DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 16. CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JAN UARY 20th, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXII. Praznovanje Ill-let-nice suhe prohibicije Washington, D. C. 18. januarja. — Senator Sheppard iz Texasa, ki si prisvaja žalostno slavo, da je oče prohi-bicijskega amendmenta v Ze-dinjenih državah, je včeraj, ob priliki deset-letnice prohi-J bicije, prekinil debato v sena-j tu glede carine in pel slavo" spev ameriški prohibiciji. Ma-jestetično se je dvignil s svojega sedeža in počasi, toda glasno vzkliknil: "Prohibici-ja je največji triumf, katerega so doživele Zedinjene države tekom zadnjih 50 let." Potem pa je našteval "blagoslove," katere je prinesla pro-hibicija s seboj. Izjavil je, da je ameriški narod najbolj srečen na svetu, ker ne pozna opojne pijače. Rekel je, da se čudi zavednosti ameriških državljanov, ki so tako patri-otični, da so opustili vsako pijačo, ne sicer iz poželjenja, Pač pa iz spoštovanja napram ustavi Zedinjenih držav. Dandanes, je rekel senator, poznamo v Ameriki manj zločinov, sodnije so manj zaposle'j ne, policija ima manj dela kot ga je sploh kdaj prej imela, in za vse to se imamo zahvaliti prohibiciji. . . Tako je go-voril senator Sheppard, ki se niti v jezik ni vgri.znil tekom Svojega govora. Njemu jej odgovarjal senator Blaine iz Wisconsina, ki je povedal, da Je danes v Zedinjenih drža- j vah vsakdo, kdor trdi, da obstoja faktično prohibicija, obenem lažnik in slepar. Pro-nibicija je ustvarila milijone zločinov v Ameriki. Obenem je vložil v senatu resolucijo, glasom katere naj se 18. dodatek k ameriški ustavi prekliče- Potniški zrakoplov treščil ob zemljo; 16 oseb je zgubilo življenje Los Angeles, Cal., 19. jan. potnikov in dva zrakoplov-Ca je bilo ubitih danes zvečer °b osmi uri v bližini tega mesta, ko je potniški zrakoplov Maddux naenkrat zdrčal proti zemlji in se razbil. Zrakoplov je začel nemudoma goreti- in vsi ki so se nahajali v njem so morali žalostno umreti- Potniki so se vračali od dirke v Agua. Zrakoplov je bjl komaj 200 čevljev nad zemljo in je bilo videti, da ima neprilike, ko je mahoma tre-Sc'l ob zemljo in se razbil. I*apagajeve bolezni se ni treba nič bati Washington, D. C., 17. januarja. — Generalni zvezni zdravnik dr. Cummins je izjavil, da se ljudem, ki posedujejo papagaje že delj let, ni treba bati takozvane "papa-gajeve bolezni," dasi je na poledicah te bolezni tekom zadnjih dni v Zedinjenih drža-Xah umrlo že 12 oseb. Vendar svari vrh. zvezni zdrav- se JjJd!\ki imaJ° PaPj§e' da slednjih ne dotikajo, da ne Potijo, da bi jim papige iz Jemale hrano, ali pa da "' Hh celo poljubovali, kot to «e'ajo nekateri ljudje. Ako ^ fjudje držijo teh navodil, Jim ni treba bati nobene oolezni. Papagajeva bolezen se je polotila tudi našega kongresa Mr. Wm. Hopkins odstavljeni mestni manager, pride v sredo na banket v počast Mihelichu Obrežni stražniki delajo lepe denarje Zvezna sodnija je prišla na sled nekemu butlegerju, ki je tekom lanskega poletja podkupil štiri obrežne stražnike s svoto $25.000, da so ga pustili v miru, ko je vozil žganje iz Kanade v Toledo, O. Obenem je zvezna vlada dognala, da so skoro vsi stražniki podkupljeni. Trije so bili aretirani ta teden, eden v Toledo, eden v Clevelandu in eden v Erie, Pa. Eden izmed prijetih stražnikov je že prizna! da je bil podkupljen, in potom njega pričakuje zvezna sodnija, da bo izdal še druge tovariše. V okraju med To" ledo in Clevelandom operirati dve zvezni stražni ladji, na katerih se nahaja 12 mož posadke. Zatrjuje se, da je dobil vsak izmed teh stražnikov lepo svoto denarja, da je pustil tihotapce z žganjem v miru. Vlada si sprva ni mogla tolmačiti, kako je to, da ostane večina obrežnih stražnikov le par let v službi, nakar pustijo delo. Sedaj pa je jasno, da ti obrežni stražniki zaslužijo od tihotapcev lep denar. Dočim so obrežni stražniki plačani po $35.00 na teden poleg vse oskrbe, in si s tem denarjem ne morejo dosti prihraniti, pa je znano, da v več kot 25 slučajih, imajo bivši obrežni stražniki lepo pre" moženje. En sam butfeger je tekom preteklega poletja razdelil med obrežne stražnike v Toledo - Cleveland distriktu $25.000, dočim se trdi, da je pripeljal za več kot pol milijona vrednosti opojne pijače iz Kanade tekom poletja. Mr. William R. Hopkins, ki je bil šest let voditelj mestne vlade v Clevelandu, in katerega so s politiko pregnali iz njegovega urada, bo v sredo, 22. januarja prišel na banket, ki se vrši v počast našega vrlega slovenskega councilma-na v Clevelandu, Mr. John Mihelicha, ob 8. uri zvečer, v Slovenskem Narodnem Domu. To bo prvi pozdrav, ki se vrši v počast našega council-mana Mihelicha, odkar je bil izvoljen v mestno zbornico, kjer se nahaja zdaj že peto leto. "Ameriška Domovina," ki je mnogo pripomogla k izvolitvi prvega zastopnika Slovencev v mestno zbornico v Clevelandu, prav iskreno želi, da se rojaki udeležijo tega pozdravnega večera v počast našemu prvemu councilmanu Mr. Mihelichu, ki je mož na svojem mestu, o katerem piše vse angleško časopisje v mestu, da je najbolj marljiv, najbolj pošten in delaven councilman. Tekom zadnjih štirinajst dni ste lahko dognali, kaj se godi v mestni politiki in upravi v Clevelandu. Ako je kdo nastopil za naše interese, za interese slovenskega in hrvatskega naroda v Clevelandu, je bil to Mr. John L.. Mihelich, katerega spoštujejo celo nasprotniki v mestni zbornici, in katerega bi morali znati ceniti tudi vsi Slovenci v Clevelandu. Poljaki, Čehi, Nemci imajo vsak svojega zastopnika v mestni zbornici, in slednje upoštevajo tako, da se zastopnik njih naroda v" resnici potrudi, da zastopa častno svoj narod in svoje volilce v velikem Clevelandu. Mr. Mihelich, slovenski councilman v mestni zbornici, je igral največjo vlogo v pravkar dovršenem boju glede urada mestnega manager-ja. Med pridaniči v mestni zbornici se je Mr. Mihelich, naš lastni rojak, izkazal sijajnega moža na .pravem mestu. Narod mu je zato hvaležen in mu priredi slavnostni večer v sredo, 22. januarja, in na ta večer so vabljeni vsi slovenski državljani. Vsak gost bo imel na razpolago dobro večerjo, in vstopnica velja samo $100. Po večerji pa sledi ples in domača zabava. Mestni župan, John D. Marshall bo navzoč, in vam bo povedal marsikaj zanimivega iz mestne politike, poleg tega pa bo častni gost Mr. Wm. R. Hopkins, mestni ravnatelj, ki je gospodaril šest let v Clevelandu, katerega so pa politični interesi odstranili iz urada. Vstopnice za slavnostni večer v počast. Mr. Mihelicha dobite v uradu "Ameriške Do-domovine," na 6117 St. Clair Ave. Nove plošče Josephine Lausche-Welf in Miss Mary Udovich ter dr. Wm. J. Lausche se podajo prihodnje dni v New York, kamor jih je povabila Columbia grafofonska družba, da pojejo za pet novih slovenskih plošč. Mr. Perdan gre v Minnesoto ! V soboto večer se je podal j v Minnesoto Mr. Rudolf Per-| dan, ki je predsednik nadzornega odbora J. S' K. Jednote. Odsoten bo približno deset dni. Na kliniko A. F. Svetek Co. je odpeljala v Cleveland Clinic bolnico Mrs. Mary Grosinic, 854 E. 207th St. Prijatelji so proše-ni, da jo obiščejo v bolnici- Zaupanje v odbor Društvo Srca Marije (staro) je ponovno izvolilo vse sedanje uradnice za leto 1930. Seje se bodo še naprej vršile vsak četrti petek v mesecu v stari šoli fare sv. Viida. Mrs. Gastan umrla V nedeljo je umrla v mestni bolnici Mrs. Gastan, roj. Sajnovič, stara 32 let, stanujoča na 1374 E. 27th St. Zapušča moža in tri otroke, najstarejši 6 let, najmlajši 9 mesecev star. Pogreb se vrši v sredo dopoldne pod vodstvom A. Grdina & Sons. Iskreno sožalje preostalim sorodnikom Janet Blood umrla V St. Johns bolnici je umrla v nedeljo 16 letna Janet Blood na posledicah napada od strani nekega lopova, ki je dekle dne 3 jan. na cesti napadel, nakar jo. je ranil z revolverjem. Osem deklet je bilo na ta način napadenih, in Janet je prva žrtev, ki je morala umreti. Lopova še niso dobili v roke. $125,000 je nagrada za prijazno pomoč Chicago, 111., 18. januarja. —- Pred dvajsetimi leti je bil William Fogle peljal v bolnico nekega Andrew Klor-a, ki se je ponesrečil na ulici, ko ga je zadela kara cestne železnice in mu odtrgala nogo. Klor je včeraj zgorel v svojem stanovanju. Ko so odprli njegovo oporoko, so dognali, da je zapustil $300.000 premoženja; od tega je zapustil $125000 Wm. Foglu, rekoč, da mu je še po smrti hvaležen, ker mu je bil v pomoč, ko ga je zadela nesreča. Wm. Fogle je preprost delavec in oče šestih otrok. Coolidge piše zgodovino Zedinjenih držav Keystone, S. D., 17. januarja. — Bivši predsednik Coolidge je začel pisati zgodovino Zedinjenih držav, ki bo kratka, toda točna, baš kakor je bil bivši predsednik Coolidge v vsem svojem obnašanju in uradovanju. Namreč, Mr. Coolrdge-a so povabili, da napiše 500 besed iz najvažnejših dogodkov Združenih držav, katere bodo vklesali v spomenik Washingto-na in Jeffersona, ki se postavi v tem mestu." Coolidge je na povabilo korporacije, ki bo postavila spomenik, obljubil, da bo "spisal zgodovino." * Pokvarjene klobase so v Sevilli, Špansko, povzročile smrt šestih oseb. Osmi slovenski radio koncert osp* k Osmi slovenski radio koncert se je uspešno izvršil včeraj. Program je bil prav domač in prijazen- Zelo nam je ugajal n a stop Slovenskega trio, ki je v začetku zaigral lep valček, katerega je trio dovršeno proizvajal. Za tem ste nastopili Misses Josephine in Mimmie Milavec, ki ste zapeli krasno pesmico "Domovini," Petje je bilo zelo lepo, in zlasti izgovarjava besed je bila dovršena. Na piano je spremljala pevki njih sestra Miss Vera Milavec, ki je takoj za to pesmijo ljubko zaigrala tcčko iz Verdijeve opere "Ri-goletto." Igranje je bilo zelo živahno in dovršeno. Krasna je bila pesmica "Srcu" in "Snoč, se m' je sanjalo." Poleg Josephine in Mimmie Milavec je nastopil tudi njih brat Joseph, ki ima krasen bariton, in ta tercet je harmonično zapel, da nam je pesmica segala v srce. Prav prijazno pa je zaigral na harmonike 7 letni sinko Albert Miklaučič, ki je igral štiri lepe slovenske pesmice. Kot slišimo, ga je mati naučila, in gotovo bo dober Slovenec v bodočnosti, ker ima že sedaj razum in ljubezen za slovensko pesem. N jegovo igranje je bilo prav dobro. Prav zadovoljni smo bili tudi s točkami, katere je igral Kalistrov orkester. Bile so živahne in poskočne. Lepa je bila pesmica "My Kentucky Babe," katero smo s slastjo uživali, in ravno tako tudi Vinček, oj vinček m o j." Povdarjamo še enkrat, da Josephine, Mimmie in Joseph Milavec znajo izvrstno zapeti in harmonirajo s svojimi glasovi čudovito. Radi bi jih Še slišali. Par točk so — izven programa — zaigrali tudi "Strugglers" iz Collinwooda. Godba je bila dovršena. Program prihodnjega slovenskega radio koncerta bo priobčen te dni enkrat. Dva zvezna prohibicijska agenta ustreljena, ko sta lidrla v hišo West Palm Beach, Florida, 19. jan. Dva zvezna orohibi-cijska agenta sta bila včeraj ustreljena po nekem George W- Moore, o katerem se sodi, da je tihotapec z žganjem. Pred hišo Moora so prišli štirje zvezni prohibicijski agenti, ki so imeli s seboj varante od sodnije. Dočim sta dva agenta zahtevala vhod v ospredju hiše, sta šla ostala dva proti zadnjemu delu hiše. Moore je odprl vrata in spustil agenta v hišo, toda je takoj prijel za puško in začel streljati. Ubil je oba agenta na mestu, dočim sta ostala dva, ki sta skušala priti v hišo pri zadnjem delu, pobegnila in obvestila policijo. Moore je bil pozneje aretiran. Kot trdijo na zvezni sodniji, so opazili večer pre?, da je zapeljal en poln truk žganja na dvorišče hiše, kjer stanuje Moore, nakar so zvezni agenti dobili varant za are* tacijo Moora. Slednji je ože-njen, star 35 let, in ima ženo ter tri otroke. Ustreljeni prohibicijski agenti so samski. Zamorci in iaslike odstavili Hopkinsa. i — Brez primere v svetovni politični zgodovini ene ali druge države, mesta ali vasi je, da bi postavodajna zbornica vrgla iz urada vrhovnega uradnika državne ali mestne^ vlade, kot se je to zgodilo v Clevelandu, ne da bi zbornica vedela, zakaj pravzaprav odklanja eksekutivnega uradnika. Za manager sistem via" de v Clevelandu je glasovalo 63.000 državljanov, in vendar je bilo mogoče, da je en sam človek — Maurice Maschke, s pomočjo treh zamorcev, vrgel managerja Hopkinsa iz urada, in da še danes vsa mestna zbornica ne ve, zakaj Je zavrgla Hopkinsa. Kakor smo že poročali, je mestna zbornica v Clevelandu s 14 glasovi proti 11 odstranila ravnatelja Hopkinsa iz urada, ne da bi mu mogla kaj očitati. Hopkins je zahteval, da ga obtoži, nakar je mestna zbornica izvolila pet članov izmed sebe, da sestavijo obtožnico. Ko je prišel čas, da se obtožnica prebere mestni zbornici, je naš slovenski councilman,: Mr. John Mihelich, zahteval \ od predsednika odbora, da po- j. ve, kdo je sestavil obtožnico; proti H o p k i n s u, nakar je predsednik odbora mest n e j zbornice, dr. Walz, odgovo- j ril: "I don't know." Splošno se sumi, da je bos Maschke sestavil obtožbo proti Hop-kinsu, in da so jo njemu prijazni councilmani enostavno podpisali, ne da bi vedeli, zakaj se gre. Mr. Hopkins bo odgovoril na očitanja pri posebnem zasedanju mestne zbornice prihodnji torek. -o-- D'a boste poznali councilman© v Clevelandu Mesto Cleveland ima štiri distrikte, v katerih sev izvoli vrake dve leti 25 odbornikov ali councilmanov. Ker je sto-! tine Slovencev, ki čakajo, da bodo poklicani k izpraševanju za državljanstvo, in ker je z novim letom nastopilo svoj urad 11 novih councilmanov, navajamo na tem mestu imena vseh councilmanov iz vseh ; štirih distriktov v Clevelandu. Prvi distrikt: v tem distriktu je sedem councilmanov- i n njih imena so sledeča: Conrad Krueck, High* F. Lavelle, William J. Lodrick, Peter F. Rieder, Joseph Trinastic, F. W. Walz, Sam B. Michell. — Drugi distrikt izvoli pet councilmanov, katerih imena so: Alfred J. Jones, W.J- Kennedy, Louis Petrash, Emil Ro" bochek, Stanley F. Szcsuka. V tretjem distriktu se izvoli ti councilmanov in sledeči so danes v uradu: John L. Mihelich, Mrs. Mildred Bronstrup, Herman H. Finkle, James J. McGinty, Lawrence Payne, Leery N. Bundy. V četrtem distriktu je sedem councilmanov in njih imena so sledeča: Ernest J. Bohn, Clayborne George, Alex De Maioribus, John D. Marshall, Susan Reb-I hahn, George Furth, John M. | Sulzman. Izrežite si ta imena in prihranite si jih za čas, I ko ji'h boste rabili. * Brat japonskega cesarja, princ Takamatsu, se je poročil s princezinjo Tokugavo. 83 No. 16. Mon. Jan. 20th, 1930. Diktatorji v Ameriki in Jugoslaviji. Pretekle dni, je minilo eno leto, odkar je jugoslovanski kralj Aleksander razpustil parlament, odpovedal, kolikor je bile ustavne vlade tedaj, in sam prevzel breme vse vlade na svoja ramena. V Jugoslaviji je zavladala diktatura. Mogoče teden ali drugi ne bo razumel, kaj pomeni be seda: diktatura. To je beseda, ki se izvaja iz latinskega jezika, in ki pomeni toliko kot: narekovati, zapovedovati, ali če hočete bolj domače: komandirati, po lastni volji in želji. Diktator je človek, po katerega idejah in zapovedih se mora ravnati vsa država, dasi mogoče večina prebivalstva drugače misli kot diktator in oni, kateri ga podpirajo. Eno leto je torej od časa, ko je kralj Al-eksander v Jugoslaviji prevzel diktaturo, oziroma je prevzel odgovornost blagostanja in življenja vseh svojih državljanov na svoje lastne rame, in se njegovim željam in zapovedim nihče ni mogel ustavljati, ako ni hotel, da ga zapro. In ta teden bo minilo deset let, odkar se je v Zedinje-uih državah tudi uvedla diktatura manjšine nad večino, minilo bo deset let, odkar se je uvedla v Zedmjenih državah — prohibicija. Ameriške prohibicije ni tipeljal ameriški narod, pač pa zviti politikanti, ki so pod krinko zmernosti in napačnega patriotizma zapeljali narod v najbolj okrutno diktaturo, ka tero je se kdaj trpel ameriški narod. Toda dočim je diktatura kralja v domovini, ki traja šele komaj eno leto, prinesla državi Jugoslaviji že marsika^ tero dobroto, dočim je skušala zbližati troimeni .narod in ge navesti na pota večjega sporazuma, blagostanja in napredka, pa je diktatura prohibicije v Zedinjenih državah povzro čila več gorja kot vse diktature v Jugoslaviji. Ni naša navada pošiljati enake primere v javnost, toda z zgornjo trditvijo se strinjajo najbolj prominentni krogi v Ameriki. Diktatura v Jugoslaviji je bila menda potrebna, ker narod v Jugoslaviji ni poznal nobenega napredka., ko je bil medsebojno razcepljen, in sedaj.se vrši unifikacija narodnega državnega telesa v Jugoslaviji, ko zapoveduje -močna roka. Diktatura prohibicije v Ameriki pa je povzročila ravno narobe. Dočim je nameravala, radi lepšega, odpraviti pijanost, je šele povzročila pijanost. Zvezne statistike nam pripovedujejo, da so zvezni agenti v vseh 48 državah ameriške unije tekom zadnjih devet let, zaplenili nič manj kot 916.-781 kotlov za kuhanje žganja. In koliko so jih zaplenile državne oblasti, koliko kotlov in kotličeVso zaplenile policijske oblasti posameznih mest! In pomislite, koliko milijonov in milijonov galon žganja se je skuhalo v zaplenjenih kotlih, in koliko milijonov galon se ga skuha vsak dan v onih kotlih, kr bodo še zaplenjeni, ali ki ne bodo nikdar zaplenjeni. Nas veseli, da smo v Ameriki, kjer lahko igramo hinavce in skrivaj pijemo ter s"kušamo oslepariti strica Sama v njegovih postavah glede prohibicije. In dočim v Ameriki nihče ne posluša prohibicijske postave, piti oni, ki so jo naredili, to je, senatorji in kongresmani, in dočim nam je zibano, da prohibicijo kršijo vsi od prvega do zadnjega, pa nam je v zadoščenje, ko vemo, da v Jugoslaviji spolnjujejo prohibicijo, to je, diktaturo. V Jugoslaviji zaleže postava, v Ameriki se ji smejejo, kljub temu, da skuša danes prohibicijo vsiliti ljudem 5700 zveznih prohibicijskih agentov, kljub temu, da imajo posamezne države nad 11.000 suhaških agentov, kljub temu, da je vsak šerif in policist v Z»dinjenih državah pod prisego obvezan skrbeti, da se prohibicija spolnjuje, kljub temu se prohibiciji smejejo navadni državljani, postavodajalci, župani, državni poslanci, governerji in sam predsednik. Lincoln je rekel: "Ne delajte postav, ki so le za to, da še šikanira narod. Delajte take postave, ki bodo vlile spoštovanje narodu pred postavo!" rijo. Tu je zdrav zrak in vedno pihlja hladilen veter. Izletnikom se ni treba bati, da jih bodo pikali komarji. Tukaj bo preskrbljeno za vsakovrstno zabavo: Prostor za balincannje, rusko kegljišče, za mladino travnik za žo-ganje, za malčke pa otročje igrišče, gugalnice in dosti peska, da se bodo lahko v njem igrali. V gozdu bo vedno na razpolago radio, z eno besedo: za vsakega bo nekaj, in vsak bo zopet rad prišel na zlet semkaj. V večernih urah bo gozd, na željo razsvetljen. Kar se tiče kuhinje, bo vse na razpolago. Lahko se bo peklo janjca na ražnju itd. Ker je to otvoritveno leto, se cenjenim društvom priporočam, da si prostor pravočasno vzamejo v najem. Letos dam prostor na razpolago za polovično ceno. Theodore Hartman, 1246 Addison Road, telefon: Forida 790j-R. temni noči ni bilo misliti, in trupla nesrečnega mladeniča zato še niso mogli najti. Ponesrečeni, fant je star 28 let, bil je zelo priden in šted-Ijiv, tako da si je z delom svojih rok prištedil že lep denar, pravijo da nad 25.000 dinarjev, kar je za kmečkega fan-ta-delavca gotovo zelo mnogo. Smrt na tako tragičen način preminulega nadebudnega fanta je vzbudila globoko sožalje vse okolice do nesrečne ugledne družine Št. larn-bertskega župana g. Grabner-ja. Francozi v gornji savski dolini ZAHVALA *•■■■•■ ■■ .............———.———..——......■■■■■■■ •• •—-•'-+ DOPISI ■ ,.-,.. .................. ..—«-■—-----M--..--- ■■ .......„, , .. , ,..—........ ...... - , .S. Cleveland, O. — Navada je, da si vsako leto razna društva pravočasno p r e s k r b e prostor za svoj letni zlet, ali društveni piknik, izbira je ponavadi velika, toda vedno pride do tega, da želi iti ta član sem, drugi pa drugam. Vsakemu je pa težko ustreči, ker ta ali oni prostor ni vselej vsem povolji. Clevelandčanje smo letos zopet za en lep in pripraven prostor za piknike bogatejši. Ta prostor se nahaja na za-' padni strani mestd, 1 \-Vi milje oddaljen, v North Royal-ton, to je na glavni, tlakovani cesti, imenovani Ridge Road, ali Highway 3, katera vodi v Medipo—Wooster, Columbus in Cincinnati. Po vsej tej cesti vozi tudi bus. Ta prostor za piknike se imenyje "Teddy's Farm." Tu je pet akrov senčnatega gozda in pred gozdom v drevju lična nova hišica. V hiši je primeroma lepa plesna dvorana, pripravna za posamezne prireditve, kakor za klube ali parties, kakor tudi temu primerna obedna soba. V gozdu, okrašenem s košatimi bukvami, javori, in kar se sme šteti, lipo. Pod drevjem so mize in tudi pokrita plesna dvorana, da v slučaju dežja ni treba bežati iz gozda. Gozd je suh, ker se nahaja na najvišji gori Cuyahoga okraja, to je na 1240 čev-lev višine. Lep razgled je od tukaj na Cleveland in na Ely- * Najlepše se zahvaljujemo vsem našim rojakom v Cleve-landu, ki so darovali za prostovoljno gasilno društvo Do-bravice, občina in fara Pod zemelj, Belokrajina, v stari domovini. Darovali so sledeči: Po $5.00: M. Žugel. Po $3.00: N. Tomec, Bonna Ave. Po $2.00: M. Tomec, Dibble Ave.; A. Grdina, 62nd St; }. Smuk, Norwood Rd. Po $1.-00: Z. Smuk. Norwood Rd.-M. Beličič, Norwood Rd. M. Žugel, Norwood Rd.; A. Skala, E. 61 st St.; J. Simonič, E. 53rd St.: J. Sodja, E. 167th St.; A. Vardjan, Parkgrove; I. Judnič, E. 71 st St.; I. Kralj E. 176th St.; L. Judnič, E. 74. St.; A. Ljubi, Bliss Ave.; M. Vuksinič, Addison Rd,; Z. Papič, Addison Rd.; R, Bukovec; A. Martinčič, Prosser Ave. N. Suelič, E. 66th St 50 centov. Še enkrat se iskreno zahvalimo vsem, kateri ste darovali. Nabiralca: John Smuk. 1115 Norwood Rd., in Martin žugelj, 1115 Norwood Rd. VESTI IZ DOMOVINE , V Scdažici je 30. decembra umrl g. Fran Pakiž, posestnik in kovaški mojster, star šele 32 let. Zgodaj je začel delovati na prosvetnem polju, ko! mož se je pa prav marljivo udejstvoval tudi na gospodarskem polju. Bil je v načel-stvu Hranilnice in posojilnice, v nadzorstvu Kmetijskega društva, več let tudi1 ko? tajnik Živinorejske zadruge. Smrt v savskih valovih. Na postaji Sava pri Litiji so kot navadno železniški delavci na progi čistili tračnice. Ker je ob treh popoldne pričelo zelo deževati, in je bil poleg tega še Št. Janžev dan, ko po stari navadi hodijo kmetje in njihovi sinovi okoli po gostilnah, so Sklenili železniški delavci, po večini mladi kmet-ski fantje, da prenehajo z delom eno uro preje, to je ob treh, mesto ob štirih popoldne. Zmenili so se hitro, da se peljejo preko brodu na Savi v daleč tam okoli znano Štrusovo gostilno. Tam so precej pili, navijali gramofon in veseljačili do 6. zvečer. — Bila je že popolna tema, ko so se odpravili iz gostilne preko Save domov. Vozil je domač fant, ki je broda-renja vajen že od mladih nog. Na brodu se je gruča fantov ruvala iz same fantovske prešernosti. Ravno ko so bili sredi Save, je nekdo pahnil v Savo precej vinjenega županovega sina iz Št. Lamberta, Jožeta Grabnerja, ki je takoj izginil v savskih valovih, ki so na tem mestu najhujši. Na kako rešilno akcijo v Ob priliki odkritja Napoleonovega spomenika v Ljubljani, so prinašali slovenski listi tudi podrobna poročila o življenju, ki je vladalo med francosko okupacijo po naših krajih. Le malo je bilo člankov o razmerah v provinci, ki je segala daleč gor med nemški živelj. Glavna vsebina teh poročil se je sukala okrog vprašanja, ali so se naši ljudje zadržali prijazno ali sovražno napram novim razmeram in ali so bili Francozom prijatelji ali pa pod avstrijskim vplivom celo sovražniki. Trdilo se je prvo in drugo, a nihče se ni hotel kategorično zavzetii za prvo ali drugo. — Izjema so bili samo Ljubljan-čanje, ki jih je naš tisk po pravici proslavljal kot najbolj navdušene, prijatelje Francozov. Po provinci pa je bilo drugače, ker tam ni bilo Žiberto-Vih Balantov in njegovih pro-svitljenih somišljenikov. Naša podeželska duhovščina je živela vse preveč pod'vplivom Rima, ki ga je bil Napoleon ponižal. A vendar je bilo tudi na deželi precej duhovnikov, ki so spoznali važni pomen probujajočega še nacionalizma in so se odkrito bra-tili s svobodomiselnimi Francozi. In ne na svojo niti ne na škodo svojih faranov. Pridružili so se jim tudi inteligentnejši podeželani, ki so v posameznih krajih ustvarili naravnost idealno prijateljstvo med našim ljudstvom in veselimi Francozi. Take podeželske inteligence pa je bilo na našo čast precej po vscij prostrani Iliriji. Eden izmed najboljših je bil poštar Rasinger Podkorenom. Upravljal je poleg pošte tudi slavnoznano gostilno "pri pošti," ki uživa še dandanes najboljši sloves. Ta postojanka je bila tokraj Korenskega prelaza, prva na kranjskem svetu. Slovefa je že v srednjem veku in so se pri nji ustavljali vsi vozniki, ki so vzdrževali promet med Savsko, Dravsko in Ziljsko dolino In še dalje do Dunava. V tej gostilni je prenočevalo s svojim spremstvom več kraljev, cesarjev, ministrov in drugih velemožnih gohpodov. Tu je bila izza davna nastav-Ijeia pošta, ki se je vzdržala prav do otvoritve gorenjske železnice, pa se je tedaj za radi železniške postaje preselila v bližnjo 'Kranjsko goro. Največji promet je vladal na Korenskem prelazu prav za časa francoskega go'spod-stva. V Ransingerjevi gostilni so se ustavljali vojaški in državni kurirji, hiteči po bliž niči čez Koren v Beljak in više po Dravski in Zilski dolini; ustavljali so se Korošci in Tirolci, ki so šli po opravkih v prestolico Ilirije, kjer so bili vsi višji državni uradi. Gorenja savska dolina je bila živahna kakor nikoli, zaslužka je bilo dosti in prebivalci so bili na vso moč zadovoljni z novim režimom, ki jim je kljub "fronkom" nudil najboljše življenje. Zato ni čudno, da je zavladalo med ljud- stvom najlepše in prisrčno razpoloženje, ki ga niso mogli kaliti nepomembni incidenti, ki so jih izzivali redki mal-kontenti — rokomavharji po dolini, ki so bili večinoma plačani avstrijski agentje. Tem rokomavharjem ljudstvo ni nasedalo, ker se je že v počet-ku zavedalo, da je nova era nekaj drugega kakor avstrijska. Podzavestno je čutilo svobodo. Avstrijski "Fronc" je bil zelo hitro pozabljen in zaradi "fronkov" jako osovražen, ker so prebivalci mislili po šaljivi borovški logiki, da se imenujejo "fronki" prav po Froncu. Krožila je tiste dni po dolini zbadljivka, zložena na cesarja Fronca, ki pa je utihnila takoj po odhodu Francoskih vojakov. Le par verzov so znali ljudje; ne vem ali je bil začetek ali konec te pesmi. Ti verzi so se pa glasili: Franc, Franc je prišel na lclan'c, ni furati znal, je konje pognal. . . Franc, Franc, je zafural čez klan'c. . . Pač so tista leta tu pa tam po dolini razsajale ravne nadloge, ki so jih pa Dolinci prenašali z vso svojo znano bo-guvdanostjo in so se norčevali iz njih, da so jih Francoz-je občudovali in jih smatrali za velike naravne filozofe. Te nadloge so zopet privabile nato preko meje stare avstrijske agente, ki so ljudstvo hujska li na vse mogoče načine. / ljudstvo jim ni nasedlo in jih je zopet pregnalo. Samo na Sreanjem vrhu so imeli več uspeha. Srednji vrh leži visoko gori in pride še sedaj le redkokrat v dotiko z ljudmi v dolini. Uživeti se niso mogli v nove razmere, ker jih ni nihče poučil o pomenu novih časov; zato so ostali še vedno v svojem trdnem avstrijskem prepričanju in so komaj pričakovali, da se Avstrije: povrnejo. Agentje, preoblečeni v rokomavharje, so jih kaj hitro dobili na svojo stran. In tako so postali Srjani v tej svoji nevednosti avstrijski špijoni in so se z vso vnemo posvetili nečedni špijonaži, ki pa Francozom ni prinašala ni-kake kode, ker so bili Srjam prenerodni. A njihova špijonaža je prišla kmalu na dan. Francoska uprava je pograbila več srjan-skih posestnikov in jih hotela postaviti pred vojno sodišče. Nesrečnim zapeljanim kmetom je že šlo za glavo in bi.bili gotovo plačali svojo nevednost z življenjem, da se ni zanje zavzel korenski pošta; Rasinger, ki je bil pri Francozih zelo priljubljen. Zastavil je vso svojo veljavo in zgo vornost, da je rešil nesrečneže. Izpustili so jih, ko so jil poučili o vsem, in kmetom so se ježili lasje, ko so hiteli proti domu in so šele zdaj videli, da so ušli smrti. Špijonirab pa niso nikoli več. Samo en dogodek je razburil vso okolico. Sredi noči je bila v Kranjski gori ukradena iz zaprte hiše francoska blagajna, kljub temu, da jo je stražil vojak. Kako se je posrečila tatvina, ni mogel dognati nihče. A vsi znaki kažejo, da so drzno tatvino povzročili rokomavharji in po skritih gorskih stezah zbežali z denarjem preko meje. Ljudje so pač govorili, da je blago ukradel domačin, sedel na konja in se ritensko umaknil proti Pišenci in jahal po vodi daleč pod gore, kjer je zakopal blagajno. A to pri povedovanje pač ne bo imelo realne podlage, in ga moramo pripisovati razgreti ljudski domišljiji. Francoski vojak, ki je stražil blagajno, je bil obsojen na smrt in so ga še isti dan ustrelili na Požarju. Vaščani so mu v svojem usmiljenju postavili na mestu, kjer je bil ustreljen in pokopan, velik križ in ga krasili leto in dan s cvetjem. In ta križ stoji še danes, oddaljen samo streljaj od kavarne Prisank pod ruš-jem ob poti, ki pelje v kopališče Jasna. Križ je sicer že prenovljen in veliko manjši kot prvotni, a vendar ga še danes zveste, dobre," za tujo nesrečo dovzetne Borovšice krasijo s svežim cvetjem in z venci, ker v njih še vedno živi podzavestno ljubezen do Francozov, do prvih pijonir-jev svobode. Samo to je čudno, da se ob priliki ilirske proslave oficijelna Kranjska gora ni prav nič spomnila na ta samotni grob in ga je samo mlado dekle okrasilo s pla ninskim cvetjem. J. V. METUZALEMI IN ORJAKI MED DREVJEM Ce verjamete, al' pa ne... V nekem listu je bila nedavno slika ogromnega drevesa v Kaliforniji, visokega 120 metrov. Deblo drevesnega orjaka je trhlo in votlina je tako velika, da gre lahko skozi njo velik poštni voz. V obsegu meri orjaško drevo 108 čevljev. Tudi v Evropi je mnogo starih visokih dreves. Tako so imeli na Sedmograškem ogromno jelko, ki so jo posekali ldta 1923 in katere starost sc cenili na 320 let. Visoka je bila 50 metrov in poldrugi meter od tal je bila debela 160 cm. Prav tako rastejo v višjih bavarskih krajih po 500 do 600 let stare smreke. V gozdovih južnovzhodne Evrope pa najdemo tisočletne hraste. V Frankensteinu v Pruski Šleziji je 44 metrov visoka' in 450 let stara jelka Najstarejši macesen v Her-mansdorfu je najbrže tudi najstarejše drevo v Evropi. Visok je 110 metrov in strokovnjaki cenijo njegovo starost na 2400 let. To drevo je torej stalo že 500 let pred Kristusovim rojstvom. Neki berlinski list je pisal o hrastu v Solingenu, ki se naziva "debeli hrast." Debel je tako, da ga komaj obseže 8 mož. Njegovo starost cenijo na 1000 let. V istem gozdu je 25 mestrov visoka bukev: ki je tako košata, da so postavili med veje mizo in klopi, do katerih se pride po-lestvi. Naj-debelejši in najstarejši hrast v Nemčiji je na Meklenburš-kem, visok 40 m in debel 10 metrov. Tudi lipe dočakajo visoko starost. Ob vznožju Stafelberga stcyi lipa, stara 1100 let. Zeleni in cvete samo na jugozapadni strani, si cer pa štrle kvišku gole veje. Vsi ti evropski drevesni Metuzalemi in orjaki se pa ne morejo meriti z ameriškimi tovariši. Posebno Kalifornija je znana kot dežela ogromnih smrek in takozvanih sekvoj, ki splošno dosežejo 80 do 90 metrov višine in 1200 let starosti. Visokost dreves do 120 metrov v Kaliforniji ni baš tako velika. Največje drevo na svetu raste v Avstraliji. Imenuje se .latinsko eucalyptus diversico-lor. Raste večinoma v moč virnatih krajih in na vzapad-noavstralski obali. To drevje se dviga tako visoko, da se človek zgrozi pred njim. Nekatera drevesa so visoka do 450 čevljev. -o- OKLIC POROKE ITALIJANSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA Župan belgijskega glavnega mesta Bruslja, M. Max je nabil na vrata mestne hiše objavo, ki jo predpisuje belgijski zakon o poroki princese Marije J ose z italijanskim prestolonaslednikom Umber-tom. Objava je bila sestavljena po dosedanjih običajnih vzorcih, izpuščen je bil le poziv onim, ki vedo za kak zakonski zadržek, da ga javijo nemudoma županstvu. Sicer pa je bila objava popolnoma slična onim, ki veljajo za navadne zemljane, kadar stopa- Ker ste že brali recepte za razna jedila, hočem danes napisati nekoliko o manirah, ki jih moramo imeti, kadar se vsedemo h kosilu. Tukaj je 10 zapovedi pri jedi: 1. Nikar si ne umivaj rok pred jedjo. To vzame čas in škoda je žajfe. 2. Če le moreš, se pri jedi kregaj s svojo ženo. Priporočljivo je tudi, da takrat pre-tepeš svoje otroke, če so te vjezili. Tako boš imel boljši tek do jedi, žena in otroci se pa jedi dotaknili ne bodo, ter bo. več ostalo zate. 3. Pri jedi pazi, da dobiš zase največje in najlepše kose. Če ti hoče kdo vzeti izpred nosa kako lepo kifrje bedro, ga kreni po prstih, ali mu vrzi krožnik v glavo. To bo vzbudilo veliko spoštovanje do tvoje olike. 4. Če si povabljen k prijatelju na "kosilo in ti kaka jed ni všeč, to takoj povej gospodinji. Priporočljivo je tudi, da v takem slučaju poveš, da ne zna kuhati in svetuj ji, naj se gre učit kuhat. Tvoja odkritosrčnost se ji bo dopad-la in te bodo zopet povabili na kosilo o prvi priložnosti. 5. Kadar ješ juho, jo'srebaj kolikor mogoče glasno. Tako bodo imeli drugi pri mizi dobro zabavo, ki je najboljše sredstvo za dobro prebavo. 6. Če sediš z veliko družbo pri mizi, posebno če je navzočih mnogo žensk, jim boš zelo imponiral, če govoriš med jedjo o miših in podganah, črvih in kačah. Pri jedi imajo posebno ženske rade take pogovore. 7. Jej kolikor mogoče veliko. S tem se boš prikupil gospodinji in tudi tvoj želodec ti bo hvaležen za to. 8. Nikdar ne sedi k mizi s polnim želodcem, Nima nobenega pomena. 9. Če si kam povabljen, na ohcet, botrinjo ali banket, je priporočljivo, da poprej ne zavžiješ nobene jedi najmanj dva dni. Pred tako pojedino vzemi k sebi kakšne kapljice, da ti bo želodec dobro sčistilo. Tako boš lahko jedel za dva, 8t- 37> JSKJ. Ples v bp°dnJi dvorani SND. štvo ~~~ Bavarsko pevsko dru- • Avditorij SND. Koncert. nec «P Društvo Vodnikov Ve-n,.' st 147, SNPJ. Ples v spod-dvorani SND. • — Društvo "Comrades", JULIJ 13.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ priredi piknik na špelko-tovih farmah. 13. — Piknik S. N. Doma v Maple Heights, v Maple Gardens. 20.—Društvo Orel, telovadba in piknik na Pintarjevih farmah. AVGUST 3. — Piknik društva sv. Katarine št. 29 Z. S. Z/na špelko-tovih farmah. --o- Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh, ljivo zasmejal Gašper in se iztrgal iz njenih rok. "Tega večnega sikanja sem jaz sit, in ker je doma grdo vceme. pojdem drugam vedrit." |erica je ostala sama vsa obupana, prepričana, da je grozna slutnja ne vara. In ona je hotela potolažiti moža, naj si ne dela toliko skrbi zaradi nesrečnega Miha; skesal se je in izpovedal že gotovo, in dobri Bog odpušča še večje grehe, če vidi, da je človeku resnično žal; z molitvijo bosta pomagala sebi in rajniku. , , "Oh, kako bi bila naletela! Zdaj ne preostane drugega, kakor molče trpeti in ne dra-miti nesrečnega spomina, ki je tako rahlo spal. Gašper je zavil zopet v gostilno. Poleg glavnega razloga, da bi popravil, kar je bil prejšnjega večera z nepremišljeno jezo zagrešil, mu je bjJ domač prepir nov povod. Brica, katerega je iskal, ni dobil notri, pač pa starega 'Križmana, ki je imel hišo onstran potoka, in seveda zopet Tetreva. Prisedel je krčmar, prisedla je krčmarica, in govorili so o navadnih rečeh. "Ali Brica ne bo?" je vprašal Gašper. "Redkokdaj pride," je dejal Rožman; "izkupiti ne da veliko, siten in nadležen je pa včasih kakor starega siromaka kašelj." "Kaj hočemo! Takšna je letina," je mrmral Križman, ki se ga je bil že precej nale-zel. Torej sem zastonj prišel, si je mislil Gašper in poslušal precej razmišljen Rožmanove marnje in otrobe, ki jih je vezal Tetrev. Nekaj pa se mu je vendar čudno zdelo, da ni nihče govoril o ubitem Mihu. To je bil vendar dogodek, ki ni mogel izginiti nikomur iz spomina. In da bi o njem ne govorili? Pojdite no! O, govore, toda med seboj, kadar ni njega zraven, in na njega kažejo. Komu se pa zdi obrekovanje greh? Ker je Gašper zaman čakal, da bi sprožil kdo drug ta razgovor, ga je sprožil sam, češ, da mu je še vedno hudo za pokojnim Mihom. "V Stegnah so ga ubili," je dejal Tetrev; "pravijo pa, da hodi nazaj, da straši ponoči po Stegnah." "Kaj hočemo, takšna "je letina," je menil Križman. "Ti, Rožman, ali sem jaz že plačal ali ne? Pij! Kaj poslušaš te čenče!" . "Jaz tudi pravim, da so samo čenče," je dejal Gašper. Rožman pa je začel ugibati, kdo da bi udaril Miha; govoril je o preiskavi in o Klan-čarju, ki mu niso mogli nič dokazati.. Gašperja so izpreletele raz lične misli. Da govori Rožman naravnost, se mu je zdelo znamenje, da ne meri nikamor; a semtertja je tudi tako čudno poudaril svoje mnenje; zdelo se mu je, kakor bi hotel reči: To govorim za vas, zase imam pa svoje misli. In Zakaj je le njega gledal? Ali je hotel videti, če bo on kaj izpremenil lice? Kadar jim zleze vino v lase, bodo odkrito govorili, si je dejal Gašper in pridno nalival. Toda ker je tudi sam pil, se mu ni ob nesla preizkušnja. Križmana je spremil domov, da bi morda od njega posebej kaj izvedel, kako d p govore ljudje, toda mož je samo trdil, da je že takšna letina in da naj da Bog Mihu večni mir iin pokoj, dasi ga on ni dal ljudem. Takole bil Gašper sedaj ravno tako daleč kakor prejšnjega večera. Slutil je lahko, kar je hotel, vedel pa ni nič; Brica bo moral še čakati, slučajno seveda, pri Rožmanu. Saj posedanje > krčmi mu je začelo zopet uga jati. Kjer drugi strežejo, se čuti človek gospoda; poleg te ga prijetna zabava, in če pla čaš komu kupico vina, kolika hvaležnost! Drugače ko doma, kjer si samo po imenu gospodar, v resnici pa hlapec In potem veš, da Jpoš spal, ce MALI OGLASI Razprodaja! Na razprodaji imamo sedaj vse ženske zimske suknje, in sicer ta teden. Prodajamo jih po $19.50 $24.75 $39.50 Se priporočamo v obilen obisk. F. Wahcic, 925 E. 152d St. Naprodaj je hiša,, za eno družino, štiri sobe, na 19007 Cherokee Ave., blizu La Salle gledališča. Lepa hiša za malo družino. Ima klet, furnez, garažo. Zanesljivemu Slovencu prodamo to posestvo ako plača takoj $300.00, ostane po $35.00 na mesec, dokler ni plačano. Vi lahko pridete do te hiše in plačujete sebi rent. Tel. Kenmore 3425, ali se oglasite na 830 E. 185th St. (Jan. 11. 13. 15. 17. 20. 22.) NORWOOD gledališče 6210 St. Clair Ave. PONDELJEK, TOREK, SREDA, 20., 21. in 22. JAN. "ŠTIRI PERESA" William Powell, Richard Arlen, Fay Wray, Clive Brook in Noah Beery. Naznanilo Cenjenemu občinstvu in prijateljem naznanjam, da sem se preselil iz 1153 Norwood Rd. na farme dobro poznanega rojaka Filip Raztresen, na Antioch Rd., Perry, Ohio. Cenjenemu občinstvu se priporočam, da me ob priliki obiščejo. Blaž Hace, Antioch Rd., Perry, Ohio. (16) Pozor! članice Slovenske ženske Zveze št. 10 vljudno prosim, da plačate svoj asefement za januar do 23. januarja. Plačate lahko pri meni na spodnjem naslovu ali pa pri Mrs. Poznik na 16001 Trafalgar Ave., ali pri Mrs. Ro-žanc, 15721 Waterloo Rd. Kar vas je pa okoli cerkve in v bližini, pa lahko oddaste pri Mrs. Trček, 15508 Holmes Ave., ali pri Mrs. Launch, 15601 Holmes Ave. Poleg tega lahko plačate tudi pri uradnicah. Jaz sem vam na razpolago vsak čas, ker ni tako natančno kot pri drugih društvih, ki samo en dan na domu pobirajo. Jaz pobiram od 1. do 23. dneva vsak mesec. Tako, cenjene članice, nimate nobenega vzroka, da ne plačate. Jaz absolutno ne bom za nobeno več založila. Kajti svota je tako mala, da jo vsaka članica lahko plača, tudi par mesecev naprej. V slučaju smrti je sam pogreb, ki ga napravimo, za vsako članico, vreden tistih kvod-rov. Torej ne pozabite 23. januarja. Mary Glavan, tajnica, 13721 Eaglesmere Ave. (16) Dve leti je vzelo, da ss je slika naredila. Delana je bila v Ameriki in po druigh delih sveta, celo v temnih žunglih Afrike. Videli boste silovite prizore, ko se angleški vojaki borijo z Fuzzy-Woozv zamorci v Afriki. Divja gonja tisočih vodnih. konj, ki plavajo preko vode .... Videli boste čredo divjih opic, ki bežijo pred strašnim gozdnim požarjem. Poleg tega je pa slika zgodba ljubezni, divjega poguma in dogodkov. Nekaj, česar ne vidite vsak dan. Vse slike so govoreče. Krasna komedija "Hotter than Hot," v kateri nastopi Harry Langdon. V četrtek in petek bomo kazali najfinejšo sliko "SO, THIS IS COLLEGE" Delo dobi slovenski prodajalec ali prodajalka. Lahko ves dan ali samo nekaj ur. Oglaševalna kampanja. Vprašajte na 520 Insurance Center Bldg., 173 E. Hth Street. (19) lo noč spal, pa naj se priplazi Miha, odkoder hoče. Neprijetno mu je bilo, da se mu jc vrinila ta misel; a trmasto jo je zgrabil in držal, nalašč, namenoma držal in proti Steg-nam je zavil, da bo vedel Miha, da se ga on nič ne boji. Ta pot ga je nekoliko iztrez-nila; proti domu je pospešil korak in oddehnil si je, ko je zapehnil vrata za seboj. V postelji pa je zopet s trmasto in nasladno grozo poslušal, ali pride Miha ali ne; toda motne misli so mu kmalu prešle v zmedene sanje. • (Dalje prihodnjič). GRDINA'S SHOPPE Popolna zaloga ohlek in vse opremo za nsr«-iste in družicc Beauty Parlor Vcdi.0 nnj modernejši kloaki klobuki. Trcovlaa »prta »,aka arad. HP. akaaj cof. lata. 6111 ST. CLAIR AVE. IIEnderson 7112 mmmm......" Nove slovenske in hrvatske COLUMBIA PLOŠČE katere smo ravnokar dobili v zalogo l(i INCH 75 CENTOV 25126 "Kaj sem prislužil," M. Udovich in J. Lausche. "Veterček po zraku gre," M. Udovich in J. Lausche. 20127 "Brez cvenka in brez soli," Adria pevci in Hojer Trio. "Predpustna pesem," Adria pevci in Hojer Trio. 25128 "Moja ljubca," valček, Hojer Trio. "Katarina polka," Hojer Trio. 1150 "Vojnička kolo," svira Konatantinovic. "Seljančica," kolo, svira Konstontinovic. 1151 "Tiha noči moje zlate spave," Miskcvich tamburaši. "Dreno Paljka," pjeva in svira Miskcvich tamburaši. \ £c priporočam Anton Mervar 6910 St. Clair Ayenue CLEVELAND, O. JOSEPH J. 0GRIN ODVETNIK 401 Engineers Bldg. Main 4126 Zvečer: 15621 Waterloo Rd. Kenmore 1694 NAŠ ROJAK JOHN MILJAN JUGOSLOVANSKI IGRALEC NASTOPA V LEPI SLIKI, katero morate videti in slišati "Woman Racket" ki se sedaj kaže v Loew's STATE gledišču 1515 Euclid Ave. Ne zamudite videti tega velikega umetnika, v eni najboljših slik, kar jih je še napravil. DESET LET POZNEJE Nadaljevanja romana "DVAJSET LET POZNEJE." Spisal ALEXANDER DUMAS za "Ameriško Domovino" A. SABEC. 5. poglavje. Razvozlanja Luiza Lavalliere je bila zo pet na dvoru vojvodinje Oi leanske. Madame se je končno vda la kraljevim prošnjam in pritisku, toda kljub temu ni bi1 Ludvik nič bliže svojega cilja, kajti madame si je vtepla v glavo, da bo delala mladima zaljubljencema, vsakovrstna zapreke. |K sreči pa je imel kralj dvoje dobrih pomočnikov, ki sta se zavzela za njegovo stvar. Malicorne, častihlepen tovariš gospodične Aure, je hotel narediti karijero, in je videl v lastnosti zvodnika med kraljem in gospodično Luizo. najsigurnejšo lestev, po kateri bi se še najprej vzpel do zaželjenega cilja. Svoje tajne je zaupal Malicorne tudi svoji prijateljici Auri Monta-lais, v kateri je našel verno ir poslušno pomočnico. Po ukazu vojvodinje sta morali Luiza in Aura spati v sobi tik njene sobe, kar se je tudi zgodilo, dokler ni začela Aura nenadoma ponoči \ spanju govoriti, jokati in kri čati, tako da ni imela madame več nobene mirne noči, Nervozna, kakršna je bila, je vsako jutro tožila nad tem, toda pomagalo ni nič; treba je bilo dati Auri drugo sobo. — Ker pa je bi! predpis, da mo rata spati vedno po dve častni gospodični v eni sobi in kei je imela Aura dozdaj vedno Luizo za tovarišico, zato ji je sledila tudi Luiza. Bili pU so v zadregi za primerno sobo; dokler se niso končno odloči li za sobo, ki je ležala neposredno nad sobo, v kateri je ložiral grof Guiche. Iz goto vih vzrokov je bilo madami tc celo ljubo; v zadnjem času je namreč pričela uvajati Aurc v svoje tajnosti, zato ji je bilo ljubo, da bo stanovala v bližini grofa Guiche-a. Toda grof je bil še vedno bolan ter ni mogel zapustiti hiše, v katere so ga prenesli po dvoboju težko ranjenega. Njegova so ba, ki je bila v pritličju, je bi la torej začasno prazna. Ko sta bili obe gospodični nastanjeni v svoji sobi, je gospod Saint - Aignan obiskal bolnega Guiche-a, izročil mu kraljeve pozdrave ter ga prosil, naj mu začasno prepusti svojo sobo v palači. -Grof n> imel ničesar proti temu, in Saint-Aignan se je preselil in stanoval v Guiche-jevi sobi, pod sobo, v kateri sta bili na stanjeni Luiza in Aura. Vse to se je zgodilo po Malicorne-jevih nasvetih; Malicorne, ki je bil iznajdljiv, pa je šel še dalje. Domenil se je z nekim mizarjem, katerega je dal z zavezanimi očmi privesti na skrivnem v palačo. Ko se je nahajala nekega dne madame s svojimi damami na iz-prehodu,, se je rokodelec lotil dela, naredil je stopnice, ki so vodile iz gornje sobe v doljno, v stropu spodnje sobe je iz-rezal odprtino za skrita vrat ca, ki, so se zgoraj tako natan^ čno ujemala s parketom tal, da bi niti ostro oko ne moglo ničesar odkriti. Pred ta vratca pa so nato postavili še špansko steno, tako da se ni moglo to nikomur čudno dozdevati, če hočeta imeti go spodični še poseben prostor, ki naj bi ji maslužil kot bou-dor. 4 Dasi bi bili nevarni sestanki v Luizini sobi, vendar ni bilo nič lažjega in enostavnejšega od tega, da stopi Luiza po stopnicah iz svoje sobe v sobo, kjer je stanoval Saint-Aignan. Kralj je bil naravnost vzhičen nad temi izvedbami, odpor Luize se je dal ukloniti, in kralj je videl, da je dospel končno do cilja svojih želja. Zdaj se je vsak dan lahko shajal ž njo, oba pomočnika pa sta bila tudi dovolj pametna in diskretna, da sta se umaknila ter puščala zaljubljenca sama. Ko je nekega dne Luiza zo pet slonela na kraljevih prsih, vsa omočena po opojni ljubezenski sreči, je zgoraj nenadoma potrkalo. Luiza se je strahoma izvila iz kraljevega objema ter zašepetala: — Ali čujete, sire? Zgodaj nekdo trka. Ludvik, Ludvik, ali ne slišite? — Samo da sva midva skupaj, je rekel kralj ter spet potegnil deklico nase, — drugi naj čakajo. — Ne, ne, — je vzkliknila Luiza ter se mu šiloma izvila. — Slišim glas Aure Montalais. — S temi besedami je stekla po stopnicah, se zmuznila skozi odprtino ter se pojavila na drugi strani za špansko steno. — Hitro, hitro! — ji je zaklicala Aura. — On prihaja gor. Oh, saj se mi je vedno zdelo, da bo do tega prišlo! — Kdo prihaja? — je rekla Luiza, smrtno bleda. — Kdo? Še vprašuješ? Grof Bragelonnski, ki se je nenadoma vrnil iz Anglije. — Raoul? — Luiza je strahovito kriknila. V istem hipu so se odprla vrata in na pragu se je pojavil Raoul. — Da, jaz sem; Luiza, — je rekel Raoul. — O, saj sem vedel, da me še vedno ljubite! Louiza je kakor v sanjah strmela vanj, končno pa za-jecljala: — Ne, ne, ne hodite k meni! Raoul je obstal na mestu, kakor prikovan. Aura je vrgla prestrašen pogled na špansko steno ter zašepetala: — Neprevidnica' Niti vratc ni zaprla za seboj. — Pravkar je hotel Raoul stopiti za špansko steno, takrat na se je pojavil pri odpr tini kralj, ki se je vzpel skozi odprtino, planil k. Luizi, pokleknil pred njo ter ji objel koleni. Kralj v svoji slebi ljubezenski strasti ni opazil Raoula, ta pa, ko je to videl, je mislil, kakor da ga je zadela strela iz jasnega. V nar slednjem trenotku se je obrnil in kakor brez uma planil iz sobe. Z lastnimi očmi je videl kralja na kolenih pred Luizo in v trenotku mu je bilo jasno, da so bile vse govorice, ki so mu prišle na uho, resnične in utemeljene. Luiza je postala ljubica kralja Ludvika! Dasi je bilo tu vsako vprašanje odveč, se je podal vendar k svojemu prijatelju, grofu Gui-che-u, da ga vpraša, kaj ve on o tem. — Guiche je moj prijatelj, — si je dejal nesrečnež, — on mi je pisal in mi bo vedel tudi kaj povedati. — Samo to mu je bila uganka, kako se je znašel kralj nenadoma v Luizini sobi. Grof Guiche je nosil še obveze, vendar pa je bil že iz postelje. Ko sta se pozdravila in objela, mu je Raoul povedal o dogodku, ki ga je pravkar doživel ter silil prjjatelja, naj mu pove, kolikor mu je o tej stvari znanega. Toda Guiche je žalostno odmajal z glavo in dejal: - Jaz čutim z vami, prijatelj, toda prosim vas, ne zahtevajte več od mene, svojega nesrečnega prijatelja. — Kaj ne, Guiche, v pismu, ki ste mi je pisali, ste mislili, če pridem, bom tudi videl? Nu, in videl sem... Videl sem Luizo, vso zmedeno, vide! sem kralja. . . Kaj ne, saj je kralj tisti ? — Na to vam ne morem odgovoriti, — je spet rekel Gui che. — Prijatelj, prijatelj, tirate me v smrt! Govorite vendar! Saj vidite, da mi krvavi srce! — Moj ljubi prijatelj, — je rekel Guiche, — to, kar vam morem povedati jaz, vam pove lahko vsak prvi človek, ki ga srečate in vprašate. Več pa ne smem reči.. Ali hočete, da romam v bastillo radi neprevidne besede? Moja dolžnost je bila, opozoriti vas, in to sem kot vaš prijatelj storil — Tak mi preostane samo še eno, — je rekel Raoul, — da grem h gospodu d'Artag-nanu. Morda mi on kaj natančnejšega pove. 'Kapetan je bil prost in je sedel v svoji sobi. Čital je baš pismo, ki mu je je pisal Athos, in v katerem je bilo govora o isti osebi, ki je zdai pravkar vstopila. — Raoul, moj dragi fant' — je vzkliknil Gaskonec tei pritisnil mladeniča na svoje prsi. — Kako lepo, da si prišel! Ali te je kralj poklical nazaj? Ne, prišel sem kar tako, na svojo pest, — je odvrnil Raoul mrko. — Kaj ? — je vzkliknil Gaskonec in začudeno pogledal mladeniča. — Kar tako nazaj, brez kraljevega povelja? Tega ne razumem. Pa zakaj se tako žalostno držiš? Strela božja, saj ,sem bil tudi jaz v Angliji, pa sem hodil nazaj vesel kot škrjanček. Kaj pa imaš? — Moj Bog, saj vendar dobro veste, gospod d'Artagnan. — Odkod pa naj vendar to vem ? — O, gospod d'Artagnan, — je vzkliknil Raoul, — pomagajte mi! — Pa kaj vam manjka? — Gospodična Luiza me goljufa, — je odvrnil Raoul turobno. . — Kdo ti je to povedal? — je vprašal Gaskonec suho.' — Ves svet. — Torej potemtakem mora biti nekaj resnice na tem, — je zamrmral kapetan v brk. — če vidim dim, vem, da mora biti nekje blizu tudi ogenj. Vendar v take stvari se ne mešam rad. — Tudi za prijatelja ne, tudi za sina ne? — je vzkliknil Raoul trpko. — Nu, ker si moj prijatelj, ti bom povedal, — je rekel vitez d'Artagnan. — Ne, bolje je, če ti nič ne povem, — je naglo popravi. — Kako gre Porthosu? — Gospod d'Artagnan, —-je vzkliknil Raoul, — v imenu prijateljstva, po katerem ste vezani z mojim očetom! — Strela božja, ali si pa ra doveden! — Prisegam vam, da ni radovednost, to je ljubezen! — Gospodično Lavalliere ljubim do blaznosti. — Tem slabše! Si pač, kakor vsi mladi ljudje: neumen, Pravi mož se ne da nikoli zapeljati svojemu srcu. Strela božja, tudi če ti kaj povem, me ne boš razumel, mi ne boš verjel, me ne ubogal! — Oh, poskusite vendar, gospod d'Artagnan!,— je rekel Raoul. — Nu, prav, tak poslušaj me! Priveži si ostroge in iz-jaši do-smrti divjega konja! Raoul se je obrnil preč: — Vidim, da nimam nobenih pri jateljev, — je rekel trpko. —■ Ti misliš, da nisem tvoj prijatelj, ker ne gobezdam Sicer pa tudi, če bi kaj vedel, ne bi bil tako nespameten, da bi tebi pripovedoval. Kakor da nimam drugega opravka, kot da se brigam, kaj mizarji in drugi rokodelci opravljajo v gradu. — Ka*kšni mizarji? — Ne vem. Nekaj besedi-čijo, da je neki mizar izrezal pod ter naredil gotovo odprtino, pod katero gredo stopnice v doljno sobo. — O, v sobi gospodične Lu ize, kaj ne? — Ti imenuješ vedno in vedno to osebo, — je reke! Gaskonec. — Kdo pa govor« o Luizi? — Umreti mi je! — je za-klical mladi mož. — Poiskati moram nekoga, ki mi bo povedal resnico. — Auro Montalais, kaj ne, to misliš? Nikar ne govor ž njo, moj dragi! Počakaj, č moreš. — Ne morem! Tedaj je potrkalo na vrata Vstopil je neki mušketir. — Neka gospodična želi govoriti z gospodom kapetanom, — je javil. — Z mano? — je vpraša) d'Artagnan .začuden. — Nai vstopi. Bila je gospodična Aura Montalais. — Iščem gosyoda Brage Ionskega, — je rekla, — in rekli so mi, naj grem k vam povprašat. — Kakor nalašč, gospo dična, — je rekel d'Artagnan, — on pa je hotel pravkar k vam. Nu, tak pojdi,'Raoul! — Ob teh besedah je potisnil mladega moža skozi vrata, Auri pa je pošepetal: — Bodite usmiljeni in prizanašajte mu! — O, saj jaz mu nimam ničesar povedati, — je rekla gospodična Aura, — madame ga je dala poklicati. — A, tako? Nu, prav, prav, — je zamrmral Gaskonec. — Madame ga bo gotovo ozdravila njegove ljubezenske bolezni. — Ali pa usmrtila, — je zašepetala Aura. — Zbogom, kapetan! In stekla je za Raoulom, ki je že korakal po hodniku. — Raoul ji je poljubil roko ter rekel: — Gospodična, vi bi mi vendar lahko povedali — — Madame vam bo vse povedala, kar je potrebno, da veste, — je odvrnila Aura hladno- — Peljem vas namreč k njej. Nikar ne glejte tako divje. Tukaj imajo okna oči in stene ušesa. Prosim vas, Storite mi to ljubav ter govorite glasno z menoj o vremenu ali pa o življenju v Angliji, zakaj nobenega veselja nimam, romati v bastillo. NAŠA VELIKA PRIMORANA (Dalie prihodnjič.) Imenik raznih društev. Z. M. B. Predsednik Andy Sadar, podpredsednik Josip Pograjc, tajnik-zapisni-kar Josip Centa, 1175 Addison Rd.; finančni tajnik Josip Glavich. Pregledovale! knjig: P. H. Mervar, Joseph Turšič, John Jančar Jr. Zdravnika sta Dr. Oman in Dr. Anthony Skur. Društvo je na dobri finančni podlagi, plačuje $7.00 tedensko bolniške podpore za 73» centov mesečnine in sorejema člane od 16. do 35. leta. Zboruje -v S. N. Domu, v starem poslopju, vsak tretji pondeljelc v mesecu ob 8. uri zvečer. S. P. P. DRUŠTVO ZVON Predsednik Andrew Žagar, podpredsednik Andrew Režin, tajnik Silvester Paulin, 3711 E. 77th St.; blagajnik Josip Plute, zapisnikar Anton Meljač. Nadzorniki: Domin Blatnik, Mike Vrček, Mary Gregorič. Pevovodja Primož Kogoj.. Pevske vaje so vsak četrtek ob 7. uri zvečer in ob nedeljah ob 10. uri dopoldne. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v S. N. Domu v Newburgu. SV. NEŽE, 139 ,C/ K- OF O. Predsednica Mary Peterlin, 9605 Yale Ave.; podpredsednica Theresa Kostainsek, 5408 Homer Ave.; tajnica Jennie Melle, 6808 Bonna Ave.; bla-gajničarka Catherine Perme, 1133 Norwood Rd.; zapisnikarica Prances Skuly, 1099 E. 71st St.; vratarica Prances Kasunic, 7510 Lockyear Ave. Nadzornice: Tereza Košir, 1189 Addison Rd.; Mary Peterlin, 9605 Yale Ave.; Eva Peterlin, 1165 E. 65th St. 1 bo nekaj ogromnega Dan naše otvoritve je bila senzacija in ljudje se ne drenjajo in gnetejo v modni trgovini te dni, ako niso poplačani za to. IN ZATO JE VZROK. Mi bomo prodajali modno blago, obleke in spodnje perilo skoro PO VAŠIH LASTNIH CENAH. Pridite in se prepričajte. Ne boste se kesali. Mi bomo nadaljevali to razprodajo po teh izvanrednih cenah spodaj označene predmete in stotine drugih v TOREK, SREDO in ČETRTEK r 200 OSTANKOV PLETENIN iz finega blaga vredne do jard V TOREK — SREDO — ČETRTEK ^ffi jarda za j^^jk 350 OSTANKOV FINIM ČIPK bele ali pisane vredne do 19c jard V TOREK — SREDO — ČETRTEK jjjj^ jardov za ^ 400 OSTANKOV FINIH TRAKOV vredni do 50c vse dolžine V TOREK — SREDO — ČETRTEK 5c vsak 100 ŽENSKIH PRALNIH OBLEK opranih in nekaj malo obledelih originalna cena $1.95 V TOREK — S&EDO — ČETRTEK 10c vsaka 95 DEŠKIH VOLNENIH HOCKEY KAP vseh vrst Navadna cena 49c V TOREK — SREDO — ČETRTEK LOT ŽENSKIH NOGAVIC # nekaj imperfektnih vredne do 49c V TOREK — SREDO — ČETRTEK 10® par 250 NAJFINEJŠIH ROŽ ZA SUKNJE za suknjo ali obleko navadna cena d o$1.00 V TOREK — SREDO — ČETRTEK t Oc vsaka 25c POSEBNOSTI 300 predmetov, ostalih od naše velike razprodaje Navadna cena do 75c se jih proda V TOREK — SREDO — ČETRTEK 25c vsak 50c POSEBNOSTI 200 predmetov, ostalih od naše velike razprodaje navadna cena do $1.25 se jih proda V TOREK — SREDO — ČETRTEK po 50c POSEBNA VREDNOST SVILENE OBLEKE za mlade ženske in gospodične Jih je okrog 50, in dve niste enaki Navadna cena do $7.95 V TOREK — SREDO — ČETRTEK po $2.77 CHICAGO CHAIN STORE | A BREMSON lastnik 6101 Glass Ave., vogal 61. ceste v bližini St. Clair Ave.