhajilu: A. Vrenbov, A. Peternel, M. Malej (najberže tako se mora pisati to slov. ime, ne pa Mali), A. Zalokar, W. Zalokar, J. Tomše, M. Vrenhov, J. Salokar in Uršula Uderman. — To kaže, da mora ondi biti mnogo Slovencev. V Red-Jacket-u, Mich. je škof Vertin posvetil krasne kipe sv. Petra, sv. Jan. Kerstnika, sv. Matija in sv. Barbare, ki so visoke po 6 čevljev. VRockevale, v rudniku, se je poškodoval g. Jan. Lovše, in so ga peljali v bolnišnico. Azija. (Suženjstvo v poganstvu, svoboda v kerščanstvu.) Škof Grassi, apostoljski vikar severnega Šan si, poroča: V teku celega letošnjega leta smo videli vsaki dan v naši stolnici provincije Tai-juen-fu dolge ka ravane mladih deklet in mater z majhnimi otroci. Nekatere med njimi gredo peš, gnane kakor živina, druge sedé na mulah, konjih, oslih ali na ogromnih vozeh, kakoršne rabijo pri prevažanji žita. Te ženske so pokrite po leti z revnimi cunjami, po zimi pa z ovčjimi ali kozjimi kožami. Reve ženejo v gosti tolpi proti južnemu delu provincije ali tudi v Hu-nan, ker prodane so, prodane, oj, od lastne ro-dovine! V kratkem času, ko pišem te besede, se peljeta pred našo hišo dva voza, na katerih je okoli trideset mladih in starih žensk, ako ne štejem onih. ki so na konjih, ali ki gredo peš. Spremlja jih številna eskorta Hunanskih prebivalcev, oboroženih s sabljami in nožmi. — Kdo ne spozna dobrotljivost kerščan-stva, ki se povsol trudi sužnjost, odpraviti! Oceanija. Misionar in dva mlada Kanaka z Gril-bertovih otokov v Vatikanu. Dne 18. julija t. 1. podelili so sv. Oče avdijenco O. E. Bontemps u, misijonskemu predstojniku mikroneškega vikarijata, z dvema novospreobernjencema, Patrikom in Janezom, katera je predstavil kot pervo pridobitev za kerščanstvo na Gilbertskih otocih. O. Bontemps je pervi zasadil križ na teh otocih, kakor vzvišeno znamenje katoliške civilizacije. Sv. Oče so z veseljem sprejeli kot darilo pervi katekizem, izdan v jeziku, katerega go-voré na Gilbertovih otocih. Čudili so se lepoti tega jezika, ko sta Pa trik in Janez klečč odmolila „Ave Marijo." Ko so se povernili v svoje stanovanje sv. Oče, niso pozabili svojih sinov z Gilbertovih otokov, ampak še tisti večer jima so poslali zelo lepo sre-berno svetinjo. V starih časih so vlačili pred prestol cezarjev zmagane narode, z uklonjeno glavo, vsled sramote in obupa. Sedaj pa vidimo pred prestolom, katerega je postavil Konštantin, prav tako zmagavce — misijonarje kakor tudi zmagance — novospreobernjence, otroke jednega Očeta. Obraz se jim sveti sreče in radosti, ukljub vsej razliki plemén in telesnih barv se ljubijo resnično z bratovsko ljubeznijo. Amerika. Misijoni v Novi Mesiki. Videvši škof Chapelle, da v njegovi škofiji vedno bolj pomanjkuje duhovnov, se je podal v začetku tega leta na Francosko, da bi dobil nekoliko misijonarjev. Obiskal je po versti škofije Clermont, Rodez, Mende in Lijon. Nadalje se je mudil po semeniščih, kjer je z zgovorno besedo popisoval objokovanja vredne razmere narodov, kateri so njegovi skerbi izročeni. Njegovo na-vduševanje ni bilo brez vspeha: Devetnajst bogo-slovcev, katere je ganilo žalostno stanje katoliških misijonov v Santa-Fe, je zaželelo misijonariti pod vodstvom škofa Chapelle-a. Nova Mesika se razširja med Tehasom, Arizono, Colorado in Mesiko in je gorata pokrajina nekaj stotin metrov nad morsko gledino. Tu prebiva nad 200.000 Mesticev, ki so nasledniki nekdanjih španjskih naselnikov, in okoli 30.000 Indijancev raznih plemen. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec gruden (december), a) Glavni namen: So. Cerkev na Španjskem in Portugalskem. b) Posebni nameni. 19. S. Adjnt. Sv. Oče. Odvernjenje velikih težav povernje-nja k sv. Cerkvi. Bogu dopadljivo razlaganje težavnega stanja. 20. S. Amon in torarši. Vojaški stan. Delavske in pomočniške družbe in njih predstojniki. Znanstveno početje. 21. S. TomaŽ apost. Prav posebno molitve potrebni duhovni. Moč in serčnost za odvernjenje pohujšanja. Spreobernitev 3 visokih gospodov. 22. S. FiaViJan. Občinske volitve. Zunaj fare bivajoči žup-ljani. Dušna iu telesna verloat v poklicu. Dobre službe. 23. S. Viktorija Hude skerbi mnogih keršč. mater. Pomoč za spolnjevanje spoznanega poklica. Važno znanstveno podjetje. 24. Četerta adveatua nedelja. Sveti večer. Vredna priprava na prihod Gospodov. Odvernjenje novoajdovskih božičnih razvad. 25. Božič ali rojstvo našega G. J. Kr. Zmaga ljubezni božjega Deteta nad merzlimi človeškimi serci. Vladajoči knezi. Znnska revščina ubožcev. 26. S. Steian. Mjinianske kongregaeije tergovcev. Z branjem romanov spačeni duhovi. K.at. vredniki. Kadetje. 27. S. Janez Bf. ,.Pospešitelji molitvenega apostoljst va/' Težke zadeve mnogift dušnih pastirjev. Potolaženje razburjeuih značajev. 28. Praznik nedolžnih otročifcev. Mnogo nekersčenih od-raslth otrok. Vedni boj za vstanovitev katoliške šole. 29. S. Tomaž Beket Brazilija. Premaganje mnogih ovir ljudskega misijona. „Duhovni m obhajana." Prestavljavne zadeve. 30. S. Rajner. Razširjanje in cvet bratovščine sv, Družine. Usmiljene sestre sv. K.arola Borom. Jetniško duhovsko pastir- stvo. 31. S. Silvester. Končanje leta v hvaležnosti in pokori. Vsi, ki so umeril tekom tega leta. Vse poslane, pa še ne uslišane zadeve. Umerh iz decembra in prih. januvarja v apostoljstvu in bratovščini Jezusovega Serca. U. Bratovske zadeve S. lj. Oospt presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive pnprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca 8v. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov, Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo, prešeat-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastno pregrehe. — Zk srečo pri domači živinici. — Za zdravje na nogah priporočen Jezusovim ss. ranam, N. lj. Gospej presv. Serca, sv. Jožefu in svojim patronom. — Neprijetna zadeva, da bi so skorej rešila Bogu in resnici na čast, pa nedolžnim v potolažbo. na prošnjo N. lj. Gospe dobrega sveta. sv. Jožefa in sv. Antona Pad. — I)< bro pripravljenje mladine na božične praznike. — Tolažba zatirani Cerkvi od Deteta Jezusa za Božič. — Neka zelo nesicčna in uložna Družina, da bi po usmiljenji Svete Družine J. M. in Jožefa bila rešena iz bridkosti, serčno priporočena. — M«.? prif.f ročfn Na>i lj. Gospej v boleh n osti za poterpežljivo in pohlevno serce ter za 1ju1k> zdravje. — Skorej nepoboljšljiv pi-jai.ec in preklinjavec za spreobernjenje. — Skerben oče. da b1 s« mu jore«"ilo oln ke kerš