297 SOCIALNE PODOBE V članku prikažem, kako so vojne razmere vplivale na razvoj slovenskega šolstva oziroma na pouk v lju- bljanskih šolah. Predstavim tako ukrepe okupatorjev kot tudi »spremljevalce« vojne in njihove posledice, ki so vplivali na življenje in u čenje v šolskih klopeh pre- stolnice. Jugoslovansko osnovno šolstvo, s tem pa tudi osnovno šolstvo v Dravski banovini, je bilo urejeno z za- konom z dne 5. decembra 1929. Osnovna šola je obse- gala prve štiri razrede, višja »ljudska« šola pa naslednje štiri. Osemletno šolanje je bilo obvezno. V šolo so bili lahko vpisani vsi otroci, ki so dopolnili sedem let. Nad- povpre čno razviti otroci so smeli v šolo že s šestimi leti. Med t. i. ljudske šole so spadale tudi šole »za nezadostno razvito in defektno deco«. 1 Zakon je prepovedoval tele- sno kazen in uvajal razrede, oddelke in ocene, kot jih poznamo danes. 2 Razred naj bi bil: »’delovna zajednica’ (občestvo), tj. zavestno sožitje enakih sodelavcev. Disci- plina prihaja iz čuta skupnosti, ki se izoblikuje v delu, redu, prijateljstvu, medsebojni pomo či in veselju. Otroci spoznavajo, da se mora poedinec v členiti v življenje sku- pnosti, saj je plodno in koristno delo možno le tedaj, če vsakdo svoje interese podredi interesom skupnosti, t. j. ob čestva. U čitelj je vodnik zajednice, ki u čencem poma- ga, da si priborijo avtoriteto reda, u čitelja pa spoštujejo 1 Osnovna šola na Slovenskem 1869–1969, Ljubljana 1970, str. 158–160. 2 Andrej Vovko , Šolstvo stare Jugoslavije. V: Pionir, št. 8, 1980/1981, str. 14. Mojca Šorn V ljubljanskih šolah od aprila 1941 do osvoboditve 298 iz ljubezni (ne iz strahu). Nediscipliniran u čenec je v o čeh tovarišev škodljivec, ki ogroža vso zajednico. U či- telj je organizator, režiser, psiholog in – socialno čute č človek.« 3 Ljudsko šolstvo so vzdrževale ob čine, banovina in država. Ob čine so prispevale zemljiš če in zgradbe. Ba- novina je pla čevala vse potrebe šole. Država pa je pla če- vala učiteljstvo in skrbela za u čiteljski naraš čaj. 4 Leta 1939 je bilo v Dravski banovini 871 ljudskih šol, 3 ve č kot leto poprej, in okoli 183.000 šoloobve- znih otrok. 5 Med šolami je bilo 11 zasebnih, 11 zasil- nih, 6 »ambulantnih« in 6 posebnih (»gluhonemnica« v Ljubljani, 6 zavod za slepe otroke v Ko čevju, pomožni šoli v Ljubljani in Mariboru, deško vzgojni zavod v Ljubljani in gozdna šola v Topolšici). Poleg ljudskih šol je bilo 55 otroških vrtcev (46 javnih in 9 zasebnih) in 21 zavetiš č (11 javnih in 10 zasebnih). 7 V letu 1940 je bilo število vrtcev in šol v banovini za malenkost ve čje kot leto pred tem. Otroških vrtcev je bilo 61 (od teh 9 zasebnih) in za- vetiš č 22 (od teh 11 zasebnih). 8 Ljudskih šol je bilo 875, od tega 13 zasebnih, 6 ambulantnih, 8 zasilnih in 6 spe- cialnih. 9 Teh 871 šol pa ni krilo vseh potreb. Po tedanjih izra čunih naj bi primanjkovalo približno 300 poslopij. Ob čutno je bilo tudi pomanjkanje srednješolskih poslopij, ki jih je bila po zakonu dolžna graditi banovi- na, in to na zemljiš čih, ki so jih dale ob čine. 10 V Dravski banovini je bilo v letu 1939 43 državnih in 8 zasebnih meščanskih šol, 13.089 u čencev in učenk je obiskovalo 3 Ernest Vranc , Šolski razred v preteklosti, sedanjosti in bodo čnosti. V: Popotnik, 1938/1939, str. 46. 4 AS, 77, fasc. 14, Poslovno poro čilo Kmetijskega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine za XII. redno zasedanje banskega sveta Dravske banovine, str. 33. 5 ASCG, 37, fasc. 46–299–300, št. 5844/I. 6 Martin Mencelj , Razvoj šolstva za duševno zaostalo in defektno deco pri Slovencih od 1918–1938. V: Popotnik,1938/1939, str. 53 navaja, da je bil ta zavod v pedago- škem in vseh ostalih pogledih na zavidljivi višini. 7 AS, 77, fasc. 13, 3. seja banskega sveta Dravske banovine, 14. 2. 1940, str. 4, Osnovna šola, str. 160–170. 8 AS, 77, fasc. 15, 3. seja XIII. rednega zasedanja banskega sveta Dravske banovine, 19. 2. 1941, str. 37–53. 9 Prav tam. V ljudskih šolah je bilo v tem času že 183 šolskih kuhinj, v meš čanskih pa 47. 10 AS, 77, fasc. 14, Poslovno poro čilo Kmetijskega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine za XII. redno zasedanje banskega sveta Dravske banovine, str. 35. 299 SOCIALNE PODOBE gimnazije, u čiteljiš či sta bili le dve, v Mariboru in Lju- bljani, bilo je tudi ve č strokovnih šol. V banovini je bilo 6 ljudskih univerz, ki so organizirale razna predavanja. 11 Z Zakonom o vseu čiliš ču kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 23. julija 1919 je Dravska banovina dobila tudi univerzo. 12 Na univerzo so se smeli vpisati le gimnazijski maturanti, od leta 1931 dalje pa pod to č- no dolo čenimi pogoji še absolventi u čiteljiš č. 13 Univer- zo je sestavljalo ve č fakultet: teološka, pravna, filozof- ska, tehniška in nepopolna medicinska fakulteta. 14 Da bi slednja postala fakulteta v klasi čnem smislu, so se zavzemali mnogi, vendar niso bili uslišani vse do osvo- boditve. Izrazito ogor čenje nad nepopolno univerzo so izražali predvsem študenti. 15 Na univerzi je v šolskem letu 1938/39 predavalo 53 rednih in 17 izrednih profesorjev, 15 univerzitetnih do- centov, 13 privatnih docentov, 24 asistentov, 51 hono- rarnih u čiteljev, 6 lektorjev. Glede na spol je profesorski zbor štel 171 moških in 7 žensk. V omenjenem šolskem letu je bilo na univerzo vpisanih 1590 rednih slušateljev in 364 slušateljic ter 6 izrednih slušateljev ter 6 slušate- ljic. Na Filozofski fakulteti je bilo vpisanih 222 študen- tov in 198 študentk, na Pravni fakulteti 572 študentov in 106 študentk, na Tehniški fakulteti 474 študentov in 26 študentk, na Teološki fakulteti 195 študentov in na Medicinski fakulteti 132 študentov in 40 študentk. 16 *** Pred za četkom druge svetovne vojne je bilo v Lju- bljani 8 javnih vrtcev z 12 oddelki in 5 zavetiš č s 7 od- delki. 17 Nosilci javnih vrtcev so bili država, banovina, 11 AS, 77, fasc. 13, 3. seja banskega sveta Dravske banovine, 14. 2. 1940, str. 17–22. 12 Prvo predavanje je potekalo 3. 12. 1919. V: Enciklopedija Slovenije, 14, Ljubljana, 2000, str. 52. 13 Vov ko, Šolstvo stare Jugoslavije, str. 14. Splošni pregled Dravske banovine. Lju- bljana 1939, str. 90. 14 Večina študentov je študij nadaljevala na medicinski fakulteti v Zagrebu. 15 Glej npr. spomenico Društva medicincev v Ljubljani, marca 1940 naslovljeno na slovensko javnost in politi čne voditelje. Leopold Rijavec, Ljubljanske bolnišnice 1786–1960 : prispevek k njihovi zgodovini. Ljubljana 1960, str. 66. 16 ZAL, LJU 708, t. e. 3, a. e. 16, Statisti čni letopis, str. 80. 17 Splošni pregled, str. 39 in 40. V mestu sta bili kmalu dozidani še 2 zavetiš či, tako da je bilo vseh skupaj 7 s 16 oddelki. Ljubljana-okolica pa je premogla 2 vrtca 300 mesto ali ob čina, nosilci privatnih pa razne ženske re- dovnice. 18 Ve čina otroških vrtcev je bila locirana v ljud- skih šolah. Pred tem so bili v privatnih hišah, vendar mestna ob čina ni bila pripravljena poravnavati previso- kih najemnin, ki so jih zara čunavali lastniki hiš. V Ljubljani je mestni svet leta 1936 dolo čil šolske okoliše, ki so bili v veljavi za vse državne ljudske šole do konca vojne. Otroka so starši lahko vpisali tudi v šolo, ki je bila zunaj njihovega okoliša bivanja, vendar je moralo biti na želeni šoli dovolj vpisnega prostora. Dejstvo, da so otroci šolske okoliše lahko menjali, je po- trjevalo tudi veliko število otrok, vpisanih na ljubljanske privatne oziroma zasebne ljudske šole. 19 V Ljubljani je bilo prvih in drugih ve č kot 20 z ve č kot 200 oddelki. 20 V to številko so vklju čene zasebne šole Lichtenturnov (Lichtenthurnov 21 ) zavod za gojenke sester sv. Vincen- cija Pavelskega, Marijaniš če (zasebna deška ljudska šola šolskih sester), notranja uršulinska ljudska šola in vadnica pri zasebnem dekliškem u čiteljiš ču uršulink ter pomožna šola za otroke s posebnimi potrebami (t. i. gluhonemnica). 22 Neposredno pred za četkom druge sve- tovne vojne je ljubljanske ljudske šole obiskovalo ve č kot 5000 otrok, kar je razvidno med drugim. iz letopisa, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki navaja, da je leta 1939 z odli čnim uspehom razred kon čalo 1339 u čencev, s prav dobrim 1797 in z dobrim 1623. 634 u čencev razreda ni izdelalo. 23 Na ljubljanskih šolah je delovalo 12 šolskih kuhinj in kar 11 od teh je svoja vrata odprlo v drugi polovici tridesetih let 20. stoletja. V šolskem letu 1937/38 je v njih zajtrkovalo 549 otrok, kosilo 40 in malicalo 51. 24 z 2 oddelkoma in 1 zavetiš če z 1 oddelkom. Slavica Pavli č, Predšolske ustanove na Slovenskem 1834–1945. Ljubljana 1991, str. 121. 18 AS, 199, fasc. št. 851–1000, 1945, ovoj 956/1945, Bericht über die Kinderhorte in Laibach, 19. 2. 1945. 19 ZAL, LJU 489, fasc. 2402, II/A/10, str. 219–221. 20 ZAL, LJU 708, t. e. 3, a. e. 16, Statisti čni letopis, str. 62 in Sloven čev koledar 1942, Ljubljana 1941, str. 49, Ljubljana v številkah. 21 Darinka Kladnik , Ljubljanske metamorfoze. Ljubljana 1991, str. 112. 22 Splošni pregled, str. 39 in 40. 23 ZAL, LJU 708, t. e. 3, a. e. 16, Statisti čni letopis, str. 63. 24 Mladinsko skrbstvo in zdravstvo mesta Ljubljane. V: Kronika slovenskih mest, št. 4, 1938, str. 239, 301 SOCIALNE PODOBE V Ljubljani je bilo ve č srednjih šol: – sedem gimnazij: državna klasi čna gimnazija, I, II, III, državna realna gimnazija, mestna ženska real- na gimnazija, zasebna ženska realna gimnazija pri uršulinkah in škofijska gimnazija v Šentvidu nad Ljubljano. V za četku šolskega leta 1938/39 so gim- nazije štele 6587 dijakov, konec istega šolskega leta pa le še 6471. Na gimnazijah se je šolalo tudi nekaj deset »privatistov«. Tega leta razreda ni izdelalo 740 gimnazijcev, 162 jih je izgubilo pravico do nadalj- njega šolanja, ve čina dijakov pa je razred zaklju čila z dobrim uspehom (3378); 25 – dve u čiteljski šoli: državna in zasebna pri uršulin- kah. Na u čiteljiš či se je v šolskem letu 1938/39 vpi- salo 177 dijakov, do konca šolskega leta je v šolskih klopeh vztrajalo 174 dijakov. Z odliko jih je razred izdelalo 10, s prav dobrim izkazom 83, z dobrim 72, 9 jih pa jih razreda ni izdelalo; 26 – ve č meš čanskih šol: I. in II. državna deška in I. ter II. državna dekliška in I., II. in III. državna mešana meščanska šola. Zasebna dekliška meš čanska šo- la je bila tudi v Lichtenturnu in pri uršulinkah. V letu 1939 je z odli čnim uspehom kon čalo meš čan- ske šole 137 dijakov, s prav dobrim 710, z dobrim 1140, 268 dijakov letnika ni naredilo, 68 dijakov pa je izgubilo pravico do nadaljnjega šolanja. 27 V Ljubljani je bilo kar nekaj strokovnih šol: državna trgovska akademija, abiturienski te čaj na državni trgo- vski akademiji, državna tehni čna srednja šola, držav- na 2-razredna trgovska šola, državni osrednji zavod za žensko doma čo obrt, banovinska šola za glasbila, ba- novinska podkovska šola, zasebna 2-razredna trgovska šola zbornice za trgovino, obrt in industrijo (TOI), abi- turienski te čaj zbornice za TOI, zasebna zadružna šola. Ve č je bilo tudi strokovnih obrtnih nadaljevalnih šol: za brivske, grafi čne, prehrambne, mehanično-tehni čne, gradbene, krojaško-šiviljske in vrtnarske obrti. V mestu sta bili tudi ob ča strokovna nadaljevalna šola ter go- 25 ZAL, LJU 708, t. e. 3, a. e. 16. Statisti čni letopis, str. 66. 26 Prav tam. 27 Prav tam. 302 stinska in gremialna trgovska nadaljevalna šola. Ve č je bilo gospodinjskih šol: višja gospodinjska šola dr. Krek a v Šiški, Mestna gospodinjska šola »Mladika«, zasebna gospodinjska šola za »gostilni čarske« gospodinje, zaseb- na gospodinjska šola v Marijaniš ču. Ve č je bilo zdra- vstvenih šol: državna šola za zaš čitne sestre, državna babiška šola in državna strokovna šola za otroške nego- valke. 28 Mladi glasbeni talenti so se šolali v srednji glas- beni šoli državne glasbene akademije, v zasebni glasbe- ni šoli »Glasbene Matice«, 29 ali pa v zasebni glasbeni šoli narodnega železni čarskega društva »Sloga« in zasebni »orglarski šoli« Cecilijinega društva. *** Po začetku vojne je bilo v Ljubljanski pokrajini 9 krajev z 20 vrtci, 15 je bilo javnih in 5 privatnih. Od teh je bilo v Ljubljani 13 otroških vrtcev, 9 javnih in 4 zasebni. V Ljubljanski pokrajini je bilo 249 ljudskih šol, med njimi 6 zasebnih, 3 ambulantne in 5 special- nih, ter 11 meš čanskih državnih šol, od tega sedem v Ljubljani (2 deški, 2 dekliški in tri mešane). Tri od teh niso bile državne (ženska realna gimnazija v liceju (ob koncu šolskega leta je prenehala delovati), uršulinska ženska realna gimnazija in škofijska klasi čna gimnazija v Šentvidu nad Ljubljano). V Ljubljanski pokrajini so bile še 4 zasebne meš čanske šole, od tega 2 v Ljubljani (pri uršulinkah in v Lichtenturnu) in 2 u čiteljiš či (dr- žavna u čiteljska šola v Ljubljani in zasebna u čiteljska šola uršulink) ter 9 državnih in 2 zasebni srednji šoli. Strokovne šole so po okupaciji s svojim delom nada- ljevale v glavnem le v Ljubljani. Teh je bilo še vedno več, od glasbenih, gospodinjskih, trgovskih, tehni čnih, zdravstvenih idr. Univerza v Ljubljani je s svojimi peti- 28 Splošni pregled, str. 45. 29 Ta glasbena šola je bila precej velika in je svoje kadre tudi uspešno pou čevala. Najmlajši u čenci so svojo u čno pot za čeli v t. i. »pripravljalnici«, ki je obsegala 1. in 2. razred. Sledila je nižja šola (od 3. do 6. razreda), nato srednja šola (7. in 8. razred), na 4. stopnji oziroma v višji šoli pa so skrbeli za izobrazbo dijakov 9. in 10. razreda. V času vojne ta šola svojih vrat ni zaprla. Ukaželjni so lahko napredovali v solo petju, igranju klavirja, violine, violon čela, flavte, klarineta, trombe, pozavne, orgel in spoznavanju splošne glasbene teorije, mladinskega petja, »ansambelske igre« idr. AS,1220, fasc. 5, Letno poro čilo za šolsko leto 1941–1942. 303 SOCIALNE PODOBE mi fakultetami brez ve čjih sprememb delovala do jeseni 1943. Ves čas je normalno delovala tudi državna glas- bena akademija v Ljubljani. 30 V sklopu slednje je bila v letu 1941 ustanovljena štiriletna igralska šola kot po- seben oddelek te ustanove. »Na črtni ustroj šole je /.../ tale: I. letnik je dolo čen za teoreti čno tvarino v dramski igri in tehniki govora, II. letnik za vzbujanje čustev na podlagi liri čno-epi čno-dramskih pesnitev, III. letnik za vaje v doseganju skladnosti med izrazom telesa in govo- ra v smislu zahtevane predloge in slednji č IV. letnik za izgraditev in oblikovanje razli čnih zna čajev.« 31 Konec marca 1941, ko se je Jugoslaviji že bližala vojna, je minister za prosveto izdal odredbo o takojšnji zaustavitvi pouka v vseh javnih in zasebnih šolah. Po za četku vojne na naših tleh je banska uprava razglasila izredne razmere in odredila, da morajo vse šole u čen- cem izdati letna spri čevala. Tudi matura je odpadla. Na- mesto ocen maturitetnih izpitov so dijakom v spri čeva- la, datirana s 1. aprilom 1941, zapisali kar zaklju čene letne ocene. Eden zadnjih ukrepov Natla čenove uprave je bil poziv za vrnitev v šolske klopi. 23. aprila je bil na vseh šolah pouk obnovljen, šolska vrata so se ponovno odprla na stežaj. Že izdana spri čevala so morali u čenci vrniti svojim ravnateljstvom: 32 »Nekaterim se je spet iz- maknila ‘zelena vejica’.« 33 Z obnovitvijo pouka šole niso imele ve čjih težav. Ve čina njih je s poukom nadaljevala v starih prostorih. Le prostore klasi čne gimnazije so za- sedli karabinjerji. 13 razredov te gimnazije se je selilo v prostore I. moške realne gimnazije (realka) v Vegovi ulici. Pouk so imeli v popoldanskih urah. 4 razredi so zatočiš če našli v meš čanski šoli pri uršulinkah, preo- stalih 9 razredov pa na uršulinski gimnaziji. 34 Še pred koncem šolskega leta se je na ljubljanske 30 Lovro Sušnik , O šolstvu v Ljubljanski pokrajini. V: Zbornik Zimske pomo či 1944, str. 307–309. 31 Slovenec, št. 148, 3. 7. 1943, Igralska šola v Ljubljani. 32 Izvedba tega odloka pa je bila že v pristojnosti Emilia Graziolija, civilnega oziroma visokega komisarja. Franc Škerl, Ljubljanske srednje šole v letih 1941–1945. Lju- bljana 1964, str. 20. Nada Kobal, Slovensko šolstvo v Ljubljanski pokrajini 1941– 1943. V: Arhivi. Ljubljana, št. 1–2, 1985, str. 22–25. 33 Slovenski dom, št. 92, 23. 4. 1941, Spet so se odprla šolska vrata. 34 Škerl, Ljubljanske srednje šole, str. 21. Pri tem je treba spomniti, da so Šentvid aprila 1941 okupirali Nemci. Ob tej priložnosti so odpravili slovensko ljudsko šolo in uvedli nemško. Škofijsko gimnazijo pa so zaprli. 304 šole vpisalo mnogo u čencev in dijakov, ki so pribeža- li v Ljubljano. Števila begunskih šolarjev in dijakov ni mogo če natan čno ugotoviti, ker za to ni na razpolago posebnih zapiskov. Njihovo število bi bilo mo č ugotoviti po vpisnicah od primera do primera. Begunski dijaki bi morali pri prepisu na novo šolo urediti marsikakšno bi- rokratsko zadevo, a so bili, zaradi vojnih razmer in veli- kega sodelovanja finan čne direkcije, vseh pla čil vpisnin in šolnin oproš čeni. 35 Begunček iz Celja se je v novih okoliš činah hitro znašel: »Upravitelj, razrednik in sošol- ci so me prijeli z veliko simpatijo: v meni so videli žrtev vojne, svojega vrstnika, ki je moral zapustiti dom.« 36 Tu- di ostali u čenci in dijaki begunci so bili v nove vrste lepo sprejeti. Po italijanski okupaciji so u čitelji in profesorji za- časno pou čevali po starih predpisih in u čnem na črtu. 37 Kraljevi ukaz o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine z dne 3. maja 1941 je v 6. členu določal, da bo pou čevanje v ljudskih šolah v slovenskem jeziku. 38 Za srednje in viš- je šole je bil predviden fakultativni pouk italijanskega jezika. 39 Ker je ukaz odrejal dvojezi čnost vseh uradnih dokumentov, so bile uvedene tudi dvojezi čne tiskovine za spri čevala, italijansko-slovenske. Do konca šolske- ga leta je obnovljeni pouk potekal mirno. Okupacijska oblast je v notranje življenje šol posegla le z razpisom iz 21. maja 1941, ko je uvedla rimski pozdrav: »Vse u čne osebe pozdravljajo po odredbi visokega komisar- ja v službi (predvsem v službi) z rimskim pozdravom. Istotako morajo u čenci pozdravljati v šoli z rimskim pozdravom.« 40 Šolsko leto 1940/41 je skoraj vsem osmošolcem na ljubljanskih gimnazijah (z izjemo deklet ženske me- stne realne gimnazije) prihranilo nekaj energije in tudi 35 Škerl, Ljubljanske srednje šole, str. 22. 36 Kajetan Gantar, Utrinki ugaslih sanj. Ljubljana 2005. str. 40. 37 Škerl, Ljubljanske srednje šole, str. 23. 38 Na t. i. Spodnji Štajerski je ves pouk potekal v nemš čini, na madžarskem okupa- cijskem obmo čju so bile vse šole pomadžarjene, »sre čo« so imeli le gorenjski osnov- nošolci, ki so imeli v nižjih razredih pouk v slovenš čini. 39 Sušn ik, O šolstvu, str. 311 in 312. Jože Ciperle, Andrej Vov ko, Šolstvo na Sloven- skem skozi stoletja, Ljubljana 1987, str. 82. 40 Škerl, Ljubljanske srednje šole, str. 26. Jože Ciperle, Okupatorjevo šolstvo. V: Pionir, št. 9, 1980/1981, str. 6. 305 SOCIALNE PODOBE živcev, saj je bila matura zaradi izrednih razmer odpo- vedana: »Letos je bilo osmošolcem na vseh ljubljanskih gimnazijah prihranjeno, kar jih je druga leta najbolj morilo – matura. Izredne razmere, v katerih smo živeli prve mesece letošnje pomladi, so prekinile delo na sre- dnješolskih zavodih ter onemogo čile dijakom pripravo za težak zrelostni izpit. Tako zapuš čajo šolo z maturite- tnimi izpri čevali, za katere se ni bilo treba zadnje mese- ce šolskega leta no č in dan u čiti. /.../. Pet ljubljanskih zavodov, ki so imeli osmi razred, je poslalo letos svoje gojence v svet brez zaklju čnega izpita, toda na šestem pa bodo vendar imeli maturo. Je to ženska mestna re- alna gimnazija na Bleiweisovi cesti. /.../. Brez mature je dobilo letos v Ljubljani 646 osmošolcev in osmošolk zrelostna izpri čevala. Od tega je 528 dijakov, in sicer na klasi čni 196, na I. državni realni 149, na II. držav- ni realni 94, na IV. državni realni 89, dijakinj pa je na dekliški državni realni gimnaziji 118. Če prištejemo k tem še privatiste ter gojenke mestne realne gimnazije, ki morajo polagati maturo, pa vidimo, da bo letos kon čalo v Ljubljani srednje šole nad 800 mladih ljudi [to je ve č kot v letih poprej-begunci, op. av.]. /.../ Prejšnja leta so osnovnošolci v prošnjah za maturitetni izpit navajali, kam se nameravajo po kon čani srednji šoli obrniti. Le- tos pa teh prošenj niso vlagali in zato tudi manjka zani- miva razpredelnica«. 41 Na posameznih šolah je bila izve- dena interna anketa, ki je pokazala, da se je 2/3 dijakov vpisala na vseu čiliš če. V letih pred vojno je bilo najve čje zanimanje za pravo, sedaj pa so na prvem mestu tehni č- ni poklici, bogoslovje, filozofska fakulteta in medicina. 42 Nekoliko druga čne so bile razmere na ljubljanski univerzi. Drugi dan aprila 1941 so se na univerzi za če- le velikono čne po čitnice. Veliko profesorjev je bilo vpo- klicanih na vojaške vaje, 43 zato so študenti množi čno dvigovali potrdila o opravljenih izpitih. 44 Za primer, če bi prišlo do vojne in bi bili v njeni vihri arhivi uni čeni, so si želeli zagotovili uradno dokumentacijo o šolskem 41 Slovenec, št. 132, 7. 6. 1941, Okoli 800 dijakov je v Ljubljani kon čalo gimnazijo, str. 3. 42 Prav tam. 43 ZAL,LJU 439, t. e. 2, ovoj 11, IV, Dnevnik Zorke Bartol, datum vpisa 31. 3. 1941. 44 Miran Pavlin, Ljubljana 1941 : pri čevanja fotoreporterja. Ljubljana 2004, str. 71. 306 uspehu. Po okupaciji so na univerzi objavili razglas, ki je obveš čal študente, »da se velikono čne po čitnice do nadaljnjega ‘podaljšajo’«. Inskripcije so profesorji sicer dajali, a so morali študenti po podpise k njim na dom. 45 Ljubljanska univerza je svoja vrata odprla 3. maja 1941. Predavanja so se za čela dober teden kasneje, 12. maja, tedaj je bilo v semestru vpisanih 2197 slušateljev oziroma slušateljic. 46 »Kljub hitremu odprtju univerz, ki je bilo med prebivalstvom ugodno sprejeto, italijanske oblasti niso dovolile razširitve njene dejavnosti (podalj- šanje študija z dveh na štiri leta), temve č so sklenile slo- venske študente medicine napotiti na nadaljnji študij v Italijo.« 47 Pozivale so jih, naj se vpišejo na vseu čiliš če v Padovi. 48 Univerza je bila odprta ves čas italijanske okupaci- je, vendar je bilo njeno delovanje, predvsem pa študen- ti, ki jih je bilo v zimskem semestru 1941/42 2365, v letnem pa le še 1767, 49 pod budnim o česom okupator- skih oblasti. 50 Ve čina u čencev, dijakov in študentov se po čitnic ni veselila ni č manj kot v letih pred vojno: »Po čitnice je mladina v tem letu še doživljala za silo normalno. Itali- janski fašisti čni pritisk se še ni prav čutil.« 51 *** Vpis u čencev se je za čel v za četku septembra 1941, pouk pa šele dober mesec kasneje. Dijaki klasi čne gim- 45 Dopisnica, naslovljena na Žurc Jožeta , pošiljatelj Lenassi Marjan , 22. 4. 1941, osebni arhiv avtorice. 46 Slovenec, št. 106, 6. 5. 1941,Univerza oživljena, str. 3. 47 Bojan Godeša, Kdor ni z nami, je proti nam : slovenski izobraženci med okupa- torji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom. Ljubljana 1995, str. 85. 48 Slovenec, št. 158, 8. 7. 1941, Slovenski medicinci bodo lahko nadaljevali študije na Kr. vseu čiliš ču v Padovi, str. 3. 49 Slovenec, št. 127, 4. 6. 1942, Ljubljanska univerza se lepo razvija, str. 3. 50 Spomladi 1942 je bilo aktualno vprašanje, kako bo z delovanjem ljubljanske uni- verze v prihodnje. Po pogovorih so visoki komisar Grazioli , sekretar fašisti čne stran- ke Orlandini in podsekretar GUF v Rimu Antonio D’ Este soglašali, »da lahko precej laže nadzoruješ univerzitetno množico na univerzi kot pa zunaj nje«. Junija 1942 so italijanske oblasti z množi čnim interniranjem prvi č posegle v vrste študentov. Naslednji č so to storile jeseni istega leta, ko so študentske vrste razred čile z omeje- vanjem vpisa kandidatom, ki niso bili rojeni v Ljubljanski pokrajini. V: Tone Ferenc, Fašisti brez krinke : dokumenti 1941–1942. Maribor 1987, str. 69. 51 Metod Brajer, Spomini na čas, ki ga je vredno pomniti. Ljubljana 2003, str. 58. 307 SOCIALNE PODOBE nazije, ki so jo zasedli karabinjerji, so s poukom v na- domestnih prostorih za čeli šele konec novembra. V šol- skem letu 1941/42 so bili sprejeti in izpeljani nekateri ukrepi, ki so slovensko šolstvo poskušali približati ita- lijanskemu. Na čelo prosvetne uprave je bil postavljen t. i. italijanski ekspert oziroma poverjenik za osnovne in srednje šole. Za visoko šolstvo je bil odgovoren pose- ben strokovnjak. Italijanski poverjenik je usmerjal delo prosvetnega oddelka, hkrati pa preu čil slovensko šolsko ureditev in poskrbel za primerne reforme. Opravljal je tudi posle »šolskega skrbnika« za ves italijanski u čni in nadzorni kader, ki je prispel v Ljubljano. Skupina itali- janskih šolnikov je štela okoli 100 oseb. 52 Z novim šolskim letom je visoki komisar z odredbo ukinil vse spominske dneve in šolske sve čanosti, ki so bile do takrat stalnica v slovenskem šolskem sistemu in uvedel italijanske praznike. 53 Znižana je bila starostna doba za šolsko obveznost. Odlok z dne 18. septembra 1941 je dolo čal, da so šoloobvezni vsi otroci, ki so na- polnili šesto leto starosti. Italijanska oblast si je namre č želela izena čiti vse nove predpise z dolo čili italijanske zakonodaje, ki je veljala za kraljevino. 54 Ta spremem- ba je šla na neki na čin ljubljanskemu šolstvu na roko. Zaradi večjega števila šoloobveznih otrok je omogo čila zaposlitev vsaj nekaterim u čiteljem – beguncem. Konec pouka v ljudskih šolah je dolo čal visoki komisar spro- ti. 55 Na ljubljanskih meš čanskih, u čiteljskih in srednjih šolah pa so pouk kon čali 15. junija, spri čevala so otroci prejeli 30. junija. Na realnih gimnazijah, državni klasi č- ni gimnaziji in državnem u čiteljiš ču so pouk kon čali 11. julija, spri čevala so u čitelji razdelili 31. julija. Organizacijska podoba ljubljanskega šolstva se ni bistveno razlikovala od predvojne. V rabi sta ostala tako slovenski jezik kot tudi redke slovenske u čne knjige, 56 52 Sušn ik, O šolstvu, str. 311 in 312. 53 Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana / Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, št. 76, 20. 9. 1941, str. 529 in 530, Seznam državnih praznikov, prazni čnih dni in narodnih praznikov. 54 Prav tam, str. 531, Znižanje starostne dobe za šolsko obveznost. 55 Sl. list, št. 43, 30. 5. 1942, Konec pouka in izpiti na šolah pokrajine str. 339. 56 U čenci in dijaki so v ve čini pisali po nareku, saj ni bilo šolskih knjig za marsika- teri predmet. Redki ustrezni u čbeniki pa so bili zelo dragi. Ustni vir. Tomaž Weber, izjava pri avtorici. 308 ki pa so bile cenzurirane. Vsako leto sproti jih je mora- la pregledati posebna komisija pri šolskem komisarju, nato pa odobriti visoki komisariat. 57 Predelave ali vsaj spremembe so bile potrebne zlasti pri berilih, čitankah, atlasih, zemljepisnih in zgodovinskih u čnih knjigah idr. 58 Segmente, ki cenzorjem niso ugajali, so morali u čenci in dijaki prelepiti z drugim besedilom oziroma slikami. V povesti o Martinu Krpanu so morali na pri- mer krajevno ime Koper zamenjati z italijansko razli čico Capodistria. 59 V za četku oktobra 1941 je prosvetni oddelek sporo- čil novico o spremenjenem u čnem na črtu, ki je posegel predvsem na podro čje jezikov. Nov u čni načrt zgodovi- ne in zemljepisa, pa je bil izdelan v za četku novembra istega leta. 60 V ljudskih šolah je bila ukinjena srbohr- vaš čina, te ure so pripadle slovenš čini in zgodovini. Pri zgodovini je bilo v u čni načrt vklju čeno pou čevanje fa- šizma, pri zemljepisu pa je bil poudarek na Italiji. Itali- janš čino so pou čevali najprej neobvezno v višji ljudski šoli, v drugem polletju 1941/42 pa je bil neobvezen po- uk italijanš čine uveden od drugega razreda dalje s tremi urami na teden. Tak pouk se je iz Ljubljane širil tudi po Ljubljanski pokrajini. Srbohrvaš čina je bila ukinjena tudi v meš čanskih in srednjih šolah ter u čiteljiš čih. Na- mesto francoš čine je bila uvedena italijanš čina s tremi urami na teden, nemš čina je kot obvezen predmet na urniku ostala še naprej. 61 Za italijanš čino učni program ni bil izdan, u čitelji so imeli pri pou čevanju precej pro- ste roke, zato so bili rezultati glede na njihove napore razli čni: 62 »Starejša ženska živahnega južnaškega zna- čaja je vsakokrat rada prisluhnila recimo našemu vabi- lu k fotografiranju za spomin, k sprehodom v Tivoli, ali na rožnik zaradi italijanske konverzacije ali kakšnemu podobnemu izgovoru, s katerim smo se izognili pouku. Prav ni č ni bilo pomembno, če smo pri tem zamudili 57 Sl. list, št. 37, 9. 5. 1942, Dolo čba o u čnih knjigah, str. 283. 58 V letu 1941 je izšlo 28 popravljenih izdaj, leto kasneje 6, v letu 1943 pa 7. 59 Ustni vir, France Žagar, izjava pri avtorici. 60 Škerl, Ljubljanske srednje šole, str. 44. 61 Pisna izjava, Tomaž Weber, izjava pri avtorici. 62 Sušni k, O šolstvu, str. 314 in 315. 309 SOCIALNE PODOBE druge ure pouka, saj smo bili z ‘italijansko’« 63 Tudi v srednjih šolah naj bi z u čnih programov zginila jugoslo- vanska zgodovina in zemljepis. Profesorji naj bi pou če- vali zemljepis in zgodovino Italije in dijake poglobljeno seznanili z italijansko kulturo. U čitelji in profesorji lju- bljanskih šol se novih smernic v glavnem niso držali. Pou čevali so po ute čenih predvojnih u čnih programih. 64 Prav posebno vlogo je v šolah dobila telesna vzgoja, ki je bila do takrat na predmetnik uvrš čena kot zadnja. 65 Uvedeni sta bili dve, ponekod celo tri ure na teden. Nad telesno vzgojo v šolah in tudi zunanjimi (kulturnimi) prireditvami dijakov je bdela »Italijanska liktorska mla- dina v Ljubljani« (GILL), čeprav je bil sam vpis v to orga- nizacijo v na čelu prostovoljen. 66 Ta organizacija je imela v na črtu tudi brezpla čno prehrano za dijake, izlete in po čitniške kolonije. 67 Manjše spremembe je prineslo tudi šolsko le- to 1942/43. V drugi polovici septembra 1942 je viso- ki komisar z odredbo dolo čil, da se šolsko leto za čne 1. oktobra, se pravi mesec kasneje kakor do tedaj, in kon ča 28. junija. Sprejemni izpit za gimnazijo je bil leta 1942 samo jeseni, kasneje je bil ponovno v obeh rokih – poznospomladanskem in jesenskem. Sprejemni izpit je bil poostren in razširjen. Pred tem so ga delali le iz slovenš čine in ra čunstva, po novem pa je poleg sloven- ščine, aritmetike in geometrije obsegal tudi risanje in poznavanje splošne izobrazbe (zgodovine, zemljepisa in narave). Maja 1943 je visoki komisar z odredbo ta izpit še poostril. Sprejemni izpit je obsegal pisni del in ustno preizkušnjo iz slovenš čine, iz aritmetike in geometrije, geometri čnega risanja, izpit iz zgodovine in zemljepisa in preizkus iz telovadbe. S temi dolo čbami so želeli ome- 63 Brajer, Spomini, str. 64. 64 Ustni vir, Tomaž Weber , izjava pri avtorici. 65 O pouku telesne vzgoje v letih 1919 do 1941: Drago Stepišnik, Šolska telesna vzgoja do leta 1945. V: Razvoj šolske telesne vzgoje na Slovenskem (Ob 30- letnici dneva mladosti). Ljubljana 1978, str. 16–21. 66 Sl. list, št. 15, 21. 2. 1942, Ureditev telesne vzgoje v šolah pokrajine, str. 108. 67 O t. i. šolskem patronatu, ki ga je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino ukazal ustanoviti (junija 1942) predvsem zaradi širjenja fašisti čnega duha na otroke in je deloval pod predsedstvom zveznega poveljnika GILL-a od jeseni 1942, v: ZAL 503, t. e. 181–224/160, Uvedba šolskega patronata. Sl. list, št. 50, 24. 6. 1942, str. 385–386, Uvedba šolskega patronata. Ve č o organizaciji Italijanske liktorske mladi- ne/GILL-u Ferenc, Fašisti, str. 65–67. 310 jiti dotok v srednje šole oziroma dati možnost le boljšim u čencem. Omejen je bil tudi sprejem na u čiteljiš ča, saj je visoki komisar vsako leto dovolil le nekaj oddelkov prvega razreda. Po drugi strani pa so bila o čitna priza- devanja za čim ve čji dotok u čencev v obrtne poklice. Za dosego čim boljšega rezultata so bile že avgusta 1941 odpravljene starostne meje, ki so pred tem dolo čale, kdaj se posameznik lahko vpiše v določeno strokovno šolo. Vojne razmere so na pouk vplivale tudi z vidika prostorske stiske. Šolskih poslopij niso polnili le itali- janski vojaki, pa č pa tudi begunci, ki so še po letu 1941 prihajali v Ljubljano. III. deška osnovna šola se je mora- la seliti iz svojega poslopja na Vrta či in prostore prepu- stiti italijanski osnovni šoli in gimnaziji. Ta petrazredna gimnazija (z ljudsko šolo) je bila ustanovljena oktobra 1941. Po italijanski okupaciji pa je z delovanjem prene- hala sama po sebi. 68 Poleg klasi čne gimnazije so stisko s prostorom doživljale tudi druge srednje šole, II. gimna- zija na Rakovniku in gimnazija na Poljanah ter III. žen- ska realna gimnazija: 69 »Vojne razmere so seveda šolsko delo mo čno ovirale, dasi je bilo sprva v pokrajini po kon- čani zasedbi sorazmerno mirno. Mnogo šol v Ljubljani kot tudi na deželi so namre č zasedle vojaške in podobne formacije. Po stanju 15. aprila 1943 npr. je bilo zasede- nih 44 ljudskih šol, 6 meš čanskih in 4 srednje. Civilna, se pravi šolska uprava si je sicer prizadevala, da bi se šolska poslopja vrnila svojemu namenu ali se ne zase- dla, vendar to ni veliko zaleglo. Tako marsikje dolge me- sece ni bilo pouka ali pa je bil ponekod zelo nereden ali vsaj skr čen. Zato je bil pouk v precej šolah podaljšan v čas velikih po čitnic. /.../. Številna priprtja, internacije, potne omejitve i. dr. so prizadele precej u čiteljstva in dijaštva, kar je tudi motilo redni potek šolskega dela.« 70 68 Sušnik, O šolstvu, str. 311 in 312. 69 Andrej Vov ko, Oris ljubljanskega šolstva od 1848 do 1945. V: Zgodovina Ljublja- ne. Ljubljana 1984, str. 277. 70 Sušnik, O šolstvu, str. 309. 311 SOCIALNE PODOBE *** »Hvalabogu je jeseni leta 1943 Italija kapitulirala in Italijani so iz naših krajev izginili kot kafra. Zaradi slabe ocene iz italijanš čine sem se vseeno lahko vpisal v naslednji razred. Tam sem se pa za čel u čiti svoj drugi tuji jezik: nemš čino.« 71 Po italijanski okupaciji, ko se je že vedelo, da bo Ljubljansko pokrajino in njeno glavno mesto zasedel nemški okupator, so se ljudje zaskrbljeno spraševali, kaj bo s šolstvom. Mo čno so si oddahnili, ko so zvedeli, da nemški okupator namerava šolstvo pustiti sloven- sko. Kmalu so bile vzpostavljene celo šolske osnove iz časa pred italijansko okupacijo, predvsem kar se ti če telesne vzgoje 72 in praznikov v šolah: »Z odredbo šefa pokrajinske uprave v Ljubljani z dne 22. oktobra 1943 /.../, veljajo glede verskih praznikov za šole predpisi, ki so bili v veljavi pred naredbo visokega komisarja z dne 19. septembra 1941.« 73 V strukturo in vsebinsko delo ljubljanskega šolstva tudi nemška okupacija ni prinesla ve čjih sprememb. 74 Šolska spri čevala pa so bila tudi v času nemške okupa- cije dvojezi čna, seveda v nemš čini in slovenš čini. 75 Izsto- pajo ča je bila le Rupnikova odredba z dne 11. novembra 1943, 76 s katero so bila (zaradi vojnih potreb: nova čenje v domobransko vojsko in delovno službo) ukinjena pre- davanja in vaje na univerzi. 77 To pa ni pomenilo, da je univerza zaprla svoja vrata. Izpiti in promocije so pote- kali dalje. 78 Nemška oblast je pohitela z izdelavo u čnih na čr- 71 France Žagar , Vojna, kaj je to? : utrinki mojega otroštva. V: Oživljanja. Ljubljana 2005, str. 29. 72 Kljub pripisovanju velikega pomena telesni vzgoji ta v času italijanske okupacije ni doživela znatnejšega razcveta, saj zaradi vojnih razmer in pomanjkanja material- nih sredstev ni bilo mo č graditi novih telovadnic. Stepišnik, Šolska telesna vzgoja, str. 21. 73 Ljubljanski škofijski list, št. 12, 31. 12. 1943, Prazniki v šolah. 74 Slovenski šolski muzej (SŠM), Arhivska zbirka, šk. 83, Šolstvo v Ljubljani 1751– 1955, ovoj Almanah Ljubljane ob desetletnici 1945–1955. Šolstvo v Ljubljani, str. 2. O šolstvu v češkem protektoratu Detlef Brandes, Die Tschechen unter deutschen Protektorat, I. München, Wien 1969, st. 92sl. 75 Ustni vir, France Žagar, izjava pri avtorici. 76 Enciklopedija Slovenije, 14, Ljubljana 2000, str. 53. 77 Slovenski študenti in Univerza 1941–1945. Ljubljana 1999, str. 238. 78 Ustni vir, Tomaž Web er, izjava pri avtorici. Slovenski študenti, str. 239. 312 tov. Spremembe so se v glavnem tikale jezikov. Na t. i. srednjih šolah je z novim šolskim letom v ospredje namesto italijanš čine stopila nemš čina. Nemškemu je- ziku so dodelili tri ure tedensko na vseh omenjenih šo- lah, in to skoraj v vseh razredih. Nemš čino so u čili tudi slovenski učitelji. 79 Nemški svetovalec za prosveto dr. Koschier je menil, da je nemš čina »zaradi stalnih kul- turnih stikov tako udoma čen jezik, da ga ni smatrati za izklju čno tujega«. 80 V najvišjih dveh razredih je na urniku gimnazijcev ostala italijanš čina s tremi urami tedensko, vendar naj bi se postopoma umaknila nem- ščini: »Zanimivo pa je, da smo kljub kapitulaciji Italije obdržali italijanski jezik vse do osme gimnazije, ko ga je izpodrinila ruš čina.« 81 Srbohrvaš čine v šolah niso oži- vljali. Nekoliko so omejili tudi telesno vzgojo, v strokov- nih šolah so jo kar odpravili. Namesto nje je bila uvede- na nemš čina. 82 V šolskem letu 1943/44 je sledila tudi uvedba protikomunisti čnih predavanj. 83 Rupnik kot šef pokrajinske uprave je 26. oktobra 1943 odredil, da je potrebno vsem urnikom na vseh šolah dodati obvezno šolsko uro za protikomunisti čna predavanja: »Predmet smo vpisali v urnik s kratico PKP.« 84 Za predavatelje je poskrbel novoustanovljeni »informativni urad«. Predvoj- ne želje šolnikov, »da se naše šole prilagode malo bolj prakti čnemu življenju«, 85 se tudi v času nemške okupa- cije niso uresni čile. Mladi so morali na pouk strojepisja, stenografije in knjigovodstva po čakati do konca vojne. Otroci in mladina so še vedno po ve čini pisali zapi- ske po nareku. Knjige, ki so jih uporabljali pri pouku, so morale biti še nadalje cenzurirane. V času nemške okupacije je za to skrbelo Poverjeništvo za kulturo in prosveto pokrajinske uprave. Na vsako knjigo, ki se jim je zdela primerna za pouk, so uradniki te institucije pri- tisnili svoj žig. 86 79 Ustni vir, France Žagar, izjava pri avtorici. 80 Vovko, Oris, str. 277. 81 Tomaž We ber, 150 zgodb Ljubljan čana (1910–2002). Ljubljana 2004, str. 103. 82 Škerl , Ljubljanske srednje šole, str. 172. 83 Sušnik, O šolstvu, str. 318. 84 Lojze Kova či č, Prišleki, Ljubljana 1984, str. 459. 85 Trgovski list, št. 103, 15. 9. 1939, Pred pri četkom šolskega leta, Ve č prakti čne naobrazbe u čencem!. 86 Ustni vir, Tomaž We ber, izjava pri avtorici. 313 SOCIALNE PODOBE Položaj šolstva v času nemške okupacije v grobem oriše poro čilo ene izmed ljubljanskih okoliških osnov- nih šol, ki je bil zna čilen tudi za glavno mesto: »Pod nemškim okupatorjem se je pou čevala tudi nemš čina; ostali pouk pa je bil v materinš čini. Uporabljale so se čitanke bivše jugoslovanske izdaje, gotovi teksti so bili iztrgani, gotovi pa prilagodeni zahtevi okupatorja.« 87 V letu 1944 je bila prostorska stiska vse ve čja. Do- mobranska vojska je zasedla poslopje Srednje tehniške šole. Klasi čna gimnazija se je uspela preseliti v nedo- delano poslopje uršulinske gimnazije v Šubi čevi ulici. I. realna gimnazija se je morala preseliti za Bežigrad, dokler tudi tam pouk ni bil prekinjen. Pouk na II. gim- naziji se je v skr čenem obsegu nadaljeval v prostorih sa- lezjanskega zavoda. III. in IV. gimnazija sta v letu 1944 v skrčenem obsegu obnovili pouk v prostorih uršulink, II. ženska gimnazija pa je gostovala v u čilnicah trgo- vskega doma, trgovske šole in u čiteljiš ča, ki je bilo tudi samo utesnjeno: 88 »... ker je okupator zasedel vsa boljša šolska poslopja, je po ve č zavodov uporabljalo iste pro- store, pouk je bil zato mo čno skr čen ali pa se je vršil le vsak drugi dan, ob čutno so na šolsko delo vplivali pogosti zra čni alarmi, ki jih je bilo zlasti v zadnjem letu okupacije vedno ve č.« 89 Še posebej v zadnjih letih vojne, ko je bil na drugih ljubljanskih šolah pouk moten ali onemogo čen, je bila zelo obiskana privatna gimnazija, imenovana korepeti- torij (vadnica), ki je imela svoje prostore na Mestnem trgu 7. Njen u čni program je bil enak kot na drugih gimnazijah. Profesorji so razlagali snov, dijake so tudi spraševali, ocenjevali pa so jih le z internimi ocenami. Premožnejši starši so svoje otroke vpisali v to šolo, saj so upali, da bodo nadoknadili snov in jo do konca šol- skega leta tako utrdili, da jim bo uspelo delati in naredi- ti regularne zaklju čne izpite: 90 »Dušan je v šesti gimna- 87 SŠM, Dokumentacijska zbirka Osnovne šole, mapa Bevke, Poro čilo o šoli v teku domovinske vojne. 88 Vovko, Oris, str. 277, 278. 89 SŠM, Arhivska zbirka, šk. 83, Šolstvo v Ljubljani 1751–1955, ovoj Almanah Lju- bljane ob desetletnici 1945–1955. Šolstvo v Ljubljani, str. 3. 90 Ustni vir, Tomaž Web er, izjava pri avtorici. 314 ziji, zdaj za časno ni pouka, pa se hodi privatno u čit vse predmete v korepetitorij.« 91 V Ljubljani je bilo v času italijanske okupacije or- ganiziranih ve č te čajev italijanskega jezika. Za bolj ko- modne in manj premožne so ljubljanski časopisi izdajali »Italijanš čino v besedi in sliki« 92 oziroma »Italijanš čino brez učitelja«. 93 Te čaju italijanš čine pa so ukaželjni lah- ko prisluhnili tudi po radiu. Te čaje nemškega jezika je organizirala Nemška akademija oziroma njen Lektorat v Ljubljani že pred vojno. 94 Cilj te akademije in te čajev je bil, da bi se čim ve č ljudi čim bolje nau čilo nemški jezik hkrati pa osvojilo osnove nemške kulture. Te čaji so bili večnivojski: 1. Nižji te čaj – za za četnike. Njegov namen je bil sle- de č: »Potom sistemati čnega obravnavanja izgovor- jave, temeljne morfologije in prvih osnov sintakse je namen te čaja, dati za četniku trdno gramatikal- no podlago. Tehni čni del študija je izpopolnjen s številnimi pismenimi in ustmenimi vajami. Zgodo- vinske, zemljepisne, politi čne in književne vesti o Nem čiji.« 95 2. Srednji te čaj je bil namenjen ponavljanju morfolo- gije in nadaljnjem u čenju slovnice. Predvideno je bilo tudi branje lažjih proznih del in tudi pesmi, prav tako pa tudi prevajanje, konverzacija, kore- spondenca in pisanje po nareku. Tudi tem te čaj- nikom naj bi u čitelji s pomo čjo izdelanega u čnega na črta, se pravi z branjem razno raznih knjig, pri- bližali Nem čijo iz geografskega, politi čno zgodovin- skega in kulturnega vidika. 3. Višji te čaj je bil namenjen osebam, ki so nemško znale dobro. Dopolnil naj bi slovni čno znanje, pred- videval je vaje v fonetiki in stilistiki. Te čajniki so bra- li književna dela in časopise. Konverzacija je predvi- dela teme o šegah in navadah nemškega naroda ter o gospodarskem in kulturnem življenju Nem čije. 91 ZAL LJU 439, t. e. 3, ovoj 30, pismo za Celjar Anico, brez datuma. 92 Družinski teden, XIII. 93 Slovenec,1. 5. 1941. 94 Jutro, št. 51, 1. 3. 1941, Nova metoda pou čevanja nemš čine. 95 AS, 1016, ovoj 1. 315 SOCIALNE PODOBE 4. Konverzacijski te čaj je bil namenjen osebam, ki so usvojile že dovolj prakti čnega in slovni čnega zna- nja, da so lahko teko če razpravljale v nemš čini. Ti pogovori so bili vodeni v smislu nadaljnjega spo- znavanja Nem čije in dogajanja, povezanega z njo. 5. Te čaj za poklicno specializacijo – v tak te čaj so se smeli vpisati tisti, ki so že zaklju čili srednji te čaj. V tem te čaju so sicer nadaljevali s poglobljenim štu- dijem slovnice, branjem in konverzacijo, vendar vse s posebnim obzirom na razne veje specializacije. V glavnem so se u čili sestavljati pisma in razne doku- mente, spodbujali so tudi k čim boljšemu prevaja- nju besedil dolo čenih poklicnih vsebin. 96 *** Med vojno je bilo čedalje bolj ovirano tudi delovanje vrtcev, saj je nekaj njihovih prostorov pristalo v rokah vojaških enot. Prostori, ki pa so ostali na voljo za varstvo otrok, so bili zaradi pomanjkanja kuriva premrzli in zato neprimerni za svojo dejavnost, vendar je kljub temu na za četku šolskega leta 1944/45 v Ljubljani delovalo še 7 javnih vrtcev (v Spodnji Šiški, Gornji Šiški, Mostah, Be- žigradu in trije v centru) in 4 zasebni (v Šiški, na Vi ču, v Zeleni jami in v centru). Vsi oddelki teh vrtcev so šteli 196 de čkov in 162 deklic, nadzornih oseb je bilo 21. V vseh vrtcih so otroci dobili kosilo in kruh za malico, v treh (enem javnem in dveh zasebnih) pa so imeli celo svoje ležiš če. Salezijanci na Rakovniku in na Kodeljevem pa so organizirali dnevno varstvo za de čke. Prosti čas so preživljali z igro, petjem, reševali pa so tudi šolske nalo- ge. Vsako od teh varstev je obiskovalo okoli 100 fantov. 97 V zvezi z osnovnimi in srednjimi šolami je prezident Rupnik oktobra 1944 izdal odredbo, ki je velevala, da se mora pouk ne glede na slabe razmere nadaljevati. S poukom so v zadnjem šolskem letu pod okupacijo ta- ko nadaljevale vse ljubljanske osnovne šole (od I do V deške ljudske šole, od I do VIII dekliške ljudske šole, 96 Prav tam. 97 AS, 199, fasc. 851–1000, 1945, ovoj 956/1945, Bericht über die Kinderhorte in Laibach, 19. 2. 1945. 316 od I do VI mešane ljudske šole, zasebna deška ljudska šola v Marijaniš ču, zasebna dekliška ljudska šola v Li- chtenturnovem zavodu, zasebna dekliška ljudska šo- la pri uršulinkah, državna pomožna šola, vadnica na državni u čiteljski šoli, vadnica v zasebnem u čiteljiš ču pri uršulinkah 98 ) in tudi srednje šole. Zaradi prostorske stiske so šole u čence in dijake v klopi poklicale »šele 11. ali 12. oktobra, I. moška gimnazija pa še kasneje«. 99 Upoštevajo č omenjeno odredbo, so morale vse šole, ki so imele poškodovane stavbe oziroma so jih zasedle vo- jaške enote, poiskati nadomestne prostore. Kolektivi, ki niso našli ustreznih šolskih poslopij, kjer bi gostovali, so bili primorani poiskati druga čne nadomestne prosto- re (sobe v zasebnih hišah, gostilniške prostore, prazna skladiš ča ali delavnice ipd.). Tam naj bi u čitelji razdelili u čno snov, ki bi jo bi otroci obdelali sami oziroma doma s pomo čjo staršev ali starejših bratov in sester. 100 Redno pou čevanje verouka naj bi potekalo v cerkvi ali župni- šču. Pouk telovadbe pa naj bi prvenstveno izvajali na prostem. 101 Pouk so mo čno motili tudi alarmi, ki so na- javljali prelete zavezniških letal. Od 1. januarja 1945 do 24. aprila 1945 je bilo v Ljubljani to čno 100 alarmov. 102 Pouk je bil prestavljen na zgodnejše jutranje ure, saj so računali, da takrat ne bo pogostejših prekinitev: »Pouk se je pri čel zaradi stalnih letalskih alarmov že ob 6.30 zjutraj.« 103 Kljub vedno prisotni nevarnosti iz zraka in zato časovni stiski so šolske ure še naprej trajale 45 minut. 104 Otroci so na zadevo gledali iz svojega zornega kota: »Nadvse čudovito pa je bilo, da so zaradi teh le- talskih poletov sirene dajale alarm in s tem oznanjale konec mukotrpnega šolskega pouka. /.../. Zamislite si, kako je bilo fino.« 105 Šolsko delo sta mo čno okrnila tudi pomanjkanje kuriva in omejena razsvetljava. Šole so že konec leta 1944 poro čale, da (v glavnem le osnovnošol- ski) otroci niso mogli vzdržati v nezakurjenih prostorih 98 ZAL, LJU 489, fasc. 2402, II/A/10, str. 255. 99 Šk erl, Ljubljanske srednje šole, str. 171. 100 ZAL, LJU, 89, fasc. 2402, I, str. 178. 101 AS, 199, fasc. 7001–7850/1944, ovoj 7006/1944: št. 7006/1. 102 AS, 199, fasc. 1001–1600, leto 1945, št. 1412–45. 103 Weber , 150 zgodb, str. 187. 104 Ustni vir, Tomaž Web er, izjava pri avtorici. 105 Žagar, Vojna, str. 65. 317 SOCIALNE PODOBE dalj časa. Šolski nadzornik za mesto Ljubljana je pre- dlagal, naj šole, ki nimajo kuriva, otroke v šoli zadržijo le toliko časa, da to ne bo nevarno za njihovo zdravje. V ve čjem mrazu naj bi otrokom le razdelili naloge, jim dali navodila za u čenje in jih poslali domov. 106 Dodaten nered v pouku »je povzročila »delovna služba« 107 za izvr- šitev fortifikacijskih objektov, ki so jih okupatorji uka- zali napraviti v neposredni bližini Ljubljane. Za njihovo izvršitev pa so v veliki meri uporabljali tudi dijaštvo. 108 /.../ Dijaki so potem lahko ostali doma in samo prek dneva prihajali na kopanje jarkov. Prva partija je prišla na delo 12. decembra 1944, rok zanjo pa je bil dolo čen na 6 tednov.« 109 Konec marca 1945 so v delovno službo vklju čili tudi dekleta, vendar so sredi aprila pristojni or- gani na prosvetnem oddelku in mladinskem uradu izja- vili, da u čenk ne bodo ve č klicali na obvezno delo. U čen- ka, ki so jo slu čajno poklicali, je morala predložiti izkaz šolskega vodstva. Ko so se organi oblasti prepri čali, da obiskuje šolo, so jo avtomati čno oprostili delovne služ- be. 110 Nekateri otroci pa pouka niso obiskovali preprosto zato, ker so morali pomagati doma: »Hodil sem v šolo vsak dan, če nisem ves dopoldan stal v vrsti.« 111 Šolska oblast je starše opozarjala, da morajo šoloobvezne otro- ke redno pošiljati k pouku, in zagotovila stroge kazni za vse, ki teh dolo čil niso spoštovali in izpolnjevali. Od njih je tudi pri čakovala, da bodo vsaj enkrat na mesec obi- skali šolo in se prepri čali, kako je z njihovim otrokom. 112 Kljub vsemu je zadnje dni vojne v šolo hodilo vse manj otrok, saj so se jih mnogi starši preprosto bali pustiti same od doma, za vse ve č praznih klopi pa so bili tudi drugi vzroki, npr. selitve. Izredne razmere so terjale svo- je – 7. maja 1945 je bil v vseh šolah ukinjen pouk. 106 AS, 199, f. 7351–7650, ovoj 7361/1944, št. 2687. 107 Prezident je januarja 1944 z odredbo ustanovil Urad za delovno službo in obnovo. Naloga urada je bila pripraviti vse potrebno za za četek obnovitvenih del v pokrajini. AS 1876, f. 70, I, 1, str. 1/3. 108 Pri tem so mišljeni dijaki višjih razredov srednjih šol, pisna izjava: Tomaž We ber, izjava pri avtorici. 109 Šk erl, Ljubljanske srednje šole, str. 228 in 230. 110 Prav tam, str. 231. 111 Kova či č , Prišleki, str. 309. 112 Slovenec, št. 37, 16. 2. 1944, Obisk ljudskih šol.