Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2020/48 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU l.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra V4-1621 Naslov Možnosti uporabe ostankov proizvodnje v oljkarstvu Vodja 10375 Bojan Butinar Naziv težišča v okviru CRP 3.2.2 Ostanki proizvodnje v oljkarstvu - možnosti za njihovo uporabo Obseg efektivnih ur raziskovalnega dela 655 Cenovna kategorija E Obdobje trajanja 10.2016 - 09.2019 Nosilna raziskovalna organizacija 1510 Znanstveno-raziskovalno središče Koper Raziskovalne organizacije -soizvajalke 481 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 4 BIOTEHNIKA 4.03 Rastlinska produkcija in predelava 4.03.03 Voda, kmetijski prostor, okolje Družbeno-ekonomski cilj 08. Kmetijstvo Raziskovalno področje po šifrantu FORD 4 Kmetijske vede in veterina 4.01 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 2.Sofinancerji Sofinancerji 1. Naziv Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Naslov Dunajska 22, 1000 Ljubljana B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO_ V Sloveniji je zasajeno 2000 ha oljčnikov, v register kmetijskih gospodarstev je vpisano 2000 oljkarjev in registriranih je 39 oljarn. Poleg večanja površin, števila registriranih pridelovalcev in predelovalcev se je v zadnjih letih močno spremenila tehnologija predelave in s tem tudi količina in sestava ostankov predelave. Slovenski oljkarji in oljarji se srečujejo z velikimi problemi nadaljnje uporabe ostankov proizvodnje. Slovenska zakonodaja uvršča ostanke pri predelavi oljk med odpadke. V oljkarstvu so prisotni naslednji ostanki pridelave in predelave oljk: tropine z različno vsebnostjo vlage, oljčni listi in rastlinska voda ter pri nekaterih tehnologijah tudi posebej izločene koščice iz tropin. Nove sodobne tehnologije temeljijo na zmanjšanju uporabe dodatne vode z uporabo dvo-faznih dekanterjev, pri čemer dobimo iz oljarn dva produkta olje in vlažne tropine. Po ocenah naj bi že polovica slovenske proizvodnje oljčnega olja uporabljala novo tehnologijo, zato je potrebno proučiti nove možnosti za koristno uporabo ostankov predelave v oljkarstvu. V okviru projekta bomo pripravili strokovne podlage in priporočila, s katerimi bi predpisali koristno uporabo ostankov in sonaravno ravnanje z ostanki predelave oljk z upoštevanjem novih tehnologij, povečane količine ostankov, okoljskih zahtev in novih znanstvenih spoznanj na tem področju. Prav tako bomo proučili uporabo tropin in vegetacijske vode na kmetijskih zemljiščih ter izdelali smernice za kompostiranje. Oljčni listi in tropine nimajo velike hranilne in krmne vrednosti, a so za živali lahko vseeno koristen vir energije in hranil. Tako listi kot tropine vsebujejo tudi antinutritivne snovi. Antioksidativna učinkovitost oljk je v in vitro modelih relativno dobro raziskana. Njihovo delovanje in vivo ter vplivi na kakovost živalskih proizvodov je slabše raziskano. Določili bomo kemijsko sestavo in hranilno vrednost oljčnih listov in tropin iz slovenskih oljčnih nasadov, pri čemer bomo upoštevali najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na variabilnost sestave in hranilne vrednosti. Izvedli bomo in vitro raziskave prehranske vrednosti listov in tropin za prežvekovalce ter meritve prebavljivosti oz. presnovljivosti energije in hranil pri prašičih in perutnini. Ocenili bomo možnosti uporabe listov in tropin za siliranje. Izdelali bomo praktična priporočila za vključevanje oljčnih listov in tropin v obroke za živali. Proučevali bomo možnost izkoriščanja oljčnih listov v prehranske namene. Ekstrakte iz oljčnih listov bomo poskušali stabilizirati (kapsulirati) tudi z namenom uporabe v farmacevtski industriji. Na podlagi raziskav bodo pripravljene celovite smernice za uporabo ostankov proizvodnje v oljkarstvu kot izboljševalca tal ali komposta in uporabe v živalski in prehrambni industriji. ANG_ In Slovenia there are 2000 hectares dedicated to the cultivation of olives, in the register of agricultural holdings there are 2000 olive producers and there are 39 registered olive mills. In recent years, a big increase of the area covered by the olive orchards and number of registered olive growers and millers has occurred. The processing technology has changed dramatically as well, and all these facts have a strong impact on the quantity and composition of the by-products of processing. In olive cultivation and processing, there are several by-products: olive pomace with different moisture content, olive leaves and vegetation water and in some technologies subsequently separated olive stones. New modern technologies are based on reducing the use of additional water with the use of two-phase decanters, yielding the two products from the mills: oil and wet olive pomace. Half of Slovenian olive oil production already utilizes new technology; therefore, it is of utmost importance to explore new opportunities for the utilization of by-products from the processing of olive growing. The project will prepare necessary background and recommendations, which will prescribe the utilization and the sustainable management of by-products from processing of olives. At the same time, we will examine the use of olive pomace composting and elaborate guidelines. Olive leaves and olive pomace do not have a high nutritional and feed value, but they can still be useful sources of energy and nutrients for the animals. Both the leaves and olive pomace contain anti-nutritive substances. Antioxidative effectiveness of olives in vitro models are well studied. Their activity in vivo and impacts on the quality of animal products is less studied. For the effective use of olive leaves and olive pomace, we must first know their nutritional value and limitations on the inclusion in the diet. In Slovenia, such data is nonexistent without any experience. We will determine the chemical composition and nutritional value of olive leaves and olive pomace from Slovenian olive groves. We will carry out an in vitro study of the nutritional value of the leaves and olive pomace for ruminants and carry out the measurements of digestibility and metabolic processes of energy and nutrients for pigs and poultry. We will evaluate the possibility of using leaves and olive pomace for silage. We will produce practical recommendations for the inclusion of olive leaves and olive pomace in the diet of animals and the possibility of using olive leaves in nutritional purposes. We will try to stabilize (encapsulation) extracts from olive leaves. Based on the research conducted in the project guidelines will be prepared which will put forward recommendations for the use of production by-products in olive growing as a soil improver or compost as well as the possibility of use in animal and food industry. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela oz. ciljev raziskovalnega projekta2 Delo v okviru projekta je potekalo po petih delovnih sklopih, cilji projekta so bili doseženi in so v grobem predstavljeni v nadaljevanju, bolj podrobno pa v prejšnjih poročilih in v končnem poročilu ter na spletni strani prijavitelja projekta. DS1: Popis stanja in priprava priporočil za koristno uporabo ostankov proizvodnje v oljkarstvu DS.1.1: Pregled in sinteza do sedaj znanih podatkov in raziskav s področja Pregledali in opisali smo vrste ostankov pri predelavi oljčnega olja, ki jih je v luči krožnega gospodarstva možno ponovno uporabiti. DS.1.2: Popis stanja ostankov v slovenskem oljkarstvu V Sloveniji smo leta 2005 imeli skupno 31 oljarn od tega je bilo 20 takih, ki še niso bile registrirane v registru obratov, ki ga vodi Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Danes je v register obratov vpisanih 39 oljarn, ocenjujemo pa, da jih je v slovenskem prostoru veliko več. V okviru projekta CRP V4-1621 je bilo popisanih 27 oljarn. Ugotovljeno je bilo, da se v Sloveniji za predelavo oljk pretežno uporablja tehnologija kontinuirane predelave z uporabo 2-faznih dekanterjev (81%). V Sloveniji imamo po podatkih iz dejanske rabe (2019) 2.356 ha oljčnikov v katerih se pridela od 1.944 do 6.649 ton oljk. Pridelana količina oljk močno niha med posameznim leti, kar vpliva tudi na količino ostankov proizvodnje oljk. Ocenjena količina dobre letine je 1.000 t olja in cca 7.000 ton oljk. DS.1.3: Spremljanje uporabe tropin in rastlinske vode na kmetijskih zemljiščih V okviru projekta CRP V4-1621 so bile ugotovljene značilnosti oljčnih tropin pri različnih tehnologijah predelave oljk. Značilnosti oljčnih tropin smo spremljali v letu 2016 in 2017. Skupno je bilo odvzeto 24 vzorcev (4 vzorci - preša; 8 vzorcev - 3-fazni dekanter; 14 vzorcev - 2-fazni dekanter). Oljčne tropine pridobljene v sistemu predelave z 2-faznim dekanterjem imajo v primerjavi z oljčnimi tropinami iz sistema predelave s prešami (tradicionalni sistem) in 3-faznim dekanterjem drugačne značilnosti. Poleg tega je v oljčnih tropinah v primerjavi z ostalimi gnojili zelo malo dušika. V okviru projekta CRP V4-1621 je bilo ugotovljeno, da v oljčnih tropinah iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem med fenolnimi spojinami prevladujeta hidroksitirozol (148 - 8505 mg/kg) in verbaskozid . Oljčne tropine Slovenske Istre se v primerjavi z oljčnimi tropinami drugih raziskav razlikujejo po višji vsebnosti verbaskozida. V okviru raziskave CRP V4-1621 smo preverili tudi vsebnost fenolnih spojin v tleh po aplikaciji oljčnih tropin iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem na kmetijsko zemljišče. Upoštevaje izsledke, da se kemijska in mikrobiološka sestava tal v največji meri spremenita v prvem tednu po nanosu sredstev za izboljšavo tal, so bile fenolne spojine v tleh določene teden dni po aplikaciji oljčnih tropin. Tla z dodanimi oljčnimi tropinami se uvrščajo v rjava evtrična tla za katere je značilna velika nasičenost z bazičnimi kationi (K+, Ca2+ in Mg2+). Na podlagi rezultatov je bilo ugotovljeno, da uporaba oljčnih tropin iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem vpliva na značilnosti tal. Pridobljeni rezultati so skladni z rezultati predhodne raziskave, ki je pokazala, da aplikacija oljčnih tropin iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem na kmetijskih površinah poveča vsebnost organske snovi in tako ugodno vpliva na strukturo tal ter izboljša sposobnost za zadrževanje vode v njih. Razlik v vsebnosti skupnega dušika v tleh gnojenih z mineralnim gnojilom in v tleh, gnojenih z mineralnim gnojilom in oljčnimi tropinami iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem nismo zaznali. Pomembne razlike med tlemi, gnojenimi z mineralnim gnojilom in tlemi, gnojenimi z mineralnim gnojilom in oljčnimi tropinami iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem, so se pokazale pri primerjavi vsebnosti kalija (kot K2O5). DS2 Prehranska vrednost in krmljenje živali DS2.1 Pregled in sinteza do sedaj znanih podatkov in raziskav Če želimo oljčne liste in tropine uporabljati kot krmila v živalski proizvodnji, moramo natančno poznati njihovo kemijsko sestavo, prehransko vrednost in njihov vpliv na izkoristljivost drugih hranil pri različnih živalskih vrstah Tako listi kot tropine vsebujejo tudi antinutritivne snovi (lignin, tanini, baker, polifenoli), zato jih lahko dodajamo v krmne obroke le v omejenih količinah. Najbolj raziskana je njihova uporaba v prehrani prežvekovalcev, kot vir vlaknine se uporabljajo v prehrani kuncev. Medtem ko višja vsebnost maščob v oljčnih tropinah omejuje njihovo vključevanje v krmne obroke prežvekovalcev, jih lahko kot vir energije izkoristimo v prehrani prašičev in piščancev. DS2.2 Analiza in meritve hranilne vrednosti oljčnih listov in tropin Analiza osnovnih parametrov hranilne vrednosti: Zbiranje vzorcev in kemijske analize glavnih karakteristik oljčnih tropin glede na prehransko vrednost za krmljenje živali so potekale v letih 2016 in 2017, skupaj smo zbrali in analizirali 39 vzorcev tropin iz različnih sistemov predelave oljk. Določili smo osnovno sestavo: suha snov, surove beljakovine, surove maščobe, surovi pepel, surova vlaknina, v nevtralnem detergentu netopna vlaknina, v kislem detergentu netopna vlaknina, vsebnosti izbranih mineralov z atomsko absorpcijsko spektrometrijo (AAS) in bruto energijo z uporabo kalorimetrije. Meritve prebavljivosti oz. presnovljivosti energije in hranil pri prašičih in perutnini: V okviru projekta smo izvedli bilančna poskusa na pitovnih piščancih (N = 36) in pujskih (N = 24), ki smo jih individualno vhlevili v ustrezne metabolne kletke, ki omogočajo spremljanje zauživanja krme in zbiranje izločkov pri piščancih in ločeno zbiranje blata in urina pri prašičih. DS2.3 In vitro raziskave prehranske vrednosti za prežvekovalce In vitro navidezno in pravo razgradljivost suhe snovi (ivNRSS in ivPRSS) smo določili na osnovi odvzetega vampovega soka po obroku z dodatkom oljčnih listov ali tropin oz. obroki, v katerih je bil del obroka nadomeščen z oljčnimi listi in tropinami). Dodatek oljčnih listov in tropin v količinah od 25 do 100 g na žival na dan nima nobenega vpliva na razgradljivost in prebavljivost suhe snovi in razgradljivost NDV. Iz rezultatov lahko ugotovimo, da dodatek 25, 50 in 100 g oljčnih listov in tropin v obrok za govedo, telesne mase 650 kg, nima nobenega vpliva na ocenjene in izračunane kazalnike fermentacije v predželodcih prežvekovalcev. SD2.4 Ocena možnosti uporabe oljčnih listov in tropin za siliranje Oljčni listi in tropine kot silirni dodatki - travna silaža, pripravljena z dodatkom oljčnih listov in tropin Dodatek tropin poveča vsebnost surove maščobe v silažah. Z uporabo oljčnih tropin se močno poveča vsebnost oleinske kisline, medtem ko se vsebnost linolenske kisline nekoliko zmanjša, zaradi česar se nekoliko razširi razmerje med n-6 in n-3 maščobnimi kislinami. Drugih večjih vplivov dodatka oljčnih listov in tropin na kakovost travne silaže nista imela. Za postavitev priporočil o uporabi oljčnih listov in tropin kot silirnih dodatkov bi morali opraviti še dodatne raziskave o vplivih teh dveh dodatkov na vsebnost mlečne kisline. Do trdnejših ugotovitev bi prišli tudi tako, da bi siliranje ponovili in bodisi potrdili ali ovrgli dobljene rezultate. Vendar pa naši rezultati nakazujejo, da bi bili oljčni listi in tropine primerni za uporabo pri siliranju v omenjenih količinah. Primerni bi bili predvsem, če bi želeli zmanjšati oksidacijo maščobnih kislin oz. če bi želeli preprečiti klostridijsko kvarjenje silaž. DS3 Priprava ekstraktov bogatih s fenolnimi spojinami za pripravo prehranskih dopolnil DS3.1 Pregled in sinteza dosedanjih znanih podatkov in raziskav Na svetovnem trgu se tržijo prehranska dopolnila iz ekstraktov oljčnih listov, ki pa se razlikujejo v vsebnosti ključne fenolne spojine, olevropeina, ter dodanih drugih učinkovin v prehranskem dopolnilu. Uporaba ekstrakta oljčnih listov v živilih pa je še vedno na raziskovalnem nivoju. Največ raziskav vključuje razvoj inovativnih filmov z vsebnostjo ekstraktov oljčnih listov za pakiranje živil, metode za kapsulacijo ekstrakta oljčnih listov z namenom vključevanja kapsuliranega ekstrakta za daljšo obstojnost živila, večjo oksidativno stabilnostjo. DS3.2 Priprava in analiza etanolnih ekstraktov oljčnih listov in tropin Vsebnost fenolnih spojin v ekstraktih iz nerazmaščenih tropin se ni bistveno razlikovala med letniki 2015 in 2016 in je dosegla vrednost okoli 70 pg GA/mL. Vsebnost fenolnih spojin v ekstraktih iz razmaščenih tropin pa se je med letnikoma bistveno razlikovala in je bila za letnik 2016 okoli 230 pg GA/mL večja od letnika 2015. Čas ekstrakcije v UZ kopeli ni bistveno vplival na učinkovitost ekstrakcije fenolnih snovi. Antioksidativni potencial je bil v ekstraktih iz razmaščenih tropin večji v primerjavi z ekstrakti iz nerazmaščenih tropin. Čas ekstrakcije v UZ kopeli ni bistveno vplival na učinkovitost ekstrakcije fenolnih snovi. DS3.3 Kapsulacija s proliposomi in karakterizacija Glede na rezultate lahko sklepamo, da ima liposomski ovoj zaščitno vlogo pri preprečevanju hidrolize oz. zavira hidrolizo kapsuliranega olevropeina pri nizkih pH vrednostih, ki so pomembne pri metabolizmu človeka. Iz tega lahko zaključimo, da bi bila proliposomska formulacija z ekstraktom oljčnih listov zadosti stabilna v želodčnem soku. DS3.4 Priprava alginatnih/hitozanskih kapsul in karakterizacija iz ekstrakta oljčnih listov Kapsulacija čistega olevropeina ali ekstrakta iz oljčnih listov zgolj v alginatne/hitozanske kapsule ni primerna, ker je učinkovitost kapsulacije zelo nizka, nestabilna in tako tudi neekonomična. DS3.5 Priprava ekstrakta za uporabo v živilskih izdelkih z metodo sušenja z razprševanjem Za namen priprave izdelkov z dodano vrednostjo smo izbrali tekoče jogurte z razponom vsebnosti maščob od 1,3% do 6,0%. Za dodano vrednost smo izbrali dodatek v obliki zmletih oljčnih listov iz Slovenske Istre, ki smo jih zbirali tekom projekta v letih 2015-2016. Dodani zmleti oljčni listi najbolj vplivajo na okus jogurta. Okus je nekoliko grenak, vendar nemoteč ali pa se zakrije ob dodatku v 0,5 % oljčnih listov, pri dodatku 1 % je grenak priokus bolj intenziven, vendar pri nekaterih jogurtih še sprejemljiv, pri 3 % dodatku oljčnih listov pa je grenak priokus zelo moteč, prevladujoč, predvsem je prevladal v izdelkih z višjo vsebnostjo maščob (3,2 do 6,0%), zato so bili ti izdelki tudi ocenjeni z najnižjo možno oceno. Iz rezultatov kapsuliranja ekstrakta oljčnih listov z metodo sušenja z razprševanjem lahko sklepamo, da je slabša učinkovitost kapsulacije olevropeina pri danih pogojih in nekoliko slabša stabilnost v primerjavi s kapsulacijo v proliposome. Za pripravo z večjimi kapacitetami pa bi priporočili uporabo bolj robustnega instrumenta. DS3.6 Testiranje stabilnosti ekstraktov v prehranskem dopolnilu Iz rezultatov lahko sklepamo, da prehransko dopolnilo v obliki tabletk pripravljenih samo iz zmletih listov ter brez dodanega maltodekstrina, ni primerno, ker se razpoložljivost vode v obdobju treh mesecev poveča. To pa pomeni, da je večja možnost za okužbo z mikroorganizmi. Bolj primerna je priprava prehranskega dopolnila v obliki tabletke z mešanico maltodekstrina in zmletih oljčnih listov, katerih se razpoložljivost vode s časom zmanjša in s tem tudi manjša možnost okužbe z mikroorganizmi. DS 4 Izdelava smernic za trajnostno uporabo ostankov proizvodnje v oljkarstvu Izdelali smo smernice in jih objavili DS 5 Komunikacija in diseminacija Potekali sta tako na nivoju predstavitev znotraj delovne skupine kot tudi pri sestankih z oljarji in ostalimi deležniki ter širši strokovni in laični javnosti. 5.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Delo na raziskovalnem projektu je bilo opravljeno v skladu s predvidevanji, raziskovalni cilji, predstavljeni v posameznih sklopih pa so bili realizirani. V okviru projekta je bila izdana brošura SMERNICE ZA TRAJNOSTNO UPORABO OSTANKOV PROIZVODNJE V OLJKARSTVU (https://www.zrs-kp.si/wp-content/uploads/2020/04/Smernice-za-trajnostno-uporabo-ostankov spletna-izdaja.pdf). 6.Spremembe programa dela raziskovalnega projekta oziroma spremembe sestave projektne skupine4 Ni bilo sprememb. 7.Najpomembnejši dosežki projektne skupine na raziskovalnem področju5 Dosežek 1. COBISS ID 2528467 Vir: COBISS.SI Naslov SLO V smeri usklajenega in standardiziranega protokola za določanje skupne vsebnosti hidroksitirozola in tirozola v deviškem oljčnem olju (VOO) Dosežek ANG Toward a harmonized and standardized protocol for the determination of total hydroxytyrosol and tyrosol content in virgin olive oil (VOO) Opis SLO Opis raziskovalnega in eksperimentalnega protokola za usklajeno določitev vsebnosti hidroksitirozola in tirozola. ANG Description of research and experimental protocol for harmonized determination of total hydroxytyrosol and tyrosol content. Objavljeno v Wiley InterScience; European Journal of Lipid Science and Technology; 2018; Vol. 120, iss. 11; str. 1-10; Impact Factor: 1.852;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 2.204; Avtorji / Authors: Nenadis Nikolaos, Mastralexi Aspasia, Tsimidou M. Z., Vichi Stefania, Quintanilla-Casas Beatriz, Donarski James, Bailey-Horne Victoria, Butinar Bojan, Bučar-Miklavčič Milena, Garda Gonzalez Diego-Luis, Toschi Tullia Gallina Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 4893560 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Povečan izkoristek olevropeina iz oljčnih listov z ultrazvočno ekstrakcijo ANG Enhanced yield of oleuropein from olive leaves using ultrasound-assisted extraction Opis SLO Opisani so izboljšani načini ekstrakcije olevropeina iz oljčnih listov. ANG The ultrasound assisted extraction procedure for oleuropein from olive leaves is described. Objavljeno v J. Wiley & Sons; Food science & nutrition; 2018; Vol. 6; str. 1128-1137; Impact Factor: 1.747;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 2.204; WoS: JY; Avtorji / Authors: Cifa Domenico, Skrt Mihaela, Pittia Paola, Di Mattia Carla, Poklar Ulrih Nataša Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 4152968 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Sestava oljčnih tropin iz slovenskih oljčnikov in vpliv oljčnih listov in tropin na proizvodne lastnosti pitovnih piščancev ANG Olive pomace from Slovenian orchards composition and olive leaves influence andpomace upon production capabilities of broiler chicken Opis SLO Prikazan je vpliv uporabe dodatka oljčnih tropin in oljčnih listov pri krmi pitovnih piščancev. ANG The effect of the use of the addition of olive pomace and olive leaves in the feed of broilers has been shown. Objavljeno v Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod; Zbornik predavanj; 2018; Str. 103-110; Avtorji / Authors: Levart Alenka, Salobir Janez, Leskovec Jakob, Podgornik Maja, Bučar-Miklavčič Milena, Butinar Bojan, Rezar Vida Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 4. COBISS ID 4153224 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Stranski proizvodi oljkarstva kot krmila in krmni dodatki v prehrani prašičev ANG Olive by - products such as animal feed and animal feed additives in pig nutrition Opis SLO Prikazan je vpliv uporabe dodatka oljčnih tropin in oljčnih listov pri krmi pujskov ANG The effect of the use of the addition of olive pomace and olive leaves in the feed of pigs has been shown. Objavljeno v Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod; Zbornik predavanj; 2018; Str. 97-101; Avtorji / Authors: Leskovec Jakob, Dosežek Rezar Vida, Salobir Janez, Levart Alenka Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 8.Najpomembnejši dosežek projektne skupine na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti6 Dosežek 1. COBISS ID 304820736 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Možnosti uporabe ostankov proizvodnje v oljkarstvu ANG Utilization of olive growing by-products Opis SLO V zadnjih letih smo priča večanju površin zasajenimi z oljkami, hkrati pa se je močno spremenila tudi tehnologija predelave in s tem tudi količina in sestava ostankov predelave oljk. Slovenski oljkarji in oljarji se srečujejo z velikimi problemi nadaljnje uporabe ostankov proizvodnje, saj se ti po trenutno veljavni zakonodaji uvrščajo med odpadke. Za možno nadaljnjo uporabo ostankov proizvodnje oljk so bile izdelane strokovne podlage, ki so predstavljene v poročilu in bodo osnova za zakonske predpise in nadaljnjo strategijo uporabe oljčnih tropin. ANG In recent years, we have witnessed an increase in areas planted with olives, and at the same time the technology of processing has changed significantly, and with it the amount and composition of olive growing byproducts. Slovenian olive growers and olive processing units managers face major problems in the further use of by-products, as they are classified as waste according to the current legislation. Expert bases have been prepared for the possible further use of olive production byproducts, which are presented in the report and will be the basis for legal regulations and a further strategy for the use of olive pomace. Šifra D.08 Upravljanje in razvoj raziskovalnega dela Objavljeno v Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Annales ZRS; 2019; 1 spletni vir (1 datoteka PDF (42 str.)); Avtorji / Authors: Podgornik Maja, Bučar-Miklavčič Milena, Levart Alenka, Salobir Janez, Rezar Vida, Poklar Ulrih Nataša, Skrt Mihaela, Butinar Bojan Tipologija 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav 2. COBISS ID 304821504 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Smernice za trajnostno uporabo ostankov proizvodnje v oljkarstvu ANG Guidelines for the sustainable use of olive growing by-products Opis SLO Slovenija je krožno gospodarstvo umestila med nacionalne strateške razvojne in gospodarske prioritete. Krožno gospodarstvo, ki je usmerjeno v ponovno uporabo obstoječih materialov in izdelkov, je priložnost tudi za ostanke iz proizvodnje oljk. Ostanki iz proizvodnje oljk se po trenutni slovenski zakonodaji uvrščajo med odpadke, vendar so rezultati številnih raziskav pokazali, da je te mogoče ovrednotiti in ponovno uporabiti. V smernicah je predstavljena možna uporaba oljčnih tropin kot sredstvo za izboljšanje tal, za krmljenje živali ter pripravo ekstraktov, bogatih s fenolnimi spojinami, za pripravo prehranskih dopolnil. ANG Slovenia has placed the circular economy among its national strategic development and economic priorities. The circular economy, which focuses on the reuse of existing materials and products, is also an opportunity for by-products from olive production. By-products from olive production are classified as waste under current Slovenian legislation, but the results of numerous studies have shown that these can be evaluated and reused. The guidelines present the possible use of olive pomace as a soil improver, for animal feed and for the preparation of extracts rich in Dosežek phenolic compounds for the preparation of food supplements. Šifra F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Objavljeno v Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Annales ZRS; 2019; 1 spletni vir (1 datoteka PDF (10 str.)); Avtorji / Authors: Podgornik Maja, Bučar-Miklavčič Milena, Levart Alenka, Salobir Janez, Rezar Vida, Poklar Ulrih Nataša, Skrt Mihaela, Butinar Bojan Tipologija 2.06 Slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid 3. COBISS ID 4236168 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Uporaba oljčnih ostankov proizvodnje v prehrani neprežvekovalcev ANG Utilization of olive by-products in non-ruminant nutrition Opis SLO Opisane so različne vrste oljčnih ostankov proizvodnje v prehrani neprežvekovalcev ANG Various types of olive byproducts as a non-ruminant animal feed are described Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Faculty of Agriculture; Book of abstracts; 2019; Str. 24; Avtorji / Authors: Levart Alenka, Rezar Vida, Leskovec Jakob, Pirman Tatjana, Butinar Bojan, Bučar-Miklavčič Milena, Podgornik Maja, Salobir Janez Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 4. COBISS ID 4817528 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ultrazvočna ekstrakcijo oleuropeina iz listov Olea europaea L. in njegova stabilizacijo z enkapsulacijo ANG The ultrasound assisted extraction of oleuropein from leaves of Olea europaea L. and its stabilization by encapsulation Opis SLO Opisana je izboljšana ultrazvočna ekstrakcija oleuropeina, ki daje višje donose iz oljčnih listov in stabilizacija ekstrahiranega oleuropeina v obliki enkapsulacije ANG The improved ultrasound assited extraction of oleuropein giving higher yields from olive leaves and stabilization of extracted oleuropeine in form of encapsulation is described Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Slovenian Biochemical Society; Book of abstracts; 2017; Str. 96, PI-22; Avtorji / Authors: Cifa Domenico, Felti Veronica, Skrt Mihaela, Di Mattia Carla, Pittia Paola, Poklar Ulrih Nataša Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 5. COBISS ID 4272008 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Vpliv oljčnih listov in tropin na izkoristljivost hranil in energije pri prašičih ANG Influence of olive leaves and pomace on nutrient and energy utilization in pigs Oljčni listi in tropine kot stranski produkt pri proizvodnji olja v naravi v prevelikih količinah predstavljajo ekološki problem, saj zaradi vsebnosti fenolnih spojin lahko zavirajo delovanje mikroorganizmov, prisotnih v okolju. Zaradi spojin, ki jih oljčni listi in tropine vsebujejo, in zaradi njihovih ugodnih učinkov na izkoriščanje hranljivih snovi, bi jih bilo možno uporabiti kot krmilo v prehrani domačih živali. Glavni cilj raziskave je bil preučiti vpliv oljčnih listov in tropin na izkoristljivost hranil in energije pri prašičih. V bilančni poskus je bilo vključenih 24 rastočih prašičev, ki so bili razdeljeni v tri poskusne skupine. Prva skupina je bila kontrolna (Kont), druga je imela v krmo vključenih 7,5 % posušenih oljčnih listov (Listi) in Dosežek Opis SLO tretja 7,5 % posušenih oljčnih tropin (Tropine). Tekom poskusa smo spremljali zauživanje krme in izločanje hranljivih snovi z blatom in sečem. Rezultati so pokazali, da so oljčni listi v krmnih mešanicah negativno vplivali na dnevni prirast in končno maso živali. Živali, ki so imele v krmi liste ali tropine so slabše prebavljale suho snov, organsko snov in bruto energijo, medtem ko je bila prebavljivost surovih maščob slabša samo pri dodanih listih. Slabša je bila tudi prebavljivost in izkoristljivost surovih beljakovin. Prav tako pa so tropine vplivale na slabšo prebavljivost v nevtralnem detergentu netopne vlaknine in v kislem detergentu netopne vlaknine. Listi so negativno vplivali tudi na prebavljivost Ca in Cu, medtem ko je bila prebavljivost in izkoristljivost Cu slabša tudi v skupini s tropinami. ANG In nature the excessive quantities of olive leaves and cake as by-products in the production of oil represent an ecological problem as they can inhibit the activity of microorganisms present in the environment due to the presence of phenolic compounds. Because of the compounds contained in olive leaves and cake and due to their favorable effects on the utilization of nutrients, they could be used as animal feed. The main objective of the study was to examine the influence of olive leaves and cake on the utilization of nutrients and energy in pigs. 24 growing pigs were included in the balance test and divided into three experimental groups. The first group was a control group (Kont), the diet of the second group was supplemented with 7.5% of dried olive leaves (Listi) and the third group was supplemented with 7.5% of dried olive cake (Tropine). During the experiment we monitored the feed intake and the excretion of nutrients with feaces and urine. The results showed that olive leaves and cake in compound feed adversely affected the daily growth and final weight of the animals. Animals that had leaves or cake in their diet digested dry matter, organic matter and gross energy less efficiently, while crude fat digestion was only worse with the feed containing leaves. Digestion and the utilization of crude protein were also negatively affected. The cake also had negative effects on digestion of neutral detergent fibre and acid detergent fibre. Olive leaves had negative effects on the digestion of Ca and Cu, while the digestion and utilization of Cu were also negatively affected in the group with olive cake. Šifra D.09 Mentorstvo doktorandom Objavljeno v [M. Zaverl]; 2019; X, 51 f.; Avtorji / Authors: Zaverl Manca Tipologija 2.09 Magistrsko delo 9.Drugi pomembni rezultati projektne skupine7 Okrogla miza o oljčnih tropinah (20.6.2018) Dostop do objav: https://www.primorske.si/2018/06/20/v-novi-stevilki-primorskih-novic-preberite https://www.primorske.si/primorska/istra/bomo-po-oljcnem-olju-zascitili-tudi-tartuf http://www.kmeckiglas.com/post/401223/o-tartufih-oljcnih-tropinah-in-namakanju-oljk Organizacija Mednarodni znanstveni in strokovni posvet »Možnost uporabe oljčnih tropin v luči krožnega gospodarstva« (14.2.2019) • Pripravljen dokument o Uporabi oljčnih tropin kot sredstvo za izboljšanje tal. Dostop do objav: https://www.facebook.com/tvkoper/posts/10156137657333008 https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/novice/oljcne-tropine-v-tujini-za-krmo-dodatek-k-prehrani-ogrevanje-pri-nas-so-le-odpadek/480257 https://www.primorske.si/primorska/istra/tropine-kot-gnojilo-piscancja-krma 10.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 10.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO S stališča znanosti je v projektu originalen sklop aktivnosti povezanih s prebavljivostjo listov in tropin in ne le pri perutnini, ampak tudi pri prašičih in ostalih prežvekovalcih. Za razvoj stroke je projekt pomemben, ker se osredotoča na možnosti rabe stranskih proizvodov oljkarstva v prehrani živali, to pomeni tudi lokalno razpoložljivih prehranskih (krmnih) virov. ANG From the point of view of science, the project contains an original set of activities related to the digestibility of leaves and pomace, not only in broiler chicken, but also in pigs and other ruminants. The project is important for the development of the profession because it focuses on the possibilities of using olive by-products in animal nutrition, which also means locally available food (feed) resources. 10.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO S pomočjo rezultatov projekta lahko vzpostavimo trajnostno strategijo ravnanja z ostanki proizvodnje v oljkarstvu in jim tako omogočimo dodano vrednost. Z novejšimi tehnologijami obiranja oljk se poleg plodov prinese v oljarne tudi vse večje količine listja, zato pričakujemo, da bi z biofenolnimi izvlečki iz listja oljk prav tako povečali dodano vrednost ostankov proizvodnje v oljkarstvu. Rezultati so namenjeni MOP IN MKGP za oblikovanje trajnostne strategije ravnanja s stranskimi produkti in slovenskim pridelovalcem in predelovalcem s pridobitvijo dodane vrednosti ostankov proizvodnje in možnostjo trženja. Raziskave nudijo specializirana znanja na področju živilstva, prehrane in oljkarstva ter so močno vpete v gospodarstvo. Različne skupine specializiranih raziskovalcev so namreč integrirale podatke, ki bodo dostopni za živilsko industrijo, pridelovalce, predelovalce, svetovalce, lokalno skupnost, študente, splošno javnost, mala in srednja podjetja, ministrstva in drugim vladnim deležnikom. S pridobljenimi rezultati smo pripravili nujno potrebne smernice za uporabo ostankov proizvodnje v oljkarstvu in tako prispevali k sonaravnemu ravnanju s tovrstnimi ostanki v Sloveniji. ANG With the help of the results of the project, we can establish a sustainable strategy for the management of olive growing by-products and thus provide them with added value. With newer olive harvesting techniques, in addition to drupes, increasing amounts of leaves are also brought to oil mills, so we expect that biophenolic extracts from olive leaves would also increase the added value of olive growing by-products. The results are intended for the Ministry of Environment and Spatial Planning and Ministry of Agriculture, Forestry and Food for the formulation of a sustainable strategy for the management of olive growing by-products and Slovenian producers and processors by obtaining the added value of by-products and marketing. The research provides specialized knowledge in the field of food, nutrition and olive growing and is strongly embedded in the economy. Various groups of specialized researchers have integrated data that will be available to the food industry, growers, processors, consultants, the local community, students, the general public, small and medium-sized enterprises, ministries and other government stakeholders. With the obtained results, we prepared the necessary guidelines for the use of production residues in olive growing and thus contributed to the sustainable management of such byproducts in Slovenia. 11.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine 11.1. Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? r~j v domačih znanstvenih krogih [j pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?11 MOP pridelovalci oljčnega olja in oljarjij svetovalci lokalna skupnost in občila študenti 11.2. Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? r~j v mednarodnih znanstvenih krogih r~j pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:12 i -1 Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja:1^ CIFA, Domenico, SKRT, Mihaela, PITTIA, Paola, DI MATTIA, Carla, POKLAR ULRIH, Nataša. Enhanced yield of oleuropein from olive leaves using ultrasound-assisted extraction. Food science & nutrition, ISSN 2048-7177, 2018, vol. 6, str. 1128-1137, ilustr., doi: 10.1002/fsn3.654. [COBISS.SIID 4893560]. 12.Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen t 1 Uporaba rezultatov V celoti [t] F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj S DA NE Rezultat Dosežen |t| Uporaba rezultatov Delno |t i F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen |t i Uporaba rezultatov V celoti |t i F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj Ф DA ON E Rezultat 1 Dosežen bo v naslednjih 3 letih Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih t 1 F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih t 1 Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih t 1 F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj Ф DA ON E Rezultat Dosežen t 1 Uporaba rezultatov Delno t i F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O DA SN E Rezultat t I Uporaba rezultatov t 1 F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj S DA NE Rezultat Dosežen t i Uporaba rezultatov V celoti t 1 F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen t 1 Uporaba rezultatov V celoti t 1 F. 10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj Ф DA ON E Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih t 1 Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih t i F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen t I Uporaba rezultatov V celoti t 1 F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj S DA NE Rezultat Dosežen t i Uporaba rezultatov V celoti t 1 F. 13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA 8 N E Rezultat t 1 Uporaba rezultatov t 1 F. 14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj S DA NE Rezultat Dosežen t i Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih t 1 F. 15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen t 1 Uporaba rezultatov V celoti t 1 F. 16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj Ф DA ON E Rezultat Dosežen t 1 Uporaba rezultatov V celoti t i F. 17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen t I Uporaba rezultatov V celoti t 1 F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen t 1 Uporaba rezultatov V celoti t 1 F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj Ф DA ON E Rezultat Dosežen t 1 Uporaba rezultatov V celoti t i F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA SN E Rezultat t I Uporaba rezultatov t 1 F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat t i Uporaba rezultatov t 1 F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA 8 N E Rezultat t 1 Uporaba rezultatov t 1 F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj Ф DA ФN E Rezultat t 1 Uporaba rezultatov 1 JI F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA NE Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA Ф N E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA NE Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O DA ФN E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T 1 F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA NE Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O DA Ф N E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen T I Uporaba rezultatov V celoti T 1 F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj Ф DA O N E Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov V celoti T 1 F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA NE Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA Ф; N E Rezultat [t] Uporaba rezultatov |t i F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen |t i Uporaba rezultatov V celoti t 1 F.35 Drugo Zastavljen cilj Ф DA NE Rezultat Dosežen |t i Uporaba rezultatov V celoti |t| Komentar i — 13.Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja o © o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o ® o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o © o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov ® o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje ® o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije ® o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o ® o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost ® o o o G.02.07. Večji delež izvoza ® o o o G.02.08. Povečanje dobička 0 o o o G.02.09. Nova delovna mesta ® o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih ® o o o G.02.11. Nov investicijski zagon ® o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti ® o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti ® o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij ® o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja ® o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja ® o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave ® o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti ® o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe ® o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete ® O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o ® o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura ® o o o G.07.02. Prometna infrastruktura ® o o o G.07.03. Energetska infrastruktura ® o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva ® o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar i -1 14.Naslov spletne strani za projekte, odobrene na podlagi Javnih razpisov za sofinanciranje ciljnih raziskovalnih projektov za leta 2016, 2017, 2018 in 201914 https://www.zrs-kp.si/index.php/research/v4-1621/#1524471867606-a05eeb11-2ef4 C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni; • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS; • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki (v primeru, da poročilo ne bo oddano z digitalnima podpisoma); • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta; • bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi elaborat na zgoščenki (CD), ki ga bomo posredovali po pošti, skladno z zahtevami sofinancerjev. Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba in vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Znanstveno-raziskovalno središče Bojan Butinar Koper ZIG Datum: 20.5.2020 Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2020/48 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku). Nazaj 2 v v v Navedite cilje iz prijave projekta in napišite, ali so bili cilji projekta doseženi. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Navedite morebitna bistvena odstopanja in spremembe od predvidenega programa dela raziskovalnega projekta, zapisanega v prijavi raziskovalnega projekta. Navedite in utemeljite tudi spremembe sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta. Če sprememb ni bilo, navedite »Ni bilo sprememb«. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite dosežke na raziskovalnem področju, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka -sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FORD področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite dosežke na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti , ki so nastali v okviru tega projekta. Dosežke iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FORD področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Dosežek na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti je po svoji strukturi drugačen kot dosežek na raziskovalnem področju. Povzetek dosežka na raziskovalnem področju je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek dosežka na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. v sistemu COBISS rezultat ni evidentiran). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 1 1 Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 1 2 v v Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 13 Največ 1.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 14 Izvajalec mora za projekte, odobrene na podlagi Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2016« v letu 2016, Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2017« v letu 2017 in Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2019« v letu 2019 ter Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2016 in Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2018, na spletnem mestu svoje RO odpreti posebno spletno stran, ki je namenjena projektu. Obvezne vsebine spletne strani so: vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede financiranja, sestava projektne skupine s povezavami na SICRIS, faze projekta in njihova realizacija, bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta ter logotip ARRS in drugih sofinancerjev. Spletna stran mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2020 v1.00 A0-B5-EA-B9-9C-D4-1E-7E-4B-3F-69-0F-B5-D8-A8-7B-B8-B5-70-73 POROČILO CILJNORAZISKOVALNEGA PROJEKTA »CRP V4-1621« Možnosti uporabe ostankov proizvodnje v oljkarstvu Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dunajska 22 1000 Ljubljana Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Bleiweisova cesta 30 1000 Ljubljana Sodelujoče raziskovalne organizacije: • Inštitut za oljkarstvo, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Garibaldijeva 1, 6000 Koper, • Oddelek za živilstvo, Biotehniška Fakulteta, Univerza v Ljubljani, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, • Oddelek za zootehniko, Biotehniška Fakulteta, Univerza v Ljubljani, Groblje 3, 1230 Domžale. Koper, oktober 2019 POROČILO O CILJNORAZISKOVALNEM PROJEKTU »CRP V4-1621« Možnosti uporabe ostankov proizvodnje v oljkarstvu Avtorji besedila in vsebin: Maja Podgornik, Milena Bučar-Miklavčič, Alenka Levart, Janez Salobir, Vida Rezar, Nataša Poklar Ulrih, Mihaela Skrt, Bojan Butinar. Vodja projekta: Bojan Butinar Tehnična urednica: Maja Podgornik Lektorirala: Nina Novak Kerbler Založnik: Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Založba ANNALES ZRS Koper Za založnika: Rado Pišot Publikacija je nastala v okviru projekta CRP V4-1621 Možnosti uporabe ostankov proizvodnje v oljkarstvu, ki ga sofinancirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Vsebina DS1 POPIS STANJA IN PRIPRAVA PRIPOROČIL ZA KORISTNO UPORABO OSTANKOV PROIZVODNJE V OLJKARSTVU.........................................................4 DS.1.1 Pregled in sinteza do zdaj znanih podatkov in raziskav s področja.......4 DS.1.2 Popis stanja ostankov v slovenskem oljkarstvu.......................................10 DS.1.3 Spremljanje uporabe tropin in rastlinske vode na kmetijskih zemljiščih..........................................................................................................................11 DS2 PREHRANSKA VREDNOST IN KRMLJENJE ŽIVALI....................................18 DS2.1 Pregled in sinteza do zdaj znanih podatkov in raziskav...........................18 DS2.2 Analiza in meritve hranilne vrednosti oljčnih listov in tropin.............18 DS2.2.1 Analiza osnovnih parametrov hranilne vrednosti...............................................18 DS2.2.2 Meritve prebavljivosti oz. presnovljivosti energije in hranil pri prašičih in perutnini............................................................................................................................20 DS2.3 In vitro raziskave prehranske vrednosti za prežvekovalce...................23 SD2.4 Ocena možnosti uporabe oljčnih listov in tropin za siliranje................30 DS3 PRIPRAVA EKSTRAKTOV, BOGATIH S FENOLNIMI SPOJINAMI, ZA PRIPRAVO PREHRANSKIH DOPOLNIL..................................................................33 DS3.1 Pregled in sinteza dosedanjih znanih podatkov in raziskav....................33 DS3.2 Priprava in analiza etanolnih ekstraktov oljčnih listov in tropin.....33 DS3.3 Kapsulacija s proliposomi in karakterizacija.............................................33 DS3.4 Priprava alginatnih/hitozanskih kapsul in karakterizacija iz ekstrakta oljčnih listov..............................................................................................34 DS3.6 Testiranje stabilnosti ekstraktov v prehranskem dopolnilu................36 DS 4 IZDELAVA SMERNIC ZA TRAJNOSTNO UPORABO OSTANKOV PROIZVODNJE V OLJKARSTVU.............................................................................37 DS 5 KOMUNIKACIJA IN DISEMINACIJA..............................................................37 ZAHVALA....................................................................................................................40 DS1 Popis stanja in priprava priporočil za koristno uporabo ostankov proizvodnje v oljkarstvu DS.1.1 Pregled in sinteza do zdaj znanih podatkov in raziskav s področja 1 Načini predelave oljk in ostanki proizvodnje Oljke prispejo v predelavo v različnih zabojih ali vrečah, kjer v katerih so lahko poleg prisotni tudi listje, veje, kamni, zemlja in pripomočki za obiranje oljk, ki pomotoma zaidejo mednje. Nečistoče lahko negativno vplivajo na kakovost olja in poškodujejo opremo pri predelavi. Zato se večje mehanske nečistoče odstranijo z rešetko, listje pa z vpihovanjem zraka (ventilatorjem). Zemlja in druge nečistoče z oljk pa se odstranijo s pranjem. Oprane oljke se zmeljejo v oljčno drozgo. Za mletje se najpogosteje uporabljajo drobilniki (s kladivi, noži ali vrtljivimi valji) ali mlinski kamni. Oljčna drozga se mesi v posodah za mesenje ali se preša. Pri tem se iz oljčne drozge izloča oljčno olje. Obstajata dva osnovna tehnološka postopka za izločanje oljčnega olja: 1. prešanje oljčne drozge (tradicionalna predelava oljk) - izloča se oljčno olje, pri tem ostanejo oljčne tropine (z majhnim deležem vode) in rastlinska voda, ki je pomešana z vodo, dodano v različnih fazah predelave. 2. mesenje in centrifugiranje oljčne drozge (tehnologija kontinuirne predelave oljk z uporabo dekanterjev) - s pomočjo centrifugalne sile se loči oljčno olje od trdnih delcev in vode. V ta namen se uporabljajo 3- ali 2-fazni dekanterji. Za izločanje oljčnega olja iz oljčne drozge so se tradicionalno uporabljale preše. Za zagotavljanje gospodarsko upravičene predelave oljk in kakovostnega oljčnega olja je bila v 70. letih prejšnjega stoletja razvita nova tehnologija izločanja olja z uporabo 3-faznih dekanterjev. Pri 3-faznem dekanterju dobimo proizvod oljčno olje (1. faza), pri tem ostanejo oljčne tropine (2. faza) in rastlinska voda ter voda, dodana v različnih fazah predelave (3. faza). Zaradi velike količine vode, dodane v različnih fazah predelave s 3-faznimi dekanterji, so bili ostanki iz predelave oljk problematičen odpadek. Zato so (Alburquerque in sod., 2004; Roig in sod., 2006) v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja razvili sistem predelave oljk z 2-faznim dekanterjem. Ta sistem imenujejo tudi »ekološki sistem«, saj poleg tega, da močno zmanjša količine vode, dodane v različnih fazah predelave, zmanjša tudi izpiranje fenolnih spojin iz oljčnega olja (Dermeche in sod., 2013). Pri 2-faznem dekanterju dobimo oljčno olje (1. faza) in oljčne tropine z visoko vsebnostjo vode (2. faza). Količina vode vključuje rastlinsko vodo in vodo, uporabljeno v različnih fazah predelave -pri mesenju, centrifugiranju, separatorju. Pri tej tehnologiji se voda dodaja le izjemoma (suhe oljke, prezreli plodovi), zato je količina rastlinske vode bistveno manjša v primerjavi s 3-faznim dekanterjem. Večina novih oljarn iz oljčnih tropin z visoko vsebnostjo vode tudi ločuje koščice, ki se uporabljajo kot gorivo. V preglednici 1 so opisane vrste ostankov pri predelavi oljčnega olja, ki jih je ob upoštevanju krožnega gospodarstva mogoče ponovno uporabiti. Ti ostanki se po trenutno veljavni slovenski zakonodaji uvrščajo med odpadke (Uredba o odpadkih, Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15). Preglednica 1: Ostanki proizvodnje oljk in mogoča uporaba. Ostanki proizvodnje oljk Slovenski izraz Italijanski izraz Španski izraz Angleški izraz Možnost uporabe oljčne tropine oljčna pogača preša (vsebnost vode 25-28 %) sansa vergine di oliva orujo olive cake olive pomace • proizvodnja električne energije • ekstrakcija ostankov olja • ekstrakcija organskih spojin (pektin, antioksidanti) • prehrana živali vlažne tropine sansa vergine di oliva di orujo hümedo olive cake • ekstrakcija ostankov olja 3-fazni sistem centrifugazioni a 3 fasi olive pomace • proizvodnja električne energije (vsebnost vode 48-52 %) zelo vlažne tropine sansa vergine di oliva di alpeorujo two-phase • kompost 2-fazni sistem centrifugazioni a 2 fasi olive-mill waste • ponovno centrifugiranje (vsebnost vode 55-70 %) olive wet pomace olive wet cake (repaso) voda odpadna voda aqua di lavaggio delle alpechfn (agua de olive mill wastewater • za namakanje (voda za pranje oljk in olive vegetacion junto • za gnojenje čiščenje naprav za predelavo con el agua de oljk) proceso) rastlinska voda aqua di vegetazione (rastlinska voda in voda, dodana v različnih fazah predelave) oljčni listi oljčni listi foglie hojas olive leaves • organski substrat za kompostiranje • prehrana živali • direkten nanos na zemljišče • ekstrakcija fenolnih spojin • ekstrakcija sladkornega alkohola manitola oljčne koščice oljčne koščice nocciolo di oliva hueso olive stones, olive pit ogrevanje Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-HRANA-VP-2014 Med ostanki proizvodnje, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, pomeni največje ekološko tveganje rastlinska voda z vodo, dodano v različnih fazah predelave (v nadaljevanju rastlinska voda), ki nastane v večjih količinah pri tehnologiji kontinuirane predelave oljk z uporabo 3-faznih dekanterjev in tradicionalnih preš (Roig in sod., 2006). Zrnčević (2018) v preglednem članku o vrednotenju odpadnih voda iz predelave oljk povzema, da pri predelavi 1000 kg oljk s prešo nastane 400-600 litrov rastlinske vode oz. odpadne vode, pri predelavi s 3-faznim dekanterjem pa 800-1000 litrov rastlinske oz. odpadne vode. Poudarja, da pri dvofaznem sistemu ne nastaja odpadna voda, temveč poltrdi proizvod. Rastlinska voda ima lahko toksične učinke ob nenadzorovani in neustrezni uporabi, saj vsebuje organske kisline, lipide, alkohole in fenolne spojine in ima nizek pH (Dermeche in sod., 2013). Problematika toksičnosti rastlinskih voda je bila v različnih sredozemskih državah, pridelovalkah oljčnega olja, obravnavana različno (Giovacchino, 2010). Uvedene so bile te rešitve: • Uvedba tehnologije kontinuirane predelave oljk z uporabo 2-faznih dekanterjev, pri kateri ne nastane rastlinska voda. • Shranjevanje in odparevanje rastlinske vode v velikih zajetjih. • Čiščenje rastlinske vode s fizikalno-kemijskimi ali biotehnološkimi postopki. • Ekstrakcija organskih spojin iz rastlinske vode. • Nadzorovan neposreden nanos rastlinske vode in oljčnih tropin na kmetijske površine kot gnojilo ali sredstvo za izboljšavo tal (Giovacchino, 2010; Roig in sod., 2006). Italijanska zakonodaja (zakon št. 574 z dne 11. 11. 1996) omejuje vnos rastlinske vode in oljčnih tropin glede na tehnološki postopek predelave: - pri tradicionalnem postopku je dovoljena letna količine raztrosa ostankov do 50 m3/ha površine; - pri kontinuiranem postopku je dovoljena letna količine raztrosa ostankov do 80 m3/ha površine. Hkrati italijanska zakonodaja predvideva še dodatna določila glede obveščanja župana o vnosu ostankov, načina vnosa, shranjevanja ostankov predelave, sankcijah in nadzoru. 2 Vplivi rastlinske vode in oljčnih tropin na okolje Ob nenadzorovanem neposrednem nanosu velikih količin rastlinske vode in oljčnih tropin v tla lahko le zaradi vsebnosti fenolnih spojin negativno vplivajo na rast rastlin in razvoj mikroorganizmov. Fenolne spojine lahko zaradi toksičnega vpliva na mikroorganizme in velike sposobnosti vezave beljakovin omejujejo proces mineralizacije dušika v tleh (De Neve in sod. 2004). Poleg tega lahko pri neprimerni uporabi zavirajo tudi arbuskularno mikorizo (simbioza med glivami iz debla Glomeromycota in večino družin kopenskih rastlin) (Martin in sod., 2002) in toksično delujejo na rastline (naravni herbicid ali zaviralec kalitve semen). Poleg tega se lahko v času delovanja oljarn (oktobra in novembra) ob nenadzorovanih velikih količinah nanosa rastlinske vode in oljčnih tropin po tleh fenolne spojine izpirajo v podtalnico. Vendar so najnovejše raziskave pokazale, da se fitotoksičnost fenolnih spojin v tleh v ugodnih okoljskih pogojih za razgradnjo hitro zmanjša (Barbera in sod., 2013 in Buchmann in sod., 2015). Barbera in sod. (2013) poročajo, da je najprimernejši čas nanosa oljčnih tropin na kmetijska zemljišča takrat, ko ugodne temperaturne in vlažne razmere v tleh spodbujajo biološko aktivnost in razgradnjo fenolnih spojin. Avtorji so ugotovili, da se fenoli v tropinah, ki so nanesene po zemljišču, zelo hitro razgradljivi - proces razgradnje traja od enega do treh mesecev. Vsekakor pa Piotrowska in sod. (2011) ter Dermeche in sod. (2013) poudarjajo, da je pufrska sposobnost tal za nevtralizacijo vnosa rastlinske vode in oljčnih tropin močno odvisna od značilnosti in tipa tal. Pri neustreznih in velikih količinah nanosa na površino tal lahko tudi emulgirane maščobe (razpršene manjše kapljice maščob) v oljčnih tropinah ustvarijo pogoje, ki niso ugodni za ohranjanje dobre strukture tal (zlasti glinenih). Na površini tal lahko nastane nepropusten sloj, ki omeji izmenjavo plinov med tlemi in atmosfero in kroženje zraka v aktivni plasti tal, kar negativno vpliva na dihanje korenin in talnih organizmov (Nieto, 2016). Hkrati pa primeren nanos oljčnih tropin poveča organsko snov v tleh, ki je vir rastlinskih hranil, sodeluje pri tvorbi strukturnih agregatov, poveča kationsko izmenjalno kapaciteto tal, ki se odraža v večji sorpcijski sposobnosti za vezavo rastlinskih hranil (zmanjšanje izpiranja rastlinskih hranil v podtalnico), izboljša sposobnost tal za zadrževanje vode in je vir ogljika za številne talne organizme, ki so aktiven in zelo pomemben del tal. V sredozemskih tleh, v katerih je vsebnost organske snovi nizka, je gnojenje z oljčnimi tropinami priporočljiv ukrep za povečanje organske snovi (Lopez - Pineiro in sod. 2008, 2011). Na območjih, kjer v Sloveniji uspevajo oljke, so tla v prvem (zgornjem) horizontu slabo humozna (1-2 %) do srednje humozna (2-4 %) (slika 1 - Pedološka karta - Center za pedologijo in varstvo okolja). Optimalna vsebnost organske snovi oz. humusa v tleh se razlikuje glede na vrsto kulture (priporočena vrednost za tla oljčnih nasadov je vsaj 4 % organske snovi). Oljčne tropine in rastlinska voda imajo rahlo nizek pH (4,3-5,5) in bi lahko ob neustrezni uporabi povzročile zakisanje tal. Na srečo ima velik del Slovenije tla, razvita na matičnih podlagah z veliko Cain Mg-kationov in karbonatov (ARSO, 2019). Pufrna sposobnost takih tal je velika, zato ni bojazni, da bi pri zmerni uporabi oljčnih tropin prišlo do zakisanja tal. Hkrati so zgornji horizonti tal na karbonatnem flišu obalnega in priobalnega območja in plitvih (skeletnih) tleh na apnencu nevtralni ali celo šibko bazični pH > 7,2. 3 Fenolne spojine Fenolne spojine (naravni fenoli), ki so prisotne v rastlinski vodi in oljčnih tropinah, so sekundarni metaboliti (so eni izmed najbolj zastopanih sekundarnih metabolitov v rastlinah), zato so tudi močno zastopani mikronutrienti v človeški prehrani. Njihovih značilnosti pa ne smemo zamenjati s t. i. »industrijskimi fenoli«, ki spadajo med enostavne fenole, so hlapni in toksični. Uporabljajo se kot osnovna surovina za vrsto industrijskih izdelkov - kot so fenol-formaldehidne smole. »Industrijski fenoli« so industrijsko proizvedeni iz nafte (premoga) in so uvrščeni med nevarne snovi za tla. Za hlapne »industrijske fenole« so predpisane mejne, opozorilne in kritične vrednosti v Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96). Osnovna kemijska značilnost fenolnih spojin (»industrijskih« in »naravnih« fenolov) je aromatski obroč in nanj vezana ena ali več hidroksilnih skupin (slika 1). OH OH Slika 1: Aromatski obroč z eno hidroksilno skupino. Industrijske fenolne spojine so enostavni fenoli z enim aromatskim obročem in nanj vezano eno ali več hidroksilnih skupin. Fenolne spojine, ki vsebujejo dva in več aromatskih obročev s hidroksilnimi skupinami, se uvrščajo v skupino polifenolov. Izraz polifenoli se je udomačil predvsem za rastlinske metabolite. Tukaj prihaja do zmede na področju izrazoslovja, saj so med rastlinskimi polifenoli tudi nekatere spojine, ki imajo samo en aromatski obroč in eno hidroksilno skupino (na primer tirozol). Kljub temu jih uvrščamo k polifenolom, saj nastanejo po podobnih metabolnih poteh in imajo podobne značilnosti ter vlogo v rastlinah. Številni rastlinski polifenoli so učinkoviti antioksidanti. Slika 2: Fenolne spojine, ki imajo samo en aromatski obroč in eno hidroksilno skupino na aromatskem obroču (tirozol) oziroma dve (hidroksitirozol). V rastlinskem svetu je poleg enostavnih polifenolov, kot sta tirozol in hidroksitirozol, še veliko kompleksnih fenolnih spojin, ki so zgrajene iz več enot osnovnega gradnika (fenola) in drugih bioloških gradnikov, kot so npr. sladkorji ali karboksilne kisline. To so po navadi zelo kompleksne spojine, ki so zelo odvisne od vrste rastlin, zato njihove kemijske in toksične značilnosti niso primerljive ne med seboj ne z industrijsko pridobljenimi fenolnimi spojinami. V oljkah prevladujejo sekoiridoidne fenolne spojine, ki jih najdemo izključno v družini 'Oleaceae'. V skupino sekoiridoidov se uvrščajo sekoiridoidni glukozidi (npr. olevropein, ligstrozid) in njihovi pretvorbeni produkti, kot sta tirozol in hidroksitirozol. Večinoma so sekoiridoidni glukozidi v izvorni oziroma pretvorbeni obliki (aglikoni) prisotni v vseh stopnjah predelave oljk - torej tudi v olju, tropinah in vodah iz oljarn - pač glede na stopnjo predelave in stopnjo kemijske pretvorbe. tirozol OH hidroksitirozol Slika 3: Sekoiridoidne fenolne spojine (olevropein, ligstrozid). Ob sekoiridoidih je v oljkah in zato tudi v oljčnih tropinah še nekaj drugih fenolnih spojin, kot so flavonoidi (apigenin, luteolin in njuni glukozidi) ter verbaskozid in lignani. Zaradi vseh opisanih značilnosti se je na področju raziskav, ki se ukvarjajo z oljkami, udomačil izraz biofenoli (poenostavljeno za oljčne bioaktivne fenolne spojine). V skladu s splošno terminologijo se lahko uporabljajo različni izrazi, npr. oljčni biofenoli, biofenoli, oljčni polifenoli, polifenoli in fenolne spojine. Polifenoli (biofenoli) v oljčnem olju in oljčnih tropinah niso zdravju nevarne snovi, saj je zanje znanstveno ugotovljeno, da ugodno vplivajo na zdravje, zato se za oljčno olje na podlagi uredbe Komisije (EU) št. 432/2012 o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok, lahko uporablja zdravstvena trditev: »Polifenoli v oljčnem olju prispevajo k zaščiti lipidov v krvi pred oksidativnim stresom. Trditev se lahko uporablja le za oljčno olje, ki vsebuje vsaj 5 mg hidroksitirozola in njegovih derivatov (npr. kompleks olevropeina in tirozol) na 20 g oljčnega olja. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 20 g oljčnega olja.« DS.1.2 Popis stanja ostankov v slovenskem oljkarstvu Leta 2005 smo v Sloveniji imeli skupno 31 oljarn, od tega je bilo 20 takih, ki še niso bile registrirane v registru obratov, ki ga vodi Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (Bandelj in sod. 2008). Danes je v register obratov vpisanih 39 oljarn, ocenjujemo pa, da jih je v slovenskem prostoru veliko več (okoli 60 oljarn). V okviru projekta CRP V4-1621 je bilo popisanih 27 oljarn. Ugotovljeno je bilo, da se v Sloveniji za predelavo oljk pretežno uporablja tehnologija kontinuirane predelave z uporabo 2-faznih dekanterjev (81 %) (slika 4). Tehnologija predelave oljk v Sloveniji Slika 4: Tehnologije predelave oljk, uporabljene v Sloveniji. V Sloveniji imamo po podatkih iz dejanske rabe (2019) 2.356 ha oljčnikov, v katerih se po ocenah pridela od 1.944 do 6.649 ton oljk. Pridelana količina oljk močno niha med posameznim leti, kar vpliva tudi na količino ostankov proizvodnje oljk. V preglednici 2 so navedene ocene ostankov proizvodnje oljk, saj je v register kmetijskih gospodarstev vpisanih le 60 % oljkarjev, registra ostankov proizvodnje oljk pa v Sloveniji nimamo. Ocenjena količina dobre letine je 1.000 t olja in okoli 7.000 ton oljk. Če bi v Sloveniji imeli samo tehnologijo pridelave 3-faznih dekanterjev, bi po podatkih (Zrnčević, 2018) iz 7.000 ton oljk pridelali 1.000 t olja, 7.000 m3 rastlinske oz. odpadne vode in okoli 3.000 ton suhih tropin, kar bi skupaj znašalo 10.000 m3 ostankov proizvodnje oljk. Če bi na celotno površino oljčnikov 2.356 ha neposredno nanesli 10.000 m3 ostankov proizvodnje oljk, bi na površino maksimalno nanesli 4,3 m3 ostankov proizvodnje oljk/ha, kar je znatno manj od dovoljene letne količine raztrosa ostankov, priporočene v italijanski zakonodaji za kontinuirani postopek predelave (do 80 m3/ha površine). Vendarle pa je treba poudariti, da je samo 11 % oljk v Sloveniji predelanih s tehnologijo kontinuirane predelave z uporabo 3-faznih dekanterjev. Preglednica 2: Ocenjena količina ostankov proizvodnje oljk v slovenski Istri. dobra letina povprečna slaba letina Parameter letina površina oljčnikov - dejanska raba (ha) 2.356 2.356 2.356 število dreves (200/ha) 471.200 471.200 471.200 ocena količine oljk (t) 6.649 3.989 1.944 količina olja (t) 1.000 600 300 količina oljčnih tropin (t) - skupaj (m3) 4.500 2.699 1.315 preša (m3) 324 194 95 2-fazni dekanter (m3) 3.716 2.229 1.086 3-fazni dekanter (m3) 460 276 134 količina rastlinske vode in vode, dodane v različnih fazah predelave (t) - skupaj (m3) 717 430 209 preša (m3) 279 167 81 2-fazni dekanter (m3) / / / 3-fazni dekanter (m3) 438 263 128 DS.1.3 Spremljanje uporabe tropin in rastlinske vode na kmetijskih zemljiščih V okviru projekta CRP V4-1621 so bile ugotovljene značilnosti oljčnih tropin pri različnih tehnologijah predelave oljk (preglednica 3). Značilnosti oljčnih tropin smo spremljali v letih 2016 in 2017. Skupno je bilo odvzeto 24 vzorcev (štirje vzorci - preša, osem vzorcev - 3-fazni dekanter, 14 vzorcev - 2-fazni dekanter). Oljčne tropine, pridobljene v sistemu predelave z 2-faznim dekanterjem, imajo v primerjavi z oljčnimi tropinami iz sistema predelave s prešami (tradicionalni sistem) in 3-faznim dekanterjem drugačne značilnosti. Preglednica 3: Primerjalna preglednica značilnosti oljčnih tropin pri različnih tehnologijah predelave oljk v slovenski Istri za letnika 2016 in 2017. Parameter (na suho snov) preša 2-fazni dekanter 3-fazni dekanter vsebnost vlage (% na svež vzorec) 32,5 68,7 55,7 skupni N (g/kg) 11,9 10,2 8,7 P (g/kg) 0,6 1,4 1,1 K (g/kg) 5,5 17,8 12,3 Ca (g/kg) 1,7 2,2 1,94 Fe (mg/kg) 107,89 168,0 132,50 Cu (mg/kg) 14,95 14,5 13,75 beljakovine (g/kg) 74,5 62,1 54,6 maščobe (g/kg) 144,5 155,7 152,7 Ker se danes v slovenski Istri pretežno uporablja tehnologija kontinuirane predelave z uporabo 2-faznih dekanterjev (81-odstotni delež) (slika 4), smo v projektu CRP V4-1621 proučili uporabo tropin, pridobljenih z novo tehnologijo predelave z 2-faznimi dekanterji. Oljčne tropine iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem (preglednica 4), ki je prevladujoča tehnologija predelave oljk v Sloveniji, so bogate s kalijem (K: 4,79-23,72 g/kg suhe snovi), vendar zelo slabo založene s kalcijem (Ca: 1,41-5,16 g/kg suhe snovi) in fosforjem (P: 0,41-2,02 g/kg suhe snovi). V ostankih predelave oljk z 2-faznimi dekanterji je 7,5 od 14,4 g/kg suhe snovi skupnega dušika (N), ki pa je pretežno v organski obliki, zato rastlinam ni dostopen. Poleg tega je v oljčnih tropinah v primerjavi z drugimi gnojili zelo malo dušika. Zaradi močne imobilizacije dušika v tropinah, pridobljenih s tehnologijo predelave z uporabo 2-faznih dekanterjev, ostanki predelave oljk niso primerni za gnojenje kmetijskih rastlin, ki potrebujejo za razvoj visoko količino dušika v prvih tednih rasti. Gnojenje z oljčnimi tropinami je zato priporočljivo v trajnih nasadih, kot so oljčniki in vinogradi (De Neve in sod. 2004). Glavno mikrohranilo v oljčnih tropinah je železo (Fe: 60,3-992,5 mg/kg suhe snovi). Druga mikrohranila, kot so baker (Cu), mangan (Mn) in cink (Zn), so v oljčnih tropinah prisotna v zelo majhnih količinah. Preglednica 4: Značilnosti oljčnih tropin pri sistemu predelave z 2-faznim dekanterjem v slovenski Istri za letnika 2016 in 2017. Parameter (na suho snov) povprečje interval KV (%)* vsebnost vlage (%, na svež vzorec) 68,7 52,06-77,32 13,26 skupni N (g/kg) 10,2 7,52-14,43 22,23 P (g/kg) 1,4 0,41-2,02 41,56 K (g/kg) 17,8 4,79-23,72 44,46 Ca (g/kg) 2,2 1,41-5,16 42,62 Fe (mg/kg) 168,0 60,3-992,51 142,31 Cu (mg/kg) 14,5 8,20-21,39 22,44 beljakovine (g/kg) 62,1 47,00-90,20 21,01 maščobe (g/kg) 155,7 105,50-229,11 24,67 *KV% - koeficient variabilnosti Sestava in vsebnost fenolnih spojin v oljčnih tropinah sta odvisni od sorte oljk, porekla, podnebnih razmer, zorenja plodov, tehnologije pridelave in postopka predelave oljk (Obied in sod., 2008). V okviru projekta CRP V4-1621 je bila ugotovljena fenolna sestava pri različnih tehnologijah predelave oljk (preglednica 5). Skupno je bilo odvzeto 24 vzorcev (štirje vzorci - preša, osem vzorcev - 3-fazni dekanter, 14 vzorcev - 2-fazni dekanter). Preglednica 5: Primerjalna preglednica značilnosti oljčnih tropin pri različnih tehnologijah predelave oljk v slovenski Istri za letnika 2016 in 2017 (CS - spojine, potrjene na osnovi standarda, MS - spojine, potrjene na osnovi masnega spektra)._ Povprečje (mg/kg) Parameter (na suho snov) preša 2-fazni dekanter 3-fazni dekanter Asignirane (znane) fenilni alkoholi hidroksitirozol glukozid (MS) 855 438 557 fenolne spojine) hidroksitirozol (CS, MS) 5.686 3.203 2.596 tirozol glukozid (MS) 751 314 442 tirozol (CS, MS) 751 532 574 feniletanoidni glukozidi verbaskozid (CS, MS) 1.264 2.434 1.510 flavonoidi luteolin-7-O- glukozid (CS, MS) 249 338 329 luteolin (CS, MS) 835 710 536 apigenin (CS, MS) 105 107 86 Skupne asignirane (znane) fenolne spojine 10.077 6.769 6.353 Skupne neasignirane (neidentificirane) fenolne spojine, izražene kot tirozol 7.271 12.523 10.917 Skupne fenolne spojine 17.349 17.600 17.271 V okviru projekta CRP V4-1621 je bilo ugotovljeno, da v oljčnih tropinah iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem med fenolnimi spojinami prevladujeta hidroksitirozol (148-8505 mg/kg) in verbaskozid (preglednica 5). V oljčnih tropinah iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem so bile določene tudi druge fenolne spojine, kot so hidroksitirozol glukozid, tirozol glukozid, tirozol, luteolin-7-O-glukozid, luteolin in apigenin, vendar v znatno manjših koncentracijah. Rezultati raziskave so delno primerljivi s številnimi raziskavami (Japön-Lujän & Luque de Castro, 2007; Rubio-Senent in sod., 2012), v katerih avtorji ugotavljajo, da je hidroksitirozol (1624 in 2872 mg/kg) glavna fenolna spojina v oljčnih tropinah. Oljčne tropine iz slovenske Istre se v primerjavi z oljčnimi tropinami iz drugih raziskav razlikujejo po višji vsebnosti verbaskozida, kar je najverjetneje izhaja iz stopnje (ne)zrelosti predelanih oljk in različne vsebnosti rastlinske vode v oljčnih tropinah. V okviru raziskave CRP V4-1621 smo preverili tudi vsebnost fenolnih spojin v tleh po aplikaciji oljčnih tropin iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem na kmetijsko zemljišče. Upoštevaje izsledke (Blagodatskaya & Kuzaykov, 2008), da se kemijska in mikrobiološka sestava tal najbolj spremenita v prvem tednu po nanosu sredstev za izboljšavo tal, so bile fenolne spojine v tleh določene teden dni po aplikaciji oljčnih tropin. Ugotovljeno je bilo, da je bila skupna vsebnost fenolnih spojin v oljčnih tropinah znatno večja (5.409-36.073 mg/kg) kot v tleh, na katera je bilo dodano 80 m3 oljčnih tropin iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem (156-767 mg/kg) (preglednica 6). Razlike so bile opazne tudi v sestavi fenolnih spojin. V oljčnih tropinah iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem sta med fenolnimi spojinami prevladovala hidroksitirozol in verbaskozid, medtem ko sta v tleh z nanosom oljčnih tropin prevladovala apigenin in hidroksitirozol. Nastale razlike najverjetneje izhajajo iz okoljskih pogojev v tleh (pH tal, temperatura, kisik ...), ki vplivajo na razgradnjo fenolnih spojin. Sinsabaugh (2010) je ugotovil, da obstaja pozitivna korelacija med aktivnostjo zunajceličnih encimov gliv (e. g. Basidomycetes in Ascomycetes) in bakterij (npr. Pseudomonas), ki razgrajujejo fenolne spojine, in pH-vrednostjo tal. Preglednica 6: Primerjalna preglednica vsebnosti fenolnih snovi v oljčnih tropinah iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem in tleh, na katera je bilo dodano 80 m3 oljčnih tropin iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem (CS - potrjene na osnovi standarda, MS - potrjene na osnovi masnega spektra). Oljčne tropine 2-fazni dekanter Tla z dodanimi oljčnimi tropinami (80 m3/ha) povprečje (mg/kg) interval (mg/kg) Š2 t povprečje (mg/kg) interval (mg/kg) Š 1 Asignirane (znane) fenolne spojine) fenilni alkoholi hidroksitirozol glukozid (MS) 438 135- -973 0,72 0,00 0,00 0,00 hidroksitirozol (CS, MS) 3.203 148- -8.505 0,87 1,25 0,00-4,00 1,51 tirozol glukozid (MS) 314 205- -466 0,36 0,75 0,00-2,00 1,28 tirozol (CS, MS) 532 176- -963 0,59 0,25 0,00-1,00 2,00 feniletanoidni verbaskozid (CS, 2.434 84-8.370 1,16 0,25 0,00-1,00 2,00 glukozidi MS) flavonoidi luteolin-7-O-glu kozid (CS, MS) 338 93-901 0,73 0,00 0,00 0,00 luteolin MS) (CS, 710 310-1.368 0,48 0,00 0,00 0,00 apigenin MS) (CS, 107 55-184 0,36 3,25 3,00-4,00 0,15 Skupne asignirane (znane) fenolne spojine 6.769 1.388-12.399 0,68 5,50 3,00-8,00 0,43 Skupne neasignirane (neidentificirane) spojine, izražene kot tirozol fenolne 12.523 3.327-25.393 0,52 404 148-760 0,66 Skupne fenolne spojine 17.600 5.409-36.073 0,61 459 156-767 0,66 *KV% - koeficient variabilnosti Tla z dodanimi oljčnimi tropinami se uvrščajo med rjava evtrična tla, za katera je značilna velika nasičenost z bazičnimi kationi (K+, Ca2+ in Mg2+). Ntougias in sod. (2006) navajajo, da dodajanje Ca(OH)2 oljčnim tropinam iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem ugodno vpliva na razvoj bakterij, ki lahko za vir energije in ogljika (izgradnja celične biomase) učinkovito uporabijo fenolne spojine. Glede na to, da imajo na razgradnjo organskih snovi v tleh velik vpliv tudi podnebne razmere, kot so temperatura, segrevanje in suša, je pri neposrednem nanosu oljčnih tropin na kmetijsko površino treba upoštevati tudi značilnosti tal in okoljske parametre. Predhodne raziskave so pokazale, da je zaradi nizke vsebnosti dušika v oljčnih tropinah iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem pri nanosu teh na kmetijsko površino treba dodati N. Tako smo v okviru projekta CRP V4-1621 izvedli poljski poskus, kjer smo na štirih lokacijah v slovenski Istri v treh različnih datumih (21. marec 2017, 9. november 2017 in 30. marec 2018) spremljali vpliv dodanih oljčnih tropin na pH-vrednost, organski ogljik (C), skupni dušik (N), razmerje ogljika in dušika (C/N) in kalij (K). Na podlagi rezultatov je bilo ugotovljeno, da uporaba oljčnih tropin iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem vpliva na značilnosti tal. Prve razlike med tlemi, gnojenimi z mineralnim gnojilom (300 kg/ha - NPK 15 : 15 : 15) (KONTROLA), in tlemi, gnojenimi z mineralnim gnojilom (300 kg/ha - NPK 15 : 15 : 15) in oljčnimi tropinami iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem (80 m3/ha) (TROPINE + NPK) smo opazili po drugi sezoni nanosa (30. marec 2018), in sicer v vsebnosti organskega ogljika (C) ter razmerja med ogljikom in dušikom (C/N) (preglednica 7). Pridobljeni rezultati so v skladu z rezultati predhodne raziskave, ki je pokazala, da aplikacija oljčnih tropin iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem na kmetijskih površinah poveča vsebnost organske snovi in tako ugodno vpliva na strukturo tal ter izboljša sposobnost za zadrževanje vode v njih (Lopez-Pineiro in sod., 2008; Cucci in sod., 2008). Preglednica 7: Primerjava različnih parametrov med tlemi, gnojenimi z mineralnim gnojilom (300 kg/ha - NPK 15 : 15 : 15) in dodanimi oljčnimi tropinami iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem (80 m3/ha) (TROPINE + NPK), in tlemi, gnojenimi z mineralnim gnojilom (300 kg/ha - NPK 15 : 15 : 15) (KONTROLA). TROPINE + NPK KONTROLA skupni C (%) 21. 3. 2017 3,1 ± 0,84ab 2,0 ± 0,42c 9. 11. 2017 2,4 ± 0,42bc 2,3 ± 0,39bc 30. 3. 2018 3,6 ± 1,02a 2,5 ± 0,26bc skupni N (%) 21. 3. 2017 0,29 ± 0,12a 0,19 ± 0,04a 9. 11. 2017 0,23 ± 0,04a 0,21 ± 0,04a 30. 3. 2018 0,28 ± 0,09a 0,23 ± 0,02a C/N 21. 3. 2017 11,5 ± 1,73ab 11,0 ± 0,82 b 9. 11. 2017 10,7 ± 0,50b 10,7 ± 0,96 b 30. 3. 2018 13,0 ± 0,82a 10,2 ± 1,26 b pH 21. 3. 2017 7,3 ± 0,1a 7,4 ± 0,05a 9. 11. 2017 7,1 ± 0,19b 7,3 ± 0,06ab 30. 3. 2018 7,1 ± 0,07b 7,2 ± 0,13b K2O5 21. 3. 2017 61,0 ± 25,06a 30,1 ± 5,78b 9. 11. 2017 49,1 ± 24,11ab 26,8 ± 3,33b 30. 3. 2018 72,9 ± 23,96a 33,5 ± 13,92b *Vrednosti z isto črko znotraj parametra tal se statistično ne razlikujejo (P > 0,05). V tleh, gnojenih z mineralnim gnojilom, in v tleh, gnojenih z mineralnim gnojilom in oljčnimi tropinami iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem, nismo zaznali razlik v vsebnosti skupnega dušika. Rezultati kažejo nizko vsebnost dušika v oljčnih tropinah iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem. Lopez-Pineiro in sod. (2008) sicer navajajo, da se je skupna vsebnost dušika v tleh po dveh letih nanosa oljčnih tropin iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem linearno povečala, Gomez-Munoz in sod. (2011) pa ugotavljajo, da je organski dušik močno imobiliziran v tropinah, zato v vodi ni topen in rastlinam ni dostopen. Pomembne razlike med tlemi, gnojenimi z mineralnim gnojilom, in tlemi, gnojenimi z mineralnim gnojilom in oljčnimi tropinami iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem, so se pokazale pri primerjavi vsebnosti kalija (kot K2O5). Vrednost pH tal se je v času poskusa nekoliko povečala, vendar to ni bila posledica nanosa oljčnih tropin iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem na kmetijske površine, saj ni bilo mogoče opaziti statistično značilnih razlik med tlemi, gnojenimi z mineralnim gnojilom, in tlemi, gnojenimi z mineralnim gnojilom in oljčnimi tropinami iz sistema predelave z 2-faznim dekanterjem. Literatura Alburquerque, J. A., Gonzälvez, J., Garcia, D., Cegarra, J., 2004: Agrochemical characterisation of "alperujo", a solid by-product of the two-phase centrifugation method for olive oil extraction. Bioresource technology. 91(2): 195-200. Barbera, A. C., Maucieria, C., Cavallarob, V., Ioppoloa, A., Spagna, G., 2013: Effects of spreading olive mill wastewater on soil properties and crops, a review. Agricultural Water Management. 119: 43-53. Blagodatskaya, E., Kuzaykov, Y., 2008: Mechanisms of real and apparent priming effects and their dependence on soil microbial biomass and community structure: Critical review. Biology and Fertility of Soils. 45(2): 115-131. Buchmann, C., Felten, A., Peikert, B., Munoz, K., Bandow, N., Dag, A., Schaumann, G. E., 2015: Development of phytotoxicity and composition of a soil treated with olive mill wastewater (OMW): An incubation study. Plant Soil. 386 (1): 99-112. Cucci, G., Lacolla, G., Caranfa, L., 2008: Improvement of soil properties by application of olive oil waste. Agronomy for Sustainable Devevelopment. 28(4): 521-526. De Neve, S., Säez, S. G., Chaves Daguilar, B., Sleutel, S., Hofman, G., 2004: Manipulating N mineralization from high N crop residues using on- and off-farm organic materials. Soil Biology and Biochemistry. 36: 127-134. Dermeche, S., Nadour, M., Larroche, C., Moulti-Mati, F., Michaud, P., 2013: Olive mill wastes: Biochemical characterizations and valorization strategies. Process Biochemistry 48: 15321552. Di Giovacchino, 2010: Tecnologie di lavorazione delle olive in frantoio. Rese di estrazione e qualita dell'olio. Tecniche nuove. 272. Japon-Lujän, R., Luque de Castro, M. D., 2007: Static-dynamic superheated liquid extraction of hydroxytyrosol and other biophenols from alperujo (a semisolid residue of the olive oil industry). Journal of Agricultural and Food Chemistry. 55: 3629-3634. Lopez-Pineiro, A., Albarrän, A., Rato Nunes, J. M., Barreto, C., 2008: Short and medium-term effects of two- phase olive mill waste application on olive grove production and soil properties under semiarid Mediterranean conditions. Bioresource Technology. 99: 7982-7987. Lopez-Pineiro, A., Albarrän, A., Rato Nunes, J. M., Pena, D., Cabrera, D., 2011: Cumulative and residual effects of two-phase olive mill waste on olive grove production and soil properties. Soil Science Society of America Journal. 75: 1061-1069. Martin, J., Sampedro, I., Garcia-Romera, I., Garcia-Garrido, J. M., Ocampo, J. A., 2002: Arbuscular mycorrhizal colonization and growth of soybean (Glycine max) and lettuce (Lactuc sativa) and phytotoxic effects of olive mill residues Soil Biology & Biochemistry. 34: 1769-1775. Nieto, L. M., 2016: Universidad de Jaen. La industria del aceite de oliva y el medio ambiente. Obied, H. K., Bedgood, D., Mailer, R., Prenzler, P. D., Robards, K., 2008: Impact of cultivar, harvesting time, and seasonal variation on the content of biophenols in olive mill waste. Journal of Agricultural and Food Chemistry 56: 8851-8858. Piotrowska, A., Rao, M. A., Scotti, R., Gianfreda, L., 2011: Changes in soil chemical and biochemical properties following amendment with crude and dephenolized olive mill waste (OMW). Geoderma 161: 8-1. Roig, A., Cayuela, M. L., Sänchez-Monedero, M. A., 2006: An overview on olive mill wastes and their valorisation methods. Waste Management. 26: 960-969. Rubio-Senent, F., Rodriguez-Gutierrez, G., Lama-Munoz, A., Fernändez-Bolanos, J., 2012: New phenolic compounds hydrothermally extracted from the olive oil byproduct alperujo and their antioxidative activities. Journal of Agricultural and Food Chemistry. 60: 1175-1186. Sinsabaugh, R. L., 2010. Phenol oxidase, peroxidase and organic matter dynamics of soil. Soil Biology and Biochemistry 42 (3): 391-404. Thompson, R. B., Nogales, R., 1999: Nitrogen and carbon mineralization in soil of vermi-composted and unprocessed dry olive cake (''orujo seco'') produced from two-stage centrifugation for olive oil extraction. Journal of Environmental Science and Health Part B. 34: 917-928. Zrnčević, S., 2018: Valorizacija otpadnih voda prerade maslina. Hrvatske vode 26 (104) 75-90. DS2 Prehranska vrednost in krmljenje živali DS2.1 Pregled in sinteza do zdaj znanih podatkov in raziskav Če želimo oljčne liste in tropine uporabljati kot krmila v živalski proizvodnji, moramo natančno poznati njihovo kemijsko sestavo, prehransko vrednost in njihov vpliv na izkoristljivost drugih hranil pri različnih živalskih vrstah. Avtorji do zdaj opravljenih raziskav poročajo o visoki variabilnosti sestave hranljivih snovi v različnih stanskih proizvodih pridelave in predelave oljk. Listi in tropine vsebujejo tudi antinutritivne snovi (lignin, tanini, baker, polifenoli - kadar so v prevelikih količinah), zato jih v krmne obroke lahko dodajamo le v omejenih količinah. Raziskovalci priporočajo, naj se v prehrani prežvekovalcev uporabljajo sveži oljčni listi, oljčne tropine pa naj se konzervirajo, silirajo ali posušijo in peletirajo skupaj z drugimi komponentami. Najbolj raziskana je njihova uporaba v prehrani prežvekovalcev (Molina-Alcaide in sod., 2008), kot vir vlaknine se uporabljajo v prehrani kuncev (De Blas in sod., 2015). Medtem ko višja vsebnost maščob v oljčnih tropinah omejuje njihovo vključevanje v krmne obroke prežvekovalcev, jih lahko kot vir energije izkoristimo v prehrani prašičev in piščancev (Joven in sod., 2008; Al-Harthi, 2017). V tem primeru omejitev za vključevanje v obrok predstavlja visoka vsebnost slabo razgradljivih strukturnih ogljikovih hidratov. Pri vključevanju oljčnih tropin v obrok prežvekovalcev (Molina-Alcaide, 2008) moramo biti pozorni tudi na vsebnost in kakovost (oksidacija) maščob v krmnem obroku, ki negativno vpliva na mikrobno populacijo v vampu. Paziti moramo tudi na vsebnost bakra, predvsem v oljčnih listih, ki lahko omejuje delež tega stranskega produkta v obroku prežvekovalcev. Raziskovalci poročajo tudi o ugodnih učinkih na maščobnokislinsko sestavo mleka, saj se poveča delež enkrat nenasičenih maščobnih kislin in zmanjša delež nasičenih maščobnih kislin. Paiva-Martins in sod. (2009) so proučevali vpliv dodatka oljčnih listov (5 ali 10 %) v krmo pri rastočih prašičih in ugotovili, da dodatek oljčnih listov v primerjavi s komercialno krmno mešanico zniža dnevne priraste in zauživanje krme, predvsem zaradi višje vsebnosti vlaknine, sočasno pa se izboljša tudi kakovost mesa. Pri oljčnih tropinah obstaja omejitev za vključevanje v obrok pri prašičih zaradi visoke vsebnost lignina. V obrok prašičev je mogoče vključiti do 100 g tropin/kg krme in ob tem celo nekoliko izboljšati nekatere proizvodne značilnosti (Joven in sod., 2004). Ugotovili so tudi ugodne učinke na kakovost klavnih trupov in maščobnokislinsko sestavo maščob. Raziskave tudi kažejo, da je oljčne pogače mogoče vključiti v obroke rastočih piščancev do 7,5 % (Abo Omar in sod., 2005), pri višjem deležu (10 %) se zmanjša prirast, uživanje in konverzija krme (Rabayaa in sod, 2001). DS2.2 Analiza in meritve hranilne vrednosti oljčnih listov in tropin DS2.2.1 Analiza osnovnih parametrov hranilne vrednosti Zbiranje vzorcev in kemijske analize glavnih lastnosti oljčnih tropin glede na prehransko vrednost za krmljenje živali so potekale v letih 2016 in 2017. Skupaj smo zbrali in analizirali 39 vzorcev tropin iz različnih sistemov predelave oljk. Z weendsko analizo smo določili osnovno sestavo (suha snov - SS, surove beljakovine - SB, surove maščobe - SM, surovi pepel - SP, surova vlaknina - SV, v nevtralnem detergentu netopna vlaknina - NDV, v kislem detergentu netopna vlaknina - KDV), vsebnosti izbranih mineralov z atomsko absorpcijsko spektrometrijo (AAS) in bruto energijo z uporabo kalorimetrije (preglednica 8). Rezultati so pokazali, da vsebnost sušine v zbranih vzorcih oljčnih tropin zelo variira in je odvisna od tehnologije predelave. Oljčne tropine so v kilogramu suhe snovi v povprečju vsebovale 60,3 ± 13,6 g surovih beljakovin. Oljčne tropine po stiskanju olja v Sloveniji v nasprotju s tropinami po stiskanju olja iz nekaterih drugih držav vsebujejo visok delež surovih maščob (161 ± 40 g surovih maščob, ker slovenski oljarji tropin ne ekstrahirajo z organskimi topili. V tem primeru so maščobe najpomembnejši vir energije za živali. Olje vsebuje visok delež oleinske kisline, kar lahko ugodno vpliva tudi na prehransko vrednost in tehnološko kakovost živalskih proizvodov. Vsebnost surove vlaknine je znašala 407 ± 101 g/kg SS. Tropine so v kg sušine v povprečju vsebovale 37,6 ± 23 g surovega pepela. Podatkov o vsebnosti mineralov v oljčnih tropinah je zelo malo, tudi tu avtorji poročajo o visoki variabilnosti (Heuze in sod., 2015; Al-Rabadi, 2017), kar smo potrdili tudi v svoji raziskavi, v kateri je povprečni koeficient variabilnosti (KV) za vsebnost mineralov znašal 32 %. Povprečne vsebnosti fosforja v tropinah iz slovenskih oljčnikov so znašale 1,30 g/kg SS in so nekoliko višje od vsebnosti v dostopni literaturi (0,6-0,8 g/kg). V nasprotju z vsebnostjo fosforja smo v tropinah izmerili nižje vsebnosti kalcija (povprečje 2,07 g/kg SS), kar je manj kot za oljčne tropine navajajo drugi avtorji (3,07,3 g/kg SS). V najvišjih koncentracijah je bil v oljčnih tropinah prisoten kalij (18,4 ± 7,3 g/kg SS), ki ga tropine iz slovenskih oljčnikov vsebujejo več, kot je navedeno v rezultatih drugih avtorjev. Preglednica 8: Povprečna sestava ter vsebnost nekaterih mineralov in bruto energije v oljčnih tropinah iz slovenskih oljčnikov v letih 2016 (N = 19) in 2017 (N = 20)._ Povprečna vsebnost STD1 RSD1 MIN1 MAX1 Sestava suha snov (SS), g/kg 378 137,2 36 214 736 surove beljakovine, g/kg S S 60,3 13,6 23 33,7 99,6 surove maščobe, g/kg SS 161,1 40,4 25 105,5 264,5 surova vlaknina, g/kg SS 407,1 100,9 25 253,4 574,5 NDV2, g/kg SS 545,3 99,5 18 380,5 748,8 KDV2, g/kg SS 403,5 76,3 19 281,4 574,0 BDI2, g/kg SS 336,3 63,9 19 166,4 454,1 surovi pepel, g/kg SS 37,6 23,0 61 7,2 145,0 Minerali fosfor (P), g/kg SS 1,30 0,63 49 0,29 2,94 kalcij (Ca), g/kg SS 2,07 0,63 30 1,41 5,16 železo (Fe), mg/kg SS 118 50 42 60 262 baker (Cu), mg/kg SS 15,2 3,6 24 8,2 27,2 kalij (K), mg/kg SS 18,4 7,3 40 4,8 26,6 Bruto energija bruto energija, MJ/kg SS 23,1 1,0 4,5 19,8 25,6 1 STD - standardni odklon, RSD - relativni standardni odklon (%), MIN - minimum, MAX - maksimum. 2 NDV - v nevtralnem detergentu netopna vlaknina, KDV - v kislem detergentu netopna vlaknina, BDI -brezdušični izvleček. Ugotovimo lahko, da je sestava hranilnih snovi in mineralov oljčnih tropin iz slovenskih oljčnikov variabilna, za uporabo kot krmilo, predvsem v reji visokoproduktivnih živali, bodo potrebne periodične analize. Pred uporabo je treba tropine posušiti, kar pomeni dodaten strošek. Ker je sezona obiranja oljk in stiskanja olja kratka, bo treba tropine, če bi jih v krmne obroke vključevati vse leto, konzervirati. Poleg vlaknine vsebujejo oljčne tropine tudi relativno visok delež maščob, ki se lahko v prehrani neprežvekovalcev koristno uporabijo kot vir energije. DS2.2.2 Meritve prebavljivosti oz. presnovljivosti energije in hranil pri prašičih in perutnini V okviru projekta smo izvedli bilančna poskusa na pitovnih piščancih (N = 36) in pujskih (N = 24), ki smo jih individualno vhlevili v ustrezne metabolne kletke, ki omogočajo spremljanje uživanja krme in zbiranje izločkov pri piščancih ter ločeno zbiranje blata in urina pri prašičih. 1. Pitovni piščanci Pitovne piščance provenience ross 308 smo pri starosti 21 dni (ko so prebavila že bolj razvita) individualno vhlevili v metabolne kletke in jih razdelili v pet skupin: kontrolno skupino (KONT), ki ni dobivala dodatka ter po dve skupini z dodatkom oljčnih listov (OLi) ali tropin (OTr), ki smo jim na kilogram osnovne krme primešali 50 ali 100 g oljčnih listov (OLi 50, OLi 100) oziroma oljčnih tropin (OTr 50, OTr 100). Pri pripravi osnovne krmne mešanice (sestavljene iz koruze, pšeničnih otrobov, dehidrirane lucerne, rastlinskega olja, soli, apnenca, monokalcijevega fosfata, lizina, metionina, treonina in premiksa) smo upoštevali normative za pitovne piščance ross 308, ki smo jih zmanjšali za 20 %. Po štirih dneh prilagajanja smo bilančni poskus (spremljanje uživanja krme in zbiranje izločkov) izvajali pet dni. V vzorcih krme in izločkov smo analizirali vsebnost suhe snovi, surovih beljakovin, surovih maščob, surove vlaknine, v nevtralnem (NDV) in kislem (KDV) detergentu netopne vlaknine, surovega pepela, vsebnosti mineralov kalcija, fosforja, kalija, magnezija, mangana, železa, bakra in cinka ter izmerili vsebnost bruto energije in izračunali vsebnosti organske snovi. Izkoristljivost hranilnih snovi (HS) podajamo kot odstotek absorbiranih hranil ((zaužita HS - izločena HS)/zaužita HS*100 %) iz krmnih mešanic (preglednica 9). Izkoristljivost hranilnih snovi in energije oljčnih listov in tropin smo določili tudi z diferenčno metodo (preglednica 10). Preglednica 9: Vpliv oljčnih listov in tropin na izkoristljivost (%) hranilnih snovi, mineralov in energije in navidezna presnovljiva energija (MJ/kg SS) pri pitovnih piščancih._ KONT OLi 50 OLi 100 OTr 50 OTr100 SEM1 p Hranilne snovi suha snov 74,62a 71,38bc 69,07c 72,76ab 70,45bc 0,57 < 0,0001 organska snov 76,53a 73,30bc 71,36c 74,72ab 72,39c 0,53 < 0,0001 surove beljakovine 64,31a 62,92ab 59,86bc 63,63a 59,42c 0,74 < 0,0001 surove maščobe 81,93a 81,98a 81,27a 85,76b 87,41b 0,80 < 0,0001 surova vlaknina 9,56 6,84 7,46 9,02 10,52 1,46 0,3777 NDV 24,98ab 29,46a 26,46ab 20,04b 23,61ab 1,53 0,0033 KDV 6,84 6,95 4,92 0,75 -0,22 2,08 0,0507 surovi pepel 33,40 30,02 28,93 31,27 29,81 1,18 0,0847 Minerali kalcij (Ca) 40,27 31,60 30,65 40,45 34,91 2,40 0,0144 fosfor (P) 35,92 33,67 34,13 35,83 32,88 1,28 0,3772 magnezij (Mg) 14,09 13,24 10,66 14,36 12,58 1,54 0,4763 železo (Fe) 2,14 1,82 2,29 4,86 2,67 2,04 0,8289 cink (Zn) 11,51 14,68 10,55 12,04 10,48 1,59 0,3242 mangan (Mn) 0,46 -1,26 2,60 -1,41 -0,84 1,82 0,5193 baker (Cu) 25,82a 23,17ab 20,33ab 27,23a 13,82b 2,53 0,0074 Energija energija 76,32a 72,98bc 70,10d 74,51ab 72,01cd 0,56 < 0,0001 AMEn2 (MJ/kg SS) 13,90a 13,49ab 13,02c 13,74ab 13,38bc 0,10 < 0,0001 !SEM - standardna napaka srednje vrednosti abc - skupine, označene z različnimi črkami, se med seboj razlikujejo (p < 0,05). 2AMEn - navidezna presnovljiva energija, korigirana na ničelno nalaganje dušika. Preglednica 10: Izkoristljivost hranil in energije iz oljčnih listov in tropin (diferenčna metoda) pri pitovnih piščancih (v % oz. MJ ME/kg SS)._ OLi 50 OLi 100 OTr 50 OTr 100 SEM1 p Hranilne snovi suha snov 8,22a 17,73ab 38,61b 32,19ab 7,22 0,0281 organska snov 10,01a 19,19ab 40,78b 33,90ab 7,13 0,0237 surove beljakovine 31,75ab -1,66b 48,95a -5,70b 0,45 0,0070 surove maščobe 85,20 68,89 104,47 100,00 17,46 0,4846 surova vlaknina -5,87 2,33 -0,53 12,02 6,26 0,2579 NDV 45,72a 29,64a -9,49b 19,61ab 8,18 0,0008 KDV 6,98 1,02 -18,94 -13,5 7,23 0,0662 Energija AMEN-kor 5,777a 5,035a 12,566b 9,079ab 3,95 0,0139 *SEM - standardna napaka srednje vrednosti. abc - skupine, označene z različnimi črkami, se med seboj razlikujejo (p < 0,05). Pri prirastu, začetni in končni masi piščancev v bilančnem poskusu nismo ugotovili statistično značilnih razlik. Treba pa je poudariti, da so bili piščancem listi in tropine v krmo dodani po 21. dnevu starosti, ko so prebavila že bolj razvita, in da je bilančni poskus potekal le devet dni, zato bi bilo treba izvesti dodaten pitovni poskus. Nekateri avtorji, ki so poročali o negativnih vplivih stranskih proizvodov oljkarstva na proizvodne značilnosti piščancev (Shafey in sod., 2013), te pripisujejo višjemu deležu vlaknine v krmi, kar poslabša njeno izkoriščanje predvsem v prvi fazi pitanja, pozneje pa lahko živali zaradi bolj razvitih prebavil bolje izkoriščajo krmo, tudi če ta vsebuje višje deleže vlaknine. Ugotovili smo, da pri živali, ki so dobivale krmne mešanice z dodatkom oljčnih listov in tropin, v primerjavi s kontrolno skupino ni bilo negativnih vplivov na izkoriščanje surove vlaknine, surovega pepela in mineralov (razen bakra). Živali, ki so dobivale krmne mešanice z dodatkom oljčnih listov, so v obeh dodanih koncentracijah slabše izkoriščale suho in organsko snov, v višji koncentraciji pa tudi surove beljakovine. Živali, ki smo jih krmili s krmnimi mešanicami z dodatkom oljčnih tropin, so pri višji koncentraciji dodatka slabše izkoriščale suho in organsko snov ter surove beljakovine. Živali, ki smo jih krmili s krmno mešanico z dodatkom oljčnih tropin, so bolje izkoriščale maščobe, kar je posledica spremenjene maščobnokislinske sestave krme. Znano je, da se absorpcija nasičenih maščobnih kislin (SFA) ob prisotnosti nenasičenih maščobnih kislin v prebavilih izboljša, saj se SFA v tem primeru učinkoviteje vgrajujejo v micele. Dodajanje oljčnih listov v obeh koncentracijah in tropin v višji koncentraciji v krmne mešanice zmanjša izkoristljivost energije. Z diferenčno metodo smo ovrednotili vpliv obeh dodatkov, oljčnih listov in tropin na izkoristljivost nekaterih hranilnih snovi in energije. Ugotovili smo, da se iz oljčnih listov izkoristi le manjši delež suhe in organske snovi ter surovih beljakovin, pri višji koncentraciji listov pa se izkoristljivosti hranilnih snovi pogosto zmanjšujejo. Izkoristljivost maščob in oljčnih tropin je visoka, z naraščanjem koncentracije pa se poslabšuje izkoristljivost suhe in organske snovi ter surovih beljakovin. Energijska in hranilna vrednost listov pri pitovnih piščancih je majhna, saj vsebujejo pri 5-odstotni koncentraciji v krmni mešanici le 5,8 MJ ME/kg SS (podobno kot slama), ki pa se pri 10-odstotni koncentraciji zmanjša za okoli 15 %. Energijska vrednost oljčnih tropin pri pitovnih piščancih je bistveno boljša, saj vsebujejo pri 5-odstotni koncentraciji v krmni mešanici 12,6 MJ ME/kg SS, ki pa se pri 10-odstotni koncentraciji zmanjša za okoli 18 % na 9,1 MJ ME/kg SS. Zaradi tako velike energijske vrednosti so tropine pri pitovnih piščancih bistveno bolj uporabne, predvsem v manjših koncentracijah, saj večje koncentracije očitno negativno vplivajo na izkoristljivost hranil (razen maščob) in energije celotnega obroka. 2. Pujski V bilančni poskus smo vključili 24 rastočih prašičev (tekačev) s povprečno telesno maso 11,00 ± 0,10 kg, ki smo jih vhlevili individualno v metabolne kletke, ki omogočajo spremljanje uživanja krme ter ločeno zbiranje blata in urina. Živali smo razdelili v tri skupine, kontrolno skupino (KONT), ki ni dobivala dodatka, in skupini, ki smo jima v krmo primešali 7,5 % oljčnih listov (OLi) ali oljčnih tropin (OTr). Živali smo krmili restriktivno (2,5-kratno kritje vzdrževalnih potreb po energiji). Krmne mešanice smo sestavili po priporočilih NRC (2012), pri čemer smo zaradi merjenja izkoristljivosti za 20 % zmanjšali količino energije, prebavljivih beljakovin, aminokislin in mineralov. Z bilančnim poskusom (zbiranje blata in urina, pet dni) smo začeli po petdnevnem obdobju prilagajanja. V krmnih mešanicah in blatu smo analizirali suho snov, surove beljakovine, surove maščobe, v nevtralnem (NDV) in kislem (KDV) detergentu netopno vlaknino, minerale in bruto energijo. Prebavljivost hranilnih snovi (HS) navajamo kot odstotek absorbiranih hranil ((zaužita HS - izločena HS)/zaužita HS*100 %) iz krmnih mešanic (preglednica 11). Prebavljivost hranilnih snovi in energije oljčnih listov in tropin smo določili tudi z diferenčno metodo (preglednica 12). Preglednica 11: Vpliv oljčnih listov in tropin na prebavljivost (%) hranil, mineralov in energije pri pujskih. KONT OLi OTr SEM p Hranilne snovi suha snov 88,33a 83,71b 84,88b 1,383 < 0,001 organska snov 89,32a 84,71b 85,75b 1,341 < 0,001 surove beljakovine 84,65a 77,51b 78,53b 0,975 0,0001 surove maščobe 85,87a 79,49b 87,46a 0,735 < 0,0001 NDV 63,50a 59,61ab 55,77b 1,527 0,0077 KDV 50,40a 44,38ab 37,60b 2,288 0,0033 surovi pepel 66,57 62,74 65,51 1,222 0,0980 Minerali kalcij (Ca) 44,85 42,69 48,99 1,985 0,0903 fosfor (P) 61,76 56,96 61,65 1,575 0,0673 magnezij (Mg) 42,29 33,41 42,80 2,694 0,0359 železo (Fe) 30,73 25,70 33,78 2,762 0,1282 cink (Zn) 37,41 29,66 35,08 2,494 0,1039 mangan (Mn) 18,06 14,99 17,66 2,894 0,7172 baker (Cu) 47,11a 27,43b 26,53b 2,442 < 0,0001 Energija energija 87,31a 81,56b 83,24b 1,605 < 0,001 Preglednica 12: Prebavljivost (%) hranil in energije iz oljčnih listov in tropin ter njihova energijska vrednost (diferenčna metoda) pri pujskih in metabolna energija (MJ/kg). Listi Tropine Suha snov 28,6 ± 20,3 45,3 ± 18,6 Organska snov 28,4 ± 20,1 45,0 ± 18,7 Surove beljakovine -103,1 ± 79,7 -135,2 ± 112,8 Surove maščobe -10,2 ± 49,2 91,4 ± 12,0 Bruto energija 23,6 ± 19,9 45,6 ± 18,5 Prebavljiva energija (MJ/kg SS) 4,78 ± 4,0 10,1 ± 4,1 !SEM - standardna napaka srednje vrednosti. abc - skupine, označene z različnimi črkami, se med seboj razlikujejo (p < 0,05). Pujski, ki smo jim v krmne mešanice dodali oljčne liste, so v primerjavi s kontrolno skupino slabše prebavljali suho in organsko snov, surove beljakovine in surove maščobe. Krmne mešanice z dodatkom oljčnih listov niso vplivale na prebavljivost mineralov (razen bakra). Krmljenje z mešanico z dodatkom oljčnih listov je poslabšalo prebavljivost energije. Pujski, ki smo jim v krmne mešanice dodali oljčne tropine, so v primerjavi s kontrolno skupino slabše prebavljali suho in organsko snov, surove beljakovine, v nevtralnem in kislem detergentu netopno vlaknino, ni pa bilo vpliva na prebavljivost surovih maščob in večine mineralov. Prebavljivosti hranilnih snovi so pri tropinah pričakovano višje v primerjavi z oljčnimi listi. Oljčni listi in tropine izrazito negativno vplivajo na prebavljivost beljakovin. Medtem ko so maščobe iz oljčnih listov zelo slabo prebavljive, za oljčne tropine velja ravno nasprotno . Nenasičene maščobne kisline, ki jih vsebuje olje v tropinah, se zelo učinkovito prebavijo. Ugotovimo lahko tudi, da je prebavljivost energije iz tropin boljša v primerjavi z listi. Meritve vsebnosti prebavljive energije (PE) pri pujskih kažejo, da je energijska vrednost listov za pujske nizka, saj vsebujejo le okoli 4,8 MJ PE/kg SS, energijska vrednost tropin pa je okoli 10 MJ PE/kg SS. Vsaj pri pujskih se listi z vidika krmljenja prašičev kot vir energije kažejo kot neuporabni, tropine pa bi v krmne mešanice lahko vključevali, toda le v majhnih količinah (nekaj %). Ker imajo pitanci drugačna, bolj razvita prebavila, je lahko uporabnost tropin, morda tudi listov, pri njih večja. Vendar bi bilo to potrebno proučiti. DS2.3 In vitro raziskave prehranske vrednosti za prežvekovalce In vitro navidezno in pravo razgradljivost suhe snovi (ivNRSS in ivPRSS) smo določili tako, da smo iz fistuliranih ovnov odvzeti vampov sok prefiltrirali skozi štiri pasti bombažne gaze in ga razredčili z raztopino pufra v razmerju 1: 2 (v/v). Okoli 300 mg zmletega substrata (obroki z dodatkom oljčnih listov ali tropin oz. obroki, v katerih je bil del obroka nadomeščen z oljčnimi listi in tropinami) smo zatehtali v filtrske vrečke ANKOM F57 (ANKOM Technology, Macedon, NY, ZDA) in jih toplotno zavarili. Za vsak substrat smo pripravili dve vrečki in jih vstavili v inkubacijsko posodo (dve vrečki/posodo). V vsako posodo smo vstavili 24 vrečk F57 (dve vrečki/substrat + dve prazni vrečki (slepi vzorec)) in dodali dva litra puferiranega vampovega soka, ki smo ga predhodno prepihovali z ogljikovim dioksidom. Posode smo vstavili v inkubator na 39 °C za 24 ur. V času inkubacije je bilo zagotovljeno mešanje puferiranega vampovega soka v inkubacijskih posodah. Po končani inkubaciji smo vrečke intenzivno sprali pod tekočo vodo, posušili na 103 °C, stehtali in izračunali ivNRSS. Vrečke smo v nadaljevanju tretirali še eno uro v raztopini nevtralnega detergenta pri 100 °C v aparaturi ANKOM220 fibre analyser (ANKOM Technology, Macedon, NY, ZDA), jih sprali v vodi, posušili in stehtali ter izračunali in vitro pravo razgradljivost suhe snovi (ivPRSS) in vitro razgradljivost v nevtralnem detergent netopne vlaknine (ivNDV). Inokulum za izvedbo plinskega testa smo pripravili na enak način kot inokulum za določanje in vitro razgradljivosti in prebavljivosti. Okoli 200 mg substrata smo inkubirali v anaerobnih pogojih pri 39 °C v 100-mililitrskih steklenih brizgalkah, ki so vsebovale 30 ml puferiranega vampovega soka (inokuluma). Količino sproščenega plina smo odčitali po 0, 2, 4, 6, 8, 10, 12, 24, 36, 48, 72 in 96 urah. Po 24 urah smo tekočino dveh od štirih brizgalk prenesli v 50-mililitrske centrifugirne epruvete in jih do analize hlapnih maščobnih kislin (HMK) zamrznili na -20 °C. V vsaki seriji smo inkubirali tri brizgalke s slepim vzorcem (vsebovale so samo inokulum brez substrata) in tri brizgalke s standardnim vzorcem. Ekstrakte za analizo HMK smo pripravili iz puferiranega vampovega soka po 24 urah inkubacije po modificirani metodi Holdeman in sod. (1977). HMK smo določili s plinskim kromatografom Hewlett Packard 5890 A (Hewlett Packard, Bellefonte, Pensilvanija, ZDA), opremljenim s split/splitless injektorjem in FID-detektorjem. Za ločevanje HMK smo uporabili 30 m NUKOL TM, FUSED SILICA kapilarno kolono (SUPELCO, Bellefonte, Pensilvanija, ZDA). Dobljene rezultate ivNPRSS, ivPRSS in količine plina smo korigirali na 1 g suhe snovi substrata. Prostornine plina smo korigirali tudi na količino plina, sproščenega iz slepega vzorca. Kazalnike plinskega testa smo za vsak substrat ocenili s pomočjo Gompertzove enačbe (Lavrenčič in sod., 1997): Yt = B X exp(-C X exp(-D x t)), kjer je Yt količina sproščenega plina (ml/g DM) v času 't', 'B' največja količina sproščenega plina (skupna potencialna količina plina; (ml/g SS)); 'C' specifična hitrost sproščanja plina, na katero vpliva konstantni faktor 'D', s katerim opisujemo zmanjševanje specifične hitrosti sproščanja plina (ki je posledica zmanjševanja hitrosti rasti mikroorganizmov in zmanjševanja količine fermentabilnega substrata) in 't' čas v urah. Za oceno kazalnikov smo uporabili statistični paket SAS (PROC NLIN; SAS, 2015). Poleg kazalnikov produkcije plina smo izračunali tudi količine plina, sproščene po 24 urah inkubacije, s pomočjo prvega in drugega odvoda Gompertzove enačbe po času pa še največjo hitrost produkcije plina (MFR) in čas, v katerem je bila dosežena največja hitrost produkcije plina (TMFR; Lavrenčič in sod., 1997). Neto količino HMK, sproščeno v 24 urah inkubacije, smo izračunali tako, da smo od bruto količine posameznih HMK odšteli posamezne HMK, ki so se sprostile v tem času v slepem vzorcu. Dobljene količine smo nato korigirali na 1 g inkubirane suhe snovi substrata. Rezultate smo nato analizirali z one-way analizo variance s proceduro splošnega linearnega modela (GLM) statističnega paketa SAS/STAT različica 9.4 (SAS, 2015). Primerjali smo razlike med substrati. Rezultate predstavljamo kot povprečne vrednosti najmanjših kvadratov (least square means). Kot statistično značilne smo sprejeli razlike pri P < 0,05, medtem ko smo kot trende obravnavali razlike pri 0.05 < P < 0,10. 1. Uporaba oljčnih listov in tropin kot dodatka v obroke za krave molznice - govedo V tem poskusu smo oljčne liste in tropine vključili v obrok kot dodatek. Pri tem smo ugotavljali, kakšen je vpliv dodatka oljčnih listov in tropin v primerih, da bi govedu s telesno maso 650 kg v obrok (TMR) dodali še 25 g (L25 in T25), 50 (L50 in T50) oz. 100 g oljčnih listov in tropin dnevno (L100 in T100). Dobljeni rezultati so prikazani v preglednicah 13 in 14. Preglednica 13: In vitro navidezna (IVNRSS) in prava razgradljivost suhe snovi (IVPRSS) ter in vitro razgradljivost NDV (IVRNDV), TMR in TMR z dodanimi oljčnimi listi in tropinami v različnih koncentracijah. Substrat IVNRSS IVPRSS IVRNDV (g/kg SS) (g/kg SS) (ml/g DM) TMR 555 719 270 L25 547 724 283 L50 529 710 247 L100 581 734 310 T25 582 737 319 T50 555 719 270 T100 540 719 269 TMR = popoln krmni obrok za 30 kg mleka dnevno; L25 = dodatek listov v obrok (TMR) v količini 25 g/žival na dan; L50 = dodatek listov v obrok (TMR) v količini 50 g/žival na dan; L100 = dodatek listov v obrok (TMR) v količini 100 g/žival na dan; T25 = dodatek tropin v obrok (TMR) v količini 50 g/žival na dan; T50 = dodatek tropin v obrok (TMR) v količini 25 g/žival na dan; T100 = dodatek tropin v obrok (TMR) v količini 100 g/žival na dan. Dodatek oljčnih listov in tropin v količinah od 25 do 100 g na žival na dan ne vpliva na razgradljivost in prebavljivost suhe snovi in razgradljivost NDV. Preglednica 14: Ocenjeni kazalniki in vitro produkcije plina, nastalega ob inkubaciji TMR in TMR z dodatkom oljčnih listov in tropin v različnih koncentracijah. Substrat B* (ml/g DM) C* D* TMR 307 2,36b 0,144 L25 303 2,65a 0,152 L50 303 2,53ab 0,143 L100 318 2,53ab 0,143 T25 299 2,54ab 0,148 T50 290 2,57ab 0,157 TI 00 311 2,54ab 0,145 *B = skupna potencialna produkcija plina; C = specifična hitrost produkcije plina, na katero vpliva čas (t), in konstantni faktor D (zmanjšanje specifične hitrosti sproščanja plina, ki je posledica zmanjšanja hitrosti rasti mikroorganizmov in zmanjšanja količine fermentabilnega substrata). TMR = popoln krmni obrok za 30 kg mleka dnevno; L25 = dodatek listov v obrok (TMR) v količini 25 g/žival na dan; L50 = dodatek listov v obrok (TMR) v količini 50 g/žival na dan; L100 = dodatek listov v obrok (TMR) v količini 100 g/žival na dan; T25 = dodatek tropin v obrok (TMR) v količini 50 g/žival na dan; T50 = dodatek tropin v obrok (TMR) v količini 25 g/žival na dan; T100 = dodatek tropin v obrok (TMR) v količini 100 g/žival na dan. Preglednica 15: Izračunani kazalniki in vitro produkcije plina, nastalega ob inkubaciji TMR in TMR z dodatkom oljčnih listov in tropin v različnih koncentracijah. Substrat TMFR* MFR* Gas24* (h) (ml/h) (ml/g DM) TMR 6,01 16,27 284 L25 6.42 16.94 282 L50 6.48 16.28 279 L100 6.5 1 16.75 293 T25 6.29 16.29 277 T50 6.25 16.65 269 T100 6.49 16.54 286 * TMFR = čas, v katerem je hitrost fermentacije največja; MFR = največja hitrost fermentacije; Gas24 = količina plina, nastala po 24 urah fermentacije. TMR = popoln krmni obrok za 30 kg mleka dnevno; L25 = dodatek listov v obrok (TMR) v količini 25 g/žival na dan; L50 = dodatek listov v obrok (TMR) v količini 50 g/žival na dan; L100 = dodatek listov v obrok (TMR) v količini 100 g/žival na dan; T25 = dodatek tropin v obrok (TMR) v količini 50 g/žival na dan; T50 = dodatek tropin v obrok (TMR) v količini 25 g/žival na dan; T100 = dodatek tropin v obrok (TMR) v količini 100 g/žival na dan. Iz rezultatov, prikazanih v preglednicah 14 in 15, lahko ugotovimo, da dodatek 25, 50 in 100 g oljčnih listov in tropin v obrok za govedo s telesno maso 650 kg ne vpliva na ocenjene in izračunane kazalnike fermentacije v predželodcih prežvekovalcev. Ugotovili smo, da se kazalnika »C« TMR (kontrola) in L25 razlikujeta, vendar menimo, da je do tega prišlo naključno, razlika pa nima večjega vpliva na potek sproščanja plina (slika 5). Slika 5: Potek sproščanja plina ob fermentaciji substratov z dodatnimi oljčnimi listi in tropinami. Preglednica 16: Sproščanje hlapnih maščobnih kislin (HMK) in njihovi deleži, nastali po 24 urah inkubacije TMR in TMR z dodanimi oljčnimi listi in tropinami v različnih koncentracijah. Substrat HMK Ocetna kislina Propionska kislina Maslena kislina (mmol/g SS) (mol/mol HMK) (mol/mol HMK) (mol/mol HMK) TMR 11,29 0,786a 0,107b 0,090 L25 11,66 0,773ab 0,112ab 0,096 L50 10,88 0,755b 0,124ab 0,102 L100 11.81 0,767ab 0.118nb 0,097 T25 9.74 0,76 lab 0,120ab 0,100 T50 9,06 0,760ab 0,124ab 0,100 T100 9,88 0,759ab 0,129a 0,097 TMR = popoln krmni obrok za 30 kg mleka dnevno; L25 = dodatek listov v obrok (TMR) v količini 25 g/žival na dan; L50 = dodatek listov v obrok (TMR) v količini 50 g/žival na dan; L100 = dodatek listov v obrok (TMR) v količini 100 g/žival na dan; T25 = dodatek tropin v obrok (TMR) v količini 50 g/žival na dan; T50 = dodatek tropin v obrok (TMR) v količini 25 g/žival na dan; T100 = dodatek tropin v obrok (TMR) v količini 100 g/žival na dan. Dodatek oljčnih listov in tropin ne vpliva (P > 0,05) na sintezo HMK, čeprav so količine, sproščene iz substratov s tropinami, numerično nekoliko manjše. Opazili smo, da so razlike v deležu ocetne in propionske kisline razlikujejo (P < 0,05) med TMR in L50 oz. med TMR in T100, vendar menimo, da je do tega prišlo naključno ter da ne gre za sistematski vpliv dodatka oljčnih listov in tropin. 2. Uporaba oljčnih listov in tropin kot sestavin obroka za krave molznice - govedo V tem delu raziskave smo poskušali ugotoviti, kako se spremenita prebavljivost in fermentabilnost obroka (TMR), če ga v določenem deležu nadomestimo z oljčnimi listi in tropinami. Preglednica 17: In vitro navidezna (IVNRSS) in prava razgradljivost suhe snovi (IVPRSS) ter in vitro razgradljivost NDV (IVRNDV) TMR in TMR, kjer je z oljčnimi listi in tropinami nadomeščen del TMR. Substrat IVNRSS IVPRSS IVRNDV (g/kg SS) (g/kg SS) (ml/g DM) TMR 721a 856b 625ab L5 % 657bcd 898a 514bcd L10 % 646d 890a 368efg L25 % 654cd 199° 493cd L50 % 596e 75 6d 401def L75 % 522fg 708ef 302fgh L100 % 466" 674' 239hi P5 % 654cd 893a 476cde P10% 688abcd 903a 508cd P25 % 666bcd 804c 515bcd P50 % 555ef 732de 367efg P75 % 476gh 685f 286gh P100 % 384' 609« 15Г TMR = popoln krmni obrok za 30 kg mleka dnevno; L5 % = 5 % listov v obroku (TMR); L10 % = 10 % listov v obroku (TMR); L25 % = 25 % listov v obroku (TMR); L50 % = 50 % listov v obroku (TMR); L75 % = 75 % listov v obroku (TMR); L100 % = 100 % listov v obroku (TMR); T5 % = 5 % tropin v obroku (TMR); T10 % = 10 % tropin v obroku (TMR); T25 % = 25 % tropin v obroku (TMR); T50 % = 50 % tropin v obroku (TMR); T75 % = 75 % tropin v obroku (TMR); T100 % = 100 % tropin v obroku (TMR). Rezultati (preglednica 18) kažejo, da nadomestitev 25 % obroka z oljčnimi listi in tropinami ne vpliva na in vitro navidezno in pravo razgradljivost suhe snovi ter in vitro razgradljivost NDV. Še pri večji koncentraciji oljčnih listov in tropin v obroku (TMR) se začnejo prebavljivosti in razgradljivost linearno zmanjševati. Preglednica 18: Ocenjeni kazalniki in vitro produkcije plina, nastalega ob inkubaciji TMR in TMR, kjer je z oljčnimi listi in tropinami nadomeščen del TMR. Substrat B* (ml/g DM) C* D* TMR 291abc 2,38dfe 0,149cde L5 % 300ab 2,55c 0,115de L10 % 301ab 2,75ab 0,114e L25 % 256bcd 2,34gfe 0,137de L50 % 239cde 2,18ih 0,122de L75 % 198ef 2,08' 0,120de L100 % 169gf 2,07' 0,115de T5 % 310a 2,61bc 0,113e T10% 290abc 2,84a 0,137de T25 % 252bcd 2,21gih 0,142de T50 % 176gf 2,35gfe 0,20 lab T75 % 136« 2,29gfh 0,192abc T100 % 86h 2,28gfh 0,230a *B = skupna potencialna produkcija plina; C = specifična hitrost produkcije plina, na katero vpliva čas (t), in konstantni faktor D (zmanjšanje specifične hitrosti sproščanja plina, ki je posledica zmanjšanja hitrosti rasti mikroorganizmov in zmanjšanja količine fermentabilnega substrata). TMR, L5 %, L10 %, L25 %, L50 %, L75 %, L100 %, T5 %, T10 %, T25 %, T50 %, T75 %, T100 % = glej razlago pri preglednici 13. Preglednica 19: Izračunani kazalniki in vitro produkcije plina, nastalega ob inkubaciji TMR in TMR, kjer je z oljčnimi listi in tropinami nadomeščen del TMR. Substrat TMFR* MFR* Gas24* (h) (ml/h) (ml/g DM) TMR 5,79cd 15,99a 272a L5 % 8,41a 12,61bcd 252abc L10 % 8,86a 12,61bcd 252abc L25 % 6,18bc 12,95bc 235bcde L50 % 6.35be 10.75de 213e L75 % 6.12l 8,74fg 176' L100 % 6,30hu 7,20® 149s" P5 % 8,52a 12,86bc 260ab P10 % 7,96ab 13,98b 25 l abc P25 % 5,69cd 13,00bc 232cde P50 % 4,34de 12,88bc 171fg P75 % 4,3 lde 9,60ef 133h P100 % 3,63e 7,29® 86' *TMFR = čas, ko je hitrost fermentacije največja; MFR = največja hitrost fermentacije; Gas24 = količina plina, nastala po 24 urah fermentacije. TMR, L5 %, L10 %, L25 %, L50 %, L75 %, L100 %, T5 %, T10 %, T25 %, T50 %, T75 %, T100 % = glej razlago pri preglednici 13. Podobno kot smo ugotovili za IVNRSS, IVPRSS in IVRNDV (preglednica 20), velja tudi za sproščanje plina med fermentacijo v pogojih vampa. Šele količina oljčnih listov in tropin, s katero nadomestimo več kot 25 % obroka, statistično značilno vpliva na ocenjene in izračunane kazalnike in vitro fermentacije v vampu. Preglednica 20: Sproščanje kratkoverižnih maščobnih kislin (HMK) in njihovi deleži, nastali ob inkubaciji TMR in TMR, kjer je z oljčnimi listi in tropinami nadomeščen del TMR. Substrat HMK Ocetna kislina Propionska kislina Maslena kislina (mmol/g SS) (mol/mol HMK) (mol/mol HMK) (mol/mol HMK) TMR 9,95ab 0,790bcd 0,111a 0,090bc L5 % 9,57ab 0,761de 0,107abc 0.115nb L10 % 8,42ab 0,760de 0,101abcd 0.126" L25 % 5,67bc 0.9 K)" 0.066° 0,022de L50 % 3,33cd 0,893n 0,073e 0,033d L75 % / / / / L100 % / / / / P5 % 9,09ab 0,763de 0,106abcd 0,114ab P10 % 9,65ab 0,772cde 0,100abcd 0,115ab P25 % 10.59" 0,873b 0.095 : 0,072c P50 % 8,6 lab 0,873b 0,097cd 0,07 lc P75 % 5,80bc 0,807bc 0,107abc 0,08 lu P100 % 1,75° 0,901a 0,096cd 0,003e * B = skupna potencialna produkcija plina; C = specifična hitrost produkcije plina, na katero vpliva čas (t), in konstantni faktor D (zmanjšanje specifične hitrosti produkcije plina). TMR, L5 %, L10 %, L25 %, L50 %, L75 %, L100 %, T5 %, T10 %, T25 %, T50 %, T75 %, T100 % = glej razlago pri preglednici 13. Tudi za sintezo HMK velja, da nanjo vplivajo predvsem količine oljčnih listov in tropin, s katerimi nadomestimo več kot 25 % obroka (TMR). Če je obrok sestavljen samo iz oljčnih listov (L100 %) ali je teh v obroku 75 % (L75 %), smo ugotovili, da listi popolnoma onemogočijo tvorbo HMK, saj so bile korigirane količine nastalih HMK negativne. SD2.4 Ocena možnosti uporabe oljčnih listov in tropin za siliranje 1. Oljčni listi in tropine kot silirni dodatki - travna silaža, pripravljena z dodatkom oljčnih listov in tropin Travno silažo smo pripravili iz trave naravnega travnika. Travo smo pokosili jeseni (oktobra) in jo takoj po prevozu v laboratorij silirali v pilotne silose (kozarci prostornine 2,5 litra), jih ustrezno potlačili in pustili na sobni temperaturi okoli 30 dni. Po 30 dneh smo kozarce odprli, odstranili zgornjo plast (okoli 3 cm), vsebino pa pretresli na pladnje, na katerih smo jo najprej premešali, nato pa odvzeli del vzorca za določanje pH, HMK, amonijaka in maščobnih kislin. Preostali del vzorca smo posušili in uporabili za določanje kemijske sestave silaž. Preglednica 21: Kemijska sestava silaž (g/kg SS), pripravljenih z dodatkom oljčnih listov in tropin. TS TS + oljčni listi TS + oljčne tropine (kontrola) 10 g/kg 40 g/kg 10 g/kg 40 g/kg SS (g/kg) 283 292 305 298 312 SB 186 183 177 180 173 SM 36 36 36 39 50 sv 230 237 224 234 231 SP 148 138 133 135 143 BDI 400 406 429 412 402 NDV 417 399 406 400 412 TS = travna silaža. SS = suha snov; SB = surove beljakovine; SM = surova maščoba; SV = surova vlaknina; SP = surovi pepel; BDI = brezdušični izvleček; NDV = vlaknina, netopna v nevtralnem detergentu. Kemijska sestava silaž se ni bistveno razlikovala od kontrole (preglednica 22). Nekoliko večja vsebnost suhe snovi v silažah z dodatkom listov in tropin je posledica večje vsebnosti suhe snovi v listih in tropinah, kakor je tudi manjša vsebnost SB posledica majhne vsebnosti SB v oljčnih listih in tropinah. Dodatek tropin poveča vsebnost SM v silažah. Preglednica 22: Vsebnost hlapnih maščobnih kislin in amonijaka (g/kg SS), pH-vrednosti in peroksidno število v silažah, pripravljenih z dodatkom oljčnih listov in tropin. TS TS + oljčni listi TS + oljčne tropine (kontrola) 10 g/kg 40 g/kg 10 g/kg 40 g/kg Ocetna kislina 9,12 9,13 8,68 9,38 13,24 Propionska kislina 1,52 0,85 0,48 0,56 0,86 Maslena kislina 34,23 22,54 19,91 13,78 16,52 Amonijak 1.90 1.58 1.39 1.38 1.56 pH 4.6 4.6 4.6 4.4 4.4 Peroksidno število 6,99 1,60 1,93 3,31 1,19 TS = travna silaža. Siliranje neovele trave z dodatkom oljčnih listov ni imelo velike vpliva na pH-vrednost silaž. Vsebnost ocetne kisline se je ob uporabi oljčnih listov zmanjšala, ob dodatku tropin pa povečala. Oba dodatka pa sta zmanjšala vsebnosti propionske in maslene kisline ter vsebnost amonijaka, iz česar bi lahko sklepali, da oljčni listi in tropine zmanjšajo delovanje saharolitičnih in proteolitičnih klostridijev ter drugih v silažah nezaželenih mikroorganizmov. Ob dodatku listov in tropin se je zmanjšalo tudi peroksidno število, kar pomeni da je bila krma (silaža) v tem primeru manj podvržena oksidaciji. Preglednica 23: Maščobnokislinska sestava silaž (g/kg SS silaže), pripravljenih z dodatkom oljčnih listov in tropin. TS TS + oljčni listi TS + oljčne tropine (kontrola) 10 g/kg 40 g/kg 10 g/kg 40 g/kg C16:0 4,57 4,67 4,66 4,73 5,86 IC16:1 2,17 2,16 2,02 2,02 1,97 C18:0 0,45 0,46 0,46 0,53 0,83 IC18:1 0,82 1,01 1,27 4,13 12,90 C18:2 n-6 4,29 4,30 4,28 4,20 4,81 C18:3 n-3 12,51 12,18 12,30 11,61 10,27 C20:0 0,31 0,31 0,28 0,37 0,34 C22:0 0,52 0,56 0,49 0,55 0,48 C23:0 0,10 0,11 0,10 0,09 0,09 C24:0 0,38 0,41 0,38 0,47 0,42 SFA 8,88 8,78 8,59 8,93 9,90 MUFA 3,20 3,40 3,48 6,38 15,17 PUFA 16,89 16,63 16,69 15,95 15,16 n-6 PUFA 4,29 4,34 4,28 4,25 4,82 n-3 PUFA 12,54 12,21 12,33 11,64 10,28 п-6/п-З PUFA 0,34 0,36 0,35 0,37 0,47 TS = travna silaža. SS = suha snov; SB = surove beljakovine; SM = surova maščoba; SV = surova vlaknina; SP = surovi pepel; BDI = brezdušični izvleček; NDV = vlaknina, netopna v nevtralnem detergentu. Dodatek tropin poveča vsebnost SM v silažah. Z uporabo olj čnih tropin se močno poveča vsebnost oleinske kisline, medtem ko se vsebnost linolenske kisline nekoliko zmanjša, zaradi česar se nekoliko razširi razmerje med n-6- in n-3-maščobnimi kislinami. Dodatka oljčnih listov in tropin nista imela drugih večjih vplivov na kakovost travne silaže. 1. Priporočila za uporabo oljčnih listov in tropin kot silirnih dodatkov Za postavitev priporočil o uporabi oljčnih listov in tropin kot silirnih dodatkov bi morali opraviti še dodatne raziskave o vplivih teh dveh dodatkov na vsebnost mlečne kisline. Do trdnejših ugotovitev bi prišli tudi tako, da bi siliranje ponovili in ali potrdili ali ovrgli dobljene rezultate. Vendar pa naši rezultati kažejo, da bi bili oljčni listi in tropine primerni za uporabo pri siliranju v omenjenih količinah. Primerni bi bili predvsem, če bi želeli zmanjšati oksidacijo maščobnih kislin oz. če bi želeli preprečiti klostridijsko kvarjenje silaž. Literatura: Heuze, V., Tran, G., Gomez Cabarera, A., Lebas, F., 2015: Olive oil cake and by-products. Feedipedia, a programme by INRA, CIRAD, AFZ and FAO. http.//www.feedipedia.org/node/32.Last updated on may 11, 2015, 14:32 (dostop: 18. 2. 2016). Joven, M., Pintos, E., Lattore, M. A., Suarez-Belloch, J., Guada, J. A., Fondevila, M., 2008: Effect of replacing barley by increasing levels of olive cake in the diet of finishing pigs: Growth performances, digestibility, carcass, meat and fat quality. Animal Feed Science and Technology. 197: 185-193. Molina-Alcaide, E., Yänez-Ruiz, D. R., 2008: Potential use of olive by-products in ruminant feeding: A review. Animal Feed Science and technology. 147: 247-264. Paiva-Martins, F., Barbosa, S., Pinheiro, V., Mourao, H. L., Outor-Monteiro, D., 2008: The effect of olive leaves supplementation on the feed digestibility, growth performances of pigs and quality of pork meat. Meta Science. 82: 438-443. Rabayaa, E., Abo Omar, J. M., Othman, R. A., 2001: Utilization of olive pulp in broiler rations. An-Najah University Journal for Research. 15: 133-144. DS3 Priprava ekstraktov, bogatih s fenolnimi spojinami, za pripravo prehranskih dopolnil DS3.1 Pregled in sinteza dosedanjih znanih podatkov in raziskav Na svetovnem trgu se tržijo prehranska dopolnila iz ekstraktov oljčnih listov, ki pa se razlikujejo v vsebnosti ključne fenolne spojine, olevropeina in drugih dodanih učinkovin v prehranskem dopolnilu. Prehranska dopolnila v obliki kapsul vsebujejo po navadi 6, 10, 18 ali 20 % olevropeina/kapsulo, v kateri je vsebnost ekstrakta iz oljčnih listov različna, od 500 do 750 mg. Prodajana prehranska dopolnila z ekstraktom oljčnih listov vsebujejo poleg ekstrakta iz oljčnih listov po navadi še deklarirane spojine, kot so celuloza, magnezijev stearat in silika. Nekatera prehranska dopolnila vsebujejo še ameriški slamnik in selen. Prehranska dopolnila z ekstraktom olj čnih listov se po navadi reklamirajo kot prehranska dopolnila z veliko vsebnostjo antioksidantov ter protibakterijskim, protimikotičnim in protivirusnim učinkovanjem. Druga prodajna oblika ekstrakta oljčnih listov je v obliki tinkture, ki je pripravljena s 65-odstotnim alkoholom oz. je razmerje suhega ekstrakta oljčnih listov in alkohola 1 : 3. Prodajajo se lahko v 30-mililitrskih temnih dozirnih stekleničkah in imajo rok uporabe dve let. Natančnejša sestava tinktur ni navedena. Oljčni listi so lahko poceni vir za zelo pomembno polifenolno spojino olevropein, za katerega vse več znanstvenih raziskav potrjuje, da ima antioksidativne, protivnetne, protimikrobne, hipoglikemične in protivirusne učinke ter druge pozitivne učinke na zdravje človeka (Omar, 2010). Leta 2019 je bila objavljena raziskava o pozitivnem vplivu olevropeina iz ekstrakta oljčnih listov na sistemski eritematozni lupus, kronično avtoimunsko bolezen vezivnega tkiva, ki lahko prizadene različne celice, tkiva in organe (Castejon in sod., 2019). Na primeru miši so je bilo dokazano, da so testni primerki, ki so uživali olevropein kot dodatek k prehrani z veliko vsebnostjo maščob, precej manj pridobili na teži kot kontrolni primerki, ki so uživali le prehrano z visoko vsebnostjo maščob (van der Stelt in sod., 2015). Uporaba ekstrakta oljčnih listov v živilih pa je še vedno na raziskovalni ravni. Največ raziskav vključuje razvoj inovativnih filmov z vsebnostjo ekstraktov oljčnih listov za pakiranje živil (Licciardello et al. 2015, Moudache et al., 2016, Moudache et al., 2017), metode za kapsulacijo ekstrakta oljčnih listov z namenom vključevanja kapsuliranega ekstrakta za daljšo obstojnost živila, večjo oksidativno stabilnost. DS3.2 Priprava in analiza etanolnih ekstraktov oljčnih listov in tropin Vsebnost fenolnih spojin v ekstraktih iz nerazmaščenih tropin se med letnikoma 2015 in 2016 ni bistveno razlikovala in je dosegla vrednost okoli 70 pg GA/mL. Vsebnost fenolnih spojin v ekstraktih iz razmaščenih tropin pa se je med letnikoma pomembno razlikovala in je bila pri letniku 2016 okoli 230 pg GA/mL večja kot pri letniku 2015. V obeh primerih je bila vsebnost fenolnih spojin, izražena kot ekvivalent galne kisline, le nekoliko večja v primerjavi z ekvivalentom kavne kisline. Čas ekstrakcije v UZ-kopeli ni bistveno vplival na učinkovitost ekstrakcije fenolnih snovi. Antioksidativni potencial je bil v ekstraktih iz razmaščenih tropin večji v primerjavi z ekstrakti iz nerazmaščenih tropin in je dosegal vrednosti okoli 125 pg GA/mL za letnik 2015 in 150 pg GA/mL za letnik 2016, pri ekstraktih iz nerazmaščenih vzorcev pa okoli 24 pg GA/mL za letnik 2015 in 35 pg GA/mL za letnik 2016. Čas ekstrakcije v UZ-kopeli ni bistveno vplival na učinkovitost ekstrakcije fenolnih snovi. DS3.3 Kapsulacija s proliposomi in karakterizacija Proliposomi s kapsuliranim ekstraktom oljčnih listov so bili pripravljeni po metodi, ki jo opisujejo Perret in sod. (1991), in sicer z mešanico sojinega lecitina Phospholipon 90 G, etanola, ekstrakta oljčnih listov oz. čistega olevropeina in vode. Mešanica je vsebovala 0,5 mg/mL ekstrakta oljčnih listov oz. čistega olevropeina. Učinkovitost kapsulacije ekstrakta oljčnih listov je bila 83 %, v primeru kapsulacije čistega olevropeina pa 75 %. Rezultati testov stabilnosti pri različnih temperaturah in pH-vrednostih so pokazali, da je olevropein v obeh primerih v liposomih stabilen vsaj prvih 24 ur. Stabilnejši je olevropein v ekstraktu oljčnih listov kot čist olevropein v liposomih. Pri 25 °C in pH-vrednosti 2 se je v 24 urah sprostilo le 4,3 % olevropeina iz liposomov z ekstraktom iz oljčnih listov in 10,9 % olevropeina iz liposomov s čistim olevropeinom, pri 90 °C pa le 9,5 % iz liposomov z ekstraktom oljčnih listov in 28,8 % olevropeina iz liposomov s čistim olevropeinom. Glede na rezultate lahko sklepamo, da ima liposomski ovoj zaščitno vlogo pri preprečevanju hidrolize oz. zavira hidrolizo kapsuliranega olevropeina pri nizkih pH-vrednostih, ki so pomembne pri metabolizmu človeka. Iz tega lahko sklenemo, da bi bila proliposomska formulacija z ekstraktom oljčnih listov dovolj stabilna v želodčnem soku. DS3.4 Priprava alginatnih/hitozanskih kapsul in karakterizacija iz ekstrakta oljčnih listov Učinkovitost kapsulacije standardnega olevropeina ali olevropeina iz ekstrakta oljčnih listov je bila v alginatnih kapsulah zelo nizka, od 1,8 do 4,2 %. Da bi izboljšali učinkovitost kapsulacije, smo poleg parametrov mikrokapsulatorja preskušali tudi druge parametre, kot so koncentracija zamreževalne raztopine CaCl2 (2-10 %), pH-vrednost raztopine CaCl2 (2-6), vendar večje učinkovitosti nismo dosegli. Test stabilnosti alginatnih mikrokapsul z olevropeinom ali ekstraktom oljčnih listov pa je pokazal, da se je ves olevropein izločil iz mikrokapsul že v času testiranja. Kapsulacija čistega olevropeina ali ekstrakta iz oljčnih listov le v alginatne/hitozanske kapsule ni primerna, ker je učinkovitost kapsulacije zelo nizka, nestabilna in tako tudi neekonomična. DS3.5 Priprava ekstrakta za uporabo v živilskih izdelkih z metodo sušenja z razprševanjem V obdobju poročanja smo za pripravo novih funkcionalnih živil ponovno ovrednotili vsebnost olevropeina v zmletih oljčnih listih iz slovenske Istre, ki smo jih zbirali med projektom med letoma 2015 in 2016. Tokrat smo analizo nadgradili tudi z ovrednotenjem hidroksitirozola. V ta namen smo pripravili ekstrakte iz oljčnih listov, zbranih aprila 2015, maja 2016 in oktobra 2016. Za pripravo izdelkov z dodano vrednostjo smo izbrali tekoče jogurte proizvajalca Ljubljanske mlekarne z razponom vsebnosti maščob od 1,3 do 6,0 %. Za dodano vrednost smo izbrali dodatek v obliki zmletih oljčnih listov iz slovenske Istre, ki smo jih zbirali med projektom med letoma 2015 in 2016. Ves material za pripravo listov je bil že zmlet v fin prah. Ekstrakcija je bila izvedena po že objavljenem protokolu, v treh neodvisnih paralelkah, in ekstrakti so bili analizirani s HPLC-metodo. Vsebnost olevropeina je bila največja v ekstraktih iz listov iz aprila 2015 (37,2 ± 0,1 mg olevropeina/g suhih listov), nekoliko nižja je bila v ekstraktih iz listov iz oktobra 2016 (32,68 ± 0,08 mg olevropeina/g suhih listov) in najnižja v ekstraktih iz listov iz maja 2016 (20,42 ± 0,06 mg olevropeina/g suhih listov). Vrednosti hidroksitirozola pa so bile v obratnem sorazmerju s količino olevropeina. Najvišja vrednost je bila določena v ekstraktih z najnižjo vrednostjo olevropeina v razponu od 0,352 ± 0,004 do 0,837 ± 0,011 mg hidroksitirozola/g suhih listov. Na osnovi vsebnosti olevropeina v ekstraktih smo se odločili, da bomo kot dodatek uporabili zmlet prah iz oljčnih listov iz aprila 2015. Za poskus smo izbrali tri dodatke zmletih oljčnih listov v vrednosti 0,5, 1 in 3 % neto mase tekočega/trdnega jogurta. Izbrali smo jogurte z različno vsebnostjo maščob (od 1,3 do 6,0 %). Jogurti so bili kupljeni v trgovini Ljubljanskih mlekarn in shranjeni v hladilniku do naslednjega dne. Ob odprtju smo dodali ustrezno količino zmletih oljčnih listov, pretresli in ocenili nekaj značilnosti. Izdelke je ocenjevala štiričlanska komisija. Vsak član je za izdelek dobil ocenjevalni list, na katerega je vnesel vrednosti ocenjenega izdelka. Ocenjevali smo videz, teksturo in okus. Značilnosti smo ocenjevali tudi z vrednostmi od 1 do 5, pri čemer je ocena 1 pomenila najnižjo vrednost in ocena 5 najvišjo vrednost. Člani komisije nismo akreditirani ocenjevalci in smo ocenjevali le s stališča potrošnika. Ocenjevalni listi so shranjeni v pisni obliki in dostopni za ogled. Štiričlanska komisija je od 18 pripravljenih izdelkov ocenila 18 izdelkov (glej preglednico 24). Neto masa izdelkov je bila 180, 250 in 500 g. Dodani zmleti oljčni listi v vseh izdelkih ustvarijo pridih lepe, od nežno zelene do intenzivnejše barve. Barve so naravne in prijetne. Dodani zmleti oljčni listi ne vplivajo na vonj jogurtov. Količina dodanih zmletih oljčnih listov vpliva na teksturo izdelka, ki pa ni moteča pri najnižji koncentraciji, pri višjih količinah pa je odvisno od vsebnosti maščob. Dodani zmleti oljčni listi najbolj vplivajo na okus jogurta. Ta je nekoliko grenek, vendar ni moteč ali pa se zakrije ob dodatku v 0,5 % oljčnih listov, pri dodatku 1 % je grenek priokus močnejši, vendar pri nekaterih jogurtih še sprejemljiv, pri dodatku 3 % oljčnih listov pa je grenek priokus zelo moteč, prevladujoč, predvsem v izdelkih z višjo vsebnostjo maščob (od 3,2 do 6,0 %), zato so bili ti izdelki tudi ocenjeni z najnižjo mogočo oceno, 0. Ocenjevalni rezultati so navedeni v preglednici 24. Preglednica 24: Ocenjevanje pripravljenih novih funkcionalnih izdelkov. Ime izdelka vsebnost maščob (%) neto masa (g) + 0,5 % listov na neto maso + 1 % listov na neto maso + 3 % listov na neto maso MU tekoči jogurt 1,3 1,3 500 4,5 4 3,75 4,1 3,75 2,75 3,5 2,6 1 MU KEFIR 1,5 1,5 250 4,7 4,4 4,25 4,2 4,2 4,1 4,1 3,1 1,5 MU jogurt, naravni brez laktoze 1,6 500 4,88 4,5 4.63 4,56 3,93 3,8 3,25 2,38 1,75 MU jogurt 3,2 3,2 500 4,5 4,2 4,55 4,05 4,08 3,98 0 0 0 Alpsko tekoči jogurt 4,0 500 4,55 4,58 4,58 4,18 4,08 3,5 0 0 0 Alpsko poln in kremast jogurt 6,0 180 4,67 4,33 4,67 4,17 3,5 3,5 0 0 0 Za nadaljnji razvoj so primerni vsi izdelki z 0,5-odstotnim dodatkom zmletih oljčnih listov, z 1-odstotnim dodatkom pa MU KEFIR, MU jogurt 3,2, in Alpsko tekoči jogurt 4,0. Za pripravo kapsuliranega olevropeina iz ekstrakta oljčnih listov z metodo sušenja z razprševanjem je bil uporabljen Nano Spray Dryer B-90 (Büchi). Za kapsulacijo z metodo z razprševanjem je bila uporabljena mešanica z 0,1 -odstotno raztopino alginata in 0,5 mg/mL ekstrakta oljčnih listov v razmerju 1 : 1. Največja, 69,8-odstotna, učinkovitost kapsulacije olevropeina iz oljčnih listov v alginatne formulacije je bila dosežena v uri in 18 minutah razprševanja pri pretoku 13 L/min, tlaku 44 mbar in T glave 110 °C. Daljši čas razprševanja ni vplival na večjo učinkovitost kapsulacije. Mikroskopska SEM-analiza pridobljenih alginatnih formulacij s kapsuliranim ekstraktom oljčnih listov je pokazala, da je velikost delcev zelo različna in v razponu od 200 nm do 10 ^m, so nepravilnih oblik, medtem ko imajo prazni alginatni delci sferično obliko. Rezultati testov stabilnosti pri različnih T- in pH-vrednostih so pokazali, da se je v 24 urah pri 25 °C in pH-vrednosti 2 le 9 % olevropeina, pri 90 °C pa okoli 17 %. Iz rezultatov kapsuliranja ekstrakta oljčnih listov z metodo sušenja z razprševanjem lahko sklepamo, da je slabša učinkovitost kapsulacije olevropeina pri danih pogojih in nekoliko slabša stabilnost v primerjavi s kapsulacijo v proliposome. Za pripravo z večjimi kapacitetami pa bi priporočili uporabo robustnejšega tovrstnega instrumenta, kot je Mini Spray Dryer, ki bi bil tudi primernejši za kapsulacijo kompleksnejših matriksov oz. vzorcev. DS3.6 Testiranje stabilnosti ekstraktov v prehranskem dopolnilu Prehransko dopolnilo v obliki stisnjene tabletke je bilo pripravljeno iz zmletih suhih oljčnih listov in/ali z dodatkom maltodekstrina. Povprečna masa ene tabletke je 300 mg. Vse tabletke imajo premer 10 mm in so debele 4 mm. Vsebnost olevropeina v oljčnih listih je bila ponovno določena z ekstrakcijo in ovrednotena s HPLC-metodo. Vsebnosti olevropeina v prehranskih dopolnilih so navedene v preglednici 25. Preglednica 25: Vsebnosti olevropeina v prehranskih dopolnilih. Tabletke 300 mg iz zmletih suhih oljčnih listov z 20-odstotno vsebnostjo maltodekstrina s 40-odstotno vsebnostjo maltodekstrina Vsebnost olevropeina/300 mg 11,1 mg 8,9 mg 6,7 mg Prehransko dopolnilo je bilo pripravljeno v obliki tabletke tako, da smo zmlete suhe oljčne liste ali mešanico zmletih suhih oljčnih listov z 20- ali 40-odstotno vsebnostjo maltodekstrina stisnili z LFA-ročno tabletirko. Ugotovili smo, da se material pri stiskanju ne prijema na dele tabletirke, zato ni bilo treba dodajati Mg-stearata. Prav tako smo ugotovili, da se izbrane mešanice lepo stisnejo pri tabletiranju, zato ni bilo treba dodajati nobenih dodatkov za pripravo kompaktnih tabletk, kar je velika prednost. Test stabilnosti smo določili z merjenjem aktivnosti vode, aw-vrednosti, in vsebnosti olevropeina v tabletkah v treh mesecih. Vrednosti olevropeina se v tem času niso spremenile. Tabletke so bile v tem obdobju hranjene v zaprti plastični posodi v temnem prostoru pri temperaturi 22 ± 1 °C in 46 ± 1 % vlažnosti. Merjene aw-vrednosti so bile najvišje pri formulaciji iz samih oljčnih listov in so se v treh mesecih z 0,463 ± 0,001 povišale na 0,523 ± 0,012. Tabletkam z 20- in 40-odstotnim maltodekstrinom (MD) in oljčnimi listi pa so aw-vrednosti v tem obdobju padle, in sicer pri 20-odstotni vsebnosti MD z 0,4795 ± 0,0004 na 0,4467 ± 0,0004, pri 40-odstotni vrednosti MD pa z 0,4805 ± 0,0005 na 0,4383 ± 0,0004. Iz teh rezultatov lahko sklepamo, da formulacije, pripravljene le iz zmletih oljčnih listov, niso primerne. Stabilnost prehranskih dopolnil z olevropeinom iz oljčnih listov smo tudi testirali s testom trdnosti z instrumentom TA XT Plus Texture Analyser ter jih primerjali tudi z obstoječim prehranskim dopolnilom italijanskega proizvajalca in zdravilom Lekadol 500 mg. Iz rezultatov lahko sklepamo, da prehransko dopolnilo v obliki tabletk, pripravljeno samo iz zmletih listov in brez dodanega maltodekstrina, ni primerno, ker se razpoložljivost vode v treh mesecih poveča, kar pomeni, da je večja možnost za okužbo z mikroorganizmi. Primernejša je priprava prehranskega dopolnila v obliki tabletke z mešanico maltodekstrina in zmletih oljčnih listov, v katerem se razpoložljivost vode s časom zmanjša, s čimer se manjša tudi možnost okužbe z mikroorganizmi. Literatura: Omar, Oleuropein in olive and its pharmacological effect. Scientia Pharmaceutica 78 (2010) 133-154. Inge van der Stelt in sod., Nutraceutical oleuropein supplementationprevents high fat diet-induced adiposity in mice. Journal of functional foods 14 (2015) 702-715. Castejon in sod., Dietary oleuropein and its new acyl-derivate, attenuate murine lupus nephritisthrough H0-1/Nrf2 activation and suppressing JAK/STAT, NF-kB,MAPK and NLRP3 inflammasomesignaling pathways. The journal of nutritional biochemistry, https://doi.Org/10.1016/j.jnutbio.2019.108229. Moudache in sod., Phenolic content and antioxidant activity of olive by-products andantioxidant film containing olive leaf extract. Food Chemistry 212 (2016), 521-527. Moudache in sod., Antioxidant effect of an innovative active plastic film containing olive leaves extract on fresh pork meat and its evaluation by Raman spectroscopy. Food Chemistry 229 (2017), 98-103. DS 4 Izdelava smernic za trajnostno uporabo ostankov proizvodnje v oljkarstvu V prilogi. DS 5 Komunikacija in diseminacija V okviru projekta CRP V4 -1621 smo sodelovali in izvedli te dejavnosti: • udeležba na 10 sestankih delovne skupine (23. 3. 2016, 14. 12. 2016, 20. 2. 2017, 21. 6. 2017, 6. 10. 2017, 9. 11. 2017, 12. 7. 2018, 14. 9. 2018, 18. 9. 2018, 11. 5. 2019); • organizacija petih sestankov z oljarji (6. 5. 2016, 3. 10. 2016, 10. 3. 2017, 18. 7. 2017, 26. 3. 2018, 19. 6. 2018); • udeležba na dveh sestankih za usklajevanja zakona o kmetijstvu (30. 5. 2019, 5. 6. 2019); • udeležba na štirih sestankih na medresorski ravni (MKGP, MOP) (20. 7. 2018, 14. 9. 2018, 18. 9. 2018, 1. 4. 2019); • izdelava osnutkov za Smernice za ravnanje z oljčnimi tropinami in rastlinsko vodo ter njihovo uporabo za gnojenje; • tri letna poročila o projektu CRP - ARRS (1. 1. 2017, 1. 1. 2018, 1. 1. 2019); • šest vmesnih poročil projekta CRP - MKGP (15. 11. 2016, 15. 3. 2017, 15. 9. 2017, 15. 3. 2018, 15. 9. 2018, 15. 3. 2019); • okrogla miza o oljčnih tropinah (20. 6. 2018), dostop do objav: https://www.primorske.si/2018/06/20/v-novi-stevilki-primorskih-novic-preberite, https://www.primorske.si/primorska/istra/bomo-po-oljcnem-olju-zascitili-tudi-tartuf, http://www.kmeckiglas.com/post/401223/o-tartufih-olicnih-tropinah-in-namakanju-olik; • organizacija mednarodnega znanstvenega in strokovnega posveta Možnost uporabe oljčnih tropin v luči krožnega gospodarstva (14. 2. 2019); • pripravljen dokument o uporabi oljčnih tropin kot sredstva za izboljšanje tal, dostop do objav: https ://www.facebook.com/tvkoper/posts/10156137657333008, https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/novice/oljcne-tropine-v-tujini-za-krmo-dodatek-k-prehrani-ogrevanje-pri-nas-so-le-odpadek/480257, https://www.primorske.si/primorska/istra/tropine-kot-gnojilo-piscancja-krma. 1. Izvirni znanstveni članek NENADIS, Nikolaos, MASTRALEXI, Aspasia, TSIMIDOU, M. Z., VICHI, Stefania, QUINTANILLA-CASAS, Beatriz, DONARSKI, James, BAILEY-HORNE, Victoria, BUTINAR, Bojan, BUČAR-MIKLAVČIČ, Milena, GARCIA GONZÄLEZ, Diego-Luis, TOSCHI, Tullia Gallina. Toward a harmonized and standardized protocol for the determination of total hydroxytyrosol and tyrosol content in virgin olive oil (VOO) : extraction solvent. European Journal of Lipid Science and Technology, ISSN 1438-9312. [Online ed.], 2018, vol. 120, iss. 11, str. 1-10, ilustr. https://doi.org/10.1002/ejlt.201800099, doi: 10.1002/ejlt.201800099. [COBISS.SI-ID 2528467]. CIFÄ, Domenico, SKRT, Mihaela, PITTIA, Paola, DI MATTIA, Carla, POKLAR ULRIH, Nataša. Enhanced yield of oleuropein from olive leaves using ultrasound-assisted extraction. Food science & nutrition, ISSN 2048-7177, 2018, vol. 6, str. 1128-1137, ilustr., doi: 10.1002/fsn3.654. [COBISS.SI-ID 4893560]. V pripravi: Za objavo v: International Journal of Agricultural Sustainability Naslov članka: Chemical characteristics of two-phase olive mill waste »alperujo« for possible direct soil application in humid Mediterranean regions Avtorji: Maja Podgornik, Milena Bučar-Miklavčič, Alenka Levart, Janez Salobir, Vida Rezar, Bojan Butinar 2. Strokovni članek PODGORNIK, Maja, VALENČIČ, Vasilij, BUČAR-MIKLAVČIČ, Milena, BEŠTER, Erika, VOLK, Saša, FANTINIČ, Jakob, HLADNIK, Teja, KOZLOVIČ, Gašper, STEVOVIĆ, Bojana, LEVART, Alenka, SALOBIR, Janez, REZAR, Vida, BUTINAR, Bojan. Možnosti uporabe oljčnih tropin v luči krožnega gospodarstva. Oljka : novice Društva oljkarjev, ISSN 1580-0113, maj 2019, letn. 21, št. 5, str. 11 in12, ilustr. [COBISS.SI-ID 2578643]. 3. Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci LEVART, Alenka, SALOBIR, Janez, LESKOVEC, Jakob, PODGORNIK, Maja, BUČAR-MIKLAVČIČ, Milena, BUTINAR, Bojan, REZAR, Vida. Sestava oljčnih tropin iz slovenskih oljčnikov in vpliv oljčnih listov in tropin na proizvodne lastnosti pitovnih piščancev = Composition of olive cakes from Slovenian olive groves and influence of olive leaves and cake on perormance in broilers. V: ČEH, Tatjana (ur.), KAPUN, Stanko (ur.). Zbornik predavanj = Proceedings of the 27th International Scientific Symposium on Nutrition of Farm Animals [being] Zadravec-Erjavec Days 2018, 8th and 9th November 2018. Murska Sobota: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod. 2018, str. 103-110, ilustr. [COBISS.SI-ID 4152968]. LESKOVEC, Jakob, REZAR, Vida, SALOBIR, Janez, LEVART, Alenka. Stranski proizvodi oljkarstva kot krmila in krmni dodatki v prehrani prašičev = Olive by-products as feed stuff and feed additives in pig nutrition. V: ČEH, Tatjana (ur.), KAPUN, Stanko (ur.). Zbornik predavanj = Proceedings of the 27th International Scientific Symposium on Nutrition of Farm Animals [being] Zadravec-Erjavec Days 2018, 8th and 9th November 2018. Murska Sobota: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod. 2018, str. 97-101, ilustr. [COBISS.SI-ID 4153224]. V pripravi: Za 28. posvetovanje o prehrani domačih živali za »Zadravčeve-Erjavčeve dneve« 7. in 8. novembra 2019 Naslov prispevka: Vpliv oljčnih listov in tropin v krmnih mešanicah za pitovne piščance na izkoristljivost hranljivih snovi in energije ter na mineralizacijo kosti Avtorji: Vida REZAR, Alenka LEVART, Silvester ŽGUR in Janez SALOBIR 4. Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci LEVART, Alenka, REZAR, Vida, LESKOVEC, Jakob, PIRMAN, Tatjana, BUTINAR, Bojan, BUČAR-MIKLAVČIČ, Milena, PODGORNIK, Maja, SALOBIR, Janez. Utilization of olive byproducts in non-ruminant nutrition. V: PERIĆ, Lidija (ur.). Book of abstracts, The International Symposium on Animal Science (ISAS) 2019, 3-8. 6. 2019, Herceg Novi, Črna gora. Novi Sad: Faculty of Agriculture. 2019, str. 24. [COBISS.SI-ID 4236168]. CIFÄ, Domenico, FELTI, Veronica, SKRT, Mihaela, DI MATTIA, Carla, PITTIA, Paola, POKLAR ULRIH, Nataša. The ultrasound assisted extraction of oleuropein from olive leaves Olea europaea L. and its stabilization by encapsulation. V: GORIČAR, Katja (ur.), HUDLER, Petra (ur.). Book of abstracts = Zbornik povzetkov, 12th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation = 12. srečanje Slovenskega biokemijskega društva z mednarodno udeležbo, Bled, 20.-23. september 2017. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society. 2017, str. 96, PI-22. [COBISS.SI-ID 4817528]. GONZÄLEZ ORTEGA, Rodrigo, PITTIA, Paola, DI MATTIA, Carla, POKLAR ULRIH, Nataša. Liposome encapsulation of a oleuropein-rich olive leaf extract and study of the effect of oleuropein on model lipid membrane. V: VICENTE, Antonio A. (ur.), PINHEIRO, Ana Cristina (ur.), MARTINS, Joana T. (ur.). Book of abstracts of the 8th International Symposium on "Delivery of Functionality in Complex Food Systems", Porto, Portugalska, 7.-10. julija 2019. 1st ed. Braga: Universidade do Minho, Departamento de Engenharia Biologica. 2019, str. 28, OC02-24919. https://www.dof2019.org/docs/Book of Abstracts.pdf. 5. Prispevek na konferenci brez natisa BUTINAR, Bojan. Kemijske značilnosti slovenskih oljčnih tropin = Chemical characteristics of slovenian olive mill waste : predavanje na Mednarodnem posvetu "Možnost uporabe oljčnih tropin v luči krožnega gospodarstva" = International Conference "The possibility of using olive mill waste in the light of circular economy", Koper, Slovenija, 15. februar 2019. [COBISS.SI-ID 2579155]. POKLAR ULRIH, Nataša. Stabilizacija ekstraktov iz oljčnih listov = Stabilization of extracts obtained from olive leaf : predavanje na Mednarodnem posvetu "Možnost uporabe oljčnih tropin v luči krožnega gospodarstva" = International Conference "The possibility of using olive mill waste in the light of circular economy", Koper, Slovenija, 15. februar 2019. [COBISS.SI-ID 5033080]. POKLAR ULRIH, Nataša. Uporabnost oljčnih listov : Strokovni posvet "Hlajevi dnevi 2019", Koper, Znanstveno-raziskovalno središče, 29. 3. 2019. http://www.zrs-kp.si/wp-content/uploads/2019/03/PROGRAM_Hlaj evi_dnevi_2019.pdf. [COBISS.SI-ID 5087864]. 6 Diplomska naloga TOMAŽIČ, Kaja. Vpliv postopkov ekstrakcije na vsebnost aktivnih učinkovin v ekstraktu iz oljčnih listov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje. Maribor: [K. Tomažič], 2019. XI, 49 str., ilustr. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=74157. [COBISS.SI-ID 22611478]. 7. Magistrske naloge ZAVERL, Manca. Vpliv oljčnih listov in tropin na izkoristljivost hranil in energije pri prašičih: magistrsko delo : magistrski študij - 2. stopnja = The effect of olive leaves and pulp on utilization of nutrients and energy in pigs : M. Sc. Thesis : Master Study Programmes. Ljubljana: [M. Zaverl], 2019. X, 51 f., ilustr. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id= 108723. [COBISS.SI-ID 4272008]. V pripravi: FINDERLE, Nasja: Vpliv dodatka oljčnih listov in tropin na izkoristljivost hranil in energije pri pitovnih piščancih : magistrsko delo : magistrski študij - 2. stopnja = Effect of olive leaves and pulp in feed mix on utilization of nutrients and energy in chickens : M. Sc. Thesis : Master Study Programmes. ZAHVALA Predstavljeni rezultati so pridobljeni s finančno pomočjo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru ciljnoraziskovalnega programa (CRP) CRP V4-1621 Možnosti uporabe ostankov proizvodnje v oljkarstvu. Avtorji se zahvaljujejo financerjem projekta ter oljarjema Franku Lisjaku in Andreju Mihelju, ki sta omogočila praktično izvedbo poskusa in pomagala pri ovrednotenju rezultatov. SMERNICE ZA TRAJNOSTNO UPORABO OSTANKOV PROIZVODNJE V OLJKARSTVU Univera v Ljubljani Biotehniška iiikulleta u|oo SMERNICE ZA TRAJNOSTNO UPORABO OSTANKOV PROIZVODNJE V OLJKARSTVU Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dunaj ska 22 1000 Ljubljana Sodelujoče raziskovalne organizacije • Inštitut za oljkarstvo, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Garibaldijeva 1, 6000 Koper, • Oddelek za živilstvo Biotehniška Fakulteta, Univerza v Ljubljani, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, • Oddelek za zootehniko, Biotehniška Fakulteta, Univerza v Ljubljani, Groblje 3, 1230 Domžale. Koper, oktober 2019 Smernice za trajnostno uporabo ostankov proizvodnje v oljkarstvu Avtorji besedila in vsebin: Maja Podgornik, Milena Bučar-Miklavčič, Alenka Levart, Janez Salobir, Vida Rezar, Nataša Poklar Ulrih, Mihaela Skrt, Bojan Butinar. Vodja projekta: Bojan Butinar Tehnična urednica: Maja Podgornik Lektorirala: Nina Novak Kerbler Založnik: Znanstveno-raziskovalno središče Koper, ANNALES ZRS Za založnika: Rado Pišot Spletna izdaja, dostopno na: https://www.zrs-kp.si/index.php/research-2/zalozba/monografij e/ Publikacija je nastala v okviru projekta CRP V4-1621 Možnosti uporabe ostankov proizvodnje v oljkarstvu, ki ga sofinancirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=304821504 ISBN 978-961-7058-34-5 (pdf) Kazalo vsebine 1 UVOD.....................................................................................................................................................5 2 UPORABA OLJČNIH TROPIN KOT SREDSTVO ZA IZBOLJŠANJE TAL...................................6 3 PRAKTIČNA PRIPOROČILA ZA KRMLJENJE Z OLJČNIMI LISTI IN TROPINAMI................7 3.1 Priporočila za krmljenje perutnine...........................................................................................7 3.2 Priporočila za krmljenje prašičev.............................................................................................8 3.3 Priporočila za krmljenje prežvekovalcev..............................................................................9 4 PRIPRAVA EKSTRAKTOV BOGATIH S FENOLNIMI SPOJINAMI ZA PRIPRAVO PREHRANSKIH DOPOLNIL.....................................................................................................................10 ZAHVALA....................................................................................................................................................10 1 UVOD Slovenija je krožno gospodarstvo umestila med nacionalne strateške razvojne in gospodarske prioritete. Krožno gospodarstvo, ki je usmerjeno v ponovno uporabo obstoječih materialov in izdelkov, je priložnost tudi za ostanke iz proizvodnje oljk. Proizvodnja oljčnega olja ustvarja velike količine odpadne biomase (oljčnih listov in tropin), ki lahko, če so nenadzorovano, v visokih koncentracijah in na majhnih površinah odloženi v okolje, pomenijo okoljski problem. Ostanki iz proizvodnje oljk se po trenutni slovenski zakonodaji uvrščajo med odpadke, čeprav so rezultati številnih domačih in tujih raziskav pokazali, da je te mogoče ovrednotiti in ponovno uporabiti. Predlagane so bile številne možnosti ponovne uporabe ostankov iz proizvodnje oljk, vendar žal splošne rešitve ni. Rešitev je odvisna od lokalnih potreb in omejitev ter ekonomske in okoljske upravičenosti. Namen ciljnega raziskovalnega projekta CRP V4-1621 Možnost uporabe ostankov proizvodnje v oljkarstvu, ki so ga izvajali raziskovalci Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, Inštituta za oljkarstvo ter Oddelka za zootehniko in Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je bil raziskati možnosti koristne ponovne uporabe teh stranskih proizvodov v oljkarstvu. V okviru projekta smo raziskovali možnost uporabe oljčnih listov in tropin kot sredstva za izboljšanje značilnosti tal, kot krmila za živali in kot vira biološko aktivnih spojin (fenolnih spojin) za pripravo prehranskih dopolnil ali živil, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano zdravih ljudi. 2 UPORABA OLJČNIH TROPIN KOT SREDSTVA ZA IZBOLJŠANJE TAL Na podlagi rezultatov in podatkov, zbranih v okviru raziskave projekta CRP V4-1621 ter pregleda tuje in domače literature, je bilo ugotovljeno, da se oljčne tropine lahko uporabljajo kot sredstvo za izboljšavo tal. Z neposrednim nanosom oljčnih tropin na površino tal izboljšamo fizikalno-kemijske značilnosti tal, vendar mora biti ta omejen in nadzorovan. S primernim in nadzorovanim nanosom oljčnih tropin povečamo organsko snov v tleh, ki je vir rastlinskih hranil in sodeluje pri tvorbi strukturnih agregatov. Organska snov v tleh poveča kationsko izmenjalno kapaciteto tal, kar se odraža v večji sorpcijski sposobnosti za vezavo rastlinskih hranil (zmanjšanje izpiranja rastlinskih hranil v podtalnico), izboljša sposobnost tal za zadrževanje vode in je vir ogljika za številne talne organizme, ki so aktiven in zelo pomemben del tal. Neustrezna uporaba in (pre)velika količina nanosa oljčnih tropin pa lahko zaradi vsebnosti fenolnih spojin, emulgiranih maščob (razpršene manjše kapljice maščob), rahlo kisle reakcije (pH-vrednost 4,86,45) in neugodnega C/N razmerja toksično vpliva na mikroorganizme in rastline (naravni herbicid), omeji proces mineralizacije dušika v tleh, ustvari pogoje, ki niso ugodni za ohranjanje dobre strukture tal, in povzroči potencialno nevarnost za zakisanje tal. Oljčne tropine so bogate s kalijem, hkrati pa slabo založene s kalcijem in fosforjem. Glavno mikrohranilo v oljčnih tropinah je železo. Drugi mikroelementi, kot so baker, mangan in cink, so v tropinah prisotni v zelo majhnih količinah. Dušik je prisoten v pretežno v organski obliki, ki v vodi ni topen, zato je v tleh manj mobilen in rastlinam ni dostopen. Zato oljčne tropine niso primerne za gnojenje kmetijskih rastlin, ki v prvih tednih rasti potrebujejo za razvoj visoke količine dušika. Uporaba oljčnih tropin je zato priporočljiva v trajnih nasadih, kot so oljčniki in vinogradi. Več o uporabi oljčnih tropin kot sredstva za izboljšanje tal lahko preberete v Smernicah za ravnanje z oljčnimi tropinami in rastlinsko vodo ter njihovo uporabo za gnojenje, ki bodo objavljene na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Slika 1: Nenadzorovano (levo) in nadzorovano (desno) odlaganje oljčnih tropin na kmetijsko površino. SMERNICE ZA TRAJNOSTNO UPORABO OSTANKOV PROIZVODNJE V OLJKARSTVU 3 PRAKTIČNA PRIPOROČILA ZA KRMLJENJE Z OLJČNIMI LISTI IN TROPINAMI Za postavitev praktičnih priporočil za krmljenje z oljčnimi listi in tropinami potrebujemo podatke o njihovi sestavi, izkoristljivosti hranil in energije pri različnih vrstah in kategorijah živali ter raziskave o učinkih različnih količin v obrokih za različne vrste in kategorije živali v praktičnih pogojih reje. Ker smo v okviru projekta načrtovali in opravili le raziskave kemijske sestave oz. vsebnosti hranil oljčnih listov in tropin ter raziskave o izkoristljivosti hranil in energije pri pitovnih piščancih in pujskih, so spodnja priporočila le okvirna, toda dovolj dobra za prvo informacijo ter kot osnova za nadaljnje raziskovalno in strokovno delo. Raziskave kemijske oz. hranilne sestave listov in tropin so pokazale, da oljčne tropine iz slovenskih oljčnikov vsebujejo visok delež vlaknin in surovih maščob, slednje so koristen vir energije tudi za neprežvekovalce, saj vsebujejo visok delež nenasičenih maščobnih kislin in lahko ugodno vplivajo na kakovost živalskih proizvodov. Višja vsebnost maščob v oljčnih tropinah omogoča njihovo vključevanje kot vir energije v prehrani prašičev in piščancev, omejuje pa njihovo vključevanje v krmne obroke prežvekovalcev. Obratno velja za visoko vsebnost slabo razgradljivih strukturnih ogljikovih hidratov, ki jih lahko le omejeno vključujemo v obroke živali, še zlasti to velja za neprežvekovalce. Listi in tropine vsebujejo tudi antinutritivne snovi (lignin, tanini, baker, polifenole ...), zato jih lahko v krmne obroke dodajamo le v omejenih količinah. Odvisno od tehnologije predelave oljk oljčne tropine vsebujejo različne deleže vode, zato jih je treba pred vmešanjem v krmne mešanice posušiti. Stroški sušenja in shranjevanja oljčnih tropin ter variabilnost v sestavi, ki jo je treba spremljati in upoštevati pri sestavi popolnih krmnih mešanic, so največje ovire pri njihovi uporabi v prehrani živali. Če želimo oljčne tropine uporabljati vse leto, jih je treba posušene hraniti v temnih, hladnih prostorih in omej iti dostop kisika (npr. v vakuumsko zatesnj enih vrečah), da preprečimo oksidacijo maščob in mikrobiološko rast. Uporaba oljčnih listov je v primerjavi z oljčnimi tropinami preprostejša, njihova sestava je manj variabilna. Oljčne liste posušimo na zraku, skladiščimo jih v zračnih prostorih, shranimo jih v vreče. Pred vmešanjem v krmne mešanice jih zmeljemo. 3.1 Priporočila za krmljenje perutnine Oba proizvoda je mogoče uporabljati le v manjših količinah, saj primerjava 5- in 10-odstotnega vključevanja v krmno mešanico kaže, da poslabšajo proizvodne lastnosti, predvsem zaradi zmanjšanja uživanja krme. Energijska in hranilna vrednost listov pri pitovnih piščancih je majhna, saj vsebujejo pri 5-odstotni koncentraciji v krmni mešanici le 5,7 MJ ME/kg SS (podobno kot slama), ki pa se pri 10-odstotni koncentraciji zmanjša za okoli 15 %. Energijska vrednost oljčnih tropin pri pitovnih piščancih je bistveno boljša, saj vsebujejo pri 5-odstotni koncentraciji v krmni mešanici 12,6 MJ ME/kg SS, ki pa se pri 10-odstotni koncentraciji zmanjša za okoli 18 % na 9,1 MJ ME/kg SS. Zaradi tako velike energijske vrednosti so tropine pri pitovnih piščancih veliko uporabnejše, zlasti v manjših koncentracijah. Priporočila: • Iz rezultatov pitovnega poskusa na piščancih lahko zaključimo, da se oba stranska proizvoda oljkarstva lahko uporabljata v prehrani perutnine, vendar zaradi zmanjšanja proizvodnosti predvsem v manj intenzivnih načinih reje in predvsem v drugi polovici pitanja, le od starosti od treh do štirih tednov. Takrat lahko brez težav in s koristjo uporabimo do 10 % tropin, listov pa manj kot 5 %. • Uporaba tropin je mogoča tudi pri nesnicah. Lastnih raziskav žal nimamo, toda glede na energijsko vrednost pri pitovnih piščancih in podatke iz literature jih lahko vsaj v manj intenzivnih rejah uporabljamo v največ 10-odstotnem deležu. • Medtem ko je v ekstenzivni reji mogoče pri pitanju uporabiti tako liste kot tropine, pa uporaba listov v intenzivni reji pravzaprav ni mogoča, uporaba tropin pa le manj kot 5 %. Enako velja za nesnice. Slika 2: Piščanci - bilančni poskus. 3.2 Priporočila za krmljenje prašičev Priporočil za krmljenje prašičev zaradi manjšega obsega raziskav v primerjavi s perutnino, kjer smo opravili tudi pitovni poskus, ni mogoče tako jasno podati. Meritve vsebnosti prebavljive energije (PE) pri pujskih pa kažejo, da je energijska vrednost listov za pujske praktično nič, saj vsebujejo le okoli 1 MJ PE/kg SS, energijska vrednost tropin pa je okoli 8,6 MJ PE/kg SS. Vsaj pri pujskih se listi z vidika krmljenja prašičev kot vir energije kažejo kot neuporabni, tropine pa bi v krmne mešanice lahko pogojno vključevali, toda le v majhnih količinah (nekaj %), kar pa s praktičnega vidika nima smisla. Ker imajo pitanci drugačna, bolj razvita prebavila, je uporabnost tropin, morda tudi listov pri njih lahko večja. Vendar svojih podatkov o tem nimamo. Glede na nekatere podatke iz literature pa se zdi, da bi jih pri pitancih v manj intenzivnih rejah lahko uporabljali v enakih količinah kot pri pitovnih piščancih. To pomeni: do 5 % listov in do 10 % tropin. Priporočila navajajo le uporabnost listov in tropin kot energijskega krmila, kar pa izključuje uporabo zaradi drugih namenov: kot vir učinkovin za potencialno izboljšanje hranilne in tehnološke kakovosti mesa, kot vir dietetičnih snovi (vlaknina) in polifenolov z antioksidativnim delovanjem, kar pa ostaja neraziskano področje, ki bi se mu veljalo posvetiti. Slika 3: Pujski - bilančni poskus. 3.3 Priporočila za krmljenje prežvekovalcev Na podlagi dobljenih rezultatov o prebavljivosti, razgradljivosti in fermentabilnosti obrokov, ki vsebujejo različne količine oljčnih listov in tropin, lahko zaključimo, da lahko oljčne liste in tropine uporabimo v prehrani prežvekovalcev v količini, ki ne presega 25 % celotne količine obroka. V tej količini oljčni listi in tropine ne zmanjšujejo hranilne vrednosti obrokov. Za natančnejšo postavitev praktičnih priporočil moramo vsekakor upoštevati tudi podatke o sestavi oljčnih listov in tropin, ki pa so zelo variabilni. V okviru raziskave tudi nismo opravili nobenih raziskav o prebavljivosti in razgradljivosti beljakovin in drugih hranljivih snovi, zato so zgoraj navedena priporočila le okvirna. Priporočila so okvirna tudi zato, ker laboratorijske in vitro raziskave ne dajo rezultatov, ki bi popolnoma izražali stanje pri krmljenju živali. Za pridobitev dokončnih in realnih rezultatov bi morali oljčne liste in tropine uporabiti v in vivo pogojih, s krmljenjem živali, saj je eno od meril hranilne vrednosti tudi uživanje obroka, ki pa je lahko zaradi grenkobe listov in tropin močno omejeno. Iz in vitro poskusov prav tako ne moremo ugotoviti, ali oljčni listi vplivajo na prirast živali ali količino mleka prežvekovalcev, prav tako pa tudi ne moremo ugotoviti, kako bi sestavine oljčnih listov in tropin (olevropein, polifenoli ...) vplivale na sestavo in okus(nost) mleka in mesa živali. Za postavitev trdnejših priporočil so potrebne nadaljnje in vitro raziskave, predvsem pa in vivo raziskave, s katerimi bi celoviteje preverili uporabnost oljčnih listov in tropin za prehrano prežvekovalcev. 4 PRIPRAVA EKSTRAKTOV, BOGATIH S FENOLNIMI SPOJINAMI, ZA PRIPRAVO PREHRANSKIH DOPOLNIL Na podlagi rezultatov in podatkov, zbranih v okviru raziskave projekta CRP V4-1621, je bilo ugotovljeno, da voda ni primerno topilo za ekstrakcijo in pripravo ekstraktov, bogatih s fenolnimi spojinami. Naši rezultati so pokazali, da dobimo ekstrakt, bogat s fenolnimi spojinami iz oljčnih listov, z ultrazvočno ekstrakcijo zmletih oljčnih listov v 70-odstotnem etanolu. Tudi pri pripravi ekstraktov, bogatih s fenolnimi spojinami, se je izkazalo, da je uporaba oljčnih listov v primerjavi z oljčnimi tropinami preprostejša. Zaradi dolgotrajnega postopka predpriprave oljčnih tropin, ki vključuje tudi razmastitev teh, so te tudi ekonomsko manj primeren substrat za pripravo ekstrakta, bogatega s fenolnimi spojinami. Ugotovili smo, da so vsebnosti olevropeina v pripravljenih ekstraktih iz oljčnih listov oljke sorte Istrska Belica iz slovenske Istre različne glede na čas pobiranja listov. Ker se količina olevropeina v oljčnih listih spreminja z letnikom in letnimi časi, bi bilo treba pripraviti standardiziran postopek za pripravo prehranskih dopolnil z olevropeinom. V okviru projekta smo uporabili tri različne metode za pripravo prehranskih dopolnil, ki vsebujejo ekstrakt, bogat s fenolnimi spojinami iz oljčnih listov: formulacijo s kapsulacijo ekstrakta v proliposome, formulacijo s kapsulacijo ekstrakta v mešanici alginata/hitozana in formulacijo, pripravljeno z metodo sušenja z razprševanjem. Najučinkovitejša in najobstojnejša je bila formulacija ekstrakta, pripravljena s kapsulacijo v proliposome, za druge formulacije pa bi bile potrebne dodatne raziskave. Za pripravo prehranskega dopolnila iz zmletih oljčnih listov v obliki tablete pa priporočamo, naj se v sestavo tega prehranskega dopolnila doda vsaj maltodekstrin, ker se je izkazalo, da so tako pripravljene tablete manj dovzetne za morebitne mikrobiološke okužbe. Maltodekstrin tudi zamaskira grenkejši okus oljnih listov. Splošna ugotovitev je, da so zmleti oljčni listi primeren substrat za pripravo prehranskega dopolnila. ZAHVALA Predstavljeni rezultati so pridobljeni s finančno pomočjo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru ciljnoraziskovalnega programa (CRP) CRP V4-1621 Možnosti uporabe ostankov proizvodnje v oljkarstvu. Avtorji se zahvaljujejo financerjem projekta ter oljaijema Franku Lisjaku in Andreju Mihelju, ki sta omogočila praktično izvedbo poskusa in pomagala pri ovrednotenju rezultatov. 9789617058345