Poštnina plačana v gotovini. ■
Maribor, četrtek 5. marca 1936
Štev. 54. Leto X. (XVII.)
ARIBORSKI
Cena 1 Din
'i
« r t to
VECERNIK
tkmMitvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. >1 < laiatan urednittva 2440, uprava 3466 lakaja rasen nadalja ia praznikov vsak dan ob 14. uri > Valja maaaCna prajamsn v upravi a« po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din i Oglasi po oenlfcu > Oglaas sprejema tudi oglasni oddelek „Ju*rn" v Ljubljani / Po&tni čekovni račun it. 11.408
VI
JUTRA
99
ffcatifoe v foMimsketu
tAHft DAfUUU
Potek nedavnega zasedanja ljubljanskega banovinskega sveta je postal za Maribor in vse obmejno ozemlje poučen in zanimiv v tistem trenutku, ko se je v banovinskem svetu dvignil gorenjski kmet Jan in predlagal, da naj se okrne Za mariborsko gledališče predvidena postavka Din 330.000 dinarjev, ki naj se yPorabi za planšarstvo in govedorejo.
. Ce proučimo novi banovinski, proračun, premotrimo poedine postavke ter izvzamemo vse tiste postavke, ki so vključene v splošnih proračunskih označbah, Prodira spoznanje, da so prvotne postavke navzlic stavljenim predlogom ob priliki zasedanja banovinskega sveta v bistveni meri obveljale. In to tudi tam, kjer je bil Maribor in obmejni okoliš radi neuvaževanja morda prikrajšan. Največja banovinska dotacija gre iz proračunske-ža naslova za socialno politiko In narodno zdravje v iznosu 2,871.686 dinar-. Jev, od katerih je namenjenih mariborski splošni bolnišnici 2,452.245 dinarjev. Za
*em sledi banovinski prispevek iz naslova banovinskih zavodov, podjetij in ustanov v skupnem iznosu 656.755 dinarjev, vQd katerih odpade na banovinsko vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru 321.620 dinarjev kot banovinski prispevek. Razen socialno političnih in narodno zdravstvenih ter kmetijskih ustanov v Mariboru pa je v novem proračunu, kakor v vseh prejšnjih, deležno banovinske podpore tudi mariborsko kulturno življenje, kjer srečamo skupni znesek 411.500 dinarjev in je od tega namenjenih 330,000 dinarjev mariborskemu Narodnemu gledališču. Ostali zneski pa se porazdelijo na razne mariborske kulturno znanstvene ustanove, kakor Zgodovinsko in Muzejsko društvo tfer banovinski arhiv. Skupno bi torej mogli zaokrožiti dotacijo ^novine mariborski kulturni, socialnopolitični, zdravstveni in kmetijsko pospeševalni dejavnosti na štiri milijone dinarjev. Pri sestavi novega banovinskega Proračuna so bile očividno merodajne tiste proračunske smernice, ki so se uveljavile ob priliki vseh dosedanjih banovinskih proračunov, in ne izkazujejo torej nobenih novih pobudb ali zamislekov. Ostale dotacije se skrivajo v splošnih Proračunskih postavkah iz naslovov finančni oddelek, tehnični oddelek ter od* delek za trgovino, obrt in industrijo.
Maribor, ki ga je v letih od 1920 na-Drei doletela marsikatera demontaža, bi nedvomno zaslužil, da bi se vnašali v banovinski proračun gotovi kompenzacijski zneski, ki naj bi omogočili to ali > pobudo. Mesto tega pa je celo grobih »»varnost okrnitve dotacije Narod-fietnu gledališču, kar bi bilo istovetno z Uničenjem naše edine mariborske kultur-110 umetniške, odrske ustanove. K sreči ie uspelo odbiti ofenzivo proti našemu Gledališču in preprečiti, da se ni zgodilo ilekaj, kar bj imelo nedogledne posledice n kar bi nam bilo v nepopravljivo sra-|oto. Mariborski zastopniki pa naj bi se b Priliki bodočega proračunskega razpravljanja z vso silo zavzeli za to, da se Cenjena dotacija zviša in s tem omo-r^i mariborskemu gledališču, da bo lah-s? u,strezalo prestižnim zahtevam, ki se spyijo obmejni nacionalni kulturni po-
0janki kakor je mariborsko Narodno eledali§če.
Znamenja grozečih vojnih zapletliaiev
MUSSOLINI JE PODRŽAVIL VSE BANKE IN DOBIL POPOLNO KONTROLO NAD PRIVATNIM KAPITALOM. — SOCIALIZACIJA NAJ BI BIL NAJHUJŠI SUNEK SANKCIJSKI POLITIKI.
RIM, 5. marca. Sklepi zadnjega ministrskega sveta so povzročili v vseh politčnih, gospodarskih in finančnih krogih senzacijo, ker dokazujejo, da je Italija odločena iti svojo pot do konca brez ozira na levo in desno. S posebnim ukrepom vlade so se namreč vse banke in denarni zavodi v Italiji podrža-viU>ln so prenehali biti privatna last. Preko noči se bodo preosnovale v javno pravne kfeditne ustanove. S tem je Mussolini dobil popolno kontrolo nad vsem privatnim kapitalom, ki se bo lahko uporabljal za vojne svrhe. Gre za pričetek socializacije, ki dokazuje, da računa Rim z vojnimi zapletljaji. To je najhujši sunek Italiji proti ženevski sankcijski politiki.
Švica odpovedule Društvu narodov gostoljubnost
K MISTERIOZNEMU POSETU ŠVICARSKEGA PREDSEDNIKA MOTTE PRI OSEMNAJSTORICI. — ŠVICA PRIHAJA V NEPRI-' JETEN POLOŽAJ?
PARIZ, 5. marca. Kakor poroča »Jour« iz zanesljivih ženevskih virov, je obiskal švicarski zvezni predsednik Motta včeraj vseh 18 članov sankcij*, skega odbora v glavnem tajništvu Društva narodov. Pri tej priliki je Motta opozarjal na resne posledice nadaljevanja, oziroma poostritve sankcijske politike, ker bi Švica po izstopu Italije iz Društva narodov prišla radi sosedstva Nemčije in Italije v sila neprijeten položaj, ker bi potem Društvo narodov, dejansko predstavljalo koalicijo proti nečlanom Društva narodov. Spričo takšnih okolnosti bi bila Švica prisiljena odpovedati gostoljubnost na švicarskih tleh in to tem bolj, ker se v Švici pojavlja gibanje, ki je naperjeno proti Društvu narodov.
Flandin Mussolšniiu: Ali... ali...
PARIZ, 5. marca. »Matln« poroča: Zunanji minister Flandin je dal rimskemu francoskemu poslaniku grofu Chambrunu telefoničnl nalog za demaršo pri Italijanski vladi. V tej demarši se pojasnjuje stališče Francije v zvezi s po- ' sredovalnlm predlogom odbora trinajstorice, Franclja želi likvidacijo spornih slučajev med velesilam!, če bi ta poslednji poizkus ostal brez uspeha, potem naj Italija ve, da ne bo Franclja za dolgo dobo v položaju, da bi karkoli mogla napraviti za prijateljsko Italijo. Če meni italijanska vlada, da lahko ta poizkus sabotira, potem ne preostane Franciji nič drugega kakor da je soudeležena pri striktni izvedbi določb ženevskega pakta v duhu dobesedne interpretacije?
Pu&tutd
Abesinc na usodnejših postojankah
VOJNO POROČILO 146 IN ARMADA RASA IMBRUJA. — PRETIRANE RECI. — V ADDIS ABEBI MOLČIJO.
RIM, 5. marca. Ministrstvo za tisk in propagando je objavilo komunlkej št. 146 Badoglijevega vojnega poročila, v smislu katerega je bila v pravcu Šire poražena tudi doslej in taktna vojska rasa Imbruja na eritrejski fronti. Vest o zmagi italijanske vojske nad rasom Imbrujem se komentira tako, da je ta vojska bila sicer maloštevilnejša od vojske rasa Mulugeta, rasa Kase in rasa Se-juma, da je pa bila med najboljšimi. V službenem poročilu iz Asmare se zatrjuje, da je vojska rasa Imbruja štela 30.000 vojakov, in da so bili vojaki dobro opremljeni In oboroženi z modernim orožjem. Značilno je pisanje »Mes- j saggera«, ki navaja, da Italija sedaj po uničenih eritrejskih sovražnih armadah ne more več reševati abesinskega vprašanja na osnovi ženevskih komprOmi-1 sov In da so radi tega zaman vsi poizkusi, da se Italija zadrži v njenem na-predovanju.
PARIZ, 5. marca. Havas poroča iz Addis Abebe, da molči abesinska vlada glede poraza na severu in se šušlja o italijanskih pripravah za ofenzivo na južni fronti.
ADDIS ABEBA, 5. marca. Reuter poroča, da se v abesinskih vojaških krogih odločno demantirajo italijanska poročila o popolni zmagi italijanskih čet. Tudi poročila o izgubah so pretirana. Vojska rasa Sejuma, Imbrua in Kase so se v popolnem redu umaknile na nove postojanke in se pripravljajo, da se postavijo Italijanom v bran. Havas poroča, da se je sedaj fronta spremenila v korist Abesincev, ki imajo sedaj mnogo ugodnejše postojanke, kakor preje.
Mala antanta — gospodarska celota
PRAOA, 5. marca. Gospodarski svet male antante je zaključil svoje delo. Uspeh omenjenega zasedanja gospodarskega sveta male antante Je izmenjava ratifikacijskih listin 13 romunsko-češkoslovaških dogovorov, ki stopijo takoj v veljavo. Tudi se je med Jugoslavijo In Češkoslovaško podpisal dogovor, ki se tiče dvojnega obdavčenja. Gospodarski svet male antante Je sklenil, da se sestane k prihodnjemu zasedanju dne 1. oktobra v Bukarešti. V svojem go-: voru na zaključni seji je vodja jugoslovenske delegacije Predič izjavil, da je ta sestanek ponovno potrdil pozitivne rezultate dela male antante.
SCHUSCHNIGGA MIČE V BUDIMPEŠTO TN RIM.
BUDIMPEŠTA. 5. marca. Havas poroča: Schuschnigg in Gombos pojdeta dne 18. t. m. v Rim. Pred tem bo Schuschnigg posetil Budimpešto.
NOVA STRANKA?
V krogih vladnih poslancev, pa tudi opozicijskih poslancev se pazno spremlja akcija, ki jo je pokrenilo vodstvo novega skupščinskega narodno-seljačkega kluba z namenom, da se organizira nova politična grupacija, ki bi nosila obeležje novega zemljoradniškega pokreta. Stranka bi se nazivala Narodna seljačka stranka in bi bilo v to svrho med poslancema Vojo Gjorgjevlčem in dr. Dragutinom Jankovičem, bivšim poljedeljskim ministrom, več sestankov, pri katerih so sodelovali tudi politični eksponenti iz beograjskega okoliša. Nosilca nove politične organizacije v Hrvatski in Slavoniji naj bi bila prof. Maštrovič in Luka Kostran-čič.
KMEČKA SAMOPOMOČ?
»Domoljub« piše, da se' je v Zagrebu nahajal bivši poslanec Janez Brodar, ki je »stopil v stik z vodilnimi krogi hrvat* skih kmetov glede skupnega nastopa za kmečko samopomoč v državi«.
POLITIKA IN SADIKE.
Narodni poslanec Milan Vukičevič ja prijavil beograjskemu okrožnemu sodišču, da so mu neznani kmetje v noči na 29. februarja uničili sadovnjak, ki se nahaja ob cesti med Beogradom in Orocko, Naslednjega dne so bile vse h' zemljd poruvane sadike raztrešene vzdolž ce* ste. Vukičevič navaja v prijavi, da je td delo njegovih političnih nasprotnikov In se je preiskovalni sodnik podal v sadov ujak, da vrši preiskavo in zasliševanja. O INTEGRALNEM NARODNEM JUGO* SLOVENSTVU.
Ob priliki načelne proračunske razprave v Narodni skupščini je govoril v ime* nu poslanskega kluba JRZ narodni po* slanec Živko Sušič, katerega govor pri* naša »Samouprava« v celoti. Zanimiv ja pasus: »Stojimo na liniji enotne, unitarna države in integralnega narodnega jugo-slovenstva. Na tej liniji stojimo in bomo na njej ostali.« O tem govoru nismo v tukajšnjem radikalskem tedniku in drugih slovenskih radikalskih listih zasledili še ničesar.
Drobne od vsepovsod
Jugoslovansko-italijanska trgovina v znamenju sankcij. V januarju 1936 je znašal jugoslovenski izvoz v Italijo 4.1 mili-ionov dinarjev napram 50.3 milijonom Din v letu 1935. Jugoslovenski uvoz iz Italije pa je padel v istem času od 35.7 na 0.1 milijona dinarjev.
Edvard VIII. se bo zaročil? V pariških diplomatičnih krogih so se razširile vesti o zaroki angleškega kralja Edvarda VIII. z bivšo špansko infantko princeso Marijo Kristino, hčerko bivšega španskega kralja Alfonza XIII.
Namesto odstopi v šega grškega vojnega ministra generala Papagosa je grški kralj imenoval za vojnega ministra šefa kraljevega vojaškega urada generala Strin-berja.
Francoske parlamentarne volitve bodo dne 19. aprila, ožje pa dne 26. aprila t. L-
Komunistična propagandna centrala se' je iz Pariza preselila v Basel.
Televezljski prenos na velike daljave se je uvedel na progi Berlin—Leipzig.
Angleški vojni proračun za leto 1936/37 ie za 155 milijonov funtov šterlingov večji od lanskega.
V Španiji divjajo snežni viharji in je v nekaterih pokrajinah sneg zamedel več vlakov. Promet je znatno otežkočen
Stran 2.
Mariborski »V © č e r n I li« Jutra
V Mariboru, dne 5. III. 1936.
Soludske veste
Smuške tekme za slovansko sokolsko pr-venstvo
Lepi uspehi naših Sokolov - Sestra Vida Zemljičeva ii Maribora se je plasirala pri tekmi v smuških tekih na 4. mesto
Za širšo javnost skoro neopaženo so ral na prvo mesto br. Adolf Cvišenber-se nekaj dni po Olimpijadi v Ga-Pa vršile III. smuške tekme Zveze slovanskega Sokolstva za Hanžekov pokal v Puster-tiah na Češkoslovaškem. Obenem s tekmami za slovansko sokolsko prvenstvo so se vršile tudi smuške prvenstvene tekme Češke Obec Sokolske. Jugoslovansko Sokolstvo se je udeležilo smuških tekem za prvenstvo SSS z osmimi tekmovalci in s tremi tekmovalkami.
Med tekmovalkami je bila tudi Maribor* čanka s. Vida Zemljičeva, članica Sokola matice. Naši tekmovalci zaradi letošnjih neugodnih snežnih razmer niso bili najboljše pripravljeni, vendar pa so v ostri konkurenci dosegli lepe uspehe.
Pri tekmah v teku na 18 km je v I. razredu dosegel br. Lovro Ženiva (Sokol Gorie) med slovanskimi tekmovalci prvo mesto v času 1:23.29. Sloviti češki sokolski tekmovalec Šulc se je plasiral na sedmo mesto. V II. razredu je dosegel med 75 tekmovalci br. Zdravko Spor (Sokol Javornik) 12. mesto. V teku na 10 km si je v ostri konkurenci priboril br. Adolf Cvišenberger (Sokol Jesenice) 4. mesto. V smuških tekih je dosegel med 20 tekmovalci br. Slavko Urbar ^Soko' Jesenice) prvo mesto. V smuških tekih v III. razredu se je plaši-
ger.
Pri tekmah v prostih skokih je dosegel prvo mesto br. Ivan Zupan (Sokol Jesenice). V sestavljeni tekmi (teki in skoki) pa se je plasiral na prvo mesto br. Lovro Žemva (Sokol Gorje) in s tem postal slovanski sokolski smuški prvak v sestavljeni tekmi. Celotni rezultat tekem za Hanžekov pokal je naslednji: ČOS 2575.50 točk, SKJ 2326 07 točk. — Zmagala »e ČOS z razliko 250.53 točkami.
Pri tekmah v smuških likih si je v hudi konkurenci priborila tretje mesto s. Zdenka Ožtnanova (Sokol Kranj), četrto mesto pa s. Vida Zemljičeva (Sokol-matica Maribor). V sestavljeni tekmi (tek na 8 km in smuški liki) se je plasirala na drugo mesto s. Zdenka Ažmano-va, v JI. razredu sestavljene tekme pa si je priborila drugo mesto s. Vida Zemljičeva.
V vsei; disciplinah je tekmovalo 335 tekmovalcev in tekmovalk. Smuške tekme za slovansko sokolsko prvenstvo so pokazale, da ima Jugoslovansko Sokolstvo prav dobre smuške tekmovalce, ki bodo v bodoče lahko dosegli 'še lepe u-spehe.
jfsfKidatske živijekje Uvoz perutnine v Nem^jo zopet dovoljen
Mariborski okrožni odbor Kmetijskih podružnic je prejel veselo sporočilo v zvezi z vlogo, ki jo je bil naslovil na ministrstvo trgovine radi prepovedanega izvoza perutnine v Nemčijo. V svojem odgovoru sporoča namreč ministrstvo trgovine tukajšnjemu okrožnemu odboru kmetijskih podružnic, da je Nemčija dovolila za mesec marec uvoz za 400.000
nemških mark vredne klane perutnine iz področja bivše mariborske oblasti. V zvezi s tem so se cene perutnini zopet dvignile in je zaenkrat preprečen strahovit udarec, ki je s prepovedjo uvoza perutnine v Nemčijo občutno ogrožal eksistenco mnogih naših obmejnih kmetovalcev.
doHuui tattf&edi
Siovenska staroVatolfška cerkev v Mariboru
Drugi redni letni občni zbor mariborske starokatoliške cerkvene občine
Preteklo nedeljo dopoldne je imela po svečanem cerkvenem opravilu mariborska slovenska starokatoliška cerkvena občina v zgornji dvorani Narodnega do-
ma svoj drugi redni letni občni zbor, ki ga je vodil namesto umrlega predsednika Toneta Hrena podpredsednik g. Ivan Vrabl. Zbrani starokatoliki so častno po-
častili spomin pokojnega predsednika Toneta Hrena, po katerega prerani smrti je nastala v njihovih vrstah globoka vrzel. Svojemu dragemu predsedniku je cerkvena občina storila, kar je pri svoji skromnosti zmogla. Trije svečeniki in mnogo vernikov ga je spremilo na njegovi veličastni zadnji poti.
Podrobno cerkveno gibanje je orisal navzočim tajnik cerkvene občine duše-brižnik g. Franjo Šegula. Lani je število starokatoličanov naraslo za 114, in sicer 107 pristopov ter 7 rojstev. Od novega leta pa je pristopilo 9 članov in je v rojstni knjigi zabeleženo eno rojstvo. Siužba božja se je lani vršila redno vse nedelje in praznike, kakor tudi na državne praznike in spominske dneve. Službe božje so bile dobro obiskane, ob večjih praznikih pa je bil celo naval. Tajnik g. Šegula je z zado.voljtsvom ugotovil, da se starokatoliška Cerkev lepo širi in je viden razmah zabeležiti z ustanovitvijo samostojne cerkvene občine tudi v Celju. Sporočil je nadalje vernikom, da mu je bila v februarju poverjena funkcija kurata in z njo vsa dušebrižniška služba na področju mariborske slovenske starokatoliške cerkve.
Prav tako z zadovoljstvom je poročal, da žive starokatoliki s pravoslavno cerkvijo v Mariboru v najlepših odnošajih.
Starokatoliška in pravoslavna sta ena vera, loči ju le obred. V poročilu se je tudi tajnik spomnil umrlega predsednika, ki ga bo starokatoliška cerkev ohranila v trajnem spominu.
Ob koncu svojega poročila je še tajnik g. Šegula v kratkih in stvarnih izvajanjih prikazal, kaj je starokatoliška cerkev in kaj hoče. Naglasil je, da so bila sprva različna mnenja o starokatoliški cerkvi, ker naše ljudstvo ne pozna bistva staro-katolicizma, drugi pa so zopet uporabili okolnost. da odvrnejo ljudstvo od »nesreče« in »krivoverstva«. Starokatoliška vera ni nova vera in zaradi tega tudi ne kriva vera. Starokatoliška cerkev je cerkev katoliška v popolnem pomenu besede, ker uči Kristov nauk v smislu pravoverne Kristove Cerkve prvih stoletij, na-' slanjajoč se prvenstveno na sv. pismo in ustno izročilo. Starokatoliška cerkev odklanja rimski primat, da bi bil rimski papež opolnomočen in nezmotljiv poglavar Kristusove Cerkve. V tem je razlika med starokatoličani in riniokatoličani, ki verujejo v to najnovejšo dogmo rimske cerkve. Glede uprave cerkve pa je starokatoliška oerkev narodna, ker imajo vsi verniki besedo pri upravi* cerkve in je tudi obredni jezik narodni, ker ne smatrajo starokatoliki svojega jezika manj vrednim.
Zato so slovenskim starokatolikom bratje vsi ljudje po Kristusu, zlasti pa kristjani Jugoslavije, v trdnem prepriča-
nju, da smo Jugoslovani enakopraven IB enakovreden narod pod milim solncem,
dobro se zavedajoč, da je- spas le v tem spoznavanju in v uveljavljanju načel likega borca Grgorja Ninskega, velikega^ jugoslovanskega škofa StrossmayerM» v izpolnjevanja opqrake_j^tfiga kojnega viteškega
Zedinitel$: Ičilfcaj« il Jugoslaviji
Svoje poročilo je tajnik kurat g. Šegula zaključil s prelepimi besedami: »Nič nas ne sme razdvajati, marveč druži in veze naj nas vse, kar je skupnega, resničnega in iskrenega: En Bog, en Gospodar in Oče vseh in naš ljubljeni mladi kralj Peter IU*
£ledilo je nato poročilo cerkveneg* gospodarja in blagajnika g. Podgornika. Prve krščanske cerkve so bile strogo samoupravne in je taka tudi današnja starokatoliška cerkev, ki je mimo tega demokratična, ljudska in narodna v najširšem pomenu besede. Starokatoliška cerkev si ne kupiči premoženja pod teni ali onim imenom, da bi ga tako iztrgala iz rok naroda, vernikov, marveč ga pre-pušča v upravljanje in razpolaganje narodu. Zato skliče škof vsako leto cerkveni zbor ali sinodo, ki sklepa o upravljanju celokupne cerkve in se zato se' stane tudi vsako leto občni zbor vsake cerkvene občine, na katerem imajo verniki odločilni glas pri upravljanju premoženja cerkvene občine.
G. Podgornik je podal po uvodnih besedah podrobno blagajniško poročilo, A katerega je razvidno, da je imela mariborska slovenska starokatoliška cerkvena občina okrog 20.000 Din skupnega denarnega prometa. Da je zamogla občina nakupiti razmeroma precej inventarja in da razpolag še z lepo vsoto gotovine, ic predvsem zasluga vrlega in nadvse idealnega in požrtvovalnega kurata g. Šegule, kj ni obdržal za sebe ničesar, kar so WJi poklonili verniki ob priliki porok., pogrebom in krstov’, marveč je odstopil vse cer-kveni občini in je še marsikateri znesek kril iz svojega žepa. Pripomniti moramo, da izvršujejo v smislu pravega Kristusovega nauka starokatoliški svečeniki vse cerkvene in verske obrede brezplačno »»* da .ie pozna starokatoliška cerkev nolK' ne tarife in nobenih taks.
Pri volitvah upravnega odbora Sloven* ske starokatoliške cerkve je bil izvoljen za predsednika Leopold Reja, za pod' predsednika Franjo čoš, za tajnika kurat Franjo Šegula, za blagajnika Filip Pod' gornik, za odbornike pa: Franjo Banic* Franjo Mikec, Anton Zelenko, Joško Stud* nička, Ivan Vrabl in Stanko Hiti. Kot delegat za sinodo je bil izvoljen predsednik g. Reja.
Pri raznoterostih so Starokatoliki razpravljali o tem in oneni in so bili spre' jeti važni sklepi, ki bodo v korist xkv mahu Slovenske starokatoliške cerkve.
EVGENIJ SABANOV;
Maščevanje juofeutja Ka&ajg
Rte M A N
»Sedaj je dr. Vang Čeng odpravljen«, je vzkliknil dr. Evarist. »Nihče na vsem vesoljnem svetu mu ne bo več verjel, da jc bil kdaj zares na Maklenu, da je tu videl vzrejevališče m pošasti, da je pobegnil na velikanski ujedi in da pripravlja dr. Servacij Evarist uničenje človeštva. Za vse čase bo drzni Kitajec pred oblastvi ;n ljudstvom norec, ki živi v blaznih prividih svoje bolne domišljije. In tudi tu ni nobene priče njegovega dela več. Vsi trije njegovi rojaki leže mrtvi na dnu dve sto metrov globokega docela nepristopnega prepada. Čestitam dr. Servacij Evarist! Sijajna, dragocena zmaga!«
Tako se je tudi zgodilo. Zastonj je dr. Vnng-čeng obupno vil roke, pripovedoval in prisegal, da si vse tiste zgodbe ni izmislil, ampak jo je res doživel. Nihče *nu ni več verjel. Ko je postal v svojem obupu celo nadležen in nasilen, so ga vtaknili v norišnico, nazadnje so ga pa kot neljubega tujca izgnali preko meje. Časniki vsega sveta so še nekaj dni pisali o tej zanimivi dogodivščini, objavlja li slike dr. Vang-Čenga, nato so tudi oni
utihnili. Kitajec je bil pozabljen. Toliko je bilo novih zanimivosti, ki so zaposlovale reporterje in urednike svetovnega (tiska ter poročevalce rtydiofonskih od-dajnic.
Prebivalci Maklena so utegnili komaj megleno slutiti, da se je v tistih dneh nekaj dogodilo. V vzrejevališču so vedeli pisanopolti delavci, samo to, da so na-nagloma in na čuden način izginili njihovi štirje kitajski tovariši. Vendar za njimi niso žalovali. Niso jih marali. Nekaj tujega, neprijateljskega je bilo med njimi in rumenimi sinovi dežele sredine. V gradu samem so pa vedeli samo to, da so priletela od nekod tuja letala, se ustavila za nekaj minut na tleh se zopet dvignila v zrak ;n izginila. Kakšna so bila in čemu so priletela, niso vedeli. Tudi tega ne. da so izginili štirje Kitajci, saj v vzrejevališče niso smeli in jim je bilo vse kar je tam bilo in kar se je dogajalo bolj tuje ka*or življenje črnih pritlikavcev v močvirnatih pragozdovih afriškega Konga.
Edini, ki ie vse vsaj slutil je bil inž.
Atanazij Gal. Poleg dr. Vang-čenga ga je presenetil hi pretresel.
»Torej ni uničevalec kultur hormonov in živali profesor Hilarij Kabaj sam!« je vzkliknil. »Uničeval jih je ta skrivnostni Kitajec... Toda kako? S kakšnimi neznanimi sredstvi si je pomagal? Kako je mogel prelisičiti iisjaka dr. Evarista?«
Toda tega niti dr. Evarist sam ni vedel.
»Mirno tega je izvršil to, kar sem sam šele nameraval...«
Inž. Atanazij Ga! se je spomnil svojih prvih misli na beg s pomočjo velikih u-jed. Tudi on je snoval načrt, kako bi obvladal te ogromne ptice ter jih prisilil, da bi odnesle njega in ljubljeno deklico iz maklenskega ujetništva v zlato svobodo širokega sveta za gozdovi in gorami. Toda njegovi načrti so bili komaj rahle sanje, ko jih je skrivnostni Kitajec že uresničil in s tem pomoril inž. Galu vsaj zaenkrat vse svetle upe. Gal je sedaj vedel, da bo njegov brezdušni sorodnik pazil na ptice kakor na punčice svojih oči in se ni motil. Dr. Evarist je o-skrbel kletke /. zapahi, ki jih je znal zapirati in odpirati le on sam. Dostop do rešilnih ptic je postal tako nemogoč ali vsaj silno težaven in nevaren.
Inž. Gala se je polotil prvi obup. Ko bi bil spoznal prej Kitajca, bi bil lahko de-
lal z njim skupaj in uspehi bi bili čisto drugačni. Morda bi bil dr. Servacij Eva* rist že premagan, uničeni bi bili vsi njegovi peklenski načrti...
Sedaj je brezdušni starec triumfiral-Nič več ni stalo na poti do uresničila njegovih peklenskih sanj. Pač — mogl° bi se storiti ali vsaj poizkusiti še nekaj-pregovoriti profesorja Kabaja, da opus*1 svoje nadaljnje delo... Inž. Atanazij je vedel, da njegov sorodnik še ni nioge’ izviti profesorju njegove skrivnosti. Sam, brez Kabajevega sodelovanja, torej ne more vzgajati pošasti! Toda kdo in kako naj pregovori profesorja? In cf ga, kaj bo potem storil dr. Evarist? Ifl2, Gal je to predobro vedel, da .s~ qe b° strašil nobenih sredstev. Nastavil boKa' baju nož na prsa: delo ali smrt...
Vendar se je odločil in povedal Apol°' nji svoj načrt.
»Govori z očetom,« ji je dejal. Povej mu, da slutiš, kakšni so njegovi in dok' torjevi nameni. Prosi ga pri očetovsK ljubezni do tebe. naj opusti svojo pekle^ sko nakano. Z njo ne povzroči neskofl' čnega gorja samo človeštvu tam zunaJj ampak uniči tudi tvojo srečo in živl3e' nje. Ako te zares ljubi, se tvoji proš111 ne bo uprl.«
»Poizkusila bom,« je dejala dekle. "-*Morda se mi posreči.«	.
(Dalje sledi '
I Mariboru, dne 5. IH. 193»..
' :™*SS*t3y£Zž£S. :«£3B3E2B9nBMHB
Mariborski »V e cer ni k« Jutra
^Um&mke m dtoliške umite
Proračunska seja košaške občine
Občinski odbor košaške občine ie imel včeraj popoldne v krčevinski šoli pro-^čunsko sejo, ki jo je otvoril in vodil občinski predsednik g. Cerinšek. Po ugo-'ovitvi o sklepčnosti in po prečitanem zapisniku zadnje seje je predsednik takoj preešl na dnevni red o proračunski razpravi.
Se pred pričetkom razprave se je oglasi k besedi odbornik minister v p. g. Vesenjak. Izjavil je, da ne more sodelovati z večino odbornikov, ki so bili nepravilno izvoljeni. Naglasil je nadalje, da ie bila v 'odboru doslej manjšina stalno ‘Pajorizirana in da bi zaradi tega faktično m°rala izdelati proračunski osnutek manjšina. Svojo izjavo je zaključil s povorkam, da v znak protesta zapušča sejo.
vi Njegovemu zgledu je sledila vsa manjka, ki šteje Z ministrom g. Vesenjakom
vred skupno šest članov. Vstali so, vzeli klobuk in odšli.
Predsednik košaške občine g. Cerinšek je moral proračunsko sejo zaradi nesklepčnosti, ki je nastala po ocibodu manjšine, zaključiti. Pred zaključkom pa se je sklenilo, da bo prihodnja proračunska seja v sredo in da bo vsak občinski odbornik, ki bi se seje ne udeležil, kaznovan z globo 200 dinarjev. Košaški občinski odbor šteje 30 članov in je ministrova manjšina prav majhna. £ato so nameni, s katerimi onemogoča seje, Ie preveč prozorni. Pričakovati pa je, da se nameni manjšine ne bodo posrečili in da bodo košaški občinski očetje, ki jim je na srcu resno delo za dobrobit občine in občanov, na prihodnji seji spravili občinski proračun pod streho. Večina v odboru pa tudi obsoja postopanje manjšine, ki dela to iz užaljenosti, ker se akcija s Sv. Petrom ni posrečila.
Mar barska razm sijanja
Nekaj o usodi Antona Korošca-Nule
Te dni je bil Maribor priča tragični smrti in posmrtni usodi znanega iz-'mščka Antona Korošca-Nule. Pokojni je Pripadal obrti, ki je danes v žalostnem Propadanju in ki daje že nekaj zgledov globoke tragike. Še pred nedavnim je sel v smrt znani izvošček Konrad Pukl.
Njegova usoda je znana. Sedaj je umrl drugi markantni predstavnik mariborskega fijakarskega poklica Anton Ko-rošec-Nula. Kdo ga ni poznal v Mariboru? Spadal je v vrsto najvidnejših mariborskih originalov. Korošca Nulo je pa
doletela tudi bridka posmrtna tragika. Revež in siromak je bil vse življenje. In zgodilo se je, da ni vreden siromašen človek krščanskega pogreba, če se ni-kdo ne pojavi, ki bi zanj plačal cerkvene obrede. Brez duhovnika veroizpovedi,-ki ji je pripadal, se je izvršil pokop njegovih telesnih ostankov, — brez pogrebcev, ki niso točno vedeli za čas pokopa, brez cerkvenih obredov, ker ni imel na smrtni postelji beliča. Kdo bi se čudil, če je njegova tragika zbudila v Mariboru obilo komentarjev in negodovanja?
- Na koncertu „Trboveljskih slavčkov" nastopi tudi Rezika Koritnikova
Sobotni koncert »Trbov. slavčkov« v Unionu bo obsegal 17 izbranih točk: naj-Uovejše skladbe naših najboljših komponistov: E. Adamiča, Tv. Matetiča (»Čače moj«), M. Milojeviča, C. Preglja, K. Pahorja, M. Tomca, M. Kogoja, V. Mirka, ht Bravničarja in D. Švare. S štirimi so-lospevi M. Kogoja in E. Adamiča (Ko s,no spali, Uspavanka, Slanica, Vesela »tsem) bo nastopila tudi znana solistka J4 letna Rezika Koritnikova, ki je zela doslej ob vsakem nastopu največji nspeh. Dunajska kritika, je pisala o njenem nastopu v velikem Konzerthaussalu *>a Dunaju sledeče: »Njen glas je angelski, eden izmed najlepših glasov, kar snio jih slišali. Iz njenega glasu nam go-vori očarljiva, izrazito otroška sramežljivost, sije mirna luč zvezd, govori iz nje razsežnost, ruske stepe kakor atavističen pozdrav Iz pradavne domovine. Njen glas ima takozvano špico, to je pri bopolnoma tihem glasu se razširja in napolni velik prostor!« Razen teh točk bo Poseben dogodek koncerta tudi izvajanje Iv. Mateti čeve skladbe »Čače moj« v isterskem narodnem slogu. To ^narekovanje za oceni« je posvečeno Zrtvam hrastniške rudniške katastrofe I. *932. ter prikazuje bridko objokovanje °trok, družine za očetovim pogrebom.
ZAKLJUČEK PREDAVALNEGA cikla SPD.
Včeraj zvečer je priredil zimskošportni °dsek Slovenskega planinskega društva ,v Mariboru svoje poslednje predavanje v et°Šnji predavalni sezoni, in sicer je predal v prostorih tukajšnje Ljudske uni-erze g, Franjo Vilhar o temi »ne var« osti v gorah«. Odlični predavatelj je v osirnih in tehtnih izvajanjih opozoril ' evilne poslušalce na nevarnosti v pla-v'nah, jn sjcer pozhnj jn poleti. Preda-„anje-. ki je trajalo poldrugo uro, je po-,azprjeval z lepimi skioptičnimi slikami j.v je predavatelj ob koncu svojega od-cn° uspelega predavanja bil deležen valinega odobravanja. pred Dričetkom predavanja je odlične-®>sta pozdravil g. Lojze Stražnik v
imenu zimskošportnega odseka SPD in je navzočim sporočil, da se bo vršil praktičen tečaj o reševanju, nevarnostih itd. v naših planinah letos poleti na Peci. Termin se bo še pravočasno javil.
IZDANE IN IZBRISANE OBRTNE PRAVICE.
V preteklem mesecu so dobili obrtno pravico v Mariboru: Goliath Milko, trg. z meš. blagom na drobno, Tvorniška c. 26; Lašič Franc, mesar, Vodnikov trg 3; Javna trgovska družba Kotnik Josipina, pekarija, nasledniki Sok Justina & drugi, pekovski obrt, Aleksandrova 81; Batjel Franc, trg. s kolesi, Šivalnimi in pisalnimi stroji, muzikalnimi avtomati in njih deli, z električnimi žepnimi svetilkami, motorji, otroškimi vozički in avtomobili ter industrijskimi stroji, Aleksandrova c. 26; Medved Marija, trg. malega obsega s papirjem in pisalnimi potrebščinami v smislu § 19, odst, 3 obrtnega zakona, Dvorakova ul. 10; Batjel Franc, mehanik, Aleksandrova 26; Marko Oskar, brivec in frizer, Vodnikov trg 1; Verzel Alojzij, mizar, Vojašniška Ul. 8; Šumak Mirko, trg. z meš. blagom na drobno, Slomškov trg 3; Radolič Hilda, kinematografski obrt s predvajanjem reklamnih filmov na prostem na Trgu svobode, Tattenbacho-va ul. 24; Tkalec Dragica, damska frizerka, Aleksandrova c. 19; Merdaus Ivan, voznik s konji, Trstenjakova ul. 24; Zagode Jakob, trgovina s starimi predmeti, 'Koroška c. 17; Kotnik Maks, trg. z modnim blagom in konfekcijo na drobno, Grajski trg 1; Hartman Ljudmila, bifet, Aleksandrova c. 83; Koritnik Rudolf, gostilna, Gregorčičeva ul. 19; Kiihar Marija, gostilna, Strma ul. 11; Jančer Maks, restavracija, Gosposka ul. 30. — Izbrisale pa so se sledeče obrtne pravice: Rosner Marko, trg. z manufakturnim blagom na veliko. Slovenska 13; tvrdka »Jugotekstil«, d. z o. z., razpečavanje tekstilnega blaga vsake vrste na veliko, Orožnova ul. 8; Vezjak Marija, branjarija, Taborska ul. 2; Potočnik Matija, pek, Koroška c. 21; Kotnik Josipina, pekovski obrt, Aleksandrova c. 81; Hoffer Ida, gostilna, Taborska ul. 4; Cilenšek Ludvik, trg. z modnim blagom in športnimi predmeti, Dvorakova ul. 10; Ingolič Marta, gostilna, Linhartova ul. 13.
Iz zdravniške službe. Zdravnik v ptujski bolnišnici dr. Jože Munda je premeščen k splošni bolnišnici v Mariboru.
Iz rotovža. Dne 10. t. m. bo, kakor nam sporočajo, seja mestnega sveta z dnevnim redom: poročilo predsedstva, proračun mestne občine za leto 1936/37, zamenjava vojašnic, nakup vojaških skladišč za carinarnico. — Zadnje dni je bilo odpuščenih pri mestnem avtobusnem podjetju več nameščencev. Vzrok ni znan...
Začasni banovinski cestar v Slovenskih Konjicah je postal g. Jože Primec.
Občinske preureditve. V smislu uredbe notranjega ministra se izloči kraj Imeno iz občine Sedlarjevo in se priključi občini Podčetrtek.
Stari legajo v grob. Na Radvanjski 12 je preminila v častitljivi starosti 87 let zasebnica Josipina Travisan. Žalujočim toplo sočutje!
Drevi je v gledališču premiera večno lepe in privlačne Straussove operete »Cigan baron«, ki pa je v bistvu pravzaprav komična opera. Delo je odlične glasbene kakovosti ter spada med redke operete, ki spadajo v železni repertoar tudi največjih opernih gledališč. Red C.
Mojstrska izpitna in strokovna predavanja. Predavanja, ki so se pričela 10. 2., se bodo ta teden končala. Za ponovni tečaj, ki ga nekateri interesentje želijo že meseca marca, pa se domnevno ne bo mogel vršiti, ker je priglašencev zabeleženih dozdaj samo 15. Obžalovati je to zaradi tega, ker pridejo v prihodnjih tednih na mojstrski izpit večje partije kandidatov najrazličnejših strok. Zanašanje na dobrodušnost izpitnih komisij ni več na mestu, ker je pri današnjih razmerah primerna priprava za izpit vsakemu kan didatu , omogočena z malenkostnimi žrtvami. — Razpisan je tudi kleparski strokovni tečaj, pa se dozdaj ni pokazal za tak tečaj niti približno zadosten interes.
Največja mariborska prireditev bo 14. marca Jadranska noč. Krasne narodne noše iz vseh delov države. Največja folkloristična manifestacija v Mariboru. Naš Jadran v simboličnih slikah in dekoraciji. Lepa godba, zabava in ples! Vabimo vse! Čisti dobiček namenjen za dom Jadranske straže v Bakru.
Danes ob 20. uri priredi »Nanos« v mali dvorani Narodnega doma predavanje. Predaval bo prof. Bizjak o korporativnosti držav in narodne manjšine. Prihodnji četrtek bo predaval g. Oblak o temi: iz Somalije v Abesinijo.
Ne zamudite ogledati si umetniški spored v Veliki kavarni
Kino kavarna. Dnevno od 20. ure koncert. Vsak večer nastop izbornih plesalk kakor- tudi svetovno znanega psa Rin-Tin-Tina. Solidne cene, prvovrstna postrežba!
Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek Vidmarjeva in Savostova lekarna, jutri v petek pa Konigova in Mina-rikova.
Tudi perilo kradejo. Z balkona na dvorišču Vrtne ulice 9 so neznani zlikovci odnesli Franju Vršiču perilo, ki se je tamkaj sušilo. Prav tako so odnesli Franu Neraliču precej perila. Za drznimi storilci se vršijo poizvedbe.
Tatvina konjske opreme. Iz shrambe v mariborski splošni bolnišnici je te dni nekdo ukradel še novo konjsko opremo, vredno 1500 dinarjev. O tatvini je bila obveščena tukajšnja policija.
Dvoje ukradenih koles. Včeraj je nekdo ukradel izpred trgovine trgovca Karla Vezjaka kolo »Viktoria« z evid. številko 106857. Istega dne je bil ob kolo tudi delavec Josip Vidovič iz Sp. Hoč. Vozilo, ki mu je bilo ukradeno izpred hiše na Tržaški cesti 4, je bilo žensko kolo »Puch«, registrirano s številko 77405.
Umreti je hotela. Včeraj popoldne je mariborska policija zaslišala Ano H. zaradi poskušenega samomora.
Kdo je bil? V neko gostilno na Glavnem trgu je včeraj prišel neki okoli 25iet-ni moški ter naročil osminko vina, ki ga je naglo izpil ter plačal z dvajsetdinar-skim kovancem, nato pa jadrno izginil. Šele nekaj časa kasneje je natakar ugotovil, da mu je neznanec plačal vino s ponarejenim kovancem, ki se od pravega razlikuje nekoliko po barvi in zvoku. Po-licija je bila o neznancu obveščena.
Stran 7
. .vmiMMii
GRAJSKI KINO, Od danes dalje izborna veseloigra, Lucija Englisch, Teo Lingen, G. Aleksander v glavnih vlogah:
»PRAVA LJUBEZEN — KRIV DENAR.« Pri večernih predstavah brez povišanja cen razen sporeda nastopa svetovno znani pes Rin Tin Tin. Pripravlja se: »Vesela vdova«.
Krno Unkm. Od danes dalje največji monumentalni govoreči in zvočni vele-film »Golgota«, Hary Bauer.
REPERTOAR
Četrtek, 5. marca Ob 20. uri: »Cigan baron«. Premiera. Red C.
Petek, 6. marca: Zaprto.
Sobota, 7. marca ob 20. uri: »Veseli kmetič. Znižane cene. Gostovanje g. Cirila Bratuža.
Nedelja, 8. marca ob 15. uri: »Princezka in pastirček«. Otroška predstava. Premiera. — Ob 20. uri: »Bajadera«. Gostovanje Cirila Bratuža. Znižane cene.
Gostovanje Cirila Bratuža bo v soboto ter v nedeljo zvečer. Bratuž, ki je sedaj član beograjske opere, je bil svojčas ljubljenec mariborske publike ter je zato pričakovati za njegovo gostovanje mnogo zanimanja. Prvi večer nastopi kot Vincenc v opereti »Veseli kmetič«, drugi večer pa poje princa Badjamija v »Bajaderi«-.
Mnogo veselja bo deci pripravila pravljična igra najboljšega slovenskega mladinskega dramatika Pavla Golie »Princezka in pastirček«, ki jo uprizore kot prvo letošnjo otroško predstavo to nedeljo ob 15. uri. Delo je izredno mikavno radi vesele in pestre vsebine, prizorov z živalmi itd. Glasbene vložke je uglasbi! Emil Adamič. V režiji Milana Košiča nastopijo Rasbergerjeva, Kraljeva, Starčeva, Gorinškova, Barbičeva, Zakrajško-va, Savinova, Grom, Gorinšek, Verdenik, Furijan, Nakrst, Harastovič, Košič, Košuta, Blaž, Štandeker in drugi.
Pojasnjeno. V Strajni v Halozah ja umrl nenadne smrti prevžitkar Miha Bu-tolen. Radi ovadbe, češ da je umrl na posledicah surovega ravnanja, se je vršila obdukcija pokojnikovega trupla in se je pri tem dognalo, da ni bilo nikakšmll sledov nasilja in da je Butolen umrl naravne smrti.
Zgorela je malarija posestnika Avg ština Petra v Dobrovcih. Škoda znaša okoli 10.000 dinarjev.
Podstrešne podgane so te dni obiskale posestnico Ano Hernetovo v Geršaku tef ji ukradli iz podstrešja okoli 25 kg slanine in 5 kg težko šunko. V Ciglencih pa so ukradli posestnici Elizabeti Rada-kovičevi večjo količino prekajenega mesa in slanine.
»Samo prestrašiti Jo je hotel«. Tako je danes dopoldne izjavil pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča 271etni posestniški sin Franc Benko iz Trnovske vasi, kj ga je državnj tožilec obtožil, da je dne 5. marca 1935 streljal iz samokresa proti svoji ljubici Frančiški MuršecOvi, ki ji je krogla zadela v desno uhljo. Zagovarjal se je tudi, da je bil strašno jezen, ker mu je Mur-šečeva očitala, da«ima druge ženske. Obsojen je bil na 3 mesece strogega zapora, pogojno za dobo 2 let.
Vremenske zadeve. Oblačno, v južnih Alpah padavine. Tako pravi dunajska vremenska napoved.
TELEVIZIJSKI PRENOSI NA VELIKE DALJAVE.
Znanstveni svet je razgibal nov izum nemške tehnike. Na lipskem velesejmu je bil izvršen uspeli poizkus televizijskega prenosa v zvezi z razgovorom na velike daljave. Poizkus se je posrečil sto odstotno in je prava senzacija v sodobni radio-tehniki. Nemški poštni minister je nad poizkusom izrazil svoje veselje in je tujim gospodarstvenikom in strokovnjakom osebno razkazal novi izum. Nav zoči lipski župan pa je v svojem nagovoru ob otvoritvi velesejma opozoril na velike možnosti in koristi, ki jih nudi svetu televizija. Posebej je omenjal njene koristi zlasti za zdravniško pomoč, za službo javnega, za poenostavitev prometa itd
s.
m svtia
Kako se pripravlja Japonka na poroko
V mariborski Ljudski univerzi je predavala v ponedeljek Kondo-Skuikova o japonski ieni
.slovenska" Japonka gospa
Že lani je na dveh predavaluih večerih seznanila Mariborčane in Mariborčanke z vsemi zanimivostmi japonskega življe nja in si je s svojim nastopom pridobila simpatije vseh, ki so jo poslušali. Tudi v ponedeljek dne 2. t. ni. zvečer je bila dvo rana Ljudske univerze nabito polna in sicer je prevladoval v dvorani mariborski ženski svet, ki je z zanimanjem in živahno pozornostjo spremljal njena zanimanja in vseskozi poučna izvajanja v slovenskem jeziku. Potem, ko je predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec pozdravil navzočne s primernim pozdravnim nagovorom, je povzela besedo predavateljica, ki je v preko dveur-nem govoru razpravljala o japonski ženi.
Ko se na Japonskem med fantom in dekletom navežejo prvi stki, je stvar precej drugačna kakor pri nas. Poseben posredovalec oz. ženitbeni mešetar pri-
pelje fanta na dom dekleta. Fant ne ve, kam in zakaj ga posredovalec vodi v do tično rodbino, kjer ga sprejmeta oče in mati njegove bodoče neveste,	kateri
starši pred prihodom izbranega	ženina
naročijo, naj se obleče v najlepšo obleko. Pri prvem sestanku se navzoči	razgo-
varjajo o vseh mogočih rečeh. Ko je pa bodoči ženin odšel S svojim posredovalcem, vprašajo starši dekle, če se ji fant dopade. Ravnotako pa povprašajo starši ženina, če se mu dekle dopade. Tudi če se dekletu fant ne dopade, obvelja vendarle volja staršev, ker so japonska dekleta vzgojena v duhu vzorne poslušnosti in ubogljivosti. Čas od prvega sestanka do poroke ne sme biti dolg, ampak sledi poroka kmalu zatem. Na svatbeni dan ne sme nevesta nič kaj preveč jesti ali p;ti, ampak mora samo gledati svojega ženina, kako je. pije in se dobro po-
čuti. Ako bi namreč kaj več vzela, takoj ugotovijo vsi navzočni svatje: ta bo pa požrešna žena. Pri poroki podari ženin nevesti pet daril in ravnotako tudi nevesta ženinu. Pri teh darovih je značilen simbolni znak štorklje.
Zanimivo je nadalje, da se redovnice sinejo na Japonskem poročiti in je zopet to združeno s kompliciranimi običaji. V svojem predavanju je gospa Kondo Sku-škova navajala tudi razne zanimivosti iz življenja japonskih gejš.
Vsekakor je bilo razvideti, da je na Japonskem takšna vzgoja dekleta in žen ske v veljavi, ki določno usmerja njen podrejeni položaj napram možu.
Predavateljica, ki bo nadaljevala svoja izvajanja še v teku tega meseca, je bila deležna obilo priznanja in pohvale.
SfUUtkC ff
Tekmovanje za prvenstvo Pohorja v slalomu
V nedeljo 8. marca priredi ISSK Ma-..oor kot zaključek letošnje zimskošportne sezone tekmovanje za prvenstvo Pohorja v slalomu. Prireditev se bo vršila na Klopnem vrhu in sicer s pričetkom ob 11. uri. Dolžina proge znaša 300 m, višinska razlika pa 80 m. Tekmovalo se bo v dveh kategorijah in bodo v prvi kategoriji startali vsi verificirani tekmovalci, v drugi pa vsi ostali, tudi neveri-ficirani obojega spola. Prijave je nasloviti do sobote, dne 7. t. m. do 12. ure na naslov: Danilo Vahter, Maribor, Gosposka ulica 37, ali pa v nedeljo 8. t. m. do pol 10. v koči na Klopnem vrhu. Rezultati bodo takoj po zaključku tekem objavljeni. Prvi trije plasirani v vsaki kategoriji prejmejo lepa darila. Vodstvo tekmovanja je sestavljeno takole: Vekoslav Golubovič, vrhovni vodja, Danilo Vabter starter, Šepec in Roglič časome-rilca, Vetrih in inž. Vodeb kontrolorja golov, Srečko Voglar, Škraber, dr. Lutman in dr. Velker sodniki, gdč. Bahuno-va tajnica.
Okrožni odbor LNP, službeno. Razpored tekem za nedeljo 8. t. m.: Na igrišču SK Železničarja ob 13.30: prijateljska tekma SK Železničar rezerva :SK Drava (iPtuj); ob 15.30 prvenstvena tekma SK železničar I : Cakovečki SK. Službujoči odbornik g. dr. Glušič. Tajnik.
SK Železničar : Cakovečki SK. V okvi-»u prvenstvenega tekmovanja LNP se bo v nedeljo 8. t. m. v Mariboru odigrala važna tekma in sicer se bosta srečala prvi in drugoplasirani klub v prvenstveni tabeli mariborske skupine, to je SK Železničar in Cakovečki SK. Kdor je prisostvoval nedeljskemu srečanju med ISSK Mariborom in Cakovečkim SK, je lahko videl, da je Cakovečki SK uvaže« vano vredni nasprotnik, s katerim SK Železničar ne bo imel prav tako lahkega posla. Kakor smo izvedeli, bosta oba nasprotnika nastopila v najmočnejših postavah in je radi tega pričakovati napete in zanimive borbe za točke. Tekma se bo odigrala na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti.
Jugoslovani na berlinski olimpijadi. ♦Olimpijska poročevalska služba«, ki jo fcdaja mednarodni olimpijski odbor, priobčuje v zadnji številki vest, da pošlje Jugoslavija na berlinsko olimpijado nenavadno močno ekipo, in sicer okrog 400 tekmovalcev. Jugoslavija bo sodelovala v plavanju, veslanju, sabljanju, kolesarjenju, boksanju, gimnastiki ter lahki in težki atletiki. Poleg tega bodo skavti taborili v olimpijskem taborišču, kjer bo zbrana mladina iz vsega sveta kot gost nemške mladine. Za sprejem jugoslovanskih tekmovalcev na berlinski olimpiadi
je določen poseben odbor, v katerem je tudi dr. Hadži iz Zagreba.
P.tuiske
Iz sodne službe. Katica Pavličeva, zva-ničnica pri ptujskem okrajnem sodišču, je premeščena k okrožnemu sodišču v Mariboru. Imenovana je bila dolga leta dodeljena kazenskemu oddelku. Radi korektnega nastopa je bila splošno priljubljena.
Huda nesreča pri gašenju ognja. V pozni noči se je zasvitalo nebo nad vasjo Pacinje pri Ptuju, kjer je izbruhnil požar pri posestniku Francu Petroviču. Ogenj se je hipoma razširil na vsa gospodarska poslopja, ki so zgorela do tal z vsemi poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem vred. Gasilcem se je posrečilo požar omejiti. Pri reševanju živine pa se je nevarno opekel sam lastnik Franc Petrovič. Dobil pa je nevarne opekline na glavi, prsih in rokah, ter so ga morali nemudoma prepeljati v ptujsko bolnišnico. — Škoda znaša okrog 40.000 Din.
Goljufija s hranilnimi knjižicami. Nedavno je prišel k Ignacu Purgu, pos. sinu v Zg. Pristavi pri Sv. Lovrencu na Drav. polju nek prekupčevalec hranilnih knjižic iz Ptuja in se z njim pogajal radi nakupa njegove hranilne knjižice ptujske posojilnice, pri kateri je Purg imel naloženih Din 19.700. Nista pa se mogla zediniti, ker je prekupčevalec ponujal Purgu le 50% vrednost hranilne knjižice. — Kmalu nato se je pojavil pri Purgu šofer Ivan Er-lač iz Budine pri Ptuju z isto namero. Ker je Erlač ponujal za knjigo 80% vrednost:, sta se takoj pogodila in Purg je izročil knjižico Erlaču. Zmenila sta se še, da pride Purg po denar v nedeljo 1. marca t. 1. v Ptuj. Erlač je dospevši v jPtuj knjižico takoj izročil goriomenjenemu prekupčevalcu, da jo naj proda za 59% njene vrednosti. Prekupčevalec je res knjižico prodal v Mariboru nekemu trgovcu za 59% vrednosti in pri tem zaslužil tudi izdatno provizijo, denar pa (nekaj nad 12.000 Din) izročil šoferju Erlaču. Mariborski trgovec, ki je kupil knjižico, se je brž odpeljal v Ptuj, da dvigne pri ptujskem zavodu naloženi denar, Ker pa mu tam niso hoteli izplačati denarja, je zadevo prijavil orožnikom v Ptuj«, ki so najprej zaplenili knjižico, potem pa pozvali prekupčevalca iz Ptuja, da zadevo pojasni. Istočasno se je pojavil v Ptuju tudi Purg, da dvigne denar pri Erlaču. Ker pa tega ni našel, je tudi Purg prijavil zadevo orožnikom. Glavnega udeleženca šoferja Er-lača pa niso dobili, ker je bil med tem izginil z denarjem vred neznanokam. Do-sedaj ga še niso našli in jo je najbrž pobrisal preko meje.
pMlumtske MOV tU
Učiteljski pevski zbor iz Ljubljane obišče naše kraje 7. in 8. marca ter bo priredil serijo koncertov po tem-le redu: 7. marca ob 20. uri v Sokolskem domu v Murski Soboti. Naslednjega dne bo v i-stih prostorih matineja za šolsko mladino. Istega dne pa bo nastopil zbor ob 16. uri v Ljutomeru v tamošnjem Sokolskem dornu. Zvečer pa koncertira ob pol 21. uri v ptujskem društvenem domu. Prebivalci Prekmurja in Prlekije z veseljem pričakujemo teh nastopov. Saj je že dolgo, odkar nismo slišali v naših krajih reprezentativnega zbora iz našega kulturnega centra.
Na programu ima zbor skladbe, s katerimi je nastopal lanskega leta v maju por bratski Bolgariji z velikim uspehom. Dodal je temu programu še nekaj narodnih pesmi, ki jih naše ljudstvo tako rado posluša. Specielno za te koncerte je pev ski zbor stavil na program tudi nekaj panonskih spevov. Zbor vodi diregent Milan Pertot.
Rotu* vesti
Smrtna kosa. V Št. Mavru pri Gorici je umrl v starosti 78 let znani narodni gostilničar g. Franjo Doljak, oče tukajšnje strok, učiteljice gospe Ivanke Andrejčič. Na domu kakor tudi ob grobu pokojnikovem so njegovi prijatelji zapeli po dve slovenski žalostinki. Neustrašnemu in značajnemu narodnjaku Doljaku blag spomin. preostalim pa naše sožalje!
h MtiiU dtuMev
Poročilo )ČL v Mariboru
(K jutrišnjemu občnemu zboru.)
Dvanajsta poslovna doba:
28. V. 1935 — 6. III. 1936.
Na občnem zboru je predaval preds. min. dr. V. Kukovec o slovanskem vprašanju. Sv. Ivan Knop je bil izvoljen za častnega člana.
Konec junija nas je obiskal častni član red. K. Strakaty iz Prage.
Dne 4. julija družabni večer čeakim a-jakom.
Dne 25. julija obisk Moravsko-šlezkiti učiteljev.	»
Dne 26. julija obisk čeških agr. aka-demikov.
Dne 27. julija poslovilni obisk g. konzula inž. Ševčika s soprogo.
Od 12.—15. avgusta obisk izletnikov brnske CjL po Sloveniji. Dne 14. avgusta pri Orlu družabni večer.
Dne 21. decembra obisk g. konz. St. Minovskega.
Dne 21. januarja 1936. predavanje A. L. Nora o češkoslovaški povojni literaturi.
Pripravljali pa smo v tej delovni dobi še več stvari, ki pa zaradi nenaklonjenosti časa (jeseni zlasti zaradi abstinence uradništva po znižanju prejemkov) niso dozorele. Izmed teli sta še vedno na pro-gramu koncerta Glasbene Matice (Smetanova Ma vlast) in čelista Berke.
Tečaji češkega jezika se vrše & le_' tos: v režiji banovine na klas. gimnaziji II. kurz in na realni I. kurz, sami pri' rejamo tečaj na učiteljišču in za izletnike (s kolesom) na realni gimnaziji. Češki krožek na klas. gimnaziji pa namerava prirediti avtobusni izlet svojih abituri-entov.
Seje so bile: 27. junija, 24. julija, o* avgusta, 24. septembra, 25. novembra, 21. decembra, 15. januarja 1936. in 28. februarja. Poleg njih je bilo nekaj sestati' kov odsekov ob raznih prilikah, zlasti v počitnicah, ko prihaja največ izletnikov in mnoge gostoljubno sprejme tukajšnji Dijaški dom.
Brzojavno smo čestitali tudi dr. Edv. Benešu k njegovi izvolitvi za prezidenta.
Na pobudo naše lige so sklenile vse slovenske lige, da mora dobiti pritrdil0 lig za svoje prireditve na Češkem vsako društvo, ki hoče, da mu bodo šle na*'’ organizacije na Češkem na roko.
*
To poročilo objavljamo kot dodatek K lanski brošuri Jugoslovansko-češkoslo-vaške lige, kjer je bilanca njenega dela do lani. Brošuro lahko dobe interesenti pri ligi še vedno brezplačno, na razpo* lago bodo tudi na jutrišnjem občnem zboru ob 20. uri v lovski sobi hotela Or$>
TRAGEDIJA V MAYERLINGU.
Pariški Nero-film je pripravil razkošni film »Tragedija v Mayerlingu«. Film je v Avstriji in Belgiji prepovedan, ker je Proti filmu protestirala vdova po Ru- ™CStn0 poglavarstvo. RotoV dolfu, ki živi v Belgiji.	i	Ški	trg	1,	soba	st.	6	a
dottuU za sPomenik blago' mmmmmmm pokojnega viteškega kralja Aleksandra I Zedini* telja v Mariboru. Pisarna*
Mali oglasi
Službo lito
DEKLE
staro 18 let, išče kakršnekoli službe. Naslove pustiti- v upravi »Večernika« pod »št, 100«. 1064
Stanovanla
CENENO STANOVANJE
in hrano dobi dijakinja, uradnica ali prodajalka v Maistrovi ul. 17-11, vrata 11.	1066
BOLJŠE URADNIŠKO STA-NOVANJE
velika soba, kuhinja, vrt, klet. oddam s 1. aprilom za Din 350,—. Ogleda se 8. marca od 1.—5. ure v Praprotnikov! 30 1-062'
Razno
BRZOJAV!
Danes pojedina raznovrstnih morskih rib. Pristna dalmatin ska in štajerska vina. Gostilna »Rotovž«, Rotovški trg 8. 1069
Službo dobi
UČENKO
za trgovino, kuharico in natakarico za gostilno sprejmem takoj. Vicel, Gosposka 5. 1068
lokal
LEP PROSTORNI L lKAl
ob glavni cesti oddani t«1*?! v najem. Upnva hiš Pokp' ninskega zavoda v Mafib|')rl‘ 1030
Javna licitacija
več novih servisov iz porcelana in stekla bo tovornem magacinu na glavnem Mariboru dne 6. marca ob 10. uri-
kolodvori
1063
izdaja kooaoecii »Jtate* v Ljubljani; peedstevnik Izdajatelj« in »rednik: RAD1VOJ REHAR
DCTELA v Maribora.
v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
M