Iz poverjeniStva UJU. VSEM OKRAJNIM UČITELJSKIM DRUŠTVOM! (Okrožnica.) Izvršni odbor uvddeva potrebo, da UJU revidira in izdela duhu ča&a primerno svoj program in svoje stališče k vsem prosvetno= kulturnim in stanov&kim vprašanjem. Ob iz=> dclavl tega stališča moramo biti istega nazi« ranja, predvsem na takih krajih, kjer jo tre= ba to skupno naziranje zastopati. V mnogih slučajih se je delalo le za ožji krog in ne v korist cele organizacije, bili so tudi slučaj.i, ko so se pojavila kontradiktorna mnenja, kar pa nikakor ni bilo v korist celokupne oxganizacije. Na podlagi vsega tega misli Iz= vršni odbor, da j«c sedaj čas, da se sestavi detajlni program naše -organizacije na pod^ lagi vprašanj, ki zanimajo nas vse. V tem prograrmi naj bi bilo ori&ano vse naše sta« novsko življenje, naše delo in služil naj bi kot osnova za nadaljnje delo. Ker bo ta pro* gram služil vsem, ga moramo tudi izdelati vsi, zato naj sporoče vsa društva svoje želje in odgovore na sledeča vprašanja: 1. Katera načela in zahteve ima UJU z ozirom na ureditev šolskega sistema pri nas? 2. Kakšen pouk mora biti v narodnih šoiah? 3. Učiteljeva sposobnost, njegovo izpo« polnjevanje po soli, njegov pravni in mate» rijalni položaj? 4. Kakšna mora biti uprava narodnih sol? 5. Ali je potrebno, in na kakšen način hi se mogla izvršiti reorganizacija prosvetne centrale? 6. Kakšne so sedanje temeljne zahteve, za .katere se mora zavzeti Izvršni odbor pri pristojnih faktorjih? 7. Kakšen mora biti prosvetni svet in ali se more zahtevati posehen svet za osnovno nastavo? 8. S katerimi neprilikami se bori učitelj« ski stan in kako jih je treba odpraviti? 9. Spoiročite nam razloge za državno vzdržavanje narodnih šol in tudi za to, da se bo narod brigal zanje. 10. Kakšen mora biti karakter naše or» ganizacije? 11. Ali so potrebne naši o>rganizaciji sle» dcče ustancve in kako jih je treba voditi: centralna tiskarna, nabavljalne zadruge, zdravilišča v kopališčih, kreditne zadruge, splošna knjigarna, dom zai prenočišče učite« ljcv, ko pridejo v centre, zveza s trgovina« mi za popust, nabavljalni oddelek za učitelj« stvo z dežele, učiteljske k-uhinje, ko pridejo isii v centre itd. 12. Na kak način in s kakimi sredstvi se odstrani strankarski vpliv iz učiteljske or« ganizacije? 13. Kakšni listi so potrebni in kdo naj jih izdaja: centrala, poverjcništva ali cen^ trala in poverjeništva? 14. Na kak način bi se dosegel pristop vsega učiteljstva k UJU in to onih, ki so iz= ven vsake organizacije in tudi onih, ki imajo svoje separatne organizacije? 15. Katere fonde, mislite, naj bi imclo učiteljstvo pri poverjeništvih ln oentrali, ali samo pri poverjeništvu ali sam^o pri cetv trali? 16. Ali je potrebno in ako je, katere po> svetovalne odbore naj se osnuje poleg cen» trale UJU? 17. Vaše mnenje o zamenjavi učiteljstva v svrho študija, o iičiteljskih in dijaških eks^ kurzijah, o zamenjavi oitrok iz p<osameznih pokrajin, o sprejemu posameznih učiteljev iz tujih držav za časa velikih počitnic pri nas in da ibi tudi naše učiteljstvo šlo v tu« jino; o našem delu, da se osnuje v Joigosla« viji vsaj eno vzorno učiteljišče itd. Ako bi irazun teh točk ,imelo poverjeni^ štvo še kakšno prosimo, da nam jo dostavi. Nam so potrebna izdelana stališča, da bi mogli izdelati precizni proigram. V tem ne sme biti beganja, v tem moramo biti popol* noma verzirani in popolnoma enodušni Za druga vprašanja, ki se tu dn fam javljajo radi pogrešnega tolmačenja posameznih za» konskih odredb, bo izdelal Izvršni odbor v najkrajšem ča&u vprašanja dn jih dostavi po=< verjieništvom. Prosimo, da se s tem pohiti in da se pošlj« dzdelan elaborat še pred kona cem docembra.« Pošiljamo vsem društvom zgornjo okrož« mcO' s prošnjo, da nam pošljejo svoje miš« ljenje k posameznim točkam do 20. decem^ bra t. 1. UJU *— poverjeništvo Ljubljana, dne 18. novembra 1928. Andrej Skulj 1. r., poverjenik. Poročila: Jos. Kabal 1. r. ta}nik. -i- UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LAŠKI OKRAJ je z'borovalo v soboto 20. dkt. t. 1. na Dolu pri Hrastniku. Statistika: Vsega učiteljstva v okraju 125. Od 116 včlanjert'ih navzočih 65, t. j. 56%. (Trije tovariši pristopijo s 1. nov. t. 1.). Odkritje nagrobnega spomenika tov. Rajnerju. Naše učiteljsko društvo je posta« vilo pakojnemu tov. Rajnerju (Hrastnik) na« groben spomenik in ga ta dan odikrilo — v zvezi z zborovanjem — na farnem poko= pališču na Dolu. Ob %\\. uri je bral mašo izadušnico ob navzočnosti vseh udeležencev g. katehet M«dvešek. Po maši je blagoslovil spomenik s kratkim nagovorom ob asistenci g. župnika iz Dola. V imenu tovarišev in to* varišic je izpregovoril v iskrenih, pesnišikih besedah tov. Velkavrh. Tovariši pevci pa so mu zapeli nagrobnico. Svečanosti je priso* stvoval vidno ginjen, nad 904etni starček — pokojnikov oče. Zborovanje. Nato smo se podali v dvo* rano dolske posojilnice, kjer je otvoril zbo= rovanje predsednik tov. Kislinger. Po po» zdravu novopristopivših članov in člainic se je toplo zahvalil vsem onim, ki so pripomo« gli k postavitvi spomenika in preskrbeli, da se je odkritje izvršilo s primerno slovesn-osts jo. Posebej pa je še pozdravil tov. Gnusa — ustvaritelja in dolgoletnega voditelja našega društva. Po prečitanjU zapisnika in dopisov smo izvolili tov. Benka poverjenikom Učit. doma v Ljubljani. Tov. blagajnik Pleskovič poda kratko poročilo o sedanjem stanju blagajne in argu« mentira ipotrebo štedljivosti. — ^Tcv. Hiof* bauer, kot vodja predpriprav iza postavitev Rajnerjevega spomenika, poroča, da b{ bilo potrebno icritje še okoli 150 Din stroškov. lSTa predlog tov. Lebarja sklenemo kriti tudi fro vsoto iz naše društven.e blagajne. Predavanju tov. Jurka o sedanjem stas nju delovnih šol v Avstriji, Nemčiji in če^ hoslovaški so vsi navzoči pazno sledili. Kljub pozni uri se je razvila krajša, a živa debata, v katero so posegli tov. Velkavrh, Šuligoj, Kislinger, Pleskovič in dr. Tov. predsednik se je predavatelju za informativno, pregled= no sliko sedanjega delovnega šolstva toplo zahvalil. Po zaključku zborovanja, ob H14. uri smo se podali ik skupnem'u obedu, kjer se je razvilo tovariško družabno življenje. + UCIT. DRUŠTVO ZA KOZJANSKI OKRAJ je im'elo svoj redni letni občni zbor dne 10. listopada 1928 v Kozjem. Vseh učiteljev je v okraju 49, včlanjenih 37, navzočih 20, t. j. 54%. Tri članice so se opravičile. Tovariš predsednik A. Patočnik otvori občni zbor, pozdravi navzoče, posebno novo pristopivše člane: Kos Anico, Kos Maksa, Kos Marico, Novak Fanči, Prislan Janka in aoste. ad 1. Tajnica prečita zapisnik zadnjega zborovanja, ki se odabri. ad 2. Prečitajo se sledeči dopisi: a) Po* verjeništvo UJU Ljubljana 3. X. 1928, štev. 170. b) Poverjeništvo UJU Ljubljana, 22. X. 1928, štev. 245. c) Poverjeništvo UJU Ljub* ljana 7. XI. 1928, štev. 313. ad 3. Tovariš predsednik potoča o po« krajinski skupščini poverjeništva UJU Ljub* ljana v Celju. ad 4. Tajnica poroča o društvenem de» lovanju v minulem letu. Skupnih zborovanj je bilo 5, razven tega se je zbiralo učitelj« stvo v krožkih. Poročilo tajnice se sprejme. Ker tov. blagajničarke ni, izostane bla« gajniško poročilo. Do prihodnjega zborova« nja se mora blagajna urediti in sestavdti toŁ« no blagajniško poročilo. ad 5. Sledile so volitve. Predsednika se je volilo po listkih, ostale z vzklikom. Izvo« ljeni so bili: Predsednik Albert Čok, šolski uprav. v Zagorju; podpredsednik Ante Po> točnik, šolski uprav. v Podsredi; tajnica Ma* ra Strašek, učiteljica na Pilštanju; blagajnik Ivan Slavec, šolski uprav. v Kozjem; odbor» niki: Fran Staufer, šolski uprav. na Pilštanju, Josip Hernaus, učitelj v Podsrtdi, Makso Kos, šolski uprav. na Bučah; pregledniki ra» čunov: Tine Frece, šolski uprav. v Koprivs nici, Viktor Čermelj, šolski uprav. na Pre» vorju. Novi odbor se zahvali za izkazano za* upanje ter prosi vsestranske pomoči, kajti le v skupnosti je moč. Tovariš Frece predlaga staremu odboru absolutorij, kar je občni zbor odobril. ad 6. Delo v izobraževainih krožkih se razdeli: 1. Krožek Podsreda, sklicatelj Josip Hernaus, za šole: Št. Poter, Pečice, Kopriv* nica, Podsreda, Kozje. 2. Krožek PilštanJ, sklicatelj Janko Prislan, za šole: Pilštanj, Prevorje, Zagorje, Št Vid, Dobje. 3. Krožek Podčetrtek, sklicatelj Rafael Zazula, oziroma Makso Kos, za šole: Polje, Buče, Virštanj, Olimje. Podčetrtek. Poročevalec krožkov je Josip Hernaus — Podsreda. Članarina za bodoče šolsko leto bo 180 Din letno ali 18 Din mesečno. Tovariš Potočnik se spominja umrlega častnega člana Simona Gajška, ki }e več let deloval na Bučah in v našem društvu. V znak sožalja se dvignejo zborovalci s sedežev. Slava njegovemu spominu! Resolucija. Tovariš Potočnik predlaga resolucijo, ki je bila sprejcta z večino gla» sov: Učiteljsko društvo za oikraj Kozje pro* testira zaradi neiutemeljene neosnovane od« stavitve H. Šumra kot sreskega šolskega nad« z^ornika. Ker proti njemu ni znana no^bena niti uradna niti privatna pritožba zaradi ka« kega pregreška, smatramo to odstavitev za zakulisno intrigo. Predlogi: Tov. Hernaus stavi predloge: 1. Poverjeništvo UJU Ljubljana naj po« skrbi, da bi društva vsaj 3 mesece prej do» bila teme, ki se bodo razpravljale na glavni skupščini. 2. Da se pri glavni skupščini brezpogoj* no vrši že naprej začrtano delo, brez ozira na zunanje dogodke. 3. Poročila glavnega odbora v preteklem letu se naj objavi en mesec pred glavno skupščino. Ker se ne oglasi nihče več k besedi, za« ključi predsednik občni zbor. Prihodnje zborovanje 'bo meseca janu= arja 1929 v Kozjem. + ZBOROVANJE KRANJSKEGA KRAJNEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA dne 5. novembra t. 1. 1. Situacijsko poročilo. Članstva je 120, navziočih 66, t. j. 55%%. Po otvoritvi graja predsednik pičlo ude« ležbo ter pojasni namen zborovanja. (Pri^ hodnje zborovanje se bo vršilo v mesecu fe* bruarju). Dalje paroča o šolskem zakonu, ki stoji pred durmi. Kot zastopnik učiteljstva v ocenj. bomisiji konstatira, da vladajo na ne» katerih šolah netovariške razmere med sta» rejšim in mlajšim učiteljstvom, odnosno šol* skim upraviteljem. Apelira na članstvo, naj podpira podrejemo učiteljstvo šolskega upja» vitelja pri njegovem odgovornem delu za>ve» dajoč so svojega vzvišenega poklica ter naj v vzajemnem delu gradi lepšo bodočnost svojemu narodu. Organizacija sama pa ne bo dajala nobenemu potuhe. Kjerkoli pa se pojavijo nevzdržne razmere, tedaj naj ima prvo besedo društveno .razsodišče, njemu sa» memu, kot zastopniku v ocenj. komisiji, pa naj se sporoči objektivno stanje. * Tajnik prečita došle dopise in opravičbe članov. O zadrugi Učiteljski dom poroča tov. Malenškova. Društvo s člani ima 75 de= ležev. Zadruga ima nalogo koristiti pred* vsem podeželskemu učiteljstvu, lcako malo pa najde podpore, kaže zgled, da je do|bila od vseh šol v ljubljanski oblasti, 'od naro* fitve krede pji Jugokredi, le dva evidenčna lista. 2. Razvoj našega šolstva po svetovni vojni — refeiira ravnatelj tov. Lajovic. Go« vtori o ustroju in značaju predvojnc šole, očrta razvoj poprevratne šolo s svetle in sen« čne strani. Spominja se mož, ki so delovali za prospeh šolstva, poleg dr. Verstovška omenja predvsem tiste, ki niso bili politiki. pa so bili nagrajeni s predčasno upokojit vijo. — Največje zl'o je prizadela našemu šolstvu brezvestna centralizacija in pa skrajna omc« jitev pravic okr. nadzornikom in tudi pro* svetnim šefom. Predavatelj primorja daljc naše šolstvo s čehoslovaškim ter prečita ma* nifest predsednika čchosl'ovaške rcpublikc učiteljstvu ob priliki državne skupščine. Ma* nifest vsebuje bogato filozofijo življenja in je poln najjasnejših smeri za sodobnega učitelja. 3. Brnslka razstava. S pomiočjo društva se je udeležil brnske razstave tov. Ša.-abon. Svoje poročilo je podal nazorno z različnimi ilustracijami. Tov. La}ovic pa je navedel ne» katere statistične podatkc o aapredku čeho* slovaškega naroda. 4. Predlogi in slučajnosti. Sprejeti so bili trije predlogi. I. Učiteljstvo kranjskega ©k,raja opozars ja poverjeništvo UJU Ljubljana naj vzgoja naraščaja tcmelji na celjski deklaraciji in ojbsoja protinacionalno dopisovanje v »Učit. Tov.« (dr. Cibej, štev. 13.). II. Učiteljstvo kranjskega okraja prosi poverjeništvo, da sporoči na pristojno me* sto, če prevzemajo katehetje pravice naj tudi dolžnosti s tem, da se udeležujejo res sej kr. učiteljskih konfcrenc. III. Učiteljstvo kranj&kega okraja opo« zarja poverjeništvo na odredbo mariborske* ga oblastnega šolskega odbora glede pravic šolskih upraviteljev pri krajnih šolskih od= borih, ki je v diametralnem nasprotju n od^ redbo ljubljanskega oblastnega šolskega od= bora. (Glej Fink, 1927.). Tov. Lapajne poda nekaj svojih misll glede reforme šole v kmetijskem smislu. Za^ vzame se za uvedbo kmetijsko«strokovnih listov v ponavljalno šolo. V razsodišče so bili izvoljeni: tov. Sla» par, Brtoncelj in Paplerjeva. Pregledovalca računov pa sta tov. Kržič in tov. Fajdigova.