95. itevilKo,
V UdH]onlf v snio 26. aprila 1SZZ.
Uto IV.

Iiha|a YSAk dmn popoldnt, lircomi! n*4»l|t la prainlk*.
foseratl t do 9 petit vrsti 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večjl tnserati
petit vrsta 2 D; notice,  poslano, izjave,  reklame, prekiid  petit vrsta   3 D;
poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 n.
Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — lnseraml davek posebej.
Vprašanjem glede Inscratov naj se priloži znamka za odgovor
Upravnlstvo „Slov. Naroda*' la „Narodna tiskara*" Raaflora ollea st 5, prlUIćno. — Telefon st. 304.
UrtteMtva „Slot. Narodi" Knaflova nlloa it  I,  1. aadatropi«
Telafoa stev. 34.
Doplae spr*|*ma le podalians la aadostao fraaftMftvaaa« fjaja*   Rokopiso* %m nm   vraia.   fH
IT Posameme Stevilke: "U
n Jugoslaviji  navadna đul 75 par, nadali« 1  O v Inozemstvu navadne d*l 1 o, nadalje 1 25 O
Poštnina platana w gotovini.
„Slovsaskl Ifarod" vtifa ¥ Ljubljani ln po posti i
V Jugoslaviji
ccloletno naprej plačan   .    D  1?>—
polletno........      HO—
3 mesečno.......     30*—
1        .        ......      10 —
V iaoietnatvai
celoletno......D  216*—
polletno.......   US' —
3 mesečno      .    .    .   #    .      .    54—
I         .        ......     9    18 —
pri moreDiinem povijanju se ima aaijs.i naroenina đopLičati.
Novi   naročniki   naj   poSljejo v prvi* naroinino vedno    0V  po nakaznid,
Na ^amo pismena naročila brez poslatve đenarja se ne moremo ozirati.
Rapallskn pojoMn ali pred zvezo narosov.
Dobrih 14 dni je že preteklo, od-kar so se prieela v Rapallu med našim ministrom zunanjih del djjem. Ninčićem in italijanskima državniko-ma Tostijem in Contarinijem pokajanja, ki se< tičejo konene izvedbe ra-pallske pogodbe. O bistvu teh ooga-janj doslei nismo ničesar izvedeli, le semtertje so došle iz Rapalla alarmantne vesti, da ie došlo med itali-janskimi in našiml državniki do po-polnega sporazuma, ki v glavnem temelji na reviziji prvotne rapallske pogodbe. Te vesti so širili italijanski listi, lansirala Da jih je. kakor se je ugotovilo, italijanska vlada sama.
V Beogradu so te vesti vselej, kadar so se pojavile, energično d> mentirali. O po^aianjih v Rapallu je v eni iznied zadnjih sej razDravljala jtudi naša vlada. Kai je služilo za bazo teh razprav v vladnem krilu, nnm ni znano. Izdala Da je vlada o tei seji poseben komuni^e, v katerem s DO sebnim uovdarkom izjavlja, da ne more biti govora o kakšni reviziji ra-pallske pogrodbe. češ da vstraja naša vlada trdno in neomaino na stališču, da je treba do zadnjih konsekvenc izvesti rapallski ugovor, sicer da se j naša vlada sploh ne Domaja z Italiio.
To je bilo vse. kar smo izvedeli z vladne strani o ranallskih poeralaniih. Treba ie tore] ta komunike komentirati. Kai se da iz njega sklepati? Da Je Italiia deiansko delovala na to. da iZD<lSluje od naše strani privol.ien.fe, (ia se spremene eotove točke rar>all-ske pojarodbe. In vse kaže na to. da je Italijanom prvotno uspelo sugerirati našemu ministru zunanjih del dr. Ninčiću mišljenje, da je za našo državo naiboljše, ako čim najpreje doseže sporazum z Italiio, če tuđi za ceno delne revizije svoječasnih v Rapallu sklenjenih dogovorov. Ali se da sicer tolmačiti. da so listi, ki stoje notorično zelo bliru mirnVr^kemu predsedniku Pašiču, smatrali za potrebno, z vso odločnostjo nastopiti proti dr. Ninčiću, prrozeč mu, da se | ne vrne nikdar v domovino, ako bi v kakršnemkoli oziru odnchal, če tuđi samo za las od stal'šča. ki mu era nalapajo glede rapallske poeodhe najvišii  državni  in  narodni  tn* —
Po tem nastopu PaŠiću blizu stoječih oriranov se je sodilo, da je prišlo med Pašieem in dr. Ninćićem tflede uotra-jani z Italiio do načelnih nesoglasii in nasprotstev. zato se je v političnih krogih že tuđi kolnotirala govorica, da ie stališce miTi?stra Ninčića moč-no omaiano in da ie računati z njegovim sK'orajšniim odstonom.
Zdi na se. da so bila ta domneva- ! nja le delorna utemeliena. Morda je snrva dr. Ninčić v resntei hodil svo-ia nota ter se na^ibnl na stran rnnHi koncesii nanram ltal''i. da V\ tako čim naipreje drse<rel dofin'tivni snprazum ž njo. no. konenn na ie venđarle moral kreniti v tisto smer, ki mu io je kategorično narckovala beogradska vlada.
Kakor smo ze zgorni rovdarali, smr> rstpli n noteku pogaiani v Ra-rnlln ma'odnn^ po^^1-----1 neinformirani. Vse infnrrr»ae?ip> v t^*ni poGfl".
dti srro mora11" sVnrr»i iz1^1"'1^^ drpati iz italijans^e^a virn. Ker rn ie ta vir knJcn in n^^nn^^iiiv. *^i od ^'^" rnnaliske konference nismn mogli ustvanti nobf*ne ipsne sl'ke. Zakai je naši vladi toliko ležeče na tem. da javnost ni poučena o nogaiani'h, ki se tičejo naš'h žfvIiensMh državnih in rarodnTh intere^ov. ie nam nedo-nmna, to temboH. ker de^a ta mntk !n to nepotr^b^o prikri van ie na javnost vtis, da hoče vla^a nrikriti neka], kar 'e za nas neiTcrodno.
?kri\T?o^frio konreno. k! zakriva nocraianta v £anti Marcrheriti. od^ri-nia sedaj vsai deloma beogradska »Pravda«, ki podaja zelo zanimive informacije.
Po »Pravdinem« zatrdilu je Italija pri zadnjih Docrajanjih vročila dr, Ninčiću v Genovi dva Dredloara. Oba predloga jasno kazeta, da gre Italiji v resnici samo za to. da zavleče do-gajania in naoravi na ostale države vt;s. kakor da se ona res pošteno trudi, da bi dosecria sporazum z Jurro-slavijo. Tore] samo pesek v oči. Oba ta predlnga se tiČeta Reke in Raro-ša. V prvem ored1o<ru nredlana Italiia, da bi nai 7u<*osfavHa sicer obdr-žafa Baro^, n^tetooPa na bi nai bsro-šk! tnolo RekL Ta nredlog ie dr. Nin-č'ć kot absohitno nesrir?iemliiv t^Vm
odklonil. ker bi U ta koncesija značila spremembo ranallske pogodbe. Ta prcdlog je Italiia predložila v ve-likonoćnih prazni!-ih. Po veliki noći sta Contarini in Tusti prišla z novim predloženi, ki temelji na telile točkah:
1.) Baroško nri^tanišče nr^l v ce-loti nripade nam. naša vlnda oa ie nai da v za* up reški vladi.
2.) Na Reki se nai osnuie Provizorna unrava. v k;>tero hi norlpli '»-goslaviia in Italra po enec'a svojega zaMconilia. U\ bi r^jm skupno z rc-$f-f> unravo vodila državne posle na Reki in
3 ) .luposlaviia se nai odreče pravici do arbitraže p'cde rapallske no-ucdhe.
Ta drugi predio^ je za nas zani-miv samo v toliko, ker Italiia v njem prvič priznava. da nrinada Baroš po^odbeno naši državi. Sicer pa je tuđi ta prcdlog za nas nediskutabel, sai ne more biti govora o tem, da bi Jugoslavija v kakršnikoli obliki prepustila Baroš Reki, tuđi ne za ceno. da bi se nam z italijanske strani pri-znal kondominij na Reki. Da bi Italija rada dosegla, da bi se mi odpove-dali pravici do apela na Zvezo na-rodov, je razumljivo. Toda naša vlada ni tako abotna. da bi dala iz rok najuspešnejše orožje, ki ga imamo in s katerim lahko izsili ako ne gre i drugrače. izvršitev rapallske pogodbe
Povsem naravno je torei. da ie minister dr. Ninčič tuđi ta predloj? gladko in definitivno odbil.
Položaj je torei tak. da so poga-janja dospela na mrtvo točko, ne toliko za nas. kakor za Italijane. Italijanom preostajata sedaj dve alternativi: ali da v celem obsegu izvrše ; obveze, ki so jih prevzeli z rapall-| sko pogodbo, ali pa da riskirajo anel in pritožbo Jugoslavije na Zvezo narodov.
Cna kakor dnjga alternativa !e za Ttalilo. ki ni navaiena, da bi se držala prevzetih obveznosti, težka. Za katero se bo ndločila? Zdi se. da bo nod pritiskom okolnosti rnje lz-vedla ranallsko pogodbo, kakor da bi bila prisiljena nred Zvezo narodov nriznati. da sklena mednarodne pogodbe s sosedi samo v to, da iih nri prvi pril'1"!* krši.
Konferenca u GsnouL
LLOVD GEORGEOV NACRT ZA RAZORO2ITEV EVROPE IN DE-
SETLETNI MIR.
Odhod   Lloyđ   Gcorgea  iz   Genove.  —  ZakJ:>:čck   konference   2.   maja.  —   Važna  seja ekonomske komisije. — Spor rudi Rusije še traja.
I         — Genova, 24. aprila. (Izv.)      V
žarišču vseh razprav ccnov^Pe ! on-ference je sedai naCrt L!ovd Gcor-j?ea za medsebomo sklenitev pocod-be. s katero bi se vse na konferenci udeležene evropske države zaveza-le deset let ne prijeti za orozje. vršiti mirovno politiko in se medsebni-no podnirati nri eventualnih napadih od straM kake države.
—  Genova, 24. aprila. (Izv.)  O nacrtu  glede  desctlctnc^ra  miru    je Llovd Ocor.Lre kratko izjavil, da ta-koj zanusti genovsko konferenco, če konferenca ne sprejme tega nredlo-ga.  Nacrt   ie za bodoćnost    Evrope važen in Evropa edino na ta način more izvršiti obnovo.
—  Genova, 24. anrila. (Izv.) An-gleški   viri  zatrjuieio.  da  namerava franeoska  delesraciia k  Georgeove-mu nacrtu desetletnega minj staviti gotove  predloee.    Francija zahteva garancije, da Nemčija izpolni    ver-^aillsko mirovno pogodbo.      V  na-snrotnem    slučaju nai  ima Francija pravico tuđi z oboroženo silo in    z voiaškimi  s^^kciiami   rrris'liti   Nem-čfio v iznoln^rev versalllsVe mirovne pofro^be. Franciia po izfavi Pcfn-carefa le rn^i rusko - nemške pogodbe v polofafu, da  inc>re rrfčakovati z  O7!rom   na   j^Ua^'o     vef*?neTn§V!h oofltikov.   da   NemčHa   or?čne  z   re-van^no nofltlVo.
NADALJNI  MIRNI    POTEK  KQN-FERENCE.
—  Genova. 24. aprila. (Izvimo.) V krojrih franceske delegacije smat-rajo. da nadaljni    potek    genovske konference ni več ogrožen in da se razprave zaključilo mirno. Vse  zapreke so odstranjene. Veliko pažnjo med Francozi na ie vzbudila izjava I.lovd  Oeorgea  nanram   ministrske-mu  predsedniku  Facti  glede  njego-vega odhnda v London.
—  Genova, 24. aprila. (Izvirno.) Llovd  Oeorge je  italiianskemu  mi-nistrskemu  nredsedniku   Factl  izjavi!, da te orlmoran odnotovatl v An-
clno, ker pnčaKuteio v kratkom Č;i-su obiska belgijske kraljevske dvojice v Londonu. PreJscdnik Fa^ta je skusal Llovd Oeor^eu prc^ovuriti, da potovanje f)dtr(xli. ker bi njegov odliod zelo vplival na nadaljni potelfi konference.
—  Genova, 24. aprila. (Izvirno.)
V  konferečnih krojili so uverjenl. da sa  konferenca   s  svečano  zakliučit-veno   plenarno  seio  zakliuči   dne  -. maia.  Pnsamne  komi<;ie  bi  nadaljo-vale   delo  tuđi   izven  Cienovc.  Teli vesti  na ni  še smatrati za  povsem gotove. Pričakuicio.    da bo    konferenca trajala najmani §? 14 dni,
—  Genova. 24. aprila. (Izvirno.)
V  kratkom nričakujeio prihoda fran-coskecra    ministrskeL'a     predsednika Poincareja.   Listi  javljalo,  da  namerava na plenarni seii senovske konference imeti Poincare daljšl  srovor.
HUDI SPORI V POLITIČNI KOiVU« SIJL
—  Genova, 24. aprila. (Izv.) Na današnji seji komisije strokovnjakov. za rusko  vpraŠanje je  prišlo do  \\w dih   in  oštrih   spopadov.     Posledica teh SDorov se ne morejo še ocenltL Splosno prevladuje naziranje. da se razPrave o rusketn    vprašanlu    po dosedanjih metodah no moreio dallo voditi.     Rusi so komisiji predložili Kotove poffoie ^rlede doljjov. kj iib pa zavezniki odlo^no odklanjalo. F^u-si zahtevafo:    1.)    glede predvotnlh dolgov  40|etn! moratorij.    2.)  vojni dolsovl se ne priznaio. 3.) kotiffsci* rana. tuicem lastna zetnMKča v Ru* sjfi se ne moreio vrniti Iz notranje* političnih razlocov.  Kot  (Kiškodninn je Rusija pripravljena daii  nrizadtv tim crotove nadaljne koncesije. Stro-kovnjaki komisije sr> mnen^a, da  so na teh temeliih ne moreio voditi raz-prave ln je bolje iih znkilučiti.      Za iutri je določen sestnnek zavozniskiH strokovnjakov brez Ru^ov.  V fran-coskih krocrih vlada radi teh snorov velika vznemirjenost
Henrf Verne:
Logika srca.
Nasl^dnjega dne Je Francois bpa-Eil, da 8o preme^tili njegovo rvetje v neko vazo. Kdo je to 6toril, je razumel, ko je prineeel novega cvetja, Ko se je bavil s profesorjem j© tiho vetopilfe, gospa Lancenvjeva tor z&menjnla uvelo cvetje 8 svežim. In ko je pravkar ho. tela oditi, Jd je ustavil gospod Lance-
ny:
>Popoldne moram delati z gospodom Larsavem. Zadrživa ga na obedu. Jeli, dragi mot prijatelj, da ostanete?«
Frencois 6e pravzaprav ni počutil dobro 8 tema dvema človekoma; njun© aslužnosti so se mu zdele prisiljene, kakor bi se trudila preraagali sama set^. Drag za drugim sta se obračala do gosta, da bi ga navedla na razgo-Tor in pripovedovajijo o  sebi.
Videlo se je, da je bila zlasti go-*pa Lancenv željna njegove prisutnosti. Po obedu se je kolikor moprore za-drževala, da ni  odsla v svojo  sobo.
Tako \o Larsny večkrat preživel po ćele dneve v >Le*3 Boulr«.uxu<, in končno je to postalo že navada.
Potem mu je tuđi gospa Lanceny-Jeva začela pripovedovati o svoji hčer-
ki:
>Ali   ste jo  poznali,   gospod  Lar-
say?<
>Videl sem jo včasih, gospa, kadar ste na praznike prihajcili eemkaj.«
>Ali res?c
>Da. Spominjam »e ćelo, da Je en-krat prišla h gospodu Dobrlilatu, ko som bil baS pri niem. Gospod mo je se. vrda   tuđi   predstavile
»A vi mi n tem niste 6e povedali!c l?a je prekinil Lancenv.
Frd4icois i« bil nekoliko y zadre. i
gi. Nato pa je morftl pripova-dovati vse potankosti svojf^a se^tank,^ t d^klico, kar mu je rekla in jim nnsliknti vti-6fk, ki pa je napravila nanj.
Zrečer, ko stn g<y&ryoš\ in gospa I,anc<*ny sama «»e<!clfi za rnizo. ki**r sta navadno menjnla samo par fflubih be-pcd, ?ta se zareln raz^ovarinti o L*ar_ paru ter bvnliti njegovo odlično nužnost in inteliprenco.
Po malem premolku j© dejale gospa:
>Lep fant je! ... In 6e pomisliš, da bi bil nama lchko zet!«
»V istini. Prav mogroč> bi biloc, jd bdgovoril   profesor.
Tn knr ^e ni zgodilo že davno, ji-mn se je dogodilo srdnj: oneera dne sta 7akljnftilft vpo>r dnijr ob drugem, on s* je oziral na nieno lice in zasledoval no, njem sence nj<?nih mi^H, ona pa je vc-asih tiho zAjecala in si otrnila sol. zo ...
IV.
Nekepra dne je zac>l posT>od L»anc©_ ny razgovor, ki pa je nnmernval že večkrat: prisilil j? Frnncoi^a Lnrsaya, da mu to*no raziasni, knk^ni razlogi so ga prisilili opustiti studije, ter da pove, knkJne nacrte ima sedaj. Obenem je grajnl malenkostnost in omejene vidike njegove tete, a mladeniču je o?italt di se mu kot me?čan hikdar ni javil v Parizu, da bi ga prosil nas veta in podporč.
>Verujt^ mi, lepo bi v«a bili ^tg-jrll. Bil sem profesor in ljubim mladino. A imela sva tuđi hčerko, ki jo zd«j 7fi\ objokiiiava in ki ste jo poznali rudi vi. Moja *>n» je rndn gprejemMn mladin©. Prav t© dni mi je pTavil*. kako ji j» bilo ž^l, da v«s ni videln ni. koli med njo. Koliko pravieprav ima. to let?c
»P^tindvajset«
>Res. Zdaj bi bili prav na vrsti, da postanete pravi učitelj. Mlad profesor! T vorie-n sem, da bi bilo moji ženi zo-lo milo, imetl mlađega profesorja *a zrta.«
Tn ker je gospa Laneenvjeva, ki je zdaj c>šče prihaiala v kabinet, ko sta dovršila sojo, vstopiln HaS v tištim l.ipu, sta ji poredala tnkoj. o ^ern se pomenkujeta, ter eo razgovor nadalje-vnli   skupno.
Dasi je bil Francois nekoliko pre, seneren po neprifokovanih po<5ledicah, ki jih ja izvala njegova doHra tolaži-Mjskn namera. se vendar ni ur>al niti braniti niti oditi. Tiho je napol pritr-i*»val bimorckim sanirm nesretnih ro-dUeli^v, ljubeoih — prazn*>.
Domaril co je holj in bolj. celo pre_ ko svoje volje. Zd^j ni preživi jal pri njima v^?č sflmo dn\, tu je večerjal in vča?ih   celo   prcnoč<?val.
In kadar ?tft posnod in ffost>a Lancenv o nriliki raznih jubilejev. ki jih je izmišljala ninna pozorna žalost, sla na svojo obiteljsko romanje, ju je, fe se je prinetilo v č«j«u niegiove^a odho-d«, snre^nlial  do pokopaliSča Francois.
Neki čut sramožljivo3ti pa mu ni df»pusčal, da bi preetopil praga in 5el tja do srroba ...
V ostalem fe bil Francois Lar*ay uverje«n, da postane njegova prisotno-st pri Lancenvjevib, ko se jima žalost pomiri, polagoroa vse manje in manje koristna.
2e preko de«iet me«ec%v je bil T>ri riib, a firosp. I.ancenr si je domi^lial vedno boli. da ima pravico, voditi nje-rove studij* in mu za^otoviti bodo. eno^t. Iz pomoćnika in sodHavca ga Je storil svojim u?^ncem ljubl|encem. A pa. Lancenvjeva pa je zopet navezo-val» naše w tem, da mn ie bil« hv^lcžn« sa nežni način, s katerim se \\ je znal
pridruževati in deliti ž njo njane spo-mine.
No. ka se je približila prva oblet-nlcA dekliMn* pmrti, je rodbina Tiiria-nova iz Toursii, dasi odbijana takoj Fpočetk«,, poklala dvoje pisrra. da jima pridejo izrazit svoje sožalje. Na predvečer oblotni^> so res dosp«*li v >Les Bouleauxc. Privedli po jih v delovni kabinet, kjer se je prav takrat mudil Krancois Larsav sam.
>Mar mislite, mladi mož, da se nič ne govoriči o vas, in da mi n& vemo, na čem smo? Spretno ste znali izkori-ptiti položaj va^t* službe, ^lahoct in žalost nagih dveh sorodnikov, da se jima ucrnezditi v hiši! T.ancenv si je prido. bil v Parizu lepo imetje, a ti ste lt*po premislili: naj se le vedeta napram meni kakor napram sinu, končno ju jaz .. .€
>Zagrotavljam vas, gt>spod. dft ni-pem nikdar niti na kraj pameti ugibal c>sa podobnega!« je odgovoril mirno FrancoH.
>To borno sele vid«?H!« je odvrnil prosp. Turiau precej osorno. >Jaz ho-čem zdaj ob vest i ti  ^ncenvja.«
>Izvolite! Celo prosim va« te^«!< je rekel Francois, vesel, da zaključi situacijo, rem vedno zapl^tnej^o, a ne tako kočljivo, kakor so si domišljali vanemirjeni đediči.
V mračni prostor velika sobe je stopil v tem hipu go-sp. Lanceriv. Ost.a-rel, omršavel, nervozen se je naenkrat pojavil pred oMteljo TuHnu kakor fantom ali halucinacija. Stoje jih je poslnšrtl. a videlo «e mu jd, da se trudi z veo silo, da ne izpreerovori ali s* pre-makne, Nato \ e začel s tenk im glasom 1b  v軫1h  zndrbtf»ioC:
>Oa«t vam! Jako ste dobri. No meni je devet* hriff« za vse, kar f^ govori. Te stvari se tifiaio samo moje iene
in mene. K^r pa ato že tu. mi je ljuh&% da sto obvečeeni rudi vi. Franrom T>ar-sny je bil že v Parizu o«df»n izmoil na-Mh zntuicev. Mi<lva sva roK> pritrdila, da ga ohjnmeva kot zaroČonoi svoja hčerko. Zdaj ve«tc> in __ zbogom!*
Ko so bili sorodniki odpravljent na ta način, i<> botol Tjaroav z cro^po-dom in ^ospo Lancenv takoj dovostl stvar na čisto.
>Dovolito» mi, (H CKlidem, prosim vas!« je dei-al. »Sr-^cV'n j^ern, čo sem vam bil koliekaj na uslutro. Toda zda] s^?m vam od več; moja prieotnost odliija vaše <v>rodTiiko in prij^toli^ od vnA<* lii.^o. Z.ito in da bi mo no imeli za vsl-ljenca, je smatrnl ^O8p. Lnnro-nv 7/a po. trebno, pripisati mi neko svojstvo, kl pa nišom imol nikoli. Zibvaliujem ^« mu za to, toda dozdeva pe m!( da zlo-rnbljam važe zaupanjd in vašo n«Jclo« njeno<*t.c
Gospod in co<spa Iianct?ny sta se *popledala. Gledala sta Re, in crrnbna tišina prvih dni nv*ne žalosti jo lznou nad« pddla med niu.
A tuđi Francoi^ je g svo|p» strani d^lil bedno rarpoložonjo njihnn duše. Wttio mol^anje toh dveh stnrr^v c* jo dimilo huie n<?co bi pa bil najbolj hre»-obziren odsrovor. Tndi on j« seveda s starcema miplil na doklo, ki jo je 1b videl in ki po jo prosrlisili ^a ni^govo zaroiVnko. Toliko so mu pripovodovali n nji, da. si je v i^tin' l^hko nre<1«tn,v. Hal njeno pravo in živo »liko kflkor one prijetne pojaro in sinie, ki dol^o in doliro bavijo dn*o boiazljivih mla-depičev. Na ta način jte ona zares pre. vzela niegovo duV> f>& pred Wom dni in dimiU niesrova ču=tva. Vedel je, kaksn© so niejro*.-* mtnli. rnkni po marnih spominih «e mu ie priliuhilo dokle.
Raztm onecra n^?necra In p^\T&nega vtiska % edinega njunega »estanka }e
stran 2.
»SLOVENSKI    NAROD*   dne 26   apiila 1922
«!ev. 1'5.
—    Santa  Margherita*    24.   april*
(Izv.) VČeraj dopoldire so velike za-vezniško države Poljska, mAla antanta hi nevtralci eprejeli tekst odgovora na nemiko noto z gotovi mi dopolnili fraau eo-ske delegacija. Kusko-nemško vpra. sanje smatra jo za rese no. LJoyd Geor-ge i© med drugim izjavil, da ne srne rusko-nemAka pogodba ogrožati evrop. skega mini, da inorajo vsi zavezniki skupno delorati z-a ohranitev dobrih ©dnošajav in da s skupnim delom p*>-k^žejo onim, ki delovanje konference otežkočajo, da ne morejo pričakovati podi>ore od Anglije. Barthou smatra, da je situacija na konferenci povoljna. Splošno nikdo noče sprejeti odgovorno* Bti za razhod konference. V vseh kro-ffih prevladuje prepricanje, da bi ne. nadni razpnat konf^rence pomenjal veliko katastrofo za Evropo. TE2KO STALIŠCE MALE ANTANTE.
—  London, 24. aprila. (Tzv.) Posebni      poročevalec     Reuterjevega urada javlja iz Rapalla: Iz ronainskih kromov izvem.    da i© sta'isče male antante na eenov. konferenci z ozU rom na načelna ri"snrotia med Veliko Brilanl»o in Italilo na eni strani ter Erancfro in BeSeiio na dnmi strani, smatrati    za    izredno    težavno. Včerajšnii sestanek zastonnikov male antante je Ml sklican iz mrinosti, da države male antante    prevzerco pomjrlevalno  stališče    in    dosežeio srednjo pat za razmotrivanje težke-jra položaja.   Ministrski  predsedniki malih antant vplivajo in delujejo na Francoze v tei smeri. da se ničesar ne stori, kar bi oorozevalo d?lo kon-ference.    oziroma prisnevaJo k raz-hodu. ZnačHno ie. da te bi! Brntfami pozvan   v   Rim na oosvetovanie   s kraljem.
EKONOMSKA KOMISIJA..
— Genova, 24. aprila (Izv.) Na cfeuMišnji seji ekonomike podkomis»Ijfc flo bili v razprnvi sklepi strokovnjakov londonske konference. Razprava se je tik.ila 40 in 49 člena poročila londonskih strokovnjnkov. đ<i se ne ?me nič<»_ *nr opustiti. kr\r bi osrrožalo izvoz in uvoz in da jo treb.i odstraniti vse ome-fitve, uvedene ođ posamnih drzav. r>aljsa raznrava se 3© razvila k 4i. to-2ki. ki priporoja sprejeti? prbtokola kenference v Portorose. Italrjansfei tr. jrovinski minister Rossi se je izjavil sa portoroški protokol. Podkomisija je zahtevala, da vse nasled«tvone države Simpreje  ta  protokol  ratificirajo.
V imenu male antante je mipister Janković izjavil. da so bili trgovinsko politični sklepi konferenee r Portorose le nekaka navodila nikdar pa ne defi. Bitivni sklopi. Z ozirom na položaj na-aledstvenih držar odklanja. mala antanta točko 41 strokovnja^kega poroeild. Mala antanta je predložila svoje lastna predio ge-
— Obnova. 24. RT>rila (Tzv.) Prva podkomislja ekonomske komisije jje da_ »es obširno in dolizo raspravljala o Spremeinbah k članom 46 in 49 poročila londonskih strokovnjakov. Komisija je sprejela stališče, da se morajo omeiitve izvoza in uvoza reducirati na minimum. I^jeme tvorilo la monopolski predmeti in ?e so vitalni interesi kake^a naroda, ogroženi, posebno £e je n^VdLrno«t za Javno zdravje. moralo, in 6e Je v nertir-nosti življenje živine oz. ra^tlin radi apidemij in drugih bolezni. Ker take om^jitve zelo oteže,vajo izvt>z in uvoz v mednarodni trgovini, se morajo izje-jne precizno 1n jasno statuirp.ti in formulirati. Izjeme mortijo biti jasne in priproste ter ne stnejo vsfcbovati kakih trikov.
Člen 41. poročila londonskih stro. fcovnjakov r zadevi pbrtoro^kega protokola je bll izročen v redakcijo pcr3eb-nemu komiteju, kjer je mala antanta jtastopRna po jui^oslovenskem delegatu. Madžari nastopajo skupno z Italija. ni. Doživcli pa so t korawiji danes veliko Mamnžo.
Politične oestl.!
=r Shod gotp. Vaclava Klofaia v | Ljubljani. Noooj v torek ob 20. ivečar j je javen shod v veliki dvorani M^etae. i ga doma. N<t shodu poroČA senator CSR Vaclav klofa^ o naxodnem socijalizmu, Slovan8tvu in državi.                               '
= Slovensko repnblikMi^o »tran-ko je v uedeljo u«tanovil v Pristavi na 3tajer&kem znani dr. Novaten, ki je prvotno v zvezi 0 arbskiml leiiiljoradniki snoval slovensko zemljeradniško stranko. Na shodu v Pristavi se ja dr. Nuv*_ čan odpoved-U arbskim zemljoradnikom in preiel z razvitimi zastavami v Radi-ćev talnjr. Svoje glasilo >Naša ras« prekrsti v >Slovon«ko republikoc. Pri-hodnji svoj shod nnmerava dr. Novaćan prirediti na Ljubnem v Savinjski dolini. Prepričani smo, da v Savinjski dolini ne bo vjel na svoj*» limaiiiee mnogo kalinov.
=  Potreba re$itve notranje politične  situacija.  >Jugoslovenski   list«   iz-vaja:  »Muslimanska skupina okoli  dT. Spaho je  zadala     bre? po trojno     uilvrec vlndni  većini, ki ja šesta vijena  ir. pre-cej  heterogenih  elerr^ntov.     tT*peh  dr. Spahov© skupine je zelo problematične parave.  Sp«ho je znal v svojo osebno politično korist israbiti  nezadovoljstvo muslimanskih  mas  brez ozira  na  njih lastnd in državne interese ter je navi-dezno  zavlaual   v   muslimanski   organizaciji, katere ni ne ust^novil in ne po-magftl pri tfstftnovitri. OL>zaliiieino razdor med muslimani  v  interesu  države, ker smo vedno verovali v iluzijo, da bo muslimanski element oni faktor, ki bo delal pri konsolidaciji, pri zsrradbi mo- 1 sta, ki naj bi služil za pomirjenje m?d ! plemeni. Tuđi v drugih stranksh se lomi.  Pri demokratih &e pojavlja    vedno \-^č disidentov, ki oštro kritizirajo delovanje ministra  Pribičevića,  Tuđi  pri radikalcih ni vse v redu. Med pristaši Protića in med pristaši Pašića je vkljub prikrivanju veliko nasprotstvo. V slovenski ljudski stranki sta tuđi dve struji, desničarska in levičarska. Zdi se, da hoće pomagati   zadnji  dr.  Šustersič,  ki ; je ravno te dni    izd-il    ^enzacijonalno brošuro,  v knteri  dasaunira  delovanie klerikal^ev, ki jih kaže v nafslabsi luči. 5e slabšo je s takozvanim    hrvatskim blokom, ki z raamimi memorandumi vara jo naivno  iavnost in kompromitirfito državo in hrvatski naxod. Edino volitva roorejo sr>remeniti  to    me^lem>    sliko. Edino volitve rnorejo premakniti    naj notranii položaj % mrtv^ tooke. Izgovor, đ* nove volitve ni?o oportune iz tega ali one«ra razloea in da bi še bolj pove-čnle k«os, ne drži. Posrlejmo samo n. pr. ftalijo! Kolikokpat sx> se t^m vršile volitve po kratkem parlamentamem z-a-se-danju, ker parlament ni mocr?l  delati. Mi ćelo mislimo, da bi n©v& volitve omb-poćile takozvanomu hrvatskemu bloku, da gre v parlftment, ker bo s popolno pasivnostjo izgnbil  prestiž v    narodu. Vsa javnost brez razlike strank zahte-Ta, da se resimo teera nesr^ne^a kaosa^ krpanje  ln  mešetarenja  za  vladne ve-čine.     Javnost je prepričana, da je to eden glavnih vrbkov naSega g'ospodar-skega nazadovanja. Samo nove volitve morejo razrePHi ta k«-os, 7.atn §e np sme odlaš.iti z volitvami. Mnocro upanja je, da bi   nove volitve odstrani1 e    mnogro nesotflasij,  d%  bi   skrhale   tuđi   oštrino nesrecne^a plemenskega boja, kl je pri« ćel  minirati  ves  naš  državni    or^rani-zem.c Dvomimo, da bi bile nove volitv© tisto čarobno sredstvo, ki bi odstranile vse neprilike v državi.
= Xov li^t v Sarajevu. V pohoto je  pričel   izhajati   v   Sarajevu     te<inik ! >Glas narodne kot glasilo demokratske stranke.   Tiska   se  vecinoma  v  ćirilici. = Vatikan In Pus!|a. \z Rima poročaio, da sta kardinal Ga-pari in zastopnik ruska sovjetske vlade v Rimu, Vorovski, sklenila  ; pogodbo, na podlaci katere sme odpotovari | v Rušilo določeno Itevllo rlmsko-katolilkih | misljonarjev.                                                 \
= Italljansk! strofti za greno^sko ko«i-lerenco.   »Oiomale   d* Italia«   r>riobčuje   na-stopne podatke o stroSkih  italijanske vlade za  genovsko  konferenco:   Oos«   Italiianske vlade so samo angleSld, franeoski hi belriJ-skl delegati.   Vse  drage delezaale  moralo , same plačevatl vse stroške. DelegacIJam 90 : na razpolago stotine avtomobilo<v. Le kakili dvajset ie brerplačno na razpo!a*o rave«-  < nI5Wm deleeacfram. Prebivahtvo Oenove se  j je od pričetka konference prvfSalo «a okoH  | 10.000 oseb. KarabfnleH!  In  poHeail  so na-  | stanfeni na starih ladlan. Za električne  tn-stalacile Je Izdala vlada čio »fđaj 12 mililo- : nnv Hr. Poprava čest, kl vodijo v Oenovo, ; je stala dnevno 150.000 l!r.
>= Kcvnes. Znani kritilč !n ntsprotnlk versatlleske   mirovne   pogodbe,    profesor j Kevnes, Je prevzel «a čas fenovske konference   službo   dopfsnika   pri   raznih   vclikiK listih.
» Avnirflfefct novlnarft «1 niadf«rtk#-jrt poblldsta. Z Dunaja poročalo. da so avstrijski novinarjl poslali madžarski vladi protest iH-etl obsndbl maneca madfarskefa ; t>tib1?cls<a Pavla KeHla, M |c W! ohsole« v Tlsrinem procesu In kl ra mort madžar^Vt vlada na podlaci pogodbe v Rlfi Isročitl Rušili.
= IT§©*m niikili MdJhOnfli r»v^hi-etjonarjer. >BeTliner Tajreblatt« poroda iz Moskva, da i© ljudski komlsar ** pravosođje KnrBki izjavil, da mtoeko^v-iiko oodiSde ni dolino priznati bbv^mo-sti, kl jo je wpr*ieU ruska konraniiti. cna stranka na konfrremi trdh Interna* rijonal t B^rlinn gled« odpovefi n* irvedbo smrtne kasni frbsoienlh KKulia!. n!h r^volucijanariev. Vwrusk1 omrednjlt rkpekiitivni odbor Jih lahko pomtloeii. 51 cer pa je berlinska pogodba, le te<!M ; vieljavna, alrt> «e odpov^đo BO-vraftnikt sovjetske vUd* oborolMmiii M&    kt j
gojil napram njej tuđi vse 3očutje, a katerim g«, je bila napolnila njena pre. ■godnja smrt in tajna obupanoet njene-ga očeta  in  matere.
>Vi tega ne boste storili, gosp. Laxsay<, je rekla naenkrat gospa Lan-eenvieva, ne da bi se upala preveo dvi-gniti svoj glas.
>Eekel sem, da ste rAroCfcneo moje Iiderke«^ je nadalje val goep. Lanceny ■3 svoje strani. >In to bi bilo prav lehkb reenica. Toda če si gospa Lnncenjrjeva in jaz tega želiva in Se to trdiva, potem }« to tuđi resnlca.. .c
Na dan prve obletnice Je 8el Fraa-col« ves v crnini na pokopališde s pro-feeorjem in njegovo ženo. Kito belega ovetja je položil na grobnico gbspiee Lanrpnvjeve.
Ko so se vračali, Je stopal j^O0p. Lancenv na levl, a gospa Laneenv na d'&sni mladeničd, in oba sta stopala jp5"o-tovo veselih korakov. A mladenič se j© dutil n^kam čudno in nenavadno ginje-nega, ko je korakal sredi teh dvoje Ijn-di, ki a ta bila prevzaprav «anj bre« pomena. Privezanega se j© gutil nanjn, a s tako slabotno veijo, da jo je spo-»atka jedva Ćntil, ki pa j« »dij ni smel raztreati već.
Spotoma jim je priSel naprt>ti neki Viosed. kl je pravkar dbspel na prazni-ke. Pristopil je in jih pozdravil. Fraa-•ois ga ni pozna.1, «ato ^e j© hotel umakniti. Toda gospod Laneenv ga jb rvritojrnil z znr>ovpdiijočo. a Ijub^znivo ff^sto in jo mlftđ"<*ni?a z nekim melanho, lifnim, a venddr očitim ponosom predstavili
>Goepođ    Francois    L«rsay».  ,moj ;
I            Kultnra*
!   SUKAR   VLAHO   BUKOVAC   UMRL  V i                              PRAO!
)        — Praga, 24. aprila. (Ixv.) Danes ponoći le umri hrvatski akadtmUm sUkar Vlako  Bukovac.   Zadela ga ie  možganska, ! kip. Bukovac ie bil profesor na umetnostni akademiji v Pragi  od  leta 1902.
'    .   •
Mojster Vlaho Bukovac Je v Pra*i ne-naduma izdihn.l. Z njim \* uginil eden naj-boli markantmn umeimkav iz naic srcue, slikar, čegar ^ioves je segal dateć preko Jucosljvenskih nicja. Pred dv^jbctimi leti so ea smatrali rhvau? za svukud lidjvcč-jega slikarja, saj je bil v tehniki resn^na na takratnem vrhuncu. Njegov rastor za-jrcbškcga kazahžia p zna vsak ju^sluvenski intellfcnt, in izvrstna rtprodukciia po Bukovćevem originalu v Strossmaierievi taieriji \1ai tuđi v tisočerih slovenskih hi-iah. »11rv„t ki preportd« kaže poklonstvo najodličneiših hivatsk.h kulturnih delavcev pred pesnikim Ounduličem; med dtputa-cjami je tuđi Slovenac Stanko Vrar. Ta slika je ustanovila BukovČevo popularnost ter je rbujala tuđi 1. 1004. na jugosloven*i\i umetniSki ra^stavi v Beogradu o priliki kro-nanja kralja Petra vseobče navdušenje. štcvilo Bukovčevih umotvorov pa Je ogromno. Zlasti njegovi portreti ter slike mladih, pravkar bujno se rarcvetajočih de-klct so uživali in uživalo izreden umetniski ugled. Bukovac je bil nedose??n moj-ter v realističnem poda.'anju ženskih aktov, njih kakor breskev sveže polti ter njih nedol/no nezavrdne ali pritajevane spolnosti. Ćelo I galerijo naikrasnejših jugosloven<ikih deklet \ in žen tvorijo njegove slike, nekatere tuđi simbolsko označene. Ustvaril pa je vrhu tega mnojjo oštra karakteriziranlh portre-tov zrelih mož in žen. Med temi ]e portret ministra Ivana Hribarja. Slučaj ie hotel, da Je NI zadnji mo5k! portre N?. Vel. kralja, ki sa ie dovrši pravkar za uradne prostore na§e pokrajinske uprave. Slovenski pokrajinski namcsfnik, minist-r Ivan ) Tiribar ie namreč nnprosil Vlnha Bukovca, i da se Je odpcljil meseca februarja t 1. v Beograd slikat kralja. Bukovac Je naročilo irvr5it ter sr vrni! v T.Juhljano s portretom,
0  ksterem se ie trra7il sam kral!. da 1c ?r-vrstpn.   ?Uvn!   poicnlrfk   se   1p   Tr>"d:l   nnto več ?^*t v TJiTbrhni, kjer ie stopit v stike
1   na^mi urnetni^kiml kroji, pnsetil dcžeTni muzej ter Je hkratu portretira! nam«stni*ko-vo soTTot:o in hčerko.
V petek rvečer se Je vršila pri pokra-jinskemu namestniku v slovo večerja, kl $0 so je adeležili tucU slovensld umetnikl. Bukovac ie bil živahen in dobre volje: iz-iavil je, da se počuti čileca ter da se pripravlja na udeležbo na umetniSki razstavi v Beogradu o priliki kraljeve poroke- V soboto se Je odpeljal v Prago z Istim vta-| kom, s katerim se ?- vozll namestnik HH-bar v Prekmurje V Pra*o je dospet v ne-deljo pop^^dne, a ponnči na ponedeilek c:a ie nepričakovano zadela kap na možgane ter je umri skoraj hipoma, 66 let star.
Pokojnik Je bil dolgo vrsto let profesor v Zagrebu, a v zadnji doH profesor na umetnostni akademiji v Pragi. Deloval ie neumorno ter Se koncem m. 1. prircdil svojo kolektivno razstavo v družbi dveh hčerk-slikaric. Spričo najmodernije struje so nčinkovale njegove slike seveda nekam sladko in rladko ter napravliale nekak por-celanski vtisk. Toda niti nai^trožla kritika ni mogla zanikati, da ie Vlaho Bukovac si-Jajen kolorist in da so njegovi akti modelirani z resnično čudovitim mojstrstvom. Razstava je bila izredno mnogo$tevilno po-sečana ter Je občin*tvo pokun»lo veČino slik. Povahilo v Beograd je bilo staremu umetniku pr«;lpdnje veliko primanie. Jedva Je odložii čop?Č, s katerim Je oveknvečil nbraz svojega kralja, je umri. Njegova d?Ja pa mu ohr^nijo med naml najsimcatičnejši spemin. Vcčnm slava Jugoslovcnu Bukovcu!
•    •    •
REPERTOAR   NARODNEGA   GLEDALI-SČA V LJUBLJANL
Drama.
Torek, 25. aprila: Zaprto.
Sreda, dne 26. aprila 1922 : Otok in Struga. Proslava 701etnice dr. Ivana Tavčarja. Slavnostna predstava.  Izven.
Četrtek, 27.  aprila:   Hamlet.  Izven.
Pctek, 28. aprila: Revizor. Dijaška predstava. Znižane cene. Začetek ob 3. po-poldne.  Izven .
Sobota, 29. aprila: Otok ln struga. C.
Nedelia, 30. aprila: PohuJSanJe v dolini $enl-florianskL Delavska predstava. Polovične cene. Izven .
Ponedeliek. 1. maja: Otok in Strogi, a
Torek, 2. maja: Zaprro. Opera.
Torek, 25. aprila: »Hoffmannov« pHpoved-ke. OostovanJe gospe Vesel-Pola iz Zagreba. D.
Sreda. 36. aprila: Lntln. C.
Cttrtek, 27. tprila: Hoffmannove pripoved-ke. Gostovanje fe. Vesel-PoU lx Za-greba. R
Peiclr, 2n. aprila: vVerfher. A.
5f*o*a, 29. aprila:  Bajaja.  D.
NeđeTja. 30. aprila: Faust Irvem.
IVnedetJek. t. maja* Ples«! vefier «d& U-diie  Wisia1cove.  Izven.
Torek, Ž mala: Đajaja. C «    #    9
— S«i!Mob*1 gfodatlM eder v LIA-l|Ml, rioTiJanska ulica 27/1. V poneđeljek dne 1. mala ob osmih rrefcer đelovska pred-ttmrm. Tgrt m Tučlćeva drama »Trhll dom«. Vrt »eđe« po 1 Din, vsa ttoH^čt po 1 tHn. — V tordr čne Ž. maja ob rsmfh rvfCer v priš tiftđnlottm bratom v Rušili »?P«vaJ, moja đekltea...«, drama po fstofmenski tu-sVi romanci. Ruski spisal P. SJevernfi. pre-vel .To^. Orčar. — Prednrodaja v5t«pnic «»d petka dne 2fc aprila dalje ▼ ianUakob«!! ^toOiinlcl od & da T. v« sv^et.
—  Proslava sedemdeMtletaice dr.  Iva- I
na Tavčerja. Nurodno gledaLate v Ljubljani proslavi 70lctnico natodl.čmiiega slo-venskega ptsatcljti dr. Ivana Tavčarja v sredo, d.ić 26. aprila v drumskem gU-tt-.il.-šču. Vpr>zori se JavUenicva tu »vela *O ok in struga*, katero ie dramatiziral pokijni I ignacil Ilorštnik. V glavnh vlezah nastrpi-jo gospe Juvanova. Šaričeva, .\Ud\edwa, \Vintrova in gg- tJccek. K'ill. i'lut in dragi.
Reiifo vod: g- &**!> $*'*■ & le rnz{fl'M v^ri' zorisev v osemnaht stih. Izprcmcmbc <ć vrte na odprtem odra. himec dtjanl označuje zastor. Odmor le \f no trci1cm deji-nju. Prc! tiva trn]a prV>Vžnn d c uri. Vsi prijatelji in če-tlri shivnesa p'.satclla so vljudno  viNJrni  Cer.? o*:č ;ne.
—   V  ir.es'ncm  r'cdsfi^u  v  C^!'u  fcjra Oramatifno  društvo  v  sredo  dne   2K  aprila oh 2<). uri \';)va..?novo dramo    Vctcja«. G>-^tui?   ~.   M'lan   ?'-rh:nSrk,   člnn   Nar^dncga 2leda!:i:fi   v   ?■**ribaru.
~  51oven<li! orcnl  t-rv r *   Kvač te v nedeljo  zvečer  g-«t vsi  v vlo;;i   Rudotfa
Puccinijeve   »Boheme«   na   odru   hrvatskoga  kazaliita   v   Zr.^rebu.
—  Ribić ir Josip — Ivan Vouk: Sc?«t m'fidin<\ih  i^cr.    Tr?t, 10_2.    rl'ržaek;i »i'ros\ fl:it j(t z.N'Ma i 7 c* ;t r ■ t i vd.\^ iinsko knjižni-o in v  1. zvezku >n sle^i-   o igre Ribičičove: A"ra/t\ vesela  \%r<\ v 3. d^,\. Skrati, v<>?ela ium v 2. <1H • (■ udodehia košulja, ipra v   1.  dejM M Ind je, slika ▼
1 dej. in 1*1*1 sv. I'ctru, plika v 1 doj. __
1 van Vouk p.-> jf* <iodal po resrlr.i^ro v , Fiikah »Trije snubri«.    —    I".i.ijr J»i iT.iv loiKi  in  T\i7.kr>r>na v papir. 1.    Nn.--lovno risbo je naiisal Ducik. c?tr< 111. Tona?
—   Dosiojevskcpa »Tđiot«  dramjiti. ziran.   J?iii   I-or   j*>  dmmnnziral   voliki roni.^n niski  ter pa. ur>rizoril    prs-ić v ?\andovnn     ^ledali^oii    na    Smich-nm (Pra^.ij.    li^riOi so urim.-itizacijo    dva večera. Ccrki dnevniki poročajo, da je bil i?r°h velik. ^NarodTii Jivndloc pripravlja >Bnito Kfiramazove«.
AVTOMOnn.NA   NESPčCA   MIMSTRSKFGA   PREDSEDMKA. Gosp:>d   Pašič   pogodovao.  — Povišanjc temperature!
—  Beograd, 25. aprila.  (Iz»-J  M.nisir.^ki pred<c mk g. N.kuta t'ašić se je včeraj po-poldnc ob 15.30 por.e«rccd. Nezsoda bi bila krnala   tako  rc;ia,  da   bi  ga  bilu  stalo  2iv-t)'j:ije.   ()   nesresJi   ministrskea  predsednika poročan današiiji listi sl^dccc ptdobn sti:
Vč.-raJ popoldnc ob 13.30 se ie m'nistr-ski pred:ednik g. Nikola iJašć v avlu vozil po Kralja A^ilana ulici proti ministrskemu pred^fdsrvu. Na v p;rJu Kralja Milana ulice in Milfiševc ul'cc, kier je tuđi križišče tramvaja, bi moral š^fer pnzti na znamenje tam st« }?'ec:a stražnjica, ki vedno daje avtomo-bilcm znamenja za p^n«;:^ nad?.lino vožnjo. Na tem ovinku in križišču je v danem mo-rrtrntu rrivrzil tmmva] iz Tcpčiderr.. Mladi Sofer je bil cd krizi "či r>ddaljcn 5c kakih dvajset metrov. Str^žnik je dal šoferju pra-vočasno znamenje, da avto ustavi, oziroma nakrene. Sofcr se za znamenje ni zir^nil in je zavil. V tem nv-rnentu ie avto z v^o silo zadc! ob trarrvaj. Kolo avta je trčilo ob rob tramvaja. Svnek Je hil tako moćan, da ic vr^cl ministrskcc:a predsednika v vozu t veliko silo ob stran. Minisirski pred-«ednik s^rva ni čuti1, ka'rih težkih bo'cćin. Od5cl Je sam nekai kerak-v di!j? proti rrr-ni*;tr5k^mu pred^rdstvu. 7. drugim avtomo-b;1om se Je nato odpe'i-1 na ^voj dom, kjer sa je preiskal 7dra%*ri:k d~. Cnhcn. Pri *:un-ku doblicrie telesno Dtšk^d'^ so deloma resnega rnačaia. M:r:*trski nrrđ^rdTk si Je r>o roro<*;ln ćinisnl'h Vstov z!o~*il levo rebro in le  dobi  znatne po-krđbc  tadi ni
nozi
—  Be^«rrad,  25.  aprila   (Tzv.)  Sltiiactia
pri avtam^i^ni re^reči na tra'^va^kem kri-??5ču   v   Kralja   Milana   vV.d   bi   bila   lahko
kritična za ministrskci:a predsednika g. Nikola iJašiča. lJo ne^reči je ministrski pred-secinilc vkljub vis*, ki starosti najprije še od'.*,! 150 korakov dalje do poslopja niini-s:rir.cca predsedstva, kjer si ie nekoliko op ;r.u sci od prestanka strahu. Sprva ni ob-util :iikakih težiih bolečiti. Odpcliali so ta nato na dom. Po prvi zdravniški pre-iskavi ie bilo usotovijeno. d.i je m.nistrstzl pređiedmk pri šunku dobd znatno po^ko.lba na levi nogi. in da ic poškodovan v krizu, dalje da je poškod'tvan na levi stran; prs* nega hosa. Posebno zadnja poškedba J3 resnejsa, ker ni izključeno, da si ie g. Pa* šić zlomil kako levj rebro. Tekom današnjega cl poldneva prepeljejo mirustrskeua predsednika v bolnico, kjer ga natančnde prci.ščejo in rontReniziraja Pričakovati Je, da poskodbe ne bodn imele za ministrskeca predsednika usodnej^ih pesledic. IzkljuZ't'no je, da bi mini^tr^ki predsednik okrcval tako hitro In crtane v postelji nalmanj kakih dc« set dni.
— Beograd, 25. aprila. (Izv.) Tekom današnje noći ^e je poviSaJa temperatura minf^trskemu predvodniku g Nikoli Pariću. Dn^ače le njegovo zdravstveno *tan]e povoljno.
— B?o£rad. 25. aprila. (\z\\) Vest o av-tornnbilni nesrcČi mini^trskeca predsednika 5. Paš;ća se je blKkrrvito rarnesla po mc-sru. V vsch sinjih je vzbudla nesreča jlrv boko sn^utie. V parlamentarnih krogih Je ve^t vzbrdila «prva plohoko senzaciio, kajtl v kolrarj h so srvrv-a govorili o katastrofi. Pr?rnej5e vesti ^o Sele ugotovlle, da ne^re-ča ni tako težka.
GOSPODARSKI   POMFN RUSKO-NE.^SKE POGODBE.
»Berliner Taeeblatt« piše: Čicn 1. ru-sko-nemške pogodba se peča z vojnimi ško-dami obeh držav. Tu je treba razločevati 1. odškodnino vojnih stroskov in vojnih škod, t. j. cnih, ki so jih. utrpele države in njih podaniki v vojni potom vojask^h ukre-pov in rekvizicij, 2. stroške za vojne ujet-nike in 3. nemške streške za internirance rdeče vojske in ruske izgube vsled prodaje vojnega materijala, ki so ca imeli interni- i ranci s seboj. V«;e te račune bosta obe države precrtale. Ravnotako se odpovesta obe I državi civilni cdškodnini za škode, ki so jih utrpcli podaniki obeh držav vsled izjemnih vojnih takonov ali vsled nasilnih cnlrcdh, S tem pa se cdpovesta tuđi od^kodnini za škode, ki so jih imeli podaniki obeh držav vsled likvidacije ali sekvestraciie njih-ve- I ga imetja. Nasprotno pa se bodo medseboj-no uredili zasebncpravnl (n. pr. patentna pisma^ in javnopravni odno-Šaji. Po^ameiz-nosti v tem oziru se bodo še določile. Načelo medseboinosti bo prišlo v poštev zlasti | v vprašaniti trgovskih ladij, ki so v posesti drugega d?la.
člen 2. vsetmfe enostransko odpoved Nemčije od^Vodninam, ki jih je imeli vsled ruske socializacije. katerih pomen je vc^ii 1 nego vojne odškodnine. To velja srvedi le tako doiso, doklcr sovjetska vlada ne usodi "odobnim zahtevam kake tretje države. Ker ic niska sociali7ncija anulirala tuđi državne dolgove, velia ta člen tuđi zn ncmško imeiUeljc ruskih državnih po?ojil. Člen 2. ie očlvidna nemška prctiusluea za ru°ko odpoved   na   par.   116   mirovne   pogodbe.
Posebne važnosti ie člen 5, ki stopi ta- j koi v veljavo, dočim stopijo prvi štirje Clc-n\ v veljavo Jele po ratifikaciji pogodbe. Ta člen dnloča, da morata obe državi med-seb^jno prdpirati gospodarske potrebo ene i in druge države in da se morata obe državi ! prcie međ^ebojno posvetova+i v slu^alu načelne ureditve gospodarskih \T)rašani na mednnrodni podlagi. Ta dolnčba scveda ne Izključuje ureditve ruskih gn^p^darskih -id-noSalev 5 kako posamezno državo. Ta do-ločba Je očlvidno naprrjena proti na5rt--»rn, ki stremljo po gospodarski obnovi Rusije potom mednarodnega sindikata. Prcdno zz-vrame Rusija odloćllno staltSče k medna-rodnemn sindikatu, se bo posvetovala toza-devno z NemčiJo.
—f Irvot tu ■▼oa klavB« ilvine ln slmlkoria v Ce?koslova*Vr». Tnrovskt i« obrtntSka zbornica v Ljubljani opo?nrja vs« Interesente na novo resulaciio Izvora \m nvoea živine in mesa. Pri izvozu ln u voću živine in me«a se mora postopati na <\e~ dečl način: ProSnJe za dovoljenie uvoza in izvoxt fiv;ne in mesa morajo h\n vlnžene pri mlntstrstvu trgovir-, ocfdelek btvS(?2:a tirada za Inr^trar^ko t-»r>v»nn Min^tr^tvo obehodu (ITrad r>ro jrjiV-rjin^ni obchnri) »Merkur«, Prah* T., Revoinčnl tf. 2. Izvoz i klavne covej6 živine m dovoljuje na pod-
lagi resničnega uvoza klavne govele živine in obranu), in Ja ni ne izvoz in ne uvot vezan na kompenzacijo ali kavcilo. UvrM klavne £oveje živine je piost prhtojbin, carina pa znaša Kč 180.— ra kos, pri izvozu se plaCa Vt% od raračunane cene. Pri uvozu klavne Žtvine Je treba izpolniti vse veterinarsko-policijske pogoje, naznu-nitev teh pogojev je treba zahtevati pr^d izvršitvijo uvoza pri poljedclskem mini-strstvu. Prošnje morajo biti dop<>!njenc a vsemi potrebnimi dokazi, posebno pa z dokazom, da je importer, oziroma izvornik sam producent, odnosno, da ima obrtno dr>-volienje (obrtni list) in ražen tetra unravt-čenje do trgo^ne. Prj uvoru mora biti na-tančno navedena uvozna carinska postaja, kakor tuđi naslovna postaja, kam se bode živina uvozila, z opombo, ali le ta post-tja zvezana z dovlačno žekznico s klavnico, f kjer se bo iivina klala. LTvoz klavne Živine in mesa se dovoljuje radi teca, da se cci\q mesu na domaćem trgu znižajo. Uvoznik mora torej dati zadostno jamstvo, da se bo cenejši nakup živine v tujini pojavil u.dl v znižanih cenah rnc^a v drobni prodaji, kar lx> ministrstvo trgovine, kakor tuđi prc-hranjevalno ministrstvo, po svojih or^r^nih sirojro nadzorovalo. Prosilccm, ki ne da-jejo tc^a jamstva, se uvoz sploh ne dovoli. Za izvoz in uvoz sladkorne pese In sladkor-Ja velia slcd^ča naredba: Po razlogu l'rada za Injzerrsko trgovino z dne 21. rktob^a 1°21., C 68.085, poverjena Je bila Čsl. %pn-lc^nrrst pro uvoz cukru, s. r. o. v Pra^i, dovoljevati do preklica izvoz m uv^s sladkornc pc^e, ^veže, zrr!ete pese, ?!ad-korja, sTadkorne^a sirupa, umetne strdl. kandiranega >!adkorja, 7re.Tkov in kali. Nt nro?nic» imenovane dnifbc se rcsrulira irvnz ln uvoz tc^a b!ača na ta na^in. da bo imenovana dnuba dalala dovoljcnic samo ?a izvoz sladknrja na debelo in dr^bno. tako da UVOjt v^ega bla^a kaknr tuđi izvoz Ute-KS, rar.cn sladkorja. v kolikor se ?e ne ra-haia v «znamn bi^sa, katerec:a izvo? ie prost brez dovolieHa In brez pristniMn (rmleta pe?a. sladkornl sirup. k?ndirnn ^ladkor. umetna strd), r>o dovoljeval prc-li-anievalri cd-ek min'Strstva trzov-re, za dclokroc bivšega urada za inn<trnnskr> trgovino. Tz^*o7no dnv-lienje za manjše množine «lnd1crrja do 10 Vjj dije tuđi raren te-zz odsek za prtl'a^o pri mini^tr1'^';,! tri^vi-nc in dcTr0<roc t>re!e Ur?.d za !nor?m*V:o ♦rcovlno. in *e rori'ra pri<t'Mh:ns za v<;.ik \~ a ¥£ 2 Ta rdrfdba je stopila v veljavo dne 20. marca 1922.
marVI v Mo*kvL Pocirdira ffnnv^Ve krn-frren?!e i*. kaVor se poro^s \t M^kve. n»-diljno silno dvicafll^ nem^kr marke. 7ad-nif dni so doTs:1i kiirzi rrk^^dno %-i5i!io 7*00 ^ovjet^v^ ri,KVi(»v rs rnaT-kr>, Mo*Vnv-ski bo^-rni komite je določil Icurr ztat-ra rnWia ra pTač:tr> komfteju wa 400.000 sfrvict-*kih   rnblirv pr»   rl?+em  rvhliu.
—- **♦*> ?r Arjt«»ntlnl?e za N^e^o. Ml-Tan<:Vi *?a1^« poroda Iz Pu*nns A're^a. 6n ]m \{mrnn\\^ r j«rf^ntinsVo vbd-v te dnl sVlr-rita p-ro^s« 7* najuri looooo ton pienioc po ceni 13.20 peiosov za meterski stot
stev. 95.
»SLOVEN SK1    NAROD*   dne 26. aprila  1922.
Stran 3.
Dneone oesfl.
V Ljubitant, 25. aprila 1922.
— Zahvala. Za vsa sporočila prijatelj' ske naklonjenosti se usoja izraziti tem po-tem svojo najiskrenejšo zahvalo.
dr. Karei TrilU-r.
—  Ali ste čuli?     V    nedeljo je imel   v  Zagrebu   g.   Vaclav     KlofaČ javno   predavanje.   Uvodama  syoje-i-ra govora je nafdašal, da se ne more in noče  vmešavati v naše notra-nje razmere in si tuđi neče prisvaJa-ti pravice do kritike, vendar pa želi apelirati na vse. da delulelo za kon-solldacilo in okreolienie države, ker so čaši kritični in ker lahko Evropa doživi še težke dneve. Govoreč na io o narodnem socializmu. je izjavib »Ali    narodni    socialisti smo na Če-škem najzanesljivefša podpora mlade naše države.    Vem, da ie tako tudl pri vss. Veseli nas to, ker mi želimo, da bi  bi!a vaša država močna.    sa! vidimo v nii svoio đmso domovino, vas na smatramo kot svoie brate.« — Ali so to slovesno Klofačevo izjavo čuli naši narodni socialci? Ako so io slišali, ali iih ni ob Klofačevih prosrarnatskih besedah oblila rdeči-ca srainu?  Da. češki narodni  socijalisti so steber in glavna opora države, ori nas oa se vežeio naši narodni  socialci, zapeHani oo gotovih demaeoijih, ki so v intimnih stlkih z »liramontanskimf    krosd, s klerikal-cu katerah glavu! čili ie razmšiti to s octok! krvi in neizrečnimt  žrtva-mi izvetevano svobodno našo državo! In naši narodni socialisti tvorilo s klcrikalci eno borno fronto proti r»nši državi. Ali iim bo Vaclav Klo fač. ki iz lastnih skušenj    temeljito pozna klerikalce.    odprl  oči. da se zavedo, da so na krivem potu? Na-dejamo se!
—  Spor v socUalnodemokratski stranki. Med vodstvom socijalne de* mokratske    stranke  in  Kocmurjevo skupino v Ljubljani je prišlo do ost- i resra konflikta.     Stranka je uvedla, ; kakor ie znano, progresivni    stran-karski davek, katere^a bi naj vsi so-druei plačevali v sorazmeriu s svo-jimi dohodki. Ker se Kocmur in njegovi   ožji  tovariši  temu  tmirajo,  Ie nastal med strankinim voxlstvom In Kocmurjevo    skupino    tako      oster spor. da ie »Naprej«    v    nedeljo   v članku »Naša onozicija« Javno napade! Kocrrmna. očitajoč mu. da dobiva  15.000 K mesečne plače, vkljub temu pa nače plačati nani odpadiesa strankarske^a davKa v znesku me-sečnih 1000 kron. O tet veleznačilni aferi, k! ne kaže razmer v socfalno-demokratski stranki baš" v najugrod-nejši luči, borno še poročali.
—   Klerikalne  vamostne  odredbe  Proti   Šustcršiču.       šusteršičeva brošura je napravila    v    klerikalnih vrstah  veliko zmedo. dasi se stran-kino vodstvo na vse načine trudi, da bi  izpodbilo med ljudstvom škodljiv vpliv Šusteršičevih napadojv na klerikalno stranko. Ker računajo kleri-kalci  z  možnostjo  skorajŠnjega  Šu-steršičeveg-a   povratka,     se     hočejo vnapre.j pripraviti za ta slučaj. Pozt-vajo iz  posameznih  dekanu  zaupni-ke v  Ljubljano, kjer fih vodilni klerikalni   krojri   rote   in   zaklinjaio,  naj obranilo   svoio   zvestobo     klerikalni stranki in naj store vse. da ne prida do razkola v klerikalnih vrstah. Pri tej akciji sodeluje tuđi škof dr. Anton Bonaventura Jesrlič.
— Ministri v Maribora. Iz Maribora nam pišejo: V soboto popoldne so dcrspell v Maribor: minister Velia Vukičević, minister Pucelj in pokrajinski namestnik Hri-bar. Na kolodvoru so iih sprejeli: okrajnl glavar dr. Lajnšič, župan Grčar, policijski j sef nadsvet. Kerševan. Ministra Puclja jo I izven tega sprcjela Se posebna deputacija zaupnikov SKS iz raznih krajev Štajerske. Minister Vclja Vukičević si Je ogledal v mestu največjo Jujjoslovensko vrtnarsko pedjetje »Vrt« (Djamon)a in druirl). Med i tem sta minister Pucelj in pokrajinski na- i mestnik Hribar ostala v restavracijl glav. i kolodvora. čakajoČ na ptujsld vlak, s kate-rim so ?o pr> vrnitvi ministra Vukfčevića Iz vVrta«, o katerem podjetju se je zelo laskavo izrazil, odpeljali skozi Ptuj k otvoritvi novega mostu pri Vcržeju. Na kolrdvnru se je nabralo tudl več občinstva, kateremn ic ugajalo, da so se visoki dostojanstvenik! tato po domače raz^ovarjali tuđi s prepro-stimi Inidmf. Z1a*ti Je ljudem. kf doslej nfso osebno poznali ministra Puclja. Imponiralo, ko so ca vldeli sedeti pri doljji mf.ri sredi r." me tov in so ?rle po IzpraSevanJu doznali, Kdo \zmed drn^be Je minister.
__  ftrVzm'Ska r\Feza  Prfkmnrjja n
S'ovcr.ijo. Pom?ilo o otvoritvi nbvp*ra noptn v Veržein.    ki sttk> i« pr!nW51H voerai,    popravljamo  v  toliko,    đfi ft* rr   rokraiinski namestnik minfster Ivan Hribnr  v   svoj^tn   poVoru   na^laSnl,   da p^ ž^ l?to.« T>rirno 7,  7*rrndho žel««ni. lly* nro^e Ormož - Mnr^ca Sobota (n'«a Ormnž _ Doln|a Lendava!)  Telefonska v*«t iz ^fariHoTA, da i© promet Spilje -T.uitomer ustnvlien, je netočna, ker s* t«i promet vrsi. Gar. T>okr. nam'estnik in mirnstiM Vnkir^^vi^ in Puceli ni"3O poto_ vnii prrlvo Snilja In Lritrtomera, ker so | iim je  to od * veto val o/V isti  vesti  Je J tiskarski    škrat    napravil \t ministra ■ javnih    del    (gradjevina)    Vnki6wić* j ministra notruijili dol.
—   Vpraiaal« ptoomot« poroto. Diskusija o tem se bo nadali evala in končala na se stanku  društva  »Pravnik«  v  sredo, 26.  i. m. ob pol 17. (točno) popoldne v sodni palači, soba št 79.
—   »Oospod.  problemi  Iz  elektrotehnike«. Udruženje Jugoslovenskih   inženjeriev in arhitektov — Sekcija Ljubljana — vabi svoie članc k ciklu predavani g. univ. prof. ine.   dr.   Milana   Vidmarja   o   »Gospodarskih problemlh   Iz   elektrotehnike«.   Prvo   predavanje se vrši v petek dne 28, aprila t 1. ob 20.   v   Univerzini   dvorani   DeŽelnega   dvorca. Pri stop dovoljen tuđi po danih  upetja-nim  gostom.
—  Iz vojaške dnhovniško    službe. Za staJne vojažke duhovnik* III. raz_ reda so imenovani:  Andrej Nartnik in Bogdan  Lendovšek,    ter    muslimanski imam  Safet Haznadarević  v  Ljubljani.
—  Komisija za izenačenje davkov. 15. maja ^ sestane v Beogrradu kt>mi&i-ja za  seetavo enotne^a  zakona  za neposredne davke v vsej državi. V tej ko_ njisiji  so:   Eonjović, Stojilković, Radi-vojević,  Letioa, dr. Nedeljković,    prof. Dimitrijević,  Ljuba Andrejevi^, S. Ko. cian iz  Zagreba, dr. Ellč*r in dr. Hacin iz Ljubljane. Ta zakon s© iz roči narodni skupštini v raepravo zacetkoma ju. lija. Uveljavil pa se bo sele 1. 1923.
—   Ćeska  Obec ▼  Ljublianl pofida v sobotu dne 29. dubna 1922. v restauračnfch mfstnostech   Narodnfho   Domu   v   Ljubljani — svemn milćmu a zasloužilemu Členu pa-nu  Bohumilu  Cvančarovi   vcčfrek  na   roz-loučcnou. Vstup členum, Ilmi uvedenym ho-stiim jakož 1  v5em pfatelum a znanym rodi ny  ČvanČarovv — volny. Začatek o 20. hod inč.
— PoročU se te v nedeljo zvečer v frančiškanski cerkvi grospod Oto Perko, kniteovodja, z pdčno. Be-tico Perko. roj. Zore. Bilo srecno!
—  Zborovinle drL nslnžbencer In vpo-kojencev ▼ Maribor«. V soboto  zvečer se ie vršilo v veliki dvorani Narodnega doma zelo dobro obiskano zborovanje omenfenc-ga  đruStva.    Poročllom   odbora   Je    sledila volitev   novega   odbora.   Zopet   izvoljen   ie bil povečini preJSnil odbor: predsednlk prof. Pečovnik, podpredsednik dri. pravdnik dr. Jančič;   odbomiki   (zastopniki   rarnih   stro-kovnih  organizacU, pošta.  sod?$čc,  policiia, učitelistvo itd.)   Macuh,  dr.    Vidovic,    Alt, Megtič.   Visfntin,  dr.   Jurečko,  Karfs,  Vidfc.
! Članarina se Je določila na dva dinarja let-no. Društvo si Je ustanovilo poseben od-sek »SamopomoCc — podporo za posmrtne stroške. UČiteltstvo pristopi korporativno k dru?tvu. QL Karls poziva tuđi vpokojence k udelefbi pomožne akcffe za gladno Ru*f-}o. Po raralh predlo^h In nasvetih se je sosrlasno sprefelo več protestnih resolucii: proti odlašanju zadnjega obroka izplačil drafinjsk^h doklad, proti odtrjcaniu draglnj-sklh doklađ sluRam in podarađnikom (z več ofroci), ta i2enačenje Irplačlla drajcinf^kih doklad pođuradnfkmn In sfusam do 30 D?n. za nvrsfc'tev v okoild bivajočlh drž. u^luž-bencev v drtfinjskl rarrcd mesta Maribor, proti redukciji nrađništva, proti obdačenlu nabavljalnih radrug. Zborovanle Je poteklo mirno  in  dostojno.
—   Iz  RogaSke  Slatine   nam   poroCalo: Znani   brivski   In   dam^fd   salon   v   Rojralld Starini,  tast  A.  Dummleria  v   Mariboru,   Je prI5el v narodne roke. G. Josip Holv, brivec in vlasuljar v Brcžicah. ki Je podletie kupil, prfcne « obratom dne 1. maja  1022. v na novo In moderno nrejenfh prostorih. Želimr3 narodnemu obrtniku mnosro n5peha.
—  Zapuščina ameriSVln rojakov. Poziv-IJaJo se vsi oni, td Imajo pravico do zapu-šČine   ali   premije   xavarovanja   svojih   roja-kov v Amerflđ, da vpošljeJo mestnema magistratu pismene prijave s sledečlmi podat-ki: Ime in poklič osebe, ki je umrla: 2. kraj m datum smrti:   3. vzrok smrti  (bolezen, nezgoda); 4- sorodstveno nzmerje s pro-sllccm; 5. Ime in naslov prosilca; 6. približni   znesek   zapuSCine.   PodrobneiSe   |e   razvidno   te   objave,    ki   Je   na bi ta   na   mestni deskl.
—  Popi« psov. L»aetnikl psov se t>tj-z!t1]a]ov    da prijlavijo do 1. raaja 1922 svoje    p^e    v    Tnestnem pbT>isovfllneTn uradn v srrhio popolnitve pasjega kata, fltra z ozirom na. plome fpa«ma), harvo, sr>ol, starost ter vpora-bo  (p*9    čuvaj), loveki, policijski, lukRorni p©e Itd. Ob-enem je prine^iti   seboj  tuđi  potrdilo o plačan! pas^i taksi.
__ V Maribora je v nedeljjo umrla
pfoffpA Avirn?tA Hercog roj. Dptela, soproga vo^ašk^pa kapelnika £. Ferda Herc*»^ra. Pokojnica jo bila hcerka jbj. vi. svetnika Detele. Pogreb Je bil vče-raj. Pokoj nieni duSI.
—  Parsifalomanija v Zacrelra. >Po~ fcretc oštro kriti7ir«t zaprfebško plHali-?ko upravo, ki je izvršila % uprizori-tvijo Wajrnerjevega  Parsivala atentat na državno  subvencijo.    Med    drugim pravi:  Nisroo proti  zdravi   glaebl, ka-Irorgna i© tndi Wagnerjena» toda ^udno se nam   zdit  da  so servira pnbliki,  ki pozira :>Mi£rnon«r, >Bohem<, >Traviato< in  >Trub*»dur5«/,    najtežfi Wagnerjev umotvor. GleđaliSka uprara se poslužuje  za  umetnost  nen^vadne  reklame. Tn  cetie! Vstormina variira n»d 1200 do 80kronami! Za 1200 mark ldhko sli-šimo  V5ega  Waprnerja  in   to  v  Bavre-uthu ali v Monakovetn! Kdo more plakati  tako horendno vetopnimo? Tntele-ktuel^ec, inteligiefit, jsrlapbenik, književ-Hk gotovo ne. Parsifala bodo mogli t Z«Mrr©bu poslušati verižnlki, tihotapcl, špekulanti  in  vsakdanja publika    za-^rebikih  baror in   Javnih  sabaTallšč. In za tako publiko žrtvujd država tak-feno subvencijo! Ali ni to revoluciju, od zgoraj ?
__Ponearečeni nadređmr Kralj. Pi-
Sejo nam* To««đerno nas> prvo porobilo treba v toliko Ispopolnlti,   dim je
trolni ilužbt transit kupejev Grader. | Celovec. Mislii je, da se vlak nahaja v pTeraikAHJu. Ko pa je že daleč zunaj opazil, da grd vlak že naprej in 30 imol pri ^ebi ključ pisarne kolodvorske policijske postaje, je skočil raz voz ter pri tem prižel z levo nogo pod kolu. Prfctrgalo mu je stopalo. Prepeljali so ga z rešilniin vozom v bolnico. Kakor izvorno, so ma morali nogo v spodnjem delu amputirati.
—  Nesrcča nad orsrečo.    Posestnik Ferdinand Glavnik  iz Kamen^čnka  pri Ljutonieru je na \ielik.oii(K;ni pone*ieljek pokopal svojo edino hč^rko. 1 stega dn« ponoći pa jo izbruhnil požar, ki Je uni. c\l  relo  njegovo   gospodarsko   poslopie. SkoJa znasa već lOu.000 K   Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen, ker m> lana pred kratkim pogorela tii poslopja.
—   Predstava  v  cirkusa   ^Rcnlow« anoči  je  Lila  v3e!.akor  na višku.  Uga-jala  eta  zl.isti  mlada dri ka_artista, ki sta izvajnla vratolomne    skoke in    pa mlada deklica na traperu. ( irkus ostane samo šo ta tre.itvn v Ljuijljani.
—  Nov  ?neg. Hitri  prevrati  v vremenu prinaSajo   Ljubljani   danes   zopet     snez.     V zzodnjih Jutranjih urah ie začelo močno de-ževati. Nastalo ie tuđi zelo mrzlo. OkolI 9. dopoldne je počelo gostoma snežiti.  Prav-cato apfilsko vreme.
—     Popravek.     V    sohotnem    članku »Vztra|ajmo€  se  je  vriniln   tiskovna  ponn>-ta.  V  dniRi  koloni  v osmi   vrsti  od   zdolaj se   mora   stavek   »po   geslu     Stritarjrvem: Skrbi   za-se.   ljubi   brata«   pravilno     clasitl: »po  geslu   Fr.  Levstikovem  . .  .«
tZDRl lOlfflft
— Zadnji odmovl Pcsk;ve afere. Kazen-ski senat okrožnega scdišč>i v Mariboru se je v ponedeljek pečal z odmevi takozvane Peskove afere. G. Anton Pesck je bil obto-žen, da Je pri znani razpravi v Ptuju dne 24. septembra m. L priči Jožefu Lovrecu očital: »Lažeš«. Obtoženec ni prišel k razpravi. Deloma po svojih spisnih izpovedih, deloma po svojem zagovorniku, se Je ra-govarial, da 2 očitkorrt »lažeš« ni mislii, da Lovrec kot priča v njegovi Peskovi aferi proti Klemenčrču laže, marveč, da je imel v mislih, kako se Je Lovrec v drugih, s tem v rvezi stoječih sHičaiih res laj^al ter bil v enem takem slučaju tuđi obsojen. Pri tej pri-liki se Je mora! senat ponovno dotakniti delikatnih podrobnosti iz Peskove afere, posebno Iz slučaja Šegula-Pesek-Lovrec o do-godku v Mai^bergu. Pcskov zagovornik je apeliraj — ker fe obtoženec na dobrem s:la-su fn ker Je Inkrimovani očitek izustil ne-premišljeno (izraz mu je »uše!«) na opro-stitev, v skrafnem slučajn na milo kazen. Senat (pod predsedstvom dvorne«:a sve tn i ka Fona) Je Peslcu. W Je priznal dva miliir-Tia nremoženia, ob^ndil na 500 Din v snrslu 5 104. srb. «., ker }e «enat prepričan, da Pesek fakrat nri raspravi ni mozel drtiRega misliti z očitkem 7>tnže§«, nezo. da Lovrec l*2e v stvari, v kateri Ie bil kor. priča za-slišan.
Turlstilta in sporf.
—  Nogometna tekma med celjskim At-
letikssportklubom in S. K. Celje je ladnio nedeljo končala z 1:1 (0:0), koti 1:10.
—   Hanacka Slavia, Kromeriž — Ilirija
26. U m. V sredo dne 26. t .m. se vr5i na igriSču Ilirije nogometna tekma med Ilirifo in Hanacko Slavijo Iz Kromčriža, najmoč-nejSim kluboin Moravske. Slavila se nahaja na turneji po Jugoslaviji: v Ljubljani isrra na povratku !z Splita. Dosedanji rezultati: v Zagrebu proti Hašku 0:0, proti Concor-dijf 2:2, proti Gradianskemu 1:1; Izid te-kem proti Hajduku še ni znan. Zasrebški listi poročaio o Slaviji ucrodno. Označujejo jo za izvrsten, prvorazreden klub s tipično čeSko kombinacijsko isrrr> fn osobito lako obrambo. — Pričetek teJone ob pol Sesfih: igra st ob vsakem vremenu. — Predprodaja vstopnic v cvetličarni Wider, Selenburgova ulica.
—  Dirka kluba slovenskih koleftrfeT t Celja se je preložila radi slabega vremena na nedeljo dne 30. i m.
OTVORITVENC  KOLESARSKE  DIRKE V LJUBLJANI.
Ob lepem vremenu ie bila v nedeljo otvoritvena kolesarska dirka pri naravnost ogromni ndsležbi občinstva. Disciplina nb-činstva je pripmnogla, da ie tekma lahko pričela točno ob 15. Na startu v Siški Je igrala rakovniška gedba. Dirke se ie uđcle-žil potez »Ilirije« tuđi mladi klub »Danica« iz Ježiće. Točno ob 15. so startali novinci: (3 km): Ramovž Ivan (Danica) 5 min. 50 sek. •/«», Franchetti Lađo (Ilirija) 5 min. 52 sek in Gabrovšek Ignac (Ilirija).
Jtinlorjl % kn:
Župane Ervin 9 min. 45 sek. (Tliriia), SnoJ Anton 9 min. 45 sek. ■/» (Danica), Ramovž Ivan !0 min. 7 sek. (Danica). Star-talo Je 9 dirkačev. Napet boj med prvima dvema na cilju.
Dame 2 km:
Zalar Milka 5 min. 42 sek. (Tliriia), Ba-tjel  Fani 5 min. 57 ?ck.  (Ilirija}.
Glavna dirka. Startalo 11 vozačev. Skrajno napet boj med Kosmatinom, Scv larjem in Škrainarjem. Rezultat: Kosmatin Ivan 19 min. 3 sek. Šolar Josip Vi« sek po-zneje, Skrafnar Anton 19 min. 6 sek., Nar-din Mirko V« sek pozneje (vsi StlrJc nirija).
Hradlcap B kn:
Kosmatin Ivan 9 min. 10 sek., Škrajnar 9 min. II sek Vi«, Černe Slavko. Startalo 12 vozačev.
TofaŽHaa dirka 3 kn:
Goltes Adolf 5 min. 52 selč •/», Zano-Skar FeliI« 5 min. 52 sek. Vi* Pečnik Av-ftirt (Danica). Tekma Je konfala ob 17.30. Pokazala Je. da ie na razpolato Irvntrni materijal fn da d^se^eni reizultari ne zaosta-Jajo za mednamdniml. Treba je samo 8e uspelnesa fn zadostneca treninga. V claral oVU  I« bil prvi smacovaJ*c Kownirm
nalnouefSa psročila.
GENOVSKA   KONFERENCA V   ZADNJIH   ZD1HLJAJ1H?
— Berlin, 25. aprila. (Izv.) Listi iav- . tfajo iz Grnove: V Genovi je prišlo včeraj do nepričakovanega preokretu, ki ho nemara katastrolaleu ia nadiljnl nutek Ie mednsrodne konference. Komisija \irokov-njakov Ie vzela v razpravo ruske predlože in zuhteve. Rusi zohtevajo 40letm moratorij, dovoljenjc potrebnih krelitov in priznanje sovjetske vlade, odhlanjajo pa vse vajno dolgove.
Komite strokovnjakov Ie, po%vctufo? se
o teh zahtevah. izjav.l, da so v zahtevt nesprejcmljivi* in da sr 0 njih * Racijo n§ more več pogajati In da smatra ta Dosaja*
1 o^a za definitivno konCaaa.
— Berlin, 25. apn:-\ (Izv.) O polnoA Je došla iz Gcnove »Fk:rliner Tagebiauu« vest, da so pokajanja s sovjetsko RustJo definitivno ukinjena, kar bi ponicnjalo k<»> djc xer.nvske konlcronce. Dj dtnes đnpM' dnr sr ni bih nošenih vit'i, ki bi demanti'
i rale ali potrjcvale to brzojavko.
STALI3CE NAŠE VLADI'. V KAPAL1.SKI   POGODIU NElZPREMKX.TFN<X
— Bfo^rad 25. apii1^ (l'v) N* v^rajinii, od 10. _ IX trn]n.i(>«xi ^rji inini.-hekegn sveta so bila polej? teko-?-jh državnih vpra-nni nrecitajia tuli iz GeiM'V? dox-\t\ ju-n^ila zunnniotr.i ministri dr. Ninfića o Ft.TTi]u rdzjrovo-rov z itftlijanFkira ziinaniim mini?irom v  zedevi   "rapall.sk»    pc?;dbe.    Italija
stavlja zopet rore pojpojo k iz>rriitvi rapali kc pogodbe. Ministr?ki sv^t ^« pokorila tzcI na znnr.jd. Ninrić pa J« !.il ohve^'^n. da mom £0 nadalje vrtrs-jnti na «ta!iščii int^«rralno irvr^itvt rapalNko poirodbe brez vsake reviz^jt in rcsci^acije.
UGODNE SANCE ZA 100 MIL1JONSKO DOLARSKO POSO.I1LO.
— Beograd. 25. aprila. (Izvirno.) Na včerajšnji seji je ministrski svet tuđi razpravljal o detailih Rlcde na-jetja 100miliioiiskc*ra dolarskoga no-sojila. Ameriski bančni konsorcij je stavil pod zelo u.tcodnimi poiroii rro-nudbo jjlede teua rosojila. Ameribke banke zahtevaio med drusrini samo gotove araranci.ie od strani jneoslo-ven. bank, odnosno njih sindikata. Amerikanci žele. da se jim da na razpolai?o bilančna noročila vseh onih bank, ki bi    bile    pripravljene
prcvzeti garancijo za i>osojilo. Minf-strs'.i svet ie včcrai definitivno sklcv nil, da se firanineia ministra df. Kiimanudifa T'OoMasti nr'u^ti z de-tajlnlini nfifirn'anji 7a rtall^acijo te-ča posojila. Mnančni minister je do-bil nalocro, da takoj i? Orn^ve :kJi>o-ttije v Pariz in 7aVIinči DOsniHo % zastor-niki amerlškcira bnnčn. konzorcija. Kakor znr.no. zt:aša nosojild ion miliionov dolarjev. En:isi;a je dcločcna na S.s proti s^ obrc^tim. AmortizacijSAa doba 40 let oz. 20 let
FINANCNI MINISTER GROZI Z DEMISIJO!
—  Beograd. 25. aprila. (Izv.) Na , včeraišnji seji  demokratskesca kluba je predsednik Ljuba Davidović pre-čital pismo  finančnc.?a  ministra,     s katerim    j?:rozi z ostavko v slučaju, da demokratie srlasuiejo proti 200rć dokladam  na  zemljiški  davek.     Demokratski klub  ie izjavo linančne^a ministra   dr.   Kumanudiia     vzel     ra znanie ln smatra, da mnistrova demisija ni utemeljena, ozir. umestna.
OBJAVA   TTvAZA   O   ADMTNISTRA.
TIVNI   POIvRAJINSKl   RAZDELITV1
DRŽAVE.
—  Beograd, 25. aprila  (Izv.) Ukaz o administrativni  pokrajinski  razdelit-vi naše države je bil včeraj počpisan. Dane"i objavijo zadevno naredi - Slnž. ben©  No\-ine.«   Definitivna 30  n?ša   država razdeliena na 2G pokrajin. Slove. ni ja na 2 pokrajinski oblasti, Hrvatska in Slavonija na 4, Bosna in Hercegovina na -A, Dalmacija na 4, Vojvodina na 2,  Črnagora na 1 in Srbija. 11.  Pokrajinska oblasti so  sledeČe:   1.  Bačka s eedeže« r Novem Sadu, 2. Beogradska t  Beogradu   (k  tej  oblasti  je priteg-njen   Zemun   z  okolico),   3.   bitoljska   v Bitolju.    4.   braniče%-ska   v   Požare\-rn, 5. vrbaska v Banjaluki. 6. dubrovniska v  rhibro\Tiikii,  7.   z«ierreV>c:ka v   Zn<^re_ bu.  ( k t^j obla?H sp-a^ia varaždinska županija, M^đjimurje. del za^rebške in d^el bjelovarske županijo), 8. Zetska ob Inst na   Cctinju, 9.   kosovpka  v  Prištini. 10. krajiška s «odežem na Sušaku oz. v Karlovcu.  11.  ljubljanska v IJiublia-ni.  12. raajriborpk«, v Mariboru.  13. mostarska  v  Mostaru.    14.  ni^ka  v Nisu. 15. t>Aijr^kA v O=ii>ku  (z županijo vi. rovitiško in požeške tor ostankom bjelovarske).  16.  podrinska v Sartcu.  17. potiska   v   Berkereku.     18,   pćinjpka   v Kumanovem. 19- r?ška V Novetn pa^-im. 50.  sarojev?ka v Parnievri.  21.  enlitska v Splitu. 55. pkopljanekfi v ^koplju. 03. sremska v Vukovaru.  21.   ruzlnn=k.a v Tuzli.    25.  šumadijska  v Krn^ujevcu. 26. mesto Beojrrdd.
VPRAftANIE   NOTRANIFG4   PO-SO.I1LA ODSTAVUENO.
—  Beosrrad. 25. aDrila. (Izv.) Z ozirom na odloc.no zahtevo narodnih Doslanccv. tako \z vladnih. kakor tn-di Iz ODOzicijoralnih  skupin  ie  vče-rajšnfi  ministrski  svet  na seji  skle-nfl, da se dodatno pooblastilo k fi-nančnemu  zakonu o bnd^etnih dva-naistinah za mai  in  Innii  za  najct'e miliiardneora      notranjeea      posmfla umakne.  taVo  tt?di     naredba     jrlerle 200%   povf?ka   doklad   na   z?mli:ški davek in na dni^rc direktne davke in dalje se trošarina na žeranJe in rivo eliminira  iz finančnecra zakona.
IZ FINANCNEGA ODBORA.
Prisnevek za   kaio!»šKo   cerkve Jn zavode.
— Beograd, 25. artrila. (Izvirno.) Pred   plenarno  sefo  narodne   skim-ščine je bila seja finančneera odbora. Namestnik   frnajičnesra mmstra    minister dr. Voja Marinković ie nazna-nil. da je vlada pripravljena ?nreieti predloc: posl. dr. Dulibića glede ori-spevkov katol;§kim  cerkvam  in  da ie stavlien mi-nistru ver na razpolatrr* kredit 726.000 dinarlev. Po kon^T se.ii narodne sknpščine    je    finančni odbor nadaljeval razpravo o budset-nlh dvanaistinah za mai fn frniij.
VELIKE POPLAVE V NASl DRŽAVI.
— Beograd. 25. iprila. (Itv.) Poročili 0 po*ledlcah neprestaneza deževjt se cl a 5« iz nekttcrih krajev naravnost Icatastrofaln©. Sava In Donava sta na mnoc'h krajih pre-stcDila bregove in poplavile daleff naokolt ravnine. Ponekod v Banatu 1b Srenm I« promet »stavljen.                                             I
ŽRTVE  VFMITE   HTTOL.TSKE KATASTROFE.
—   Beograd,   2.j.   aprila   (Izv.)     V» vr^raiinii   soji   mini^tr^ke^a     eveta   )• ruinister notranjih dol dr. Marinković prooitnl doditna porobili k bitolj-ski   katastrofi.   Njegovo   poročilo   omo-nia  mod drugim  število   žrtev.   l'cotov-IjeiiO je, da ]o bilo vslcd eksplozije uM-tih pet vo'akov in Sesrt" civilnih    oseh. Proko     At-n   v   inoz^m^tvo     l.mMrnn« vesti  o  velik«in«kih  olove^klh    žrtvak pn  bile  prečki   pretirnno.     Po    mnenjtt etrokovnjakov je ek?plo^i;|a lahko  rudi nast.iln na ta nn^in, da ?o je gotovi del municijo,     po?chno    raz.ctrolilnrv  snovi, sam od sebe vnel. Znano je dejatvT). dt> se polova vrsta municijo, č« loži nd prostom  in  30  irpostavijena  raznim     vro minskim sprememham, pt> dnljSem oaati sama vžgie in eksplodira.
Borzna poročila.
—   Zagreb, 25.  aprila.   (Izv.)     Z** kljurok. Devi^: Cnrih 12.25, 12.50, Pa*
riz   5.50,   6___,     I^ondon   2(')2.50,   2«i.">___t
Berlin     —.—   25___,     Dunaj   0.95, 0.S7,
Prapa   123.—,   V2b.—.  Trst____„  3.30C
Buk inteta__—,    50.—,    Budimpf^ta
8.50, 9___, Valute: dolar ——, 56.—.
—   Curih,   2o.   aprila.   (Izv.>      Pred« borza:   Zagr-cb   2.05,   Berlin   2.125,   Pu* n«j  0.0077.    Budimpešta    0.C95.     Milaa D7.0-2»>.     Pariz  47.937,    Lonlan     22.77. Kew York 5.11.
—   Curih. 21. aprila. (Prolco Duna* ja).  Zagreb  1.03,  Diumj O.OCT'i,  Budin>-pešta 0.6S.   Berlin  1.9;>,     Pra?:a   10.025^ Milan 27.90.  Pariz 47.90, I^onćon 22.78, Newyork 5.11.
I_ Trst, 24. aprila (Odilano ir.,-15)', Zagreb 7.D2>, Eoograd 31.70. B«>rlla 7.1:». Praga 3G.20, London 81.60, Curili 395.:>0,  Pariz  171,73, Ncwvork  15.40.
—  Milan: Za^rreb 7.<>0, Berlin 7.3(% Prasca 30.10, Pariz 171.50, London &1.50t Curih  3^-0.—,  Nowyork   18.40.
__   Berlin.     Zagreb   9S___,     PunaJ
,1.40, Milan 1-^0.—. fludimr^U S4.9<\ Pra^a 501.—. London lloO—, Curili 49.8^, Pariz 24.—, Nowyork 25^ —.
Glasbenl uzstnlk.
—     Odbor   Zvezo   slovenskih   pcvsklh
rborov prosi včlanjene zbore, da nemudo-ma itzpolnijo \rpražalnc pole in iih vrnela na naslov: »Zvcza slovenskih pcvslrih zbo rov, Gla bena  Matica, Llublianac.
—    Josip  Pavčlč:    Narodna   nairrnbnict za rooški zbor. Posamcznl  litoKrafirani gU-sovi $0 n-prodaj v Glasbcnl MatJci.
—  »Zdr^vr.ISko dniftvo v Mariboru«  I«
đvignilo zaporo n.:J blacajni^kitn Tdravnl-5kim mestom v Z>d.inem mostu, ker se i« sporna zadeva z boiniSko blagajno v Ljubljani poravnala.
—    Društvo  stanovaniskib    najemnikaf za  Siovenijo  rpozarja,  da  se  vrSi  prihod nja javna  odborova sela  v sredi,  dne  2d aprila t L cb 20.  v veliki  dvorani  Mestns-Ka   doma.   Društvena   pilama   daje   članom dnevno cd  18.  dr> 20.  informacije Sv. Petrt cesta  št  12, pr.tlično  desno.
Dratfocenost    v?ake  hiše  ic  Ie
karnarja Fcll?ra riictno dišeci »FNf fluid«, naiboijšr sredstpvo za drt Cncnie hrbta, rok, nocj in cclcga te» lesa, kot kosmetikum zn netiovsnic 20b, zobnecja mesa. r«t. clavc. itd Močnejši in boliši kako^ franco^kc žijan^e. 3 dvoinate steklenice ali 1 specijalno steklenico skup z z«mo.-tom in poštnino za 72 kron nosili* Eusjen V. Feller. Stubica donja Eh satrj* 238, Hrovasko.                     oc
Glavni urednik: Rasta Pusto lemšek.
Odgovorni urednik: Ivan Podržat
stran 4.
»SLOVENSKI    NAROD«   dne 26  aprila 1922.
Štev. 95.
Kontoristinja
vašČa knjigovodstva, strojeplsja In «te-BOgrafiie se sprejme takoj, Ponudbc na   poštni    predal   št.   102,   Ljubljana
Cigaretni papir
Jtbadle z zlat. in vodenim tiskom, pisemski v mapah, kartonih, trgovski, kancclijskt, konceptnl, s ckleni, gladilni pmirgel) svileni in krepni v vsch bar-vah, raznovrstne razglednice, ovitke In papirnate vrečlce dobite najceneje v veletrgovini
Oivald Dobeic, Ijnbllana,
Sv. Jakoba trg 9.
Kolodvorska
i   restauracija
T Rajhenburgu na železnici Zidani most-Zagreb z 10 oprem-ljenimi tujskimi sobami in z re-stavracijskim inventarjem vTed se »aradi rodbinskih razmer proda ža 1 milijon din.   Vprašajte tam.
Ulio
Ilirija, Jurjevo, Jadran, Dilber, Cipulin, ličilo (biks), mast za usnje, apreturo. Strojno olje Ia belo, crnilo in nočne latice znamka rZora' priperovđ vel trgovina
OSVALD  DOBEIC,   Lfnbljsca
Sv. Jakoba trg 9.           2903
Stanovanje
v novi vili v sredini mesta dobi kdor pista najemnino za dobo 5 alt 10 ltt naprej. Ponudbe pod .5 ali 10 let 2906" na upravo Slov. Naroda.                 2903
Plin makroi
išCe mesu na letoviSCe v kako botflo hi$o. Naslov pove uprav nlitva Sloven-skega Naroda.                                 2913
Prodajalka
z dežele, izurjena v metani strokl In iivanja želi premenltl službo najraje nt deželo. Ponudbe pod .MeUna stroka 2015' na npiavntitvo Slovenske« Naroda.                                            ^915
Iziava.
Podpisani izjavlja, da ne plača ni-kakih dolgov, Id bi jih naredila na njegovo ime njegova žena Ivana Tra« veit in tuđi ne srne nihče od nje kaj kupiti.
Ljubljana,  dne  25. aprili 1922.
Fraao Travon.
Zelena jama 152.           2928
UlzitUe in kuverte
priporoia
narodna tiskarna
v Ljubljani.
Kapital za razširienie
tehničnega podjetja
(edino svoje stroke v Jugoslaviji) išče strokovnjak. Potrebuje se najmanj 1 miliion kron. Ponudbe pod „Tehnika* na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana Kongresni trg 3.                2819
Naročite tako!!
= Ljubljanski Zvon =
sa Iclo 1922.
Pod novim uredništvom pesnlka Fr. Albrechta je letošnjl   letnik jako ranimiv in mnogovrsten. S tretjo števiiko zaćne lzhaiati zanimiv zgodovlnskl roman,
ki je zajet iz srednje veškega življenja koroikih Slovencev.
NaroČnina za ćelo leto znaša 60 dlnarjev in se polije na
Tiskovno   zadrugo v  LJublfsni,  PreSernova   ulica.
Dobi se še letnik 1921 (50 Din.) letnik 1920 (30 Otn.)  in letnik 1919 (30 Din.)
PoŠtnina za vsak letnik 5 Din.                                2024
Objava.
LJnbllanska kreditna baika naznanja, da izplačuje vsled sklepa občnega zbora dne 24. aprila t.l. za leto 1921 15°/iiio di-divendo v znesku K. 60.— za kupon št. 21 vseh delnic
Kupone vnovčujejo pričenši s 25. aprilom 1922 centrala banke v Ljubljani in podružnice v Brežicah, Celju, Gorici, Kranju, Mariboru, Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu, Splitu in Trstu, Hrvatsko-Sla-ronska zemaljska hipotekarnabankavZagrebu, Živnostenska banka ¥ Pragi in njena podružnica na Dunaju.
V Ljubljani, dne 24. aprila 1922.
LEsni CEmEm
katran, barbollneL
streSna lepenka.
SinkatuniD trstje, aptio, sadra, portland to nmancraoit, opeka«  traoerze,   betonsko  ielezle,   samotna opeka ta
moka.
„GRHDIVO"
Zagreba        mMmii
Telefon 5-55       -——SS—-^-i—     Brz.: OUDHWII.
______________Bogoolćcpa 3.______________
Razpis.
Obilna Plaaina okr. Ćraomell rarpisuje zgradbo tnonadstropnega župnišča na podlagi nacrta in stroškovnika z leta 1920, kateri je interesentom v vpogled v obfinski pisarni Planina.
Interesentom je položiti 107« od ponudbene vsote kavcije.
Ponudbe so do 15. maja opoldan občini dostaviti. Občina si pridrži pravico, delo ponudniku oddati neglede na visino ponuđene vsote.
tppanaiTO Planina, dne 19. aprila 1922.______________
Dražba
raznih barv, lakov, firneia, sodov, ste-klenic in druge posode
m  vrši  dne 27.   aprila   1922   ob 9. uri   dopuluđne v Ljnbljani, Ealadvanka allaa ttov. 18.                 _____
___                                                  - ——-^—^—^———^—.^—
Sve omari za led
*!  poceni   prodam.   Naslov v  uprav.  Sin-"  ventkega Naroda.                           3923
-    Prodajalka
stare jia  laaesljtva  moč, se smelm« v tigovlni  mešanega  blaga pri Antonu
0   VcpMćm, Se vilica ©b Savi.          2921
? Spro]me|o se
s 1. majem etreinlk, hlapec, ku-fcarloa In atokla.   Ponudbe na upr. 11   rdravUtiča Q«lnikv p. Tržić         2919
1   %§s^ml3f^tm   na   4 kolesih   ic ■   WOU%OH     ceno   proda.   Na-5   slov    pove     upravalštvo     Slovensk ga -   Naroda.                                            2923
:    Heseina sota
m v sredini mestt •• orfds a lidnetnu i goapodu, Vhod tkor.i di^go sobo. Naslov 1   pove upiava Slov. Naroda.              .918
1   Hos bi pončeval
3   onepi    učitelja    luskl,    da bi   ta njega -m   Doučcval nemiki.   Ponudbe   pod #Ru-i^ina 2910" na upravniltvo Slovcn i ega I Naiodt.                                            2910
Kdor hoč* prodati
posestvo
kakr5nokoli. na i posije natačno ponndbo na upiav. Slov. Naroda pod »Amerika 22/2907".                                     2«07
Stareiša pisnrniš^a moč
s prakso loli mesta.   Ponudbe pod „Knjigovodkinja 29,0" na upravo Slov Naroda.                                            2900
' Ha dfiliro ia ceneno hraio
(trikrat tedensko moć na ta jed se sprejme okrop 35 oseb na kosilo in večerjo, — Karlovačka ooota 15.              2905
Vnhiln   ■•   Ml    vadai    obenl   zbor
v IJubljMl", U $• vrli tfn« S0. ipHta 11. ob 9. «rl dapaMna v aradnik srestorih na Balkanu, Dunajska cesta it. Sa. DMvml rMli 1. NrofUo M^elstva. 1. Pred'.DŽitav Ictnega raCuna In bilance. S. Porofllo Mdzantva In pedelite? atiMlutarlja MtelstVB. 4. V*il-tat Miatstva !n **4ion*n. 5. SfarfajRostl.
V Llobljaal, *w 14. aprita m
Fllln Uratalk.
pradsadaifc.
Clllilltt    M P°Privil°  P^fHa se wlwllj«9        pri poro ča na dom. Naalov  pove   upravništvo   Slovenske^ Naroda.                                        2916
Bamnasta lanutina
zofa z 8 naslanjači In mi20 na prodaj. Ljubljana, Stroaamayerjeva n ica it 3, pritličje.                                    2895
I3ur]ena tajnica
zmožna slovenSČfn«, srbohrva^čine !n nemščine v govoru in plsavi, so Isčo. Reflektira le samo na prvovrstno moč z znanjem stenograftje in siroieplsja Cvent. poroldanaka alužba. Ponudbe pod ,Tajnlca 2899" na upravo SI. Nar.   289 9
Klavir poučevati
£oll fjoapodlona otroke aačetnike. Hodi tuđi k učencen 3 ure na teden, kjer imajo klavir v hlli, in licer samo v Ljubljani.                                     2898
josip it pynttis roj. mm
LJUBLJANA                  SV. DUH
23. aprila 1933.
3šče se    i
strofoploko t% slovensko In nemiko korespondenco. tuđi začetnica. AdoH Kordln, Ljubljana, Beethovnova 9.
Poscstva naprodaj:
Krasna grafičlna čee 100 oralov zemlje Lepa gosp. pofettva 6V 8, 10, 20, 23, 30 oralov. Kmetijska posestva lepa vinogradska posestva, gosti I ne, trgovine, hoteli, mlini, zage. lužina z veliko vodno mIo hiie, vile i. t.d Naslov: Karol Broznlk Ooljo, Dolgo  ooljo 1.
Slike z naše rivijere.
Sptoal Ivan PodrtaJ.
Cena 3 dlnarje.
DeMva sa v »Narodni knp-aarnlM bi drugod.
Boljša sobica
s hrano ali brez njt ao Meo za 18ietno j  gospodično, Event. te zadovolji kot so-,   atanovalka; po motnosti z up« raho kta-vir»a. — Ponudbe pod „G 17—2912 na upravo Slov. Naroda.                      2912
Rilo
s trgovskim lokalom v prometnem rnestu, najraje Celje. Maunor, Ljubljana ni iz-ktjučena — kupim ali viamem «
InaJoMt.   Ponudbe   pod »Kolonialr J 2906* na upravo Slov. Naroda.        2<K)6
Bičevniki
I pravi tržaški. pladki In   orehov! pleteni. I lazm bici,   jetoirna za cevlje   in   cepe* gože    motvoz   Is  aga)   ter   raznovrstne krtače v veliki   tzbiri   na   z»'ogi.
Osvald Dobeic. Ljubljana.
8v. Jakoba trg it. 9«
Glavna     zaloga     losofilh    lobljo«
znamka .Zoia\            2W2
Zaboli
vfčjih obsegov. dobro 1/iiH.vr ^^ sf«'no m ceno  n^nrodaj  pri Tho To« CoM
L-ubijana, G.ađi3Te 10.                   2-55
Hotel „ROKAN" Selu. lm. Priv.
z lastim morsk m solnčnim peSčenfm kopaMščem Otvr.rien letno in zimsko sezono. KopaliŠče se otvori 1. majnika. — Izvrsna domača kuhinja. — Privatna stanovanja na rapolago.                2065
I                                                                                                                                                                                                                                          Pojasnila daje
Karlo Dovocar, hoteli r.
Bukove
in bnutove eozđe
event. cozdna posestva z bukovim in hrastovim lesom, sposobnim 2a sečiro, kupuje firma Braća Janokovlć, trgovina drvom i parna pilana, Zagieb, Knkoviceva ulica 3.                        2746
Avto
bendn, pnevmatika, olje, mast, vsa popra vila in vožnje Le prvovrstno b'ago in delo po solidnih eenak nudi Jugo-a\vto d. i o. z. v Ljubljani.           idi9
JJaroDna knjigama
v Ijubljani
prešernova nllca štev. 7.
1   priporofr   *        ' -
kaacelijski, kenceptni, pisemski, ovitii   inbarvaai  papir,
Rasele s phemsklm paplrjen.
Zrgovske knjige
v vadi Tellko»»;h, frtane i eno ali
x đvema kolonama, rezane v papir,
platno ali polnmje.
MjemalM InltScc pocS^nlh
Zaloga iolsklh zvezVov. Zavitkc a urata ▼ vteh veiikottih
Lepo stanovanje
obstoječe \z 4 »ob, z električno razivet-Ijavo, v bližtni me^tnega parka v Mariboru, ao lamsnja u stanovanje v
Ljubljani. — Ponjahc p jd „Zameni.iva 2«78" na upravo Slov. Naroda.       2«7M
Ciza
(ročni vof) ao proda.    - Vpra?a se Hreg, 14. 111. nadstr.                       2S28
Lcsksil   '
velik, na glavnem tr/u v Ljubljani (Mcitni trg), pripiav^n in v*.i!<o itoko, knkor tudt za bar'^o, so daje v najam. Prednost ima o vtutfjjo»,i    Pis
inn.e poniicbe pod ,,'/\aU Ja na", po-štno ležeče Ljubijana, gla\.n-i po' a.
Več t^sarjeu
in več tosarskih   prcddelavce«
sprejuic t.ikc, Ivan Zakotnik nc^ ni tesarski mo ster, r>arna laga Ljubljana, Danajska cesta 46.                          1877
Ivan Magdii
kroiać
se priporoia za sponh^nsko sezono
Ijubljana, (jle^ii.ka ul. 7.
za promenadne   in   športne   obleke v bogati   izbiri
a.EE.5fcatont1ISfr?«
Tiskovne z druge u Liubijani, Prelernoua ulica.
Dr. J. Tičar, Boj naSgz?;iuIm boleznim.   S  slikani,.   Broš. 10
dinar cv,  no  po^'.i   7">  p  vri'.
Đr. Fr. Garšx,č, Sorialna zaičlta ćece in misdine.   Broš.   10
dinarjev, po po^»i  75 n već. Jos. Strifar, SođKlfeGĐl. Povest. Broš. 7 D, vez. 10 D,  po  po-
fiti 50 p vi-!. B. H. Barbus&e-DebeUak, Ggenj.  Vojni rom.m.   Broš.  13 D,
vez. 22 D, po pošti 2 D vcC.
Ff. ZbaSnlk« Pssnil. Broš. 8 D, vez.  11  D,   po   pošti 50 p več. Cankarieo Zbornik. Uredil dr. J. Glonar. Broš. 18 D, vez. 21 D,
po  pošti   1   D  već.
PRVA HRVATSKA TVORNICA STROJEVA I LJEVAONICA ŽELJEZA HRVATSKE POLJODJELSKE BANKE D. D. u ZAGREBU
išče
strojane   stroke, ki razpolaga z večietno tvorniško   prakso zlasti v konstrukciji in zgradnji mlinov, žag, vodnih turbin in ki je že de-
lal v velikih  livarnicah železa.
Ponudbe s   točnim   opisom   šolske naobrazbe in   dosedanje delavnosti ter  naznako zahtev in   mogočnostjo nastopa službe na
ravnateljstvo banke.                                2840
■Ha                         •                M          s   priprežnim vozom   se
I Ul iflliE   III fcU   Natančna pojasnila
■ Dunajska cesta 36. levo.
Dražba xa prevzetje zidarskih, tesarskih, mizarskih, kl|ufav-ničarskih in kovaških, kleparskih, lončarskih, slikarskih ter ple-skarskih del pri prezidavi sole na Babnem polju pri Ložu se vrši dne 15. maja t. 1. ob 10. uri na Babnem polju štev. 9. Vsa dela so proračunana na 245.595 Din.
Nacrti, stroškovnik ter dražbeni popoji so na ogled pri pTed sedniku stavbnega odbora,   Viktorju Trona,   Babno   polje štev. 9
Stavbenl odbor«
Projekte kakor tuđi izTrftitav                      I
uodnih naprau
ia iikoriiianie vodnih sil
po najmodernejših principih na   podlagi 25 letnih   izkušenj
v predmetni stroki
„SL0GRAD"
alovonaka gradbena In industriiaka d. đ.           I
!                    Ljubljana,
I        tebnlina pisama v tovarni Beršić, Sp. Slika        I
Telefon interurban Št. 180.                          I
^aajaaaa^-aja-B-aa-aj
VIzitke, kuusrte iis pisemski papir s firmo kahor usako-:: urstne druge tiskovine ::
IzorSnle toCna
„Narodna tiskarna".
LlaroEllai sprelema tuđi ^narodna kn-Jaarna".
Lastnina In tisk »Naiodnfi tiskanu*.
Za inaoratni del odgovorna Valcatio Kopitar*