Poštnina plačana v gotovini
Človek, ki umira od lakote poleg požeruha, se lahko obvlada samo s pomočjo vere v neko višjo moč in pravico.	NAPOLEON.
Rokopisi se ne vračajo
Cena Din 1.50
Uredništvo in uprava:
Maribor, Aleksandrova c. št. 11/1.
Naročnina:
letno Din 80.—, polletno 40.—, četrtletno 20,— Oglasi po ceniku
Čekovni račun št. 16.536 / Telefon št. 2365
Leto II. Št. 13
Maribor, 14. aprila 1934
Izhaja vsako soboto
Dr. Fero Miler (Maribor):
Dovolj je besed ■
Kakor berem v »Jutru«, ki ga moramo smatrati kot so imeli borci na Belo nedeljo na Glavnem trgu v Novem mestu javni zbor, kjer so razpravljali o svojem programu. O’ državljanski zavesti in o našem gospodarstvu.
»jutro« prinaša te govore s pripombo, da so govorniki v Novem mestu manj ostro govorili kakor v Mariboru. Vendar pa so nekateri govor-iiiki tudi v Nbvem mestu javno, pred ogromno množico, brez vsakega ugovarjanja iznašali o naših razmerah in o našem gospodarstvu stvari, ki morajo vsakega dobrega državljana in navdušenega Jugoslovana težko zadeti.
Tako je n. pr. g. dr. Gross med drugim izvajal (citiram dobesedno iz »Jutra«):
»Toda oni, ki jim je bila poverjena izvedba šestojunuarskega manifesta, očividno v celoti tega manifesta niso razumeli ali niso marali razumeti.
Naše državno gospodarstvo je še naprej hiralo in nazadovalo; pri tem pa so nekateri neverjetno hitro obogateli. Ljudje, ki včeraj še niso imeli ničesar, so si v kratkem času pridobili milijonsko premoženje naloženo v precejšnji meri na varnem v inozemstvu, dočim narod vedno bolj obubožava.«
Razen tega omenja dr. Gross davčna bremena in kliče:
»Kam gre ves ta denar!? Če mislimo na vse tiste milijone, ki so jih korupcionisti spravili v žep za nič, za posredovanja pri dobavah, za dobave itd., potem vidimo, da taki elementi uničujejo
državno gospodarstvo,------« itd.
Tudi g. Stane Vidmar je govoril med drugim o davčni preobremenitvi in o slabemi gospodarstvu z državnimi denarjem in dejal dobesedno:
»Mislim, da je sedaj, ko so strankarske zablode, hujskurije in združbe spravile državo v tak težek položaj, ko je naše narodno gospodarstvo na tleh, ko so razni zagrizeni politikom v inozemstvu ustvarili vtis. da v sp razpada, mislim, da je sedaj dopolnjeno delo te gospode, ker ni več kaj uničiti in razdreti«... »Hitro in radikalno je treba pomesti te smeti«... itd.
Iz časnikarskih poročil o parlamentarni debati, — v kolikor se je o njej poročalo*, — smo istotako izvedeli o raznih ostrih kritikah, katere so iznašali nekateri hrvaški in srbski poslanci.
Ker objektivno nihče ne more utajiti: da gre naše gospodarstvo rakovo pot, da se obubožanje med narodom čim dalje bolj širi, da tudi zakon o zaščiti kmeta ni prinesel pričakovanega uspeha, da država po sedanjem davčnem sistemu žal ne bo dosegla tistega uspeha, ki ga ji moramo kot dobri patriotje želeti, ko je na tleh naše zadružništvo,
ko so uničeni naši kreditni zavodi in s tem ves kredit naroda,
je razumljivo, da ljudstvo išče krivce, in to tem bolj, ko je znano in kar priznava sama finančna uprava, da so nekateri špekulantje spravili preko meje težke milijarde in s tem hudo oškodovali vso državo.
- dejanj je treba !
Ko n. pr. predsednik zbornice za TOl na javni seji ugotavlja, in o tem pišejo razni listi, da je bila za Slovenijo že uzakonjena železniška zveza z morjem, da je bil za to pripravljen denar in da se je ta denar
porabil za druge namene, je jasno, da si razburjenost ljudstva tudi v Sloveniji daje duška na način, o katerem poročajo celo oficijelni listi.
V najbolj neprijetnemi položaju so pri tein naši poslanci. Ljudstvo jih vprašuje: ali so vse te pritožbe iznesli v parlamentarnih debatah in kaj so dosegli? — V politični zgodovini pa je znano mnogo primerov, da so se poslanci rajši odrekli svojemu položaju in svoji plači, kakor pa da bi prišli
domov praznih rok. — Vendar pa sem mnenja, da ni zadosti, če te razmere samo kritiziramo, ker se s tem še nič ne popravi. Tudi če bi se krivci pobesili, kakor po navedenih poročilih javno grozi na shodih, s tem še ni odpravljena krivica, ni popravljena škoda.
Treba je nasprotno, da se vzdrami ves narod
in prične sam graditi svoje zboljšano gospodarstvo nanovo in na podlagi samopomoči, prilagođeni sedanjim razmeram.
Res je: naša banovina sama ne more spremeniti ponesrečenega zakona o zaščiti kmetov, vendar pa bi moral najti primeren način ves naš narod v družbi z banskim svetom in bansko upravo, v družbi gospodarskih predstavnikov vseh vrst, posebno pa kmečkih predstavnikov, in vse storiti, da se vladi v Beogradu dokažejo vse slabosti raznih zakonov.
Predvsem se mora doseči primerna sprememba kmečke zaščite na podlagi konverzije kmečkih dolgov na tistih posestvih, katera je še mogoče rešiti.
Za to se morajo na ta ali oni način najti potrebna sredstva, da se začne zopet redno gospo-.	darsko življenje, in da se oživijo na ta način tudi
tiste kreditne ni druge zadruge, ki so propadle samo vsled nepravilnega
izvajanja kmečke zaščite.
Isto velja za ureditev našega zadružnega vprašanja.
Naš denarn in kreditni promet ne more ostati tak, kakor je sedaj, ker se ne sme čakati, da vse popolnoma propade.
Priznati moramo, da so trgovske in obrtne komore ter industrijske zveze v tem oziru marsikaj napravile in pripravile.
Zakaj niso bile uslišane, ne vem. Mogoče zato ne, ker je vse to izgledalo samo kot želja posameznih stanov, ali pa se poslanci niso dovolj pobrigali, da bi vse te sklepe in resolucije primerno podprli. Na vsak način je treba, da stopijo na plan vse žive sile našega gospodarstva.
1 rcba je, da se z dovoljenjem: banske uprave ali pa na pobudo najuglednejših gospodarstvenikov sestane nekak gospodarski svet, kateremu državna uprava gotovo ne bo odrekla pravice posvetovanja in zbiranja podatkov, ker je morala zadevno sama opaziti, da ji naši poslanci niso nudili vsega tega, kar je za presojo gospodarskih razmer v Sloveniji potrebovala.
Luče ob zgornji Savinji
Prijazna planinska vas in priljubljeno letovišče. Izhodna točka za ture na Raduli (2062 m) ki Ojstrico (2350 m).
Ljubljansko pismo
Zadnjič že sem napisal in pokazal na^ raznih primerih, kako trpi vse nase javno življenje, zlasti politično, najbolj na temi, ker je med nami vse polno nesporazurnljenj, — nesporazumi j en ja pa da izvirajo največ iz nejasnih, zmedenih jn napačnih pojmov.
Slavni učenjak Lombroso je izrekel modro resnico, da se najhujše strasti vedno vžigajo ob meglenosti Pojmov državnega življenja, da so Se prelivali potoki krvi radi nejasnih predstav o svobodi in enakosti, dočim solnčnojasna dejstva, kakor n. pr. to, da je enkratena ena, nikdar niso kaliia miru ljudskih duhov ...
Tako je tucjj s pojmom »demokracija«., — beseda je to, ki jo milijoni izgovarjajo malokdo pa prav razume. Zato i,e j-,,, škodovalo, če se malo o tem Pogovorimo. Kaj pomeni beseda »demokracija«? V do-slovnem prevodu iz S1^kegä pomeni: vlado ljudstva, ljudsko oblast.
V tem smislu pa je to nesmisel, z-akaj »vladanje« predstavlja enotno sklenjeno voljo s trdno določenim ciljem. Za to pa ljustvo ni sposobno. nikoli ni bilo in nikoli ne bo. Ljudstvo je masa individujev z neizmerno različnimi goni: »ljudstvo«
obsega v svetovnem naziranju: vernike in nevernike, v političnem: pristaše najnasprotnejših državnih oblik, gospodarsko:	borce tu za
svobodno gospodarstvo, tami za državno reglcmentacijo, za carino in proti carini, absolutne zagovornike zlate valute na eni strani, na drugi pa inflacije iz vseh mogočih valu-tarnih teorij, socialno: bogatine in siromake ... Kako naj torej to ljudstvo, razcepljeno v tisoč mišljenj, izvršuje vlado, ki predstavlja enotno sklenjeno voljo s trdno določenim ciljem?
To ni stvar ljudstva in to tudi ni pravi smisel demokracije. Iz nepoznavanja tega temeljnega dejstva v Modernem državnem življenju se je, zlasti pa po prevratu, razvila tragična usoda demokracije. Predvsem se je lepi obraz demokracije izmaličil v grdo spako demagogije — zapeljevanja ljudstva. Demokracije kot gesla se je polastilo strankarstvo — in namesto ljudstva so zavladale stranke, pravzaprav pa pod njihovim okriljem razni partizanski Špekulanti in politični hoh-štaplerji. Kaj se je pa iz tega porodilo, to vidimo danes povsod po svetu: strahovite korupcijske afere.
Tako se je demokracija, namreč ta napačno pojmovana in napačno
izvrševana demokracija, onemogočila in ga ni danes resnično demokratičnega človeka, ki bi se za takšen sistem demokracije še ogreval. Zato ni čuda, če se danes celo v Franciji in Angliji, teh starih velikih demokracijah, čedalje glasneje uveljavljajo klici po radikalni reformi dosedanjega demokratskega režima.
To ni nikakršen »reakcionarni val«, kakor kričijo ekstremisti, — tu ne gre za to, da se zruši demokracija, marveč za to gre, da bi namesto laži-demokracije zavladala resnična, prava in zdrava demokracija, ki se ne bo lovila za fantomom »ljudske vladavine«, pač pa omogočila na zdravih podlagali zgrajeno sodelovanje ljudske celokupnosti na določevanju državne volje. Takšno sodelovanje je potrebno, zakaj moderno državno* življenje neobhodno zahteva pozitivne orijentacije ljudskih množic do države; prebivalstvo s splošno ljudsko izobrazbo in po-dvignjenim povprečnimi duhovnim nivojem pa zadobi to pozitivno orijentacijo le tedaj, če more v pametnih oblikah' aktivno sodelovati na ustvarjanju; državne volje in vplivati na usodo države. Taka demokracija je koristna in simpatična. Pri temi je oblika države čisto postranskega pomena. Napoleon je dejal: vsaka
državna oblika je dobra, samo če varuje državljanu njegovo najvišjo dobrino — svobodo. Svoboda in pravica, to sta pa temeljna stebra demokracije.
Kvalifikacija državnih oblik je sploh vseskoz relativna, najboljša je pač tista, ki lastnemu ljudstvu na njegovih duhovnih, gospodarskih in zgodovinskih podlagah zasigura najboljše funkcijoniranje državnega aparata. Tu niso merodajne dogme, tu morajo odločati praktične izkušnje. To velja tudi za vprašanje, v kateri obliki naj se uveljavi demokratična temeljna misel, temeljno načelo: splošna, enaka volilna pravica.
V napačnem pojmovanju se je bistvo demokracije priklenilo na obliko splošne, enake volilne pravice. Pokazala pa je ta oblika razne hibe; predvsem je vse državno življenje naredila odvisno od mehaničnega računskega primera:	število
volilcev in oddanih glasov odločuje. Če je torej ta oblika pokazala svoje hibe, tedaj je popolnoma upravičeno, sodelovanje ljudstva na določevanju državne volje uresničiti v drugačni obliki, na drugačni podlagi.
Tak je tudi smisel stanovske države. Tu se hoče demokratično na-
Mogoče bi na ta način državna uprava uvidela, da je tolikokrat zahtevani in tako zaželjeni gospodarski svet tudi za celo državo bolj kot kdaj potreben.
Prepričan sem, da bi bilo državi in državni misli samo v dobro, ako bi država sama pravočasno spoznala vse te potrebe in sama prevzela potrebno inicijativo.
Ravno tako pa sem prepričan, da mora to inicijativo na vsak na-
čin pod vzeti tudi narod sam, ker s tem ne koristi samo sebi, ampak tudi državi, ki ima največ interesa, da se primerno upoštevajo vse najnujnejše zahteve naroda, zlasti pa na severni meji!
Čas sejanja in čas dejanja je prišel!
In treba je dobrega semena, da bo namen — pomagati narodu in državi — obrodil dober sad.
TEDENSKI RAZGLED
PO DOMAČIJI IN TUJINI
Naš zunanji minister g. Jevtič odpotuje te dni v turško prestolnico Ankaro, kjer namerava ostati tri dni. Temu obisku posvečajo turški listi že zdaj veliko pozornost. G. Jevtiča bo sprejel predsednik turške republike Kemal paša.
Jugoslavija in Nemčija. Trgovinska pogajanja med jugoslovansko in nemško delegacijo potekajo zelo ugodno in obetajo za našo državo mnogo gospodarske koristi, ker bo postala Nemčija velika odjemalka naših agrarnih produktov, a tudi v pogledu tujskega prometa je pričakovati v bodoče živahnega zanimanja Nemcev za naše lepe kraje.
Avstrija dobi s 1. majem novo ustavo, in sicer po časopisnih poročilih na podlagi smernic znane papeževe enciklike. Kakor kažejo vsi znaki, pa bo ta nova ustava v bistvu posnemanje fašističnih korporacij s to razliko, da obdržijo posamezne dežele še neko avtonomijo. Nekateri naši listi so se še pred kratkim za avstrijske razmere precej navduševali. Zadnji dogodki pa kažejo, da zapada Avstrija čedalje bolj pod upliv Italije, ki hoče s te točke zagospodovati nad srednjo Evropo. Pokazalo se je torej, da je Italija samo radi tega proti zvezi med Nemčijo in Avstrijo, ker hoče sama imeti v Avstriji pripravno podlago za svoje zavojevalne namere.
Avstrijski kancler Dollfuss je bil na nekem shodu v Beljaku, na katerem ga je pozdravilo na stotine slovenskih koroških kmetov v nadi, da bo svoja krščanska in katoliška načela, o katerih vedno govori, izvajal tudi napram Slovencem, obljubil, da bo spoštoval samobitnost slovenske manjšine. To je bilo pred njegovim obiskom v Rimu. Ko pa je sedaj prišla deputacija koroških Slovencev na Dunaj, je niti ni sprejel, temveč ji dal povedati, naj se obrnejo na novega deželnega generala Hiilberta, — je tistega generala, ki je svojčas pri ponesrečeni koroški ofenzivi tako prezirje-valno govoril o Slovencih.
Avstrija postaja sploh vedno bolj neprijetna soseda. Zlasti odkar se je podala pod varstvo Italije, so njeni gospodarski ukrepi proti našemu uvozu dokaj občutni. Razen tega pa imajo očividno njeni obmejni cariniki nalog, da naše potnike posebno natančno preiskujejo in ocarinijo celo majhne zaloge jestvin, ki so za potovanje v mednarodnem prometu vedno bile proste. A tudi proti lastnim državljanom, ki prebivajo na meji in imajo gotove obmejne pravice, so postali avstrijski obmejni organi radi prenosa agrarnih produktov izredno strogi, pa moramo že s tega stališča našim ljudem, ki potujejo v Avstrijo, polagati na srce, naj se, kadar nameravajo tam kaj kupiti, na vse te okolnosti ozirajo, ker je treba pri takem položaju še bolj podpirati domače trgovce.
Na Gornje-Avstrijskem se je zgodila huda železniška nesreča, ker je neki brzo-vlak skočil iz tira. Bilo je tudi več človeških žrtev. Baje je to delo političnih nezadovoljnežev, katerih ima Avstrija še zelo
veliko, tako da ne bo kmalu prišla do miru; niti niso še premagani socialisti, niti nacionalni socialisti in sta obe stranki tudi proti fašističnemu podjarmljenju.
Nemčija je svoj davčni sistem popolnoma reformirala. V času, ko njen izvoz najbolj trpi in ko potrebuje največ denarja za brezposelne, je nekaj davkov popolnoma odpravila, nekatere pa močno znižala. S tem, da je nekatere davke popolnoma ukinila, druge olajšala, hoče povečati gospodarsko delavnost in s tem pomagati gospodarski krizi. Pri zniževanju davkov pa je tudi prepričana, da bodo ljudje tiste davke, katere zmorejo, tudi takoj vplačali, tako da bo s tem podvignila tudi davčno moralo, ki v tistih državah najbolj pada, kjer se nalaga več davkov nego jih ljudstvo zmore.
Anglija in Francija bosta menda ponudili Ameriki za vojne dolgove namesto plačila v gotovini, nekatere svoje otoke. Nemčija protestira, ker je nekaj teh otokov bilo svojčas nemška last.
Italija želi čimprej dobiti ugodnejše železniške in cestne zveze preko Koroške na Madžarsko in ustvariti tako v srcu Evrope drugo Albanijo. Madžari težijo po tej zvezi, ker upajo, da se jim bo z italijansko pomočjo vendarle enkrat posrečila revizija mirovne pogodbe v njihovo korist. Tudi Albanija je gojila slične nade, dokler ni balkanski pakt uničil vse take upe.
Madžarska in Poljska. Po pariških vesteh je madžarska vlada baje predlagala poljski vladi, naj bi pristopila k italijansko-avstrijsko-madžarskemu bloku, da se s tem zlomi odpor Male antante. V tej zvezi da je Madžarska ponudila Poljski boljše meje, zlasti naprami Čehoslovaški. V francoskih krogih so prepričani, da je pobuda za to akcijo prišla iz Rima.
V Franclji je afera Stavisky nanovo razburila duhove. Bivšega državnega podtajnika v kolonijalnem ministrstvu Davida so našli umorjenega v njegovem; stanovanju. Brezdvomno gre tu za nov zločin mafije, ki je spravila s sveta preiskovalnega sodnika Princea. Kakor vse kaže, bodo aretirani bivši kolonijalni minister Dalmier iti več poslancev.
O strašni otroški tragediji poročajo dunajski listi. Dva dečka, 14 letni Pavel Hut-towietz in njegov polbrat 7 letni Karl Bla-hovek, sta pobegnila od doma in sta se poizkusila v nekem gozdu skupno obesiti. Starejšemu se je samomor posrečil, mlajšega pa, ki je zmrzujoč in gladujoč tri dni prebil pri mrtvem bratu v gozdu, so ljudje našli in so ga oblasti poslale domov. Deček pripoveduje, kako ga je starejši brat nagovoril k samomoru, češ, da ju bo smrt odrešila od vsega nadaljnjega trpljenja, saj na tem svetu itak ničesar nista izgubila. Z zadnjimi priberačenimi novci sta si tedaj kupila dve vrvi in sta se obesila v gozdu na drevo. Brat je obvisel, njemu se je pa iz-I muznila zanika in je padel na tla. Tako je ! ostal pri življenju.
Krvava rodbinska drama se je odigrala 'v vasi Pružina na Moravskem. Kmečki sin Celko, ki je bil divji lovec in mu je oče radi tega delal očitke, je v besnosti ustrelil najprej svojega očeta, nato svojega brata in svakinjo, ki sta se skrila pod posteljo,
naivcu JC ICKCI
ivuiiuiju, Kjer sta ga nje-gova mati in teta na kolenih prosili, naj jima prizanese, a ju je tudi ustrelil. Ko so pnšh orožniki, se je postavil s puško y bran, vendar so ga orožniki po kratkem boju uklenili in odgnali.
Morala in kultura lastnega žepa
Pri sedanji brezposelnosti in splošno težkih življenskih razmerah je popolnoma umevno, da sprejemajo delavci, prisiljeni od stiske, delo za vsako ceno, za mezde, ki komaj zadostujejo za vsakdanji kruh, ne pa tudi za vse druge potrebe. In tako je pri mnogih, četudi imajo delo, zlasti pa pri delavcih z družino, kjer je treba skrbeti za več lačnih ust, položaj naravnost obupen.
Spričo teh razmer, ki na vse strani uplivajo demoralizujoče, postaja vedno bolj pereča potreba primerne zaščite delavca, in sicer na ta način, da se v posameznih industrijah in kategorijah določijo najnižje mezde, pod katere noben delodajalec ne bi smel iti, tudi če se mu kdo ponuja za manjšo mezdo.
To je sicer že stara zahteva delavstva, a je, kakor rečeno, postala posebno dandanes tako aktualna, da je celo narodni poslanec gosp. Krejči, ki je vendar nekak zaupnik industrije, zadnjič na shodu v Rušah, odločno poudaril zahtevo, da se mora našega delavca zaščititi z eksistenčnim, mini-mom, in je zastran nizkih mezd na naslov nekaterih industrij izgovoril prav ostre besede.
Gotovo Je, da se v času tako hude brezposelnosti nihče ne sme še posebej obogatiti s tem, da izrablja te prilike tako, da si z nizkimi mezdami svoj dobiček še bolj povečuje.
Govori in piše se mnogo o tuji industriji na naših tleh, ki sicer uživa vse ugodnosti naših razmer, ki pa stoji popol-
noma ua strani, kadar prihajajo v poštev narodne in kulturne potrebe našega naroda.
Nočemo prezreti, da so nekatera teh podjetij izjeme v dobrem smislu, kakor je nasprotno pa tudi nekaj domačih industrij-cev v mariborski okolici in tudi drugod, ki v tem oziru niti ne žrtvujejo toliko, kakor kak majhen uradnik.
Znano je, da je narodni davek, izdrže-vanje narodnih društev, gledališča, podpiranje raznih prireditev in vse to, kar potrebuje narodna prohuja in prosveta, zlasti tu ob meji, breme, ki sloni skoraj samo na uradnikih, trgovcih, obrtnikih in odvetnikih, dočimi tista podjetja, pri katerih denar res še kroži v večjem obsegu — s prav redkimi častnimi izjemami — k tem: dolžnostim prav, prav malo ali pa skoraj nič ue prispevajo.
Če se torej taki podjetniki pri tem okoriščajo še na delavski bedi, ne da bi vsaj "ekaj zopet dali narodu, kar so od naroda sprejeli, je to počenjanje za naš narod v dvojnem oziru škodljivo in pa tudi nedopustno.
Prihajajo nam glede na te razmere razne pritožbe in zahteve, naj brezobzirno ožigosamo take primere.
Ker smo mnenja, da škodujejo nizke mezde, nizke plače v današnjih razmerah še posebej celotnemu prometu in celotnemu našemu gospodarstvu, bomo temu vprašanju posvečali posebno pažnjo in, če treba, osvetlili tudi razmere v posameznih podjetjih.
KULTURNI RAZGLED
Iz mariborske gledališke kronike
Prinašamo naknadno poročila o premi-jerah treh iger, ki so bile v zadnjem času uprizorjene na mariborskem: odru.
I. S. Turgenjev: Natalija. Turgenjev je lirik. Pesnik »odvišnih ljudi«, ki so za vse drugo bolj pripravni kot zato, da jih postavimo na oder. Tu je treba neke aktivnosti in skoro borbenosti. In tako se je zgodilo, da je že pri prvih uprizoritvah njegovih dram bolj zmagoval pisatelj znamenitih »Lovčevih zapiskov«, ko pa dramatik Turgenjev. Tudi Natalija menda ni njegovo najbolje delo, ki ga je ustvaril za oder. Danes nam je ta zgodba romantične ljubezni nekoliko razvajene žene in odpovedovanja njenih izvoljencev bolj kot kdaj tuje, nevažno in nezanimivo,— nekaj, kar se je takorekoč preživelo. — Igravsko je vloga Natalije gotovo lep problem, ki ga je z veliko virtuoznostjo rešila ga. Kraljeva. Najbolj življenjski in živ v drami je gotovo, lik Rakitina, ki ga je dobro v stilu odigral g. Nakrst. Nekaj njegovih prizorov je bilo resnično prepričevalnih. Nekam bledemu Natalijenemu možu Islajevu je dal svoje krvi g. Furjan in rešil, kar se je rešiti dalo. Ostale vloge so bile kot običajno dobre. Škoda je časa, ki so ga igravci za to težko igro porabili.	Jaro.
Pavel Golia: Jurček. Deca so hvaležna publika. Posebno deca, ki v teatru ni razvajena. In tako je mogoče, da je v nedeljo vladalo veliko navdušenje. Golijev Jurček je otroška igra, ki hodi po vseh dobro preizkušenih in izvoženih tirih naših in tujih otroških iger. Vsega ima tu deca, kar jo veseli in zanima; od nekoliko neumnega, a dobrega fanta, njegovih revnih staršev, treh veselih muzikantov, zlobnega in la-
komnega krčmarja, pa do samega gospoda Vetra, Nevihte in Sneženjaka. Tudi mistični zvonček za jedi, petelinček, ki da cekinček in čarobna palica ima tu ne malo vlogo. — Igravci so dali, kar je bilo mogoče. Mnogo veselja je vzbujala trobenta g. Gorinška, morda ne preveč originalna, na vsak način pa učinkovita kreacija. Tudi Veter g. Skrbinška je s svojo dobroto zavzel otroška srca. Tudi ostali so igrali kakor običajno dobro.	Jaro.
Gorenjski slavček. Kakor navadno, kadar se pri nas piše o opernih uprizoritvah, odkar nimamo voe id,,,.	„„
tudi jaz dotakniti upravnikovega idealizma, ki nam jo je omogočil. Glasbeni svet mu bo gotovo hvaležen zanjo. Pisati o libretu, ki je le veren odraz tiste romantične dobe, menda ne bo treba, ker so to storili že drugi. Tudi to, da je režiser Skrbinšek naredil iz njega, kar se je ob naši revščini v inscenacijah pač dalo, je znano. — Foersterjev »Gorenjski slavček« je komponiran še v tistem genreu, kjer se točno loči govor krčmarja od govora viteza, kjer, kakor pravi sam, govori vsaka oseba, kot ji pristoja. Glasba je decentna in jo spremlja pesem. Foerster še ni puntar in njegova melodijoznost, ki se posebno tu naslanja na narodno pesem1, nam se vedno prija. Pri nas so pevci P°4 vodstvom dirigenta Herzoga storili svojo dolžnost. Predstava je dala morda vee, kakor bi v naših razmerah pričakovali.	2.
Pismo zaljubljenca: Jaz redko kal mislim. gospodična, ampak kadar mislim, mislim na Vas...
čelo ločiti od splošne enake volilne pravice, ki je izpostavljena tolikim izkušnjavami za uganjanje demagogije, in se hoče sodelovanje ljudstva na državnih poslih zasigurati na podlagi poklicno-stanovske grupacije. To ni na sebi nedemokratično in tudi ne protidemokratično, to je — pravilno izvedeno, —■ zgolj demokracija v drugačni obliki kot doslej.
Kakor rečeno: o tem, kaj je pravi smisel demokracije, si je treba biti na jasnem. Tudi pri nas je iz napačnega pojmovanja in izvajanja demokracije vzniklo vse polno nezdravih pojavov, ki jih gledamo z nevoljo in ki nam zadajajo skrbi. Občutimo, da se je demokracija starega kova preživela tudi med nami, in se oziramo po novih oblikah, novih smernicah. Vsi pokreti, nastajajoči med nami, so pravzaprav več ali manj samo iskanje nove, boljše, zdravejše demokracije —
demokracije, ki jo pojmujejo vsi dobri patriotje tako, da mora služiti interesom ljudstva, interesom celokupnosti in ne interesom posameznikov.
Aemonus.
Jos. Fr. Knaflič:
Pod pisanim zmajem
Roman skrivnostnih razodetij.
(7. nadaljevanje.)
Ko sem potem zaupal Kiki tisto, kar mi je ležalo na duši, — povedal sem ji vse, od tistega večera v avtomatičnem bifeju, ko je gospa Erika prejela od mandarina zmajčka, pa do mojega nočnega doživljaja tam v njeni vili, — je bila Kiki, moja dobra malajska sestrična, takoj pripravljena mi pomagati. »Jasno, da je treba ubogo žensko osvoboditi usodne moči tega reptila!« je dejala. »Dvomljivo pa je, če bo kdaj spet ■postala bela... No, čakaj, pisala bom dobremu znancu, staremu čarovniku Hokpoku tam v Bangkoku, morda ve on za kako zelišče.«
»O, Kiki, ti si zaklad!« sem vzkliknil, navijaje na prst tisti njen zlati koder. »A kako upaš dobiti zmajčka v roke?«
»Kaj enostavno: pojdem k mandarinu in bom zahtevala zmajčka. Če ga ne bo hotel dati, mu zagrozim z javnim škandalom v časopisju. Tega ne bo riskirah«
Zmajeval sem z glavo.
»O Kikica moja, ampak ti riskiraš, da izgineš v 24 urah brez duha in sluha... Ne, tako ta stvar že ne pojde.«
Kiki pa se je zasmejala.
»Nič se zame ne boj, Jo! Pomolila bom mandarinu pod nos listino, ki mi jo je priskrbel moj dobri stric v Tokiu: objavo japonske svetovne velevlade, podpisano od 300 ministrov, — glasom katere jamči vsak mandarin s svojo glavo za mojo osebno varnost. Kaj pa misliš, Jo, mi žurnalisti smo nekaj!«
»Sijajno, sijajno!« sem skoro vriskal od veselja. »Igra je dobljena! Zmajčka pa boš dala meni, kajne, Kikica?«
- »Tebi? Kaj ti pa bo?« se je začudila Kiki in me pogledala po strani.
»Preprečiti hočem, da ta vražji reptil ne bi delal še nadaljne škode med našim ženstvom,« sem trdo in mrko dejal.
»A tako? Sem mislila, da hočeš z njim delati eksperimente kakor mandarin! No, bomo videli... Zaenkrat si ga hočem; Prl" držati sama, v študijske svrhe. Stvar nie interesira,« je rekla Kiki in se nekam čudno smehljala.
Nato me je poslala poiskat mistra Shi-ma, da mu piham na srce, ona pa je sia plesat z bahatim in košatim indijskimi ma-haradžom, ki je tudi priletel davi z lastnim, pravljično razkošnimi avijonom, radoveden na ta Maribor, o katerem je pisala Kiki da je najlepše mesto na Balkanu —• z najlepšimi dekleti... (Namreč za tisto o lepih Mariborčankah, — kaj bi zakrival svoje zasluge? — sem jaz pregovoril Kiki, da je to pripisala v članek. I ako treba pač pisati, da se privabi princa iz Indije Koromandije!)	m
Naslednji dan točno ob dogovorjeni uri je v mojo pisarno stopila Kiki v makovo-rdeči paradni uniformi oficirja cesarske ženske garde. Zamorec Bimbo je od samega rešpekta s tako silo odprl pred njo vrata, da so skoro zletela iz tečajev. Potem je kakor okamenel obstal na pragu, usta na stežaj odprta. Pa mu je Kiki hladnokrvno porinila v žrelo svojo usnjeno rokavico: »Bon apetit, monsieur!«
Meni pa je z elegantno kretnjo podala svojo vizitko:
»Gospod tajnik, izvolite me najaviti Njegovi ekscelenci!«
Za isti čas je bila pri mandarinu vedana konferenca šefov vseh političnih strank. Gospodje so bili že polnoštevilno zbrani. Ker je panazijski režim širokogrud-
no varoval šege in navade podjarmljenih narodov, se je strankarstvo moglo bujno razvijati, in smo tistega leta Slovenci samo v štajerski mandarinovini imeli že 28 .v kranjski mandarinovini pa jih je bilo se nekaj več. Vendar pa je v tem 21. stoletju slovenska vzajemnost napredovala tako daleč, da so imele stranke eno samo skupno glasilo, v katerem so se medseboj lasale, — in je bil to silno zanimiv list, vse sa je bralo.
Kljub važni politični konferenci ie mandarin miss Kiki takoj sprejel, sam ji je Prišel naproti do vrat. In ko mu je Kiki Pomolila pod nos tisto objavo s 301) ministrskimi podpisi, se je mandarin tristokrat priklonil do tal, pred vsakim mmistrom posebej, in povrh še trikrat Prev velikim pečatom pisanega zmaja, tor.el skupno tri-stotrikrat. To ga je, debel kakor je bil, precej upehalo in oznojilo.
Ko sem se navžil tega imenitnega prizora, sem tiho zaprl kabinet, da se Kiki in mandarin pomenita med štirimi očmi. Seveda sem pa tam Pn vratih vlekel vse na uho. Žalibog nisem ničesar razumel, ker sta se pogovarjala po kitajsko. Govorila pa je večinoma Kiki. Iz njenega temperamentnega glasu sem lahko sklepal, da njegovi ekscelenci Pray krepko pere glavo...
Tudi ni dolgo ostala notri. Kiki je sploh vsako stvar hitro opravila, — s pravim reporterskim tempom. Ko je strumno prikorakala ven, žvenketale z ostrogami, — za njo se je pa klavrno vlekel mandarin ko polit pes, — rn,i je skrivaj pomežiknila, navidezno jezno pograbila svojo čepico in naglo odšla. Bimbo pa je bil njeno rokavico res požrl, — iz rešpekta.
Mandarin mi je pomignil v svoj kabinet. Tam se je ko prazna vreča sesedel na stol.
»Vražja reč!« je stokal. »Kako me je ta črnorumena kobra oklala! Le kje je zve-
REVIJA MARIBORSKIH PODJETIJ
Fran Cverlin — krojaštvo in konfekcija
v Gosposki ulici.
Tisti strumni trenchcoat tam v izložbi nas je zapeljal, da se pomudimo malo tudi v ateljeju Cverlina.
Gospod Cverlin, skromen, redkobeseden mož, posluša z zanimanjem naše zanimanje za njegove izdelke in ko omenimo tisti trenchcoat, pokaže enostavno z roko na levo, kjer visi v dolgi vrsti trenchcoat pri trencheoatu, vseh nijans, vseh kvalitet ... Na, prijatelj, zdaj pa lahko napaseš svoje oči tu-— kateri gentle-man pa je dandanes brez trench-coata?
Tako si rečemo mi. Gospod Cverlin ne reče nič in se samo tiho smehlja, ko si ogledujemo njegove trench-coäte. V tem je menda posebno mojster, to je njegova specijaliteta.
Ampak smo slišali tudi sicer samo dobro o njegovem ateljeju in sploh, to se mora reči: tu v Mariboru imamo res odlične krojaške mojstre. V Mariboru vidiš dobro oblečeno gospodo. Poznamo ljubljanske gospode, ki si dajo delati v Mariboru.
Seveda je v ateljeju tudi bogata zaloga najfinejšega angleškega in češkega sukna, in dosti že izgotovljene konfekcije v najboljši izdelavi.
Na željo nas povede g. Cverlin tudi gor v svoje delavnice, vidimo tam izurjene pomočnike pridno na delu, in
nas veseli, da imajo ljudje delo in zaslužek. Prikrojevanje pa izvršuje g. Cverlin sami skupno s svojim sinom, izučenim v prvovrstnih ateljejih.
Na vprašanje nami pove g. Cver-hu, da je doma iz Rogaške Slatine, sin kmečkih staršev, in da je že od 1. 1894 etabliran v Mariboru. Poprej je imel svoj atelje na Aleksandrovi cesti, zdaj ga ima tu v lastni hiši.
časi so danes hudi, trdi, zlasti za obrtnika, tuje velike konfekcije konkurirajo ostro, toda solidnost, star renome, ustaljenost v domačem svetu, to se ne da kar tako pohoditi. To si rečemo, ko se razgovarjamo z g. Cverlinom o tem in onem in gledam« na njegovo čokato postavo, ki izraža odpornost in pa tisto mirno samozavest obrtnika, utrjenega v boju in delu.
Tako je življenje: enkrat gor, drugikrat dol, enkrat lažje, drugikrat težje — zdržati moraš. In se ne odmakniti od ravne črte.
In ko pride v atelje mlad gospodič in si da pomieriti obleko in ima take in take želje ... ne reče g. Cverlin nič, toda v njegovem tihem obrazu je zagotovilo: »Naredili bomo dobro! Lahko se zanesete.«
Vozne olajšave
bivanju do konca meseca maja četrt inska vožnja pri povratku na železnici.
NOVI SAD: Sejem plemenske živine 14. do /7. aprila Polovična vožnja od 12. do 19. aprila. Legitimacija Din 20.—. ZAGREB: Kongres Rotary-klubov od 13. do 15. aprila. Polovična vožnja od 11. do 13. aprila za člane.
BEOGRAD: Skupščina vojnih dobrovoljcev 21. in 22. aprila. Polovična vožnja od 17. do 26. aprila za dobrovoljce.
BEOGRAD: Kongres Jugoslovanskega kir-urgičnega društva od 28. aprila do 1.
maja. Četrtinska vožnja za zdravnike državne uradnike, polovična za privatne zdravnike v času od 25. aprila do 5. maja.
BASEL: Vzorčni sejem od 7. do 17. aprila. 25% popusta na železnici. Legitimacija brezplačna.
AVSTRIJA: Po 10-dnevnem bivanju do 30. junija 50% popusta pri povratku iz letovišč.
ROMA: Zgodovinska razstava do 21. aprila. 70% popusta na italijanskih železnicah.
MILANO TORINO: Vzorčni sejem in modna izložba od 7. do 27. aprila. 70% popusta na italijanskih železnicah.
Vse nadaljnje informacije, nabava vizo v. vozovnic in valut pri PUTNIK-u, Maribor. Aleksandrova cesta 35. Tel. int. 2122.
Zahtevajte „RAZGLED“ po vseh javnih lokalih, kavarnah in gostilnah.
Gospod profesor pripelje domov jokajočega fantka: »Mali se je izgubil, pa sem ga pripeljal k nam. Kajti, kjer ima naših dvanajst otrok prostora, bo prostora tudi za tega malčka.«
»Toda, ljubi mož, to je vendar naš Peterček, naš najmlajši!«
*
»No, kako je končala vaša pravda za odškodnino proti lastniku tistega psa, ki vas je vgriznil?«
»Slabo. Njegov advokat je dokazal, da sem jaz ugriznil psa.«
GRAJSKI KINO V MARIBORU
predvaja do vključno torka, 17. aprila 1934 najveselejšo opereto te sezone
„Ne poznam, ali Hubim te!“
v glavnih vlogah WIH» Forst In Magda Schneider.
V sredo, 18. aprila 1934 prične nov spored:
„Manolescu“
ljubavno-avanturni film največjega pustolovca. V gl. vlogah: Svet. Petrovič in Ellen Richter
dela vse to o zmajčku... pa ji niste vi kaj pocencah?« Togotno me je pogledal.
»1 ardon, ekscelenca!« senu se užaljeno postavil. »Kaj takega mi ne pride niti na kraj pameti! Ampak — žalibog _ o tem klepeta vse mesto, ekscelenca!«
»Neumna smola, res!« je mrmral mandarin. »Da se mi je takrat izmuznil zmajček, in so ljudje vse tisto videli... zdaj mi pa svetujte, kaj naj storim?«
»Oprostite, ekscelenca, nimam pojma, za kaj gre.. • kaj hoče ta mali gardni oficir?«
»Kaj hoče? Zmajčka hoče imeti... 0na tam pa ga ne bo hotela dati... uf!«
Obupno ie Pul,a* in se brisal z rokavom po obrazu. Meni pa je kar poskakovalo srce od škodoželjnosti: vendar je bil !udi ta satan enkrat v stiski in zadregi! In jaz sem ga spravil v to, jaz! A s hinavsko uslužnostjo sem dejal:	* * p *
.vlriLa sem, ekscelenca, da ste takrat zmajčka tisti dami posodili samo za eno noč. Zdaj ga .	- ve5 mesecev... in
bo* upala™—Vašemu ukazu’ ekscelenca- si ne
»Nikar ne čenčajte1« ie jezno zarobantil. »Ka.i veste vi, J ta reč.. • Ne bo
ga dH/a! i?pIoh Pa mi "e gre za to, ali ga ona da ali ne, ampak gre mi za to: zakaj hoče ta histerična opiCa irneti zmajčka, kaj namerava z nj,m? Tega mi absolutno ni hotela povedati. Bojim se aa namerava kake senzacije... Naj hudič vznmp *nrnaliste, žurnalistke pa še posebej!«Zame žurnalWe’
„ Besno je začel kleti in divHti nn Pa sem ga skušal pomiriti in sem dei »Dovolite, ekscelenca, Poznam miss Kiki le bolj površno, vendar ve riaših debat v časnikarskem seminarji •je ona zelo konzervativnih nazorov, i 'bJa veliko spoštovanje do religioznih n--. In tako domnevam, — samo do vam, ekscelenca! — da smatra ona zt
ka za nekako relikvijo in da ga namerava prenesti nazaj na kraj njegovega izvora ...«
Mandarin je obstal sredi sobe, me strmo pogledal, in obraz se mu je hipoma razjasnil.
»Tako mislite? To je pa že mogoče! No, potem je pa vse prav.«
Segel je po cigareti in čudno porogljiv usmev je zaplapolal v njegovih potezah. Očitno mu je prišla dobra misel —
Mene pa je zdajci obšla zla slutnja, da sem bleknil nekaj neumnega — in pokvaril vse, kar je bila tako spretno napeljala Kiki
Mandarin mi je pomignil, naj grem.
»Ekscelenca!« sem se priklonil. Gospodje politiki čakajo...«
»Naj gredo k vragu,« je zarenčal. »Recite jim, da imam rešiti nujne državne posle. Naj pridejo drugič. Časa imajo itak Preveč.«
Tako ni bilo spet nič s tisto važno politično konferenco, ki naj bi leta 2111 dovedla do sporazuma med slovenskimi strankami. Pet minut pozneje se je v svojem avtomobilu odpeljal mandarin, — vedel serm da h gospe Eriki.	(Dalje.)
Lepa velika omara
za akte, z mnogimi predali, zelo ugodno naprodaj. Vprašati v upravi »Razgleda«, Aleksandrova 11/1.
PINTER&LENARD, Maribor
veletrgovina z železnino
Nosilci, železo, cement, apno — Vse stavbeno okovje, orodje. — Kuhinjska posoda.
Po najnižjih cenah!	I
Drama v mestnem parku
Večerni mrak. Samcat sedim tam na klopic!. Nikogar več v parku? Glej: mož in žena, že priletna, stopata nekako nervozno in oklevaje po vlažni stezi — potem obstojita. Izgleda, kakor da bo razburjenje, ki se ju očividno loteva, vsak čas planilo na dan. In že vidim padati besede, — dobesedno, vidim jih, ker jih podčrtavajo duševni in telesni gibi, s tako jakostjo bruhajo ven. Ne slišim in ne razumem ničesar; predaleč sem od njiju... in premišljujem, ali bi ne kazalo, da se približam — kdo ve, kakšne namene imata, kdo ve, kakšno nesrečo lahko odvrnem!
Glej, že se je oddaljil mož od žene, pod pazduho tišči bel zavitek, hitro stopi na trato. Razburjeno zakliče žena za njim:
»Ne tam, ne tam!«
Zveni kot rotenje. Mož se vrne, spet se nekaj prerekata, razburjena in skoro brez sape. Zdaj je pa res najbolje, da se podam v bližino. In ko z Igrano ravnodušnostjo stopam mimo njiju — tedaj iztisne mož ves iz sebe:
»Zakaj me ne pustiš?«
»Ker bi tam pod grmovjem ne našli! Daj meni zavitek! Pičo je treba nasuti na bolj odprtem prostoru, da jo ubogi ptički vidijo!«
Pravi žena in že siplje energično in z veliko vnemo tja na golino trate, kar sta prinesla v papirju ...
Nepravilna interpretacija zakona
Neki gospod je bil v denarnih stiskah. Podpisani mu je pripomogel do posojila kot porok. Gospod ni odplačeval dolga niti obresti. Plačal sem jaz.
Z regresno tožbo obsojeni gospod, sedaj uradnik OUZD, je neprostovoljno odplačeval mesečno Din 200.—, tekoči mesec pa mi je nakazal g. blagajnik le Din 100.—
da bodo nadaljnja plačila izostala, ako ne pošljem položnic.
Poslal sem položnice. Sem k sreči ime-jitelj pošt.-ček. računa, sicer bi se po interpretaciji zakona —------— — — — —
Dr. RUPNIK, odvetnik v Šmarju.
Sodnik: Ali ste oženj'eni?
Priča: Ne, gospod sodnik, bulo na čelu sem dobil od nekega pijanega prijatelja.
Humana cvetka
Neki ljubljanski Ust na dolgo in široko, s pravo vervo opisuje vse podrobnosti, kako je bila na dvorišču okrožnega sodišča v Novem mestu izvršena smrtna kazen na morilcu Andreju Maliju. Čitatelja pri tem opisu kar spreletava ledena zona.
Svoje poročilo pa zaključuje list takole:
»Gledalci so bili prepadeni in sa se komaj zavedali, da je že vse pri kraju. Vsi so pa poudarjali human način usmrtitve in silno spretnost izvršilca. Nikdo ni mogel videti vseh kretenj, tako naglo je bil strašen prizor končan.«
Zares humano poročanje!
Mariborske prireditve
Narodno gledališče: V soboto 14. aprila ob 20. uri komedija »Hokuspokus«. Premijera. V nedeljo popoldne ob 15. uri opereta »Štambulska roža«. Zadnjič. Globoko znižane cene.
Ljudska univerza: V ponedeljek 16. aprila ob 20. uri bo predaval publicist g. Božidar Borko iz Ljubljane o idejnih smereh moderne češke literature.
Grajski kino: opereta »Ne poznam, a ljubim te!«
Kino Union: Alpinski velefilm »Osvajalci strmin«.
♦
»Slovensko trgovsko društvo v Mariboru« bo imelo prihodnjo soboto 21. t. m. ob 8. uri zvečer svoj redni občni zbor v restavraciji »Narodnega doma«.
*
Zveza Maistrovih borcev priredi 21. aprila ob 20. url družabni večer v hotelu »Orel« v proslavo 60 letnice častnega in dosmrtnega predsednika Zveze g. diviz. generala v p. Rudolfa Maistra.
Vabljeni so gg. predstavniki oblasti, vsa nacijonnlna društva ter sploh vsi. ki znajo ceniti domoljubno požrtvovalnost g. generala Maistra in njegovih borcev.
*
Zveza Maistrovih borcev sklicuje na 22. april ob 10. uri v zgornjo dvorano hotela »Orel« izreden občni zbor. Dostop imajo samo člani z legitimacijo.
*
Mariborska zimsko-sportna podzveza, Mariborski smučarski klub. Združenje žel. uradnikov in Tujsko-prometna zveza priredijo v soboto 14. t. m. ob 20. uri v hotelu »Orel« poslovilni večer na čast dosedanjemu predsedniku MZSP g. Brunu Parmi ob priliki njegovega odhoda iz Maribora.
Spomini na svetovno vojno
Srečno število 7. — Zver v človeški podobi. — Novoletna smola.
Bojevnik g. Ivan Jemec, gorenjski rojak, zdaj vrtnar v Mariboru (njegovo vrtnarijo smo zadnjič predstavili v »Razgledu«), pripoveduje:
Ne samo pri domačih, ampak tudi pri mnogih drugih polkih in raznih vojaških edinicah so se mučili naši fantje in krvaveli v svetovni vojni na raznih frontah.
V večjih in manjših skupinah so tako-rekoč posojevali naše fante in može raznim drugim polkom, ki so vsled velikih izgub potrebovali in iskali novih moči.
Tako je bila četa 250 mož od domačega ljubljanskega polka v marcu 1915 odposlana k pešpolku št. 55, ki se je rekrutiral iz vojakov poljsko-rusinske narodnosti.
Po kratkem izvežbanju pri kadru so nas uvrstili v maršbataljon, kjer nas je bilo deset mož takozvanih »profesijonistov« dodeljenih k strojnim puškami In smo odrinili na rusko fronto. Po štiridnevni vožnji so nas nekje izvagonirali, in težko natovorjeni, do zob oboroženi, smo nastopili pot, ki je bil pravi križev pot vse do konca vojne.
Marširali smo skozi opustošene vasi in mesta, preko tožno zapuščene pokrajine, dokler nismo po desetih dneh dospeli do svojega polka na fronti. To je bilo tam pri Lublinu. Nas strojničare so tedaj dodelili tretji četi strojnih pušk, in na večer smo odrinili v strelske jarke, kjer smo se pripravili na naskok za naslednji dan.
Napočil je ta dan groze in smrti. Najprej peklenski topniški ogenj — nato smo naskočili, in vnel se je boj na nož, mož proti možu, strašna krvava morija. Veliko tovarišev Slovencev je padlo v tej bitki, od 250 mož nas je ostalo samo še 37. In še ta peščica se je v teku meseca skrčila na 7. To pa je menda srečno število, vsaj mi smo imeli uprav bajno srečo, da smo skoro do konca vojne iz vseh vojnih viher, skozi katere nas je gnala usoda, odnesli zdravo kožo.
Doživel sem veliko, o tem bi lahko napisal debele bukve. A naj navedem tu par dogodkov iz življenja na fronti, ki pričajo, kako malo velja vojak v strelskem jarku.
Stotnik naše čete je stal vedno na tem stališču, da je konj več vreden kakor vojak. Ako izgubi vojake, dobi kmalu nadomestilo, ako pa mu ubijejo konja, ne dobi drugega. Zato smo morali konje, ki so nosili strojne puške, vedno skrbno spraviti v varno zavetje.
Neki Slovenec je bil dobil strel v mezinec, mu ga je tudi odneslo in je prišel na obvezovališče. Kar ga zagleda bataljonski poveljnik in se razsrdi, čemu da je prišel zaradi take malenkosti in če misli na ta način preživeti svetovno vojno. Ako bi vsi za take malenkosti odhajali v bolnice, bi že davnaj zaigrali vojno! je vpil in je potegnil samokres in ustrelil ubogega vojaka kot kakšno zver. Zato smo pa tudi imeli pri naših četah večen strah pred poveljniki, večji strah kot pred sovražniki. Sličen dogodek se je odigral pri Vladimir-
Volinskem, kjer je isti oficir ustrelil našega četovodjo, ker ni zadržal nekaj naših vojakov, ki so šli v sosednje vasi v zaledju, da si poiščejo za večerjo kaj živeža.
fa krvolok je bil tirolski Nemec in se je pisal Böhm. Pozneje mu je na italijanski fronti granata razmesarila noge, in je danes invalid, če še živi.
Na novega leta dan 1916 sem si hotel poiskati kaj za pod zobe in sem imel srečo, da sem na neki njivi še našel nekaj krompirčkov. Za mojo vojaško skodelo jih je bilo, pa sem jih lepo očistil in pristavil k ognju. Kar pride na večer mimo naših šotorov poveljnik in vidi, da kuham krompir. Spraševal ni dosti, od kod je in kdo ga kuha, pač pa je skodelico brcnil z nogo, da so se krompirčki razleteli na vse strani. A sem bil vesel, da se ni zgodilo kaj hujšega. Zato sem imel pa drugo, večjo smolo; isti dan mi je nekdo izmaknil moj komis, in tako sem začel to novo leto bolj s postom. Toda drugi dan — kako veselje! ~	zaželjeno poštno pošiljko
od doma. Bilo je pa tudi tu precej razočaranja: nekdo mi jo je bil že med potjo izpraznil nad polovico, ostalo polovico sem pa moral prav po bratovsko razdeliti med naše podčastnike.
Daj za liter vina, jaz bom dal pa za drugega.
Velja! Drugi predlog sprejmem.
S. S. Van Dine:
V oblasti demonov
f-
Kriminalni roman
(7. nadaljevanje.)
Torek, 9. nov., ob 3. uri 30 min. pop.
Sibylla se je približala trdnih, nekoliko zibajočih se korakov in nas preletela s hladnim, radovednimi pogledom. Bila je velika, vitka in močna, pravzaprav ne lepa, toda interesantna. Imela je zelo izrazit obraz in v njeni drži se je odražala tista ošabnost, ki že meji na aroganco. Lesketajoče, črne lase je imela kratko pristrižene, gladko in tesno nazaj počesane. Nad velikimi, temnimi očmi so se bočile goste, ravne obrvi, nos je imela ozek in lepo oblikovan, okrog velikih, trdih' ust je ležal izraz krutosti. Oblečena je bila v kratek angleški kostum.
Chester ji je predstavil okrožnega sodnika kot svojega starega klubskega znanca in prepustil Markhamu, da ji predstavi Fila in ostale.
»Ali tudi veste, Mister Markham, zakaj vas ima Chet tako rad?« Sibyllin glas je imel čuden kovinski zvok. »Vi ste eden izmed redkih, katere on prekaša pri golfu.« Smehljaje je prisedla k mizi in prekrižala noge. »Rada bi cigareto, Chet.« Njen glas je spremenil prošnjo v ukaz.
Filo je poskočil in ji ponudil cigaretno dozo. »Poskusite enkrat mojo znamko, gospodična,« je ljubeznivo zaprosil. »Ako rečete, da je ne marate, jo še danes zavr-žem.«
»Ne tako naglo, Mister Vanče!« Sibylla je vzela cigareto in mu dovolila, da jo prižge. Potem se je naslonila in prezirljivo premerila Markhama. »To je bil lep teater včeraj ponoči, ne? Mislirm da takega razburjenja naša vrla hiša še ni doživela. In ravno jaz moram imeti to smolo, da vse prespim.« Nakremžila je usta. »Chet me je seveda poklical, ko je bilo že vse pri kraju. Mu je podobno — saj tudi sicer ni posebno ustrežljiv.«
Če bi bila Sibylla drugačen tip — bi se bil nad njenim lahkomiselnim obnašanjem zgrozil. Tako pa sem imel občutek, da imam pred seboj dekle, ki se krčevito brani dati kakšen vpogled v svoje notranje življenje.
Markham pa je bil ves besen radi njenega obnašanja. »Jaz mislim, da je popolnoma razumljivo, da vaš gospod brat tega dogodka ni smatral za kar tako,« jo je ostro zavrnil. »Kruta usmrtitev nemočne ženske in poskus umora mlade deklice — gotovo ne spada pod rubriko .zabava’.«
Sibylla ga je očitujoče pogledala. »Veste, kako govorite, Mister Markham? Prav-tako kakor prednica zaprašenega samostana, v katerem1 sem nekoč bila zaprta dve leti.« Nenadoma se je zresnila. »Zakaj bi se razburjali nad stvarmi, katerih ne moremo več spremeniti? Razen tega — Julija ni nikdar mislila na to, da bi nam napravila življenje malo udobno. Bila je vedno slabe volje, vedno je kritizirala, dobra dejanja v njenem življenju pa kaj lahko seštejemo. Torej je nihče ne bo tako strašno pogrešal. Vsekakor midva — Chet in jaz — ne bova poginila žalosti .nad njenimi odhodom iz familije.«
»In kaj pravite k temu, da so hoteli ustreliti tudi vašo mlajšo sestro?« Markham je le s težavo brzda! svoje ogorčenje.
Sibylla je nagubala čelo. Njene poteze so postale trde. Toda že v naslednjem trenutku je zadobil njen obraz prejšnji ravnodušni izraz. »Ada si bo zopet opomogla, kaj ne?« Čeprav se je trudila, se ji vendar ni posrečilo, da bi zakrila neko trdost v glasu. »Zdaj lahko nekaj časa počiva, in bo negovana in razvajena... Ali naj pretakam potoke solz, ker je to dobro dete tako dobro odrezalo?«
Filo, ki je pazljivo sledil temu besednemu dvoboju, se je vmešal v pogovor. »Dragi Markham, res ne razumem — kaj imajo opraviti čuvstva Miss Greenove s to stvarjo? Njeno obnašanje mogoče res ni popolnoma v skladu z obnašanjem mlade dame, toda prepričan sem, da ima za to svoje vzroke. Opustimo rajši moraliziranje in poskusimo pritegniti Miss Greene na našo stran.«
Sibylla se je smehljala in pohvalno pogledala Fila. Markham je ravnodušno mahnil z roko.
Filo se je mlademu dekletu prikupno nasmehnil. »Moja krivda je, Miss Greene, da smo vas v četvero napadli,« se je opravičeval. »Jaz sem pregovoril Markhama, da se zanima za to stvar, potem ko je vaš gospod brat izrazil svoje pomisleke zoper teorijo o vlomu.«
Sibylla je prikimala. »Chester ima včasih zelo dober nos — ena njegovih redkih vrlin.«
»Vi tudi ne verujete v to teorijo, kaj
ne?«
»Ne verujem, Mister Vanče?« Trdo se je zasmejala. »Pred vami sedi poosebljeno nezaupanje. Sicer ne poznam tatov in nimam pojma, kako se obnašajo, toda to mi pove celo moj razum: tako, kot se je včeraj ponoči pozabaval neznani kavalir, se bržkone ne obnašajo.«
»častna beseda, Miss Greene, navdušen sem,« je izjavil Filo. »Vaše misli na las sličijo mojim.«
»Ali vam je Chet navedel kak vzrok za svojo domnevo?«
»Ne, na žalost ne.« Filo je napravil svetohlinski obraz. »Vaš gospod brat nagiba k metafizični razlagi tega dogodka. Če sem ga prav razumel, se opira njegovo prepričanje na neki notranji prikaz. Vedel je, ampak ni znal razložiti; bil je siguren — toda ni imel dokazov. Kratko — ni bilo tako enostavno slediti njegovim mislim. Saj razumete, Miss Greene, okultni problemi so lajiku težko umljivi.«
»Na to misel res ne bi bila nikoli prišla, da Chester nagiba k spiritizmu,« se je norčevala Sibylla. »Če ga boste bližje spoznali, boste opazili: Chester je na smrt vsakdanji.«
»Drži jezik, Sib,« ji je jezno zapovedal Chester. »Ali nisi ti danes zjutraj skoraj dobila krče, ko sem ti povedal, da policija ne veruje, da bi bil to tat?«
Sibylla ni odgovorila. Molče je pokadila cigareto in vrgla ogorek v peč.
»Sicer pa, Miss Greene« — Filo je pričel v lahkem tonu — »zadeva z revolverjem gospoda Chestra je precej misterijoz-na, ali ne? Brez sledu je izgini! iz predala! Vi se tudi ne veste spomniti, da ste ga kje videli v hiši?«
Sibylline poteze so zopet postale trde. Nekaj časa je molčala, potem pa je, napol smehljaje se, rekla: »Chesterjev revolver je torej izginil? Tega niti nisem vedela.« Njene oči so gledale v prazno, kot da bi bila s svojimi mislimi nekje drugje. »Ne... nisem ga nikjer videla.« Po kratkem1 premoru. »Toda prejšnji teden je še bil na svojem mestu.«
Chester Greene je poskočil. »Kaj si prejšnji teden stikala po moji sobi?« jo je jezno vprašal.
»Kroti svojo jezo. Chet, sicer te zadene kap,« je ravnodušno odgovorilo dekle. »Ne boi se, nisem stikala za ljubavnim! pismi. Ti in zaljubljen...« Ta predstava jo je očividno zelo zabavala. »Ne, Chet, nemogoče! Iskala sem svojo smaragdno iglo, ki si si jo bil izposodil in ne vrnil.«
»Imam jo v klubu,« je zagodrnjal Chester.
»V klubu? Kaj poveš! Potem sem seveda lahko zaman iskala! — Toda tvoj revolver sem videla. Ali si siguren, da ga ni več tam?«
»Ne govori neumnosti!« io je nahrulil. »Vso hišo sem obrnil... tudi tvojo sobo,« je zlobno pripomnil.
»Si lahko mislim! Toda zakaj si pravzaprav priznal, da sploh imaš orožje?« Njen glas se je tresel sarkazma. »Zakaj se po nepotrebnem osumiti?«
Chester se je nemirno premikal po stolu. »Ta gospod,« — zopet je pokazal na
seržanta kot na nekak predmet — »me je vprašal, če imam kak revolver. Odgovoril sem mu: ,Da’. če ne bi bil jaz tega povedal, bi bil to gotovo storil kdo od služinčadi ali od moje drage familije. Zato sem si mislil, da je najbolje, če povem resnico.«
Sibylla se je zaničljivo nasmehnila. »Vidite, gospodje — moj brat je vzor starinske kreposti.« Toda ni bila popolnoma pri stvari. Stvar z revolverjem jo je očividno spravila nekoliko iz ravnotežja.
»Teorija o tatvini vas torej ne prepriča, Miss Greene? Imate mogoče kakšno drugačno razlago?«
Dekle je dvignilo glavo in pogledalo Fila. »Če slučajno ne verujem na tatove, ki streljajo na ženske in brez plena izginejo, to še ne pomeni, da domnevam kaj drugega. Končno jaz nisem policist in sem mislila, da je stvar policije, da izsledi vlomilce. — Vi tudi ne verujete v vlomilca. Mister Vanče, sicer ne bi polagali nobene važnosti na Chesterjev .notranji obraz’. Kaj menite vi v tej stvari?«
»Ljubo dete!«. Filo je dvignil roko. »Če bi imel le malo pojma — gotovo vas nebi nadlegoval z vsiljivimi vprašanji. Do vratu sem zakopan v močvirju nevednosti.«
Filo je malomarno govoril, toda Sibylline oči so ga motrile polne nezaupanja. Kljub temu seje veselo nasmejala in mu prožila roko. »Še eno cigareto, prosim. Mr. Vanče! Bila sem na tem, da postanem resna. In to se pod nobenim pogojem ne sme zgoditi. Prvič je to zelo pusto, drugič pa dobi človek od tega gube. Saj morate vendar priznati, da sem za gube še premlada.«
»Vi boste, kakor Ninon de Duclos, vse življenje Premladi za to,« ie galantno odgovoril Filo in ji prižgal cigareto. »Toda mogoče nam vseeno lahko imenujete koga, — ne da bi pri tem postali resni — ki bi imel kak poseben vzrok spraviti vaši sestri na oni svet.«
»O, kar se^ tega tiče, pridemo vsi, kar nas je tu, v poštev. Mi nismo baš tisto, kar imenujejo idealna familija, Mister Vanče. Greenovi so čuden rod: mi se ne ljubimo, kot bi se to za krščanske sorodnike spodobilo. Nasprotno — vedno smo si v laseh, se prepiramo in kregamo, zdaj za to, zdaj za ono. čudim' se, da se ni pri nas že zdavnaj pripetil umor. če pomislim na to, da smo do leta 1932 obsojeni čepeti tu — seveda nobeden od nas ne bi mogel kje drugje spodobno živeti — ganljiva očetova dediščina, tega ne moremo zanikati.*)
*) Sibylla namigava tu na oporoko starega Tobije Greena. Med drugim ie bil določil, da morajo dediči živeti petindvajset let v rodni hiši, sicer jim ugasne pravica na dediščino.	(Dalje)
Listnica uredništva
Prijateljem »Razgleda« v K. Hvala za izražene simpatije! Na mizi imamo vse polno priznavalnih pisanj, ki pa jih ne objavljamo, ker ne maramo delati za sebe reklame. Je pa nam to vsekakor v moralno zadoščenje in v spodbudo. Zato smo hvaležni za vsako tako pismo. Samo od simpatij pa list ne more živeti, list živi od pla-čujočih naročnikov. V tem' nam pomagajte! Pozdravljeni! — G. dr. V. v Lj. Napačno nas razumete. Mi smo nestrankarsko odnosno nadstrankarsko glasilo in načelno nismo proti nobeni stranki. Mi se samo borimo proti tistemu ekstremnemu, netolerantnemu, sfanatiziranemu in pokvarjenemu strankarstvu, ki se kakor podedovani greh vleče že skozi dve slovenski generaciji, ki je tako zastrupil vse naše javno življenje in ustvaril tako nezdrave razmere. Duha in metode tega strankarstva obsojate tudi Vi, ko pišete: »Treba duhovne obnove in preorien-tacije na podlagi visoke politične morale ...« Evo, v tem smo si edini! To je ravno tisto, za kar se bori »Razgled«. — Nacionalist. V »Razgledu« od 30. decembra 1933 je v »Ljubljanskem pismu« zapisal Aemonus: »... ljudska duša trpi v sedanjem stanju, to slabi narodove odporne sile, tu je velika nevarnost! Nujno treba podvigniti duha in moralo naroda... Kaka radost bi zavladala po vsej deželi, ko bi se naenkrat preokre-nilo sedanje stanje iz tega mrtvila, v katerem vsi otopevamo, s kakim novimi veseljem bi šlo vse na delo, kako bi se razgibali duhovi, kako razmahnile vse tvorne sile! ... Ljudstvo danes v svoji stiski vpije po rešitvi, kliče vodnika, moža z močno roko. Italijani imajo svojega Mussolinija, Nemci svojega Hitlerja, mi imamo pa svojega kralja! Ves naš narod stoji danes ko en mož za svojim kraljem.« — Upamo, da Vam je vse to jasno in da ste tudi Vi enakih misli. — Demokratsko omizje v C. V pokretu borcev vidimo mi v zamisli in cilju zdrav in koristen, pa v sedanjem času tudi potreben pokret. Mobilizirati in povezati vse pozitivne duhovne sile naroda, to
je veliko nacionalno in državotvorno delo! Zato s tem pokretom toplo simpatiziramo. Vi slutite za temi pokretom neke strankarske politične struje? Svetujemo Vam: Pišite uredništvu »Preloma«, pa Vam bo gotovo dalo zadevno pojasnilo. — Patriot. Vi mislite vseskoz pošteno in Vaš namen je dober, toda dopisa zaenkrat ne moremo priobčiti. Prvič bi tega ne dopustila
časopisja, drugič pa momentano tudi ne izgleda baš umestno. Počakajmo še malo. Saj je g. Uzunovič napovedal nekaj energičnih ukrepov. Zakaj bi mu ne zaupali? V ostalem Vas spominjamo na tisto, kar je zapisal naš Aemonus v Ljubljanskem pismu (»Razgled« od 6. januarja 1934) ob priliki petletnice šestojanuarskega akta, osvetljujoč razmere, ki so prisilile našega kralja do tega odločnega koraka:------------------------
-----— — — —--------------— O tem, malo
razmišljajte in o časih, ki so zdaj že za nami, hvala Bogu! — Gospa A. D. v M. Veseli Vas kot zavedno narodnjakinjo, da se je z »Razgledom« pomnožilo slovensko časopisje v Mariboru, pa se čudite, zakaj nam od neke strani nasprotujejo, ko vendar nimajo za to nobenega vzroka, in bi to že zaradi slovenske skupnosti ne smelo biti. Draga prijateljica! Nad »slovensko skupnostjo« bi se človek najraje razjokal (Nemci se tej slovenski skupnosti lahko smejalo), kar pa tisto »neko stran« zadeva, je naše mnenje to, da morajo tam' že imeti kak vzrok za nasprotovanje. Zakaj brez vzroka nasprotuje samo takozvana »moral insani-ty«. Iskreno Vas pozdravljamo, in ostanite nam naklonjeni!
»Da nimam svojega psa, bi že zdavnaj umrl od gladu.«
»Kako to?«
»Ker sem ga že petkrat prodal, pa je vsakikrat že drugi dan pritekel nazaj.«
Križaljka
Vodoravno: L dobre volje. 3. rastlina stročnica. 6. začimba. 7. število. 9. prebivalec Južne Afrike. 11. kontinent. 12. gnjat. 13. reka v Bosni. 15. muzikalna drama. 18-športna priprava. 19. če. 21. grška črka. 22. gora pri Beogradu. 24. delno plačilo. 25. lepilo. 26. drevo. 28. zvečer. 30. glas. 32. osebni zaimek (dvojina). 34. vrana. 37. kurir (množina). 38. jezero na Finskerm 40. okoli. 42. afriški ptič. 43. balkanska mera. 44. japonski državnik. 45. puščavski vihar. 46. naglo.
Navpično:	1. prevozno sredst^°J.1on
prerok. 4. morski breg. 5. svetloba. 6. slap na Gorenjskem. 8. telesne poškodoe. i . ekvator. 13. nada (množina). 14. merilec časa. 15. reka v Rusiji (pritok Volge). 16. če. 17. zapreka. 18. prijeten občutek. 20. mesna jed. 21. plitva posoda. 23. mlečni izdelek. 26. mrzel. 27. struja. 28. število. 29. modra barva. 31. osebni zaimek (množina) 32. kot. ,18. vodoravno. 33. hlev. 35. pre-
Vrtnarstvo J. JEMEC
Maribor, Razlagova 11
nudi vse vrste zelenjadnih in cvetličnih sadik. Vrtnice novejših vrst v krasnih barvah. Naročila se izvšujejo točno in takoj
Stanovanje
sobo in kuhinjo Išče mirna stranka (2 osebi) s 1. majem. Naslov v upravi .Razgleda’.
Opremljeno sobo
oddam s 15. aprilom solidni osebi. Slovenska ulica 10.
pozor!	Pozor!
Stavbeniki, hišni posestniki, tovarnarji, obrtniki ter vsi. ki nameravate zidati ali preurediti svoja poslopja, obrate, delavnice in posestva, oglejte si mojo
bogato.prebrano zalogo
vsakovrstnega rabljenega železja, strojev, orodja, cevi, stebrov za verande in balkone, traverz, kakor tudi kovnega in pločevinastega železja, jermenic, transmisij, zobčastih koles itd.
Opozarjam tudi lastnike avtomobilov, da imam veliko Izbiro nadomestnih delov, pribora itd. v zelo dobrem stanju. Priporoča se
Justin GustinCIC, jttaribor
Tattenbachova 14 — telefon 21-30
Hranilnica Dravske banovine Maribor
Centralni Maribor v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice Podružnica: Celje nasproti pošte, prej Južnoštajerska hranilnica
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso davčno močjo. — Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
vozno sredstvo. 36. sel. 39. del obraza. 41. moško ime. 43. upor.
Rešitev križaljke v št. 12.
Vodoravno: L zveza. 4. lahek. 7. angel. 8. sli. 9. pik. 11. Uri. 13. car. 14. ime. 16. Norma. 18. Arsen. 20. marka. 23. obraz. 26. Eva. 27. sol. 28 Era. 29. krt. 31. tek. 33. orkan. 34. Rumba. 35. radič.
Navpično: L Zemun. 2. zal. 3. Anica. 4. lepra. 5. Ali. 6. kamen. 8. sir. 10. kis. 12. rokav. 15. mesar. 17. mak. 19. Rab. 20. meter. 21. rak. 22. astra. 23. oltar. 24. rek. 25. zanič. 30. rob. 32. število.
Trgovski dom, Mor, kleksondrovo 25
Veletrgovina
KOjet^Manl»®!
Glavni trg štev. 23
telefon interurban štev. 2,73 in 2970
Zaloga vsega špecer'js^eSa in kolonijalnoga blaga'
Lastna pražarna za kavo.
Zaloga avto-pnevma^k znamke Pireli.
Monopolska zaloga soli itd. itd.
DOBRNA
Za srčne, živčne in ženske bolezni, počitka potrebne!
Do 30. junija in od 1. septembra do 30. oktobra 20 dnevno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1200 (oziroma Din 1380). (Avto, soba, hrana, kopeli, zdravnik, taksa in davki). Prospekti na zahtevo

Izdaja konzorcij »Razgleda«, predstavnik in urednik Josip Fr. Knailič v Mariboru: tiska Ljudska tiskarna d. d., predstavnik Josip Ošlak v Ma.iboru.