o« rAND NO. 73 J^ouis AMERICAN IN SPIRIT #0R€16N IN llANGUAGC ONLY ---- SLOV€NIAN serving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING N€WSPAP€R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Bock Spring«, «11 Ohio AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING. JUNE 23, 1980 6arferjeva vlada se odločila sprejeli vseh 129,800 beguncev WASHINGTON, D.C. — i Carterjeva vlada bo dovolila Pravico do stalnega bivanja v ZDA skoraj vsem beguncem, ki so Rtišli v to državo s Kube in Haitija tekom zadnjih mesecev. Med temi begunci jih je 114,000, ki so s Kube, 15,000 Jih je pa s Haitija. Nobenega dvoma ni bilo, da ne bi smeli ostati v ZDA kubanski begunci, Carterjeva vlada je pa nasprotovala stalnemu bivanju tistim s Haitija. Stališče vlade je bilo, da so prišleci s Haitija navadni gospodarski naseljenci, ne pa Politični begunci. Ako bi začele ZDA sprejemati vse, ki se želijo naseliti zgolj zaradi, gospodarskih razlogov, bi bile kmalu preplavljene z ljudmi. Edina možnost za ZDA je, da preprečijo prihod takim Naseljencem. Ako so enkrat v ZDA, menijo uslužbenci ^selitvenega urada, so tu za vedno. -----o----- Vplivni člani Senata želijo takojšen konec prepovedi izvoza v SZ Washington, d.c. — Skupina vplivnih ameriških senatorjev zahteva konec Prepovedi izvoza žitaric v ZSSR. Januarja letos je pred-Sednik Carter prepovedal iz-v°z žitaric Sovjetski zvezi kot protiudarec sovjetski zasedbi Afganistana. Ameriški pridelovalci žita-r'c in izvozniki so bili silno nejevoljni nad Carterjevo odločitvijo, a so sodelovali. V zadnjih mesecih je pa postalo vsem jasno, da je Sovjetska zveza našla dovolj prodajalcev žitaric v drugih drža-Vah, ki izvažajo te pridelke, da zadovolji svoje potrebe, Pridelovalci v ZDA in nji-ovi zastopniki so postali glasnejši v svojih očitkih Predsedniku Carterju. Trdijo danes, da so oškodovani za-radi nadaljnjega prepoveda izvoza in zahtevajo preklic 'arterjeve odredbe. Med senatorji se najbolj zavzema za preklic prepovedi Robert Dole iz Kansasa. red 4 leti je bil Dole pod-Piedsedniški kandidat na republikanski listi skupaj s Predsednikom .Fordom. Kole in njegovi kolegi zaplujejo, da so omahljivci. Prepoved izvoza ZSSR sploh Ni uspela, trdijo, in sedaj s oduje samo ameriškim pri- dovalcem, kar je nesmiselno. Duhovnik v Španiji °h$ojen na 8 let leče zaradi žaljivk Madrid, &p. — Neko Špansko sodišče je obsodilo da 6 let ječe 49-letnega duhovnika, č. g. Francisa Gar-16 Salva zato, ker je v ne-'vGm časopisnem članku baje šalil španskega kralja Juana arlosa in španska sodišča. Duhovnik je rekel, da se bo Pritožil na apelacijsko sodi-'Ce in ako ne bo uspel tam, J° prosil samega kralja Ju-aa;i za pomilostitev. Novi grobovi Alice Lenarsic Po 31/) mesecih v bolnici je v Cleveland Clinic umrla 65 let stara Alice Lenarsic, rojena Gornik, ki je bivala pred leti v senklerski naselbini, žena Franka J„ mati Lorette Coles in Mrs. Don (Anita) Piern, 4-krat stara mati, sestra Ann Cetina ter pok. Louise Bobich in Mary Gornik. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo, 25. junija, v cerkev sv. Kristine ob 9.15, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v torek, od 2. do 4. popoldne in zvečer od 7. do 9. Fred F. Sternisa Pretekli četrtek popoldne je v Charity bolnici preminul znani Fred F. Sternisa (Fritz), v starosti 74 let, stanujoč na 1648 Rushton Rd. v So. Euclidu. Pokojni zapušča žalujočo soprogo Frances, rojena Dule, sina Davida in brata Alberta in Josepha. G. in ga. Sternisa sta praznovala 50. obletnico poroke septembra 1977. Bil je član Dr. Mir št. 20 ADZ, Katoliških boršt-narjev št. 1317 ter Društva Najsv. Imena pri cerkvi sv. Gregorija na Green Rd. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Ferfolia danes dopoldne, v cerkev sv. Gregorija ob 10, nato na pokopališče Vernih duš. Alice Somrak Umrla je Alice Somrak, rojena Schultz, mati Louisa, Roberta, Alice in Donalda, 7-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra Wiiliama, Josepha, Bernarda, Elizabeth Foster in pok. Franka. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Brickman na 21900 Euclid Ave. jutri, v torek, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9. dopoldne, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Nikola Skelin Pretekli petek je na posledicah srčne kapi v Hillcrest bolnici umrl 78 let stari Nikola Skelin z 21950 Tracy Ave, rojen v Drnisu, Jug., od koder je prišel v ZDA leta 1922, mož Rose, roj. Ivekovic, oče Michaela in Geralda, 2-krat stari oče, zaposlen pri Vokes Co. do svoje upokojitve leta 1969, član SNPJ št. 147, HBZ št. 99 in Kluba hrvaških upokojencev. Pogreb bo iz Reagan: Dopolnilo ERA ne spada v program republikanske stranke CHICAGO, 111. — Na konferenci republikanskih guvernerjev, ki je bila v tem mestu, je govoril predsedniški kandidat Ronald Reagan. Konference se je udeležilo 13 guvernerjev. Med drugim je rekel Reagan, da nasprotuje dopolnilu ERA ameriški ustavi kljub temu, da osebno podpira pravico vseh moških in žensk do ena k opravnosti. Podporniki ERA trdijo, da so ženske zapostavljene v ameriški družbi in da bo ERA odpravil te neenakopravnosti. Reagan je dodal, da nasprotuje vključitvi dopolnila ERA v program republikanske stranke, ki bo sprejet na letošnji strankini konvenciji. Ker bo Reagan strankin kandidat na letošnjih volitvah, ni dvoma, da bo konvencija upoštevala njegovo željo. V programih, ki jih je stranka sprejela leta 1972 in 1976, je bila vključena podpora za ERA. Predsednik Carter in njegova žena Rosalynn močno podpirata ERA, prav tako jo podpira neodvisni kandidat John Anderson. Jsižiiokorejci napadli in potopil! motorni čoln iz Severne Koreje SEOUL, Juž. Kor. -— Juž-nokorejska mornarica je zasledila, napadla in potopila motorni čoln iz Severne Koreje, ki je plovel v južnoko-rejskih vodah. Na čolnu je umrlo 8 ljudi, enega Severnokorejca so pa ujeli. Južna Koreja meni, da je bilo na čolnu nekaj vohunov, ki jih je hotela Severna Koreja vtihotapiti v to državo. Takih primerov je več. Predstavnik južnokorejske mornarice je izjavil, da so pozvali tiste na čolnu, naj se vdajo. Sele nato so začeli streljati na čoln, je dodal. Mornarji sedaj iščejo razbitine čolna v upanju, da najdejo v njih dokumente, ki bi ugotovili točne naloge vohunov. Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. danes dopoldne ob 10.30, nato na pokopališče Vernih duš. Zadnje vesti '■Moskva, ZSSR — Sovjetska vlada je sporočila, da namerava odpoklicati domov iz Afganistana nekatere vojaške enote. Podrobnosti o tem umiku ni in Carterjeva administracija je mnenja, da gre le za potezo, ki je predvsem propagandnega značaja. Voditelji zahodnih držav, ki so imeli sestanek na vrhu v Benetkah, so zahtevali, da morajo Sovjeti odpoklicati domov iz Afganistana vse svoje vojake. '■New Delhi, In. — Sandžaj Gandhi, 33 let stari sin ministrske predsednice Indire Gandhi, je umrl v letalski nesreči. Bil je v majhnem dvosedežnem letalu, ki je tre-čilo na tla. Sandžaj Gandhi je bil eden naj močenj ših političnih oseb v Indiji in mnogi so pričakovali, da bo v nekaj letih postal ministrski predsednik. Sedaj še preiskujejo kraj nesreče, a menijo, da gre za navadno letalsko nesrečo in ne za atentat. :::Daingerfield, Tex.— Alvin L. King, 45 let stari bivši učitelj matematike, je vdrl v prostore Prve baptistične cerkve, zakričal “To je vojna!” ter začel streljati na navzoče vernike. V napadu je umrlo o oseb, najmanj 10 drugih je pa ranjenih. Po streljanju je King zapustil cerkev, se zatekel v bližnjo gasilsko postajo, kjer se je ustrelil v glavo. Zdravniki pravijo, da je v kritičnem stanju. Proti Kingu bi morala začeti danes dopoldne sodna obravnava zaradi krvoskrunstva. ''Bangkok, Taj. — Redne enote vietnamske vojske so vdrle danes preko meje med Tajsko in Kambodžo in napadajo begunska taborišča vzdolž meje. Prva poročila govorijo o velikih izgubah med ibegunci. Begunci bežijo v notranjost Tajske. Vietnam je že dolgo grozil, da bo napadel begunska taborišča v Tajski, ako se bodo zbirali tam Kambodžani, ki nasprotujejo z orožjem novemu režimu v Kambodži, ki so ga postavili Vietnamci sami. oooooooooooooooooooatooooi VREME Pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 84 F. Delno oblačno in vlažno jutri z najvišjo temperaturo okoli 87 F. SESTANEK NA VRHU ŽE ZAČEL; CARTER SE SESTAL Z JANEZOM PAVLOM BENETKE, It. — Včeraj se je začel sestanek na vrhu 7 najmočnejših gospodarskih držav na Zahodu. Med udeleženci je tudi a m e r i š ki predsednik Jimmy Carter, ki je v soboto končal uradni o-bisk v Italiji. Državniki bodo razpravljali o važnih mednarodnih gospodarskih problemih in o možnih skupnih ukrepih, da bi jim kljubovali. Izidi prejšnjih sestankov na vrhu pa kažejo, da ne bodo dosegli večjega uspeha pri teh prizadevanjih. Poznavalci političnih razmer v omenjenih državah soglašajo, da bodo najvažnejši politični pogovori med voditelj i samimi in predvsem med Carterjem in zahodnoevropskimi državniki, kot s • zahodnonemški kancler Helmut Schmidt in francoski predsednik Valery Giscard d’Estaing. Člani ameriške delegacije na sestanku so zaskrbljeni zaradi neugodnih posledic, ki jih je napravilo pismo predsednika Carterja kanclerju Schmidtu. V tem pismu je Carter opozoril Schmidta, naj ne kloni pred pritiskom Sovjetske zveze glede namestitve ameriških raket v Zahodni Nemčiji. Vsebina pisma je taka, da je bil Schmidt močno užaljen. Kancler je izjavil, da je bil začuden, ko je prebral pismo. Schmidt bo namreč začel z uradnim obiskom v ZSSR že 30. junija in se bo sestal s sovjetskim voditeljem Leonidom Brežnjevom in drugimi člani sovjetskega vodstva. Ameriški uradniki priznavajo, da je bilo Carterjevo pismo Schmidtu nedopustna napaka. Tajnik za zunanje zadeve Edmund Muskie je prebral pismo, predno je bilo odposlano, a ni rekel nič. Ko so pa drugi strokovnjaki v tajništvu prebrali pismo, so bili ogorčeni in so razložili Muskieju, zakaj je bilo to pismo neodgovorno. Med svojim obiskom v Italiji se je Carter sestal s predsednikom Pertinijem, Djilas o stalinistični revoluciji v Jugoslaviji (1941-1945) i. Če je revolucija v polnem zagonu, tedaj se razvije neko lastno gibanje, ki se ne ozira več na opozorilo nravstvem-kov, zgodovinarjev ali proučevalcev politike. Pod nenehno spreminjajočimi se in menjajočimi se primeri smo padali iz ene zadrega v drugo, iz ene zmage v drugo, iz ene morije v drugo. “Krepka volja”, da omenim le enega od marksističnih izrazov, stoji v revoluciji prav na vrhu. Človek je žrtev okoliščin, ki jih ni predvideval, v katerih ne pričakuje nikakršne milosti, a je sam tudi ne izkazuje, in v katerih je življenje posameznika nesporno drugotnega pomena. Še bolj zastrašljiva je misel, da se je bistveni del krutosti revolucije spočel iz re- volucionarnega ideali zrna. Imeli smo sila globoke načelne opravičitve za krutost, poboje in vse druge nevšečnosti, ki jih je bilo treba storiti. Človek je potrF ob dejstvu, da je sleherna komunistična partija na svetu, z eno ali dvema posamičnima izjemama, v ustroju še vedno stalinistična in da jo vodijo po stalinističnih metodah ... Bil sem stalinist — tako kot tedaj vsi komunisti. . . Danes je med komunisti običaj, svoje stalinistične preteklosti ne priznati in zanikati, kar je kdo dejansko rekel. Moje razmerje do Stalina je bilo na nek način slično nekakšni veri. Vsi smo tako vanj verovali... V Hercegovini so sinovi komunisti svojo predanost- ko-munizjnu potrjevali s tem, da so morili svoje očete in zatem plesali okrog njihovih trupel. Takšnih primerov je bilo veliko. Pri primeru, ki sem mu bil sam priča, so bili udeleženci mladi ljudje, pijani od revolucionarnih mišk. vojne in uničevanja. Pobili so svojega očeta in uboj praznovali z divjim veseljačenjem okrog njegovega tru-pljl Oče je bil povsem pošten starec. Kritiziral je komunizem, nikakor pa ni bil “sovražnik” ali italijanski agent. Fantje so ga umorili, da bi tako dokazali svojo vero 'r komunizem. Prizor je bil strašen ... Moja popolna sprememba glede partije in sploh glede komunizma je izvirala iz mojega razočaranja nad Stalinom in nasprotovanja njemu. Iz tega se je v meni sprostilo Vse drugo. V letih 1948-1954 so iz meseca v mesec jv meni raštli dvomi in nasprotovanje. Najprej sem odstranil s podstavka Stalina, potem sem uperil kritiko na Lenina, končno sem delno odklonil tudi Mar-xa. Zavestno pravim “delno”, saj sem še dolgo po 1954 o-stajal marksist. Še danes imam občasno vtis, da se še nisem čisto znebil marksističnega načina mišljenja. Ali je bila prisilna vrnitev 20 do 40.000 Jugoslovanov (1945) pravilna? Ne, na noben način. Velika večina ljudi, ki so morali pod britanskim pritiskom Avstrijo zopet zapustiti, so bili preprosti kmetie. Njihov edini zločin je bil strah pred komunizmom in zavračanje komunizma. (Dalje) ministrskim predse dnikom Cossigo in papežem Janezom Pavlom II. Na častni večerji, ki jo je priredil predsednik Pertini, je rekel Carter, da je zgrešena misel, ki trdi, da more Zahodna Evropa ostati otok detenta, medtem ko se izvršuje agresija drugod po svetu. S temi posrednimi besedami je ameriški predsednik kritiziral nekatere zahodnoevropske države, ki so sicer povezane z ZDA v NATO, zaradi njihove pripravljenost, spregledati sovjetsko zasedbo Afganistana in druge slične kršitve mednarodnega prava. Po sestanku s papežem Janezom Pavlom II., ki je trajal kakih 15 minut, je papež rekel, da spoštuje Carterjevo odkrito naklonjenost veri in njegovo zanimanje za osnovne človeške pravice. Carter je povedal, da je bil zadovoljen z razgovorom s papežem. Janez Pavel II. in predsednik Carter sta se prvič srečala med obiskom papeža v ZDA. Med bivanjem v večnem mestu je bil Carter nekaj časa tudi turist in si je ogledal razne pomembne zgodovinske točke tega slikovitega mesta. Člani afganistanske košarkarska ekipe zaprosili za ?zii ISLAMABAD, Pak. — Načelnik afganistanske košarkarske ekipe in 7 drugih članov reprezentance so zbežali v Pakistan in zaprosili tam za politični azil. Načelnik e-kipe je Karim Dad Kan, ki je povedal novinarjem, da so zapustili domovino zaradi sovjetske zasedbe. “Afganistansko ljudstvo sovraži Sovjete,” je rekel Kan. “in jim junaško nasprotuje kljub terorjem, ki ga izvršujejo nad njimi Sovjeti.” Kan je dodal, da se člani košarkarske ekipe niso hoteli udeležiti olimpijskih iger v Moskvi julija in avgusta letos. Pred tedni je več članov afganistanske nogometne eki-p?gxšul-či k kk kkk k kkk pe zaprosilo za politični azil v Zahodni Nemčiji. Nogometna ekipa je bila takrat na turi v tej državi. Razni vodilni afganistanski uporniki se sestajajo v Švici in se prizadevajo za u-stanovitev s k up n e fronte. Med drugim trdijo, da je že več kot 500,000 Afganistancev izgubilo življenje zaradi vojskovanja v državi. Nepristranski opazovalci pa menijo, da je ta trditev močno pretirana. Najnovejši podatki kažeio, da je sedaj več kot milijon afganistanskih beguncev samo v Pakistanu. Koliko jih je pribežalo v Iran, pa ni znano. Darujte v tiskovni sklad A meriške Domovine! Iz Clevelanda in okolice URAD AD BO ZAPRT— Urad Ameriške Domovine bo zaradi počitnic osobja zaprt od petka, 27. junija, do ponedeljka, 14. julija, ob 8.30 zjutraj. Ameriška Doanovina bo po počitnicah prvič redno izšla 14. julija 1980. številka AD za petek, 27. junija, bo tiskana že v četrtek, 26. junija. Festival pri Sv Vidu— Vsakoletni festival pri Sv. Vidu bo v dneh 11., 12. in 13. julija. Seji— Podružnica št. 25 Slovenske ženske zveze bo pobirala asesment v sredo, 26. junija, od 5.30 do 7. zvečer v društveni sobi svetovidskega avditorija. Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ Ko prav tako pobiralo asesment v sredo, 25. junija, od 5.30 do 7. zvečer v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Zanimiv članek— Časopis Cleveland Plain Dealer je danes objavil zanimiv članek o položaju v Jugoslaviji. Članek je napisal John Dornberg in je na strani B-3. Zanemarjeni parki— V Cleveland je 253 parkov, igrišč, športnih igrišč in kulturnih vrtov. Za vzdrževanje in oskrbovanje vseh teh pa ima mesto le 193 uslužbencev. Junija 1979 je imel Cleveland v tem oddelku mestne uprave kar 390 uslužbencev. Zaradi tega so parki, igrišča in kulturni vrtovi močno zanemarjeni in ni upanja, da se bo stanje izboljšalo. V mestni upravi trdijo, da sploh nimajo dovolj denarja za take stvari. Požar v Alta House-— V italijanski naselbini ha Murray Hill je ena najpomembnejših točk Alta House. Včeraj je prišlo do požara v tem poslopju, ki ga je gradil pred 80 leti John D. Rockefeller, in gmotna škoda je najmanj $40,000. Sedanja direktorica Alta House je pa ženska slovenskega rodu, Mary Tekavec. Starejši Amertkanci posebno prizadeti zaradi inflacije NEW YORK. N.Y. — Najnovejša raziskovanja potrjujejo domnevo, da živi večina starejših Amerikancev — tistih nad 60 let starosti neugodnih gospodarskih razmerah. Osebni dohodki teh Amerikancev so tako nizki. da jim ne dopuščajo več kot minim alnega življenjskega ; standarda. Raziskovalci so povprašali 514 starejših občanov o njihovih življenjskih razmerah in ugotovili, da manj kot ena tretjina je zadovoljna s svojim položajem. V Washingtonu, D.C., je pa nek odbor Kongresa zasliševal razne priče, ki so pripovedovale o neprijetnih razmerah, v katerih morajo mnogi starejši Ijhdje živeti. Nekatere zgodbe so bile grozne. Neka mati je povedala kongresnikom, kako jo je njena hčerka večkrat tepla in jo brcala. Ta ženska ni hotela povedati svoje ime niti Dokazati svoj obraz, ker se je bala maščevanja lastne hčere. Mmišm Doiaovina "t » « strežniško službo v neki’ restavraciji, a_ mu ni ugajala, -Še kot zelo mlad fant je odšel v kovinsko delavnico v Zagrebu, se izučil za mehanika in to ostal, dokler se ni začel ukvarjati s socialistično politiko, ki ga je privedla v komunizem, Oba sta torej bila po poklicu obrtna delavca, kar je na njunem karakterju zapustilo vidne sledove. E de p in drugi si je že v mladosti začel predstavljati, da mu je naložena neka misija, posebna naloga ali poslanstvo, ki ga je dolžan izpolniti. Hitler se je zagrizel v ideologijo nacionalnega socializma, ki naj ga Nemci kot izvoljen narod uresničijo pod njegovim vodstvom najprej doma, pa ga potem širijo tudi drugod po svetu.'Napisal je znano' knjigo Mein Kampf o svojem načrtu in se do smrti boril za njega zmago. Na drugi strani se je v enaki meri Tito predal ideji sve-1 tovne komunistične revolucije pod vodstvom tov. Stalina in Sovjetske zveze. Mnogo let je aktivno deloval •kot Stalinov agent za Kominterno in šel kot tak tudi v partizane. Oba sta torej zasledovala vsak svoje navidezno zvanje, le z razliko, da je Hitler zaradi svetov-no-politične konstelacije svojega časa propadel, Broz pa iz istega razloga uspel. Oba sta prišla na oblast legalnor- Hitlerja je po za naciste zmagovitih volitvah 1. 19M3 imenoval za kanclerja' predsednik Nemčije Hindenburg, Broza pa je sprejel v šubašičevo vlado v začetku 1. 1945 legalni jugoslovanski kralj (v begunstvu). Peter II. Eden in 'drugi si je kmalu prisvojil neomejeno' oblast. In na enak način sta se trudila prikupiti se širokim plastem naroda. V Nemčiji so pod nacizmom ustanovili organizirano kampanjo za izživljanje in uživanje lepot življenja z državno podporo ustanove Kraft durch Freude (moč z razveseljevanjem). V Jugoslaviji je podobno odprl Tito vse vire za “ljudsko razveseljevanje” z možnostjo nakupa avtomobilov, gradnjo hiš, široko, skoraj zastonjsko uporabo obmorskih letovišč in drugih zabavišč ter kopališč. Vsak je postal na ta način nekak oče svojega ljudstva, skrben in dober tako, da so ga začeli častiti in skoraj oboževati. Oba sta bila za češčenje zelo dostopna in željna. Z uživaško dobroto razvajeni narod ni bil sposoben obrniti svojih oči na prikrivano zlo diktature in LEMONT, III. — Objavil sem že spored za Baragov dan 1880, 26. in 27. julija 1980 v Jolietu v cerkvi sv. Jožefa. V odgovor onim, ki me vprašujejo, in drugim, ki se bodo u-deležili slovesnosti Baragovega dne in želijo več zvedeti o sporedu, objavljam nasled-nje: V soboto, 6. julija 1980, slovenska sv. maša v cerkvi sv. Jožefa v Jolietu ob 7. zvečer. Slovensko pridigo ima msgr. Louis Baznik. Isti večer ob 8.45 večerna pobožnost v farnem parku sv. Jožefa: procesija s prižgani- mi svečkami, ki si jih boste lahko nabavili v parku. Med procesijo molitev sv. rožnega venca v slovenščini. Nato pete litanije Matere božje. To je tradicionalna slove nska pobožnost. V 'nedeljo, 27. julija 1980 je v parku sv. Jožefa ob 10. dor poldne zborovanje Baragove zveze; vodi ga izvršilni direktor Baragove zveze Rev. Charles J. Strelick iz Mar-.quetta. Michigan. S tem zborovanjem je združen brunch (zajtrk in kosilo) -— cena $3.75. Potrebno pa je narediti rezervacijo. Pišite na naslov Fr. Thaddeus Trpin, St. Joseph’s Church, 416 N Chicago Street, Joliet, Illinois 60432. Ob 12. (opoldan) se začno procesija za pontifikalno sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa. Sv.i maša se začne ob 12.30 pop. Pridigal bo prevzv. James A. Hickey, škof iz Clevelanda, Ohio. Med mašo poje pevski zbor “Slovenska pesem'’ skupno z domačim zborom. Svetujem vsem romarjem, ki pridejo iz drugih krajev, posameznikom in skupinam, naj ima vsakdo na prsih pripet listek z imenom kraja, od koder prihaja. Reditelji bodo tem nudili prednost. To ve-, Ija za vse, ki niso iz fare sv. Jožefa. Ob 3.30 pop. kulturni program v dvorani v parku sv. Jožefa. Na programu nastopijo otroci iz Jolieta, pevski zbor “Slovenska pesem” pod vodstvom dr. Vendelina Špendova OFM; “Slovenska pesem” ima glavni del programa. Skupina mladih je pod vodstvom g. Jožefa Rusa iz fare sv. Štefana, Chicago, Illinois. Glavni namen Baragovega dne je širiti poznanje misijonarja in škofa Friderika Barage kot božjega služabnika, ki je s svetniškim življenjem in junaškimi krepostmi delal'za božje kraljestvo najprej doma v rodni domovini, potem pa v Ameriki med Indijanci in naseljenci raznih narodnih skupin. V rodni domovini Sloveniji je predvsem delal za preprosto ljudstvo, ki je bilo zapuščeno in brez pravih dušnih pastirjev, ker je bila tedaj duhovščina pod vplivom janzenizma. V preprostem ljudstvu je odkril še zase najbolj uspešen dvig k Bogu; spoznal je namreč, da je preprosto slovensko ljudstvo skozi stoletja ohranjalo zvestobo katoliški Cerkvi, najbolj zaradi svoje globoke in zaupne pobožnosti do Marije. Največjo oporo je nudil slovenskemu ljudstvu tudi potem, ko je odšel v misijone, s svojim molitvenikom “Dušna paša”; v tem molitveniku, ki je obsegal 500 strani, je objavil tudi vse najbolj potrebne nauke katoliške • Cerkve, predvsem pa nauke o maši in zakramentih, molitvi in pobožnostih. Ti nauki so bili predstavljeni na preprost način, Jasno in obenem strogo natančno, da so še danes sodobni. Zato Baraga še danes uči. Prav to je naša naloga, da s temi nauki seznanjamo tudi danes verno ljudstvo, ki je pogostokrat prepuščeno sebi v današnji zmedi, verski brezbrižnosti in neaktivnosti. Vsi, ki Baraga poznamo in se zavedamo, da ga moramo še bolj spoznavati, ter približati ljudem, se trudimo, da delo za Baragovo zadevo in tudi obhajanje Baragovih dni dobiva vedno globlji verski značaj. Temu delu je posvečen verski mesečnik Ave Maria. Potrdilo o pravilnosti tegg dela nam je dal papež Janez Pavel VI., ki je spregledal dolgotrajen proces za proglasitev petih blaženih in se je pri tem uprl na verno preprosto ljudstvo, ki je verovalo, da so bile uslišane njihove molitve na priprošnjo teh božjih služabnikov in božje služabnice v duhu svetosti umrle indijanske deklice. Sedanji svet potrebuje svetnikov, ki so nam blizu, da dobimo v njih spodbudo za posnemanje njihovih kreposti in njihovega dela za božje kraljestvo na zemlji. P. Fortunat OFM ----—o------- %) spomin Ptiček pošto j, poslušaj me; Imaš U čas, boš govoril sam z menoj ? Poglej tja doli v temno brezno, večni mrak, na skalo živo, kjer sedel nekoč je vrag ... Tam doli sonca ni in ne življenja, tam je mrtvak-mrtvaku brat. Tam golo je okostje dornobrana, tam je sramota večna zakopana... Maks Simončič nasilja. Sladko se je zazibal v prijetnost potrošniškega življenja, med tem ko je režim brutalno rušil moralno tkivo naroda, oviral versko življenje in kvaril mladino. Ljudje so tudi pri obeh mirno spregledali potratno življenje, katero je zlasti pri Titu dosegalo in celo presegalo kraljevski luksuz. Ni čudo, če^sta si z ozirom na vse to privoščila visoko mero domišljavosti in samo-zaljubljenosti. Najbolj sta si bila Broz in Hitler podobna v brutalni, nečloveški, neizmerni in zverinski krutosti do svojih nasprotnikov. Hitler je videl v Judih največje nasprotnike svoje zamisli o nadvladi arijskega plemena na svetu, in jih je v milijonih pokončal v plinskih pečeh. Broz je gledal v protivnikih komunistične revolucije sovražnike svojih načrtov za komunizacijo Jugoslavije — in je na sto in stotisoče lastnih rojakov dal pobiti med revolucijo in po njej brez sodbe. Tako sva s prijateljem skupno primerjala dva “svetovna državnika” in našla, da je primerjava sicer odvratna, vendar do pike točna. L. P. T/A „ i -u ;■ U : Pismo z “Otoka1 LONDON, Vel. Brit. — Že zopet nekaj vrstic o našem življenju tu na Otoku! Veliko noč smo prav lepo in v miru preživeli. Ves postni čas je vsako soboto in nedeljo porabil naš župnik g. Ludvik Roth za obiske po naselbinah, kjer žive naši ljudje, in jih pripravljal za res veselo, mirno Veliko noč v naših dušah. Obiskal je skoraj vse kraje Otoka. V soboto popoldne je bila v bližnji farni cerkvi spoved in sv. maša, nato pa razgovor z ljudmi ob prigrizku dobre potice, kave, vinčka in pogovor se je zavlekel pozno v noč. Naši ljudje se radi približajo domačemu dušnemu pastirju in povedo vesele in žalostne novice svojega doživetja. Na Veliko soboto, ob 3. uri popoldne je bil tu v Domu blagoslov velikonočnih jedil in se je zbralo nad 25 rojakov iz Londona. Kapela Marije Pomagaj je bila lepo o-krašena in pred milostno podobo so gorele lučke. G. župnik je najprej prebral velikonočni evangelij in podal par lepih misli za praznik Vstajenja Kristusovega, potem je bil blagoslov veli-: konočnih jedil, zapeli smo' par lepih velikonočnih pelini in vse je bilo prav domače razpoloženo. G. župnik Roth se je po končanem obredu takoj podal v Bedford, kjer je bila v cerkvi sv. Jožefa slovesna sv. maša. Pred mašo je bilo spovedovanje in g. župnik je presedel nad 1 uro v spovednici. Zaradi lepega vremena se je te maše udeležilo nad 100 rojakov in vse je lepo sodelovalo s petjem pri našem slovenskem bogoslužju. Po končani sv. maši je bil seveda blagoslov velikonočnih jedil, kakor je stara slovenska navada, da tudi telesno okrepljeni praznujemo Veliko noč. > Tu v Londonu, v našem Domu pa je bila na Veliko soboto domača zakuska s šunko, potico, pirhi, in seveda tudi vinčka ni manjkalo, katerega je g. župnik preje blagoslovil in smo se vsi zadovoljni v miru razšli na svoje domove. Na Veliko noč je bila slovenska peta sv. maša v samostanski cerkvi šolskih sester v Beechwoodu v Rochdalah. Lepo pomladansko vreme je tja privabilo lepo število naših rojakov. Sv. maša je bila ob 3. pri popoldne. Pevci so prav lepo peli naše velikonočnice —- skoraj vse pa je pristopilo k angelski mizi... Po končani sv. maši je bil v dvorani čč. sester prav prijeten domač razgovor ob dobrem prigrizku in domačem vinč-ku. Bil je res prijeten velikonočni popoldan in vsa srenja se je prav dobre volje in v miru vrnila domov. V soboto, 3. maja, ob 6. uri zvečer je bila v Bedfordu v cerkvi sv. Križa sv. maša za vse žrtve zadnje vojske in revolucije. Potem je bila v faiv ni dvorani skromna, a prisrčna akademija v čast vsem žrtvam. K tej proslavi so prišli skcraj vsi rojaki iz Bed-forda in okoliških krajev. Ko človek vse to gleda, se spomni na lepo spominsko ploščo, vzidano v cerkvi Marije Pomagaj na Brezjah, kjer so vklesane besede: “Vojnih grozot oteti kličemo kraljici Miru — padlim pri Bogu plačilo.” Obisk škofa Leniča V dneh od 30. maja pa do 3. junija sta bila med nami prevzv. škof dr. Stanislav' Lenič in njegov tajnik dr. Matija Babnik iz Ljubljane. Oba je pripeljal železni ptič z drugimi potniki vred iz Brnika na letališče Heathrow ob 12.30 popoldne. Tam je oba gosta pričakal s svojim avtom naš g. župnik in ob 2.30 popoldne sta bila že v našem Domu. Prvi obisk obeh gostov je veljal Jezusu v naši kapeli in zahvali dobremu Jezusu za srečno pot — nato pa smo se pobrigali za želodce in drugo. Zvečer ob 7. uri je bila v jedilnici domača slovenska večerja, katero so skrbno pripravile naše dobre gospe in dekleta. Vseh gostov Slovencev je bilo nad 20 iz Londona in okolice. Prevzv. škof j vsled močne sladkorne bil zelo skromen v jedi — popil je kozarec dobrega, bolj kislega vinčka — slično kot njegov 1 .prednik, nadškof Vovk, tod vseeno je bil izredno razpo ložen in dobre volje in je svojo preprostostjo in doma čo pesmijo osvojil srca roja« kov. Drugo jutro, v soboto, f junija, se je nebo zaprlo in j-;_ precej deževalo, a oba gosta^ prevzvišeni in njegov kaplar sta sedla ob 9. uri dopoldni po skromnem, zajtrku v kvto mobil g. župnika Ludvika, ki ju je odpeljal v Bedford. Tar je bil- najprej obisk pri naših družinah, nato pri Trstenja kovih kosilo in ob 3. uri popoldne je bil škof Lenič žc v spovednici cerkve sv. Jože fa, kjer je spovedoval nad 1 uro. Čeprav je bilo slabo vreme se je precej velika cerkev napolnila z našimi ljudmi veliko je bilo tudi domači nov, katere je prignala radovednost in pa tudi poslušanje našega petja, in ob 4. uri se je pričela slovesna sv. maša, katero je opravil"^kof Lenič ob asistenci svojega kaplana, potem našega g. župnika in domačih duhovnikov, kanonika Hulma in župnika sosednje fare sv. Križa. Oba domača duhovnika zelo spoštujeta naše ljudi in gresta oba v vseh zadevah zelo na roko našim ljudem in duhovnikom. Naš zbor iz Bedforda je zelo lepo prepeval Tomčevo mašo v čast sv. Jožefu, pri ljudskem petju pa je prav lepo sodelovala vsa naša srenja. Oboje je prav lepo spremljala z orglami pridna, tu rojena gdč. Rehberger Francka. Škof je v svoji res mojstrsko izklesani pridigi povedal pomen sv. birme, nato • vse naprosil, ohranite v svojih družinah zvestobo sv. veri, Bogu, slovenskemu narodu in njegovi kulturi, posvečujte nedelje in praznike, ohranite ljubezen in zvestobo med seboj, pomagajte si drug drugemu. Nato je omenil še oporoko pok. nadškofa Pogačnika v Ljubljani en mesec pred smrtjo: “Ohranite molite v med seboj po družinah, ohranite ljubezen med seboj do Boga in Marije, molite radi rožni venec v družinah, spoštujte nedelje in praznike, prihajajte redno k sv. masi in prejemajte sv. zakramen- birmo in po končani službi božji z birmanci in ostalin1' verniki. Akademija Okrog 7. ure zvečer jc bila v samostanu slavnostna aka' demija v počast velikemu g°' stu iz rodne domovine in v čast vsem našim birmancefli' Na odru dvorane so bili s sl°' vensko zastavo razstavlj6"' lepi prizori-slike Slovenije- Pevci so najprej zapeli Ve‘ sem “Tam, kjer beli so snei? niki”, dekle v narodni noši je pa izročilo škofu lep šop6^ nagelj ev, ovitih s slovenA0 trobojnico. Nato je škofa P° zdravil v prav lepih beseda g. župnik in se mu zahva|' za obisk. Za njim je v lep'!l besedah pozdravil škofa p Franc Rožman in se isto za hvalil za obisk in požrtvova nost, da je kljub pomahF3 nju časa le prišel sem utF sv. vero in ljubezen do venskega naroda in mate1'’ nega jezika. Birmanec Tonček Tr8-^ n jak je prav lepo deklam^ Gregorčičevo “Mati moja movina”. Brhka Montal«0^ Manda pa je prav lepo zaP^ la ob spremljavi kitare, “ FrancK te.”. Po pridigi je bila najprej krstna obljuba, nato je škof podelil zakrament sv. birme 11 birmancem. K sv. obhajilu so pristopili skoraj vsi ljudje. Po končani sv. masi je Hladnikova “Marija skoz življenje” pritegnila vso srenjo. Potem je bilo obdarovanje birmancev in drugih s' spominsko podobico škofa samega in s podobico novega nadškofa v Ljubljani, dr. Lojzeta Šuštarja. Seveda j.e bilo tudi veliko fotografov in vsi so ujeli v fotokamero škofa med sv. daritvijo in med katero je Rehberger, deklica”. Fanfarista bentača ■Tem slovel in ^11 Roman Gregorc Filip Prevc sta pa ob sprel1, Ijavi kitare Mihe Rehbeto^ ml. prav lepo zaigrala ‘ ^ , in “Ta lepa Gorenjska” kjer murke cveto” in še narodnih. Tonček Trste^L je na harmoniko prav oCt no zaigral par naših narod in njegova sestrica ob sprej Ijavi bratca prav lepo zaP^ “Sem slovenska deklica’ • ^ muzikantje in obe deklh' želi velik aplavz. Ob koncu, burno Ijen od publike, je stopi' oder škof dr. Lenič, 10 ^ lepo zahvalil za vso ve1 ^ udeležbo v cerkvi in dvo1^ sami. Zahvalil se je Pev’C^r v cerkvi in dvorani ter P^, sil: “Ostanite zvesti rodu' ^ movini, slovenskemu finemu jeziku in svoji li- ski kulturi: bodite dobri drugemu, pomagajte si drugemu v raznih nesre in drugih neprilikah, °^sio' te slogo med seboj, ker v gi je moč!” , j; Ko je prevzvišeni koUL govorom, je stopil na ode{ domači župnik kanonik fF1; me in se prav živo sporu ^ pred 15 leti v isti cerkv' , bisk pok. nadškofa ka in 1. 1957 tudi obiska ^ fa-'Rožmana. V šaljivi P , je povedal par besed, P° •' lil naše slovenske faraU*^ vseh treh župnijah Boo in želel prevzvišenem1' več obiskov v Bedfordu ^ poudaril: Dokler bom žA. Slovenci vedno dobrodos,.ap moji in sosednih žuP Bedforda! Nato se je začel p rosi- govor. Naše dobre kuk3 .p so napekle precej dobri ^ tie, za malenkostno' ce . fjt še skuhale precej d g j kranjskih klobas, temu s^il prilegel dobri vinček i2 nih krajev in vseh teh d ^ je kar kmalu zmanjkal0- ^ ^ vzvišeni je v sprem8 ^j-župnika stopil od mize ° ^ vsakim se prav P0,nj naza ; ze, z mače pogovoril 3vce pa je povabil vse pc,~ -ji« druge v krog sredi d'- ^ ^ in skupno z vsemi zaPerfl Sf domačih narodnih. Fs ^ je še enkrat zahvalil z[a.(y prijaznost in gostolju ^ voščil vsem lahko noč 1 pustil dvorano. ^ Ob 9. uri je bila že prazna. Pridni Be ^ čani so čistili in nre? J dvorano in kmalu p0^ 0 zvečer je bilo vse očis° postavljeno v red. (Dalje na 4. strani) \ j v- J SACRUM IMPERUM ROMANUM \ JSationis Germanicae? GORICA, It. — V spisih slovenskih zgodovinarjev in po zgodovinskih učbenikih se vedno znova pojavlja oznaka “Sveto Rimsko cesarstvo nemške narodnosti’’ oz. “Rimsko-nemško cesarstvo”, povzeto dobesedno po nemškem “Das Heilige Roemische Reich deut-scher Nation”, za kar so nekateri uvedli tudi prisiljeno latinsko ime “Sacrum Impe-rum Romanum Nationis Germanicae”. Ta “Nationis Germanicae” (nemške narodnosti oz. deut-scher Nation) pa lahko zavaja, ker mu nehote pripisujemo pomen, ki ga nikoli ni imel. Pomenil naj bi namreč, da je obstoj nemškega naroda istočasen s pojavom in razvojem tega cesarstva, ki je bilo ustanovljeno leta 800, torej v zgodnjem srednjem veku, ko v pojmovanju in predstavi takratnih ljudi o kaki jezikovni narodnosti (Nation) ni bilo ne duha ne sluha. In nemško nacionalistično zgodovinopisje v resnici zavaja s tem evropsko in svetovno javnost, četudi je njegovo pisanje danes manj nasilno kot v prejšnjem stoletju, v bistvu pa isto. Ustanovitev tega cesarstva naj bi bil nemški “prvi rajh”, Bismarckova tvorba iz leta 1871, t.j. združitev nemških kneževin in kraljestev v nemško cesarstvo pod Viljemom naj bi bil “drugi rajh” in Hitlerjeva Nemčija “tretji rajh”. V sklopu teh “rajhov” smo bili Slovenci (Karantanci) že od leta 745, a tedaj je obstajalo le Frankovsko kraljestvo. V njegovem sklopu je bila že bližnja Bavarska, na katero se je knez Borut obrnil za pomoč proti A varom in jih z bavarsko pomočjo potolkel. V zameno pa so .tedaj Karantanci priznali nadoblast Frankov, kar pa ni pomenilo nekega “podjarmljenja” kot nam vztrajno vtepajo v našo pamet zgodovinopisci, pač pa predvsem to, da Karantanija odpre vrata pokristijanjeva-nju, čigar zaščitniki in pospeševalci so bili prav frankovski kralji. Nacionalistični in panslovansko nastrojeni ideologi pa skušajo iz tega napraviti tisočletno podložnost ‘.‘Nemcem”. Ali je šlo za Franke ali Bavarce, od katerih so danes le sledji Nemci, drugi pa Francozi, to je za pišočega ideologa, ki utemeljuje svoje trditve s polresnicami, pač vseeno. Pomembno je le to, da pri javnosti doseže svoj cilj, t.j. da usmerja ljudsko mišljenje. In v resnici se je v slovenski javnosti utrdilo prepričanje, da smo bili zasužnjeni po Nemcih vse do leta 1918 oz. po fevdalno kapitalističnem sloju celo do 1945, ko smo se končno otresli nemškega jarma. Zato naj ne bi imeli nikoli v zgodovini lastne narodne osebnosti in bili zares “nezgodovinski” narod, za kakršnega so nas nemškonacionalni zgodovinopisci že v stari monarhiji razglasili. Posledica tega pred evropsko javnostjo naj bi bila, da lahko brez kake kulturne škode izginemo in napravimo prostor nemškemu narodu pri njegovem pohodu proti Jadranu. V te.namene je služila tudi preprosta beseda igra s pristavkom “nemške narodnosti”. Nerazumljivo pa je, da se je slovensko zgodovinopisje še danes ni rešilo. Verjetno prav zaradi panslavističnih vsedlin, ki naj v slovenski javnosti še naprej utrjujejo nekakšno slovansko zavest, da se bomo čutili v okviru slovanstva bolj varne. Koliko pa ima ta namen opraviti z znanstvenostjo raziskovanja in pisanja, je seveda drugo vprašanje. Da je pristavek “nemške narodnosti” neupravičen, se lahko poučimo že iz navadnih leksikonov in enciklopedij. Dizionario Enciclopedico Ita-liano (Rim, 1970) ima npr. pod tem geslom samo: “Sacro Romano Impero”. Prav tako tudi Grande Dizionario Enciclopedico (Turin, 1961). Brockhaus Enzyklppaedie (Wiesbaden, 1969) pa tudi le ‘Heiliges Roemisches Reich”; navaja pa poleg tega še, da so začeli pristavek “nemške narodnosti” dodajati v 15. stoletju in da je sprva označeval zgolj nem-škogovoreče predele cesarstva, za razliko od romanskih in burgundskih (torej zemljepisni pojem); od 17. stoletja dalje pa da je ta oznaka pomenila nacionalno zahtevo Nemcev do cesarstva. (Torej zgolj izraz neke nacionalne zahteve, ko se začenja oblikovati vsenemška zavest, ne pa zgodovinske in pravne vsebine cesarstva). Kakšna je bila torej zgodovinska in pravna vsebina tega cesarstva? * Njegov začetek sega v leto 800, ko je papež Leon III. izročil krono Zahodnorimskega cesarstva, uničenega po Heru-lih le,ta 476, frankovskemu kralju Karlu Velikemu. Temu je leta 814 sledil Ludvik Pobožni. Leta 843 se Frankovsko kraljestvo razdeli na tri Lud-vikove sinove: Karel II. Plešasti, dobi Kraljestvo .zahodnih Frankov (začetek kasnejše Francije); Lotar dobi Kraljestvo osrednih Frankov z najpomembnejšim ozemljem Italijo; Ludvik Nemški pa Kraljestvo vzhodnih Frankov, ki je nekakšen zametek, iz katerega se bo po stoletjih razvila nemška država oz. nemške kneževine in kraljestva, vojvodine in mesta; še kasneje pa enoten nemški jezik in za njim komaj v 19. stoletju nemška narodna zavest. Cesarsko krono za Ludvikom Pobožnim nosi Lotar, osrednjefrankovski vladar, za njim prehaja krona po sorodstvenih zvezah na razrie naslednike Karla Velikega (Ka-rolingi). Cesarska krčna pa ne pomeni neke politične oblasti. Njen značaj ni svetni, marveč verski, krščanski. Knezi, kralji, vojvode in mesta, ki spadajo pod to cesarsko krono, so povezani v skupno obrambo krščanstva, v povezavi s Cerkvijo. Pravo Rimsko cesarstvo svetnega značaja pa je seveda Bizantinska država. Za razliko od nje in za poudarek svoje drugačne vsebine ima cesarstvo na Zahodu oznako “sveto”. Cesarska krona ostane pri rodu Karolingov do leta 887; za njimi jo nosi več pomembnih osebnosti iz raznih rodov, med temi tudi Arnulf, koroški vojvoda (896-899). Za daljše obdobje jo imajo nato pripadniki rodbine Saških (962-1024), nato pristane pri frankovskih Salijcih (1027-1125), zatem pri švabskih Staufovcih (1138-1250), nato pri Habsburžanih (1273-1308), Luxemburžanih (1308-1437) in potem spet pri Habsburžanih (1438-1806), ko cesarstvo na Napoleonov pritisk dokončno preneha. Cesarjeva moč postopoma narašča, toda ne iz pravnega naslova cesarske krone, pač pa zato, ker je njen nosilec, vzhodnofrankovski (nemški) ter osrednjefrankovski (italijanski) kralj v eni osebi obenem tudi cesar. Za Otona I. Velikega iz rodu Saških, nemškega kralja (cesar od 962), ni več razlike med duhovnim značajem cesarske oblasti oz. časti ter svetnim značajem kraljevske. Odslej se začne trenje med papeži, ki vztrajajo na zgolj duhovnem značaju cesarske krone, ter cesarji, ki hočejo (tudi po bizantinskem zgledu) gospodovati tudi nad Cerkvijo t.j. nad papežem. Cesa^ Henrik IV. Salijec (od 1054 dalje) celo odstavi papeža Gregorija VIL Papež izreče zato nad njim izobčenje. In ker se proti cesarju obrnejo tedaj tudi mogočni volilni knezi, je ta prisiljen potovati v Canosso k papežu in si izprositi s pokoro odpust od izobčenja, torej od prav tistega papeža, ki ga je bil odstavil. S tem je znova poudarjen duhovni značaj Svetega Rimskega cesarstva, to je njegova obramba krščanstva v povezavi s Cerkvijo. Vendar pa se francoski kralji od tedaj naprej, ko se cesarska krona nahaja pri vzhodnofrankovskih rodbinah, čutijo vedno manj povezane s cesarstvom. Hodijo svoja pota. Njih kraljestvo se seveda na papežev poziv se udeležuje križarskih vojn v obrambo krščanstva po letu tisoč.. Ko pa francoski kralj Tilip Lepi (1268+1314) uveljavi popolno neodvisnost svojega kraljestva nasproti cesarski kroni, se Francija ne udeležuje več vojn proti Turkom v obrambo krščanske Evrope. Kakšen je bil položaj Slovencev v tem cesarstvu in v tej “nemški” državi? Odlični zgodovinar Josip Mal omenja v svojem delu “Kontinuiteta karantanske države” (Celje 1949) naslednje: To vesolj nost — mednarodni zngčaj cesarstva, op.p. — je želel poudariti slikar cvange-listarja cesarja Otona HI. Rokopis je pisan in poslikap okoli leta tisoč v sloviti benediktinski opatiji Reichenau. Ena izmed dragocenih drobnih slik (miniatur) kaže v prispodobi poklonstvo narodov pred cesarjem: poleg Rima, Galije in Germanij e je tudi Slavij a — Slovenija (Slauinia) v podobi ženske s krono na glavi in s krogli podobnim predmetom v roki. (Prim. T. Hočevar, Zahodnovzhodna nacija, Most 35/36, Trst 1972). In nadalje: Kot svobodni ljudje so Slovenci poselili alpske pokrajine, kot svobodne po jih Bavarci in Franki cenili in upoštevali ter se z njimi kot enaki z enakimi pogodili. Pustili so jim pravice, da so si volili svojega kneza. Slovenci so obdržali svojo'staro upravno ureditev po desetkah, stotnijah in županijah. Posestva so merili s slovensko zemljiško mero . . . Enostransko presojanje posameznih delov obreda (pri ustoličevanju), ki da je tujega izvora, predvsem pa napačno osnovno načelo, da stopajo Slovenci v srednjeveško zgodovino kothrarod brez prave politične organizacije, to je^v svojih posledicah rodilo popolnoma neutemeljeno naziranje, češ da so Slovenci, takoj ko so v osmem stoletju stopili v stik z nemško (pravilno: s frankovsko, op.p.) državo, izgubili še tisto politično samostojnost in neodvisnost, kolikor so jo sploh kdaj imeli, in da so si vrhu tega nakopali še osebno hlapčevsko podložnost. To zgrešeno naziranje temelji v modernem imperialističnem poj mo van j u zaključene in izključno nacionalne države, ki skuša izenačiti in priličiti vse dele vladajočemu državnemu narodu in ki zato oblastno uravnava vse javno, zasebno, družbeno, duhovno, socialno in gospodarsko življenje. (Itm.) Historia vitae magistra — Zgodovina, učiteljica življenja. Iz nje se narodi učijo, črpajo svoje ustvarjalne moči. Zavedajoč se njenega pomena pri ustvarjanju narodne in državne zavesti, so. si jo posamezni narodi olepšali, jo napravili slavno, ustvarjali iz nje mit — od Nemcev, Italijanov, Špancev, Francozov, pa tudi Čehov, Poljakov, Rusov, Bolgarov, Srbov, Hrvatov in drugih, celo Grkov, ki s starimi Grki niso imeli kaj skupnega več, ter celo narodov, ki niso imeli nikake politično-pravne tradicije (Romuni) ali pa ni bilo o njej nikake sledi več (Slovaki, Makedonci), povšod jo poveličujejo, odkrivajo doslej zamolčane, prezrte stvari in si na nje podlagi ustvarjajo moderno narodno zavest. To. slednje je tudi pravilno, v kolikor takšno zgodovinopisje ne zadobi pod političnimi režimi (fašizem, nacizem, nacionalizem .. .) imperialističnih potez in ostaja v mejah stvarnosti. Toda v slovenskem primeru se je ustvaril temu nasproten mit, mit o edino suženjski preteklosti, ki ne vzdrži ni-kakega resnega pretresa, a ga poskušajo kljub temu vzdrževati z vse mogočimi filozofskimi tolmačenji, kot da bi JUNIJ 29. — Piknik Misijonske Znamkarske Akcije (MZA) na Slovenski pristavi. JULIJ 11+12-13. — Fara sv. Vida priredi vsakoletni karneval v korist cerkve in šole. 13,—Mladinski pevski zbor, Kr. 3 SNPJ priredi “cirkus” in piknik na SNPJ farmi na Heath Road. Začetek ob 2.30 popoldne. 20. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi. 20. — Misijonski piknik s sv. mašo in kosilom v Parku Triglava, Milwaukee. Srečalo v, igre in žrebanje dobitkov: Pričetek ob 11. dopoldne. 27. — Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti. v Collinwoodu na Slovenski pristavi. AVGUST 3. — Ohijska Federacija KS- KJ društev priredi piknik v parku sv. Jožefa na Willoughby Hillsu, Ohio. 3, — Primorski klub priredi svoj piknik na Slovenski pristavi. 17.—Žegnanje pri fari Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Od 2. popoldne do 9. zvečer. 24. — športni dan in piknik društva Triglav. Ob 11. dop. sv. maša, nato kosilo, tekme v odbojki in zabava s plesom. Igrajo “Veseli Slovenci” iz Sheboygana. SEPTEMBER 7. — Društvo S.P.K.B. Cleveland priredi vsakoletno romanje k Materi božji v Frank, Ohio. 13. — Pevski zbor Fantje na vasi priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer. 21. — Oltarno društvo sv. Vida priredi svoje vsakoletno kosilo v avditoriju farne šole. 25. —Ženski odsek Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. priredi večerjo v korist Doma v SND na St. Clair Ave. Pričetek ob 6. uri zvečer, večerja ob 7. zv. 28. — Društvo Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v Parku. Začetek opoldne s kosilom. Za zabavo igra Frank Sezon. 28. — Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ bo obhajalo 90-let-nico obstoja s sv. mašo ob 9.15 dop. v cerkvi sv. Vida, nato z zajtrkom za vse člane in njihove družine v cerkveni dvorani. bilo mogoče s tem razreševati vse: od matematike, do gospodarstva, naravoslovja in zgodovine. Vzdrževati z neustreznim in zastarelim opletanjem. s pojmi kot “nemški”, “slovanski”, “Germani”, “Slovani” . . . kot so še danes vsidrani po* nemških in drugih spisih. Če si še drugi narodi prikrojujejo svojo zgodovino in jo potvarjajo v nacionalne namene, je prav, da hočemo našo slovensko preteklost podajati v stvarni podobi, toda ne tako, da zaradi nekih panslovanskih ali internacionalnih nazorov in čustev zaidemo , v nasprotno skrajnost in si jo izničujemo. Smešno pri tpm je, da z dobesedno istimi potvorbami (npr. “alpski Slovani” namesto Karantanci-Slovenci) kot tuji nacionalistični pisci. J. Š. 28. — Ansambel “Galebi” in dekliški tercet “Mavrica” iz Opčin pri Trstu priredita koncert v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 3. popoldne. Po prireditvi domača zabava — igra an-sainbel “Galebi”. ;! D .j ' A' i .! OKTOBER 11. — Klub slovenskih upokojencev za Newburg-Ma-ple Hts. priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. Večerjo Servirajo od 6. do 9. zvečer. 18. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi večerjo in ples v počastitev 50-letnice svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 6.30 zvečer. 18. — Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”. 25. — Štajerski klub, Cleveland, O. priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. NOVEMBER 8. — Praznovanje 30-lctnice društva Triglav, Milwaukee, v dvorani cerkve sv. Janeza na Cold Spring Rd. s svečanim sporedom. Pričetek ob 6. zvečer. 8. — Belokranjski klub priredi svoje vsakoletno martinovanje v Slov. narodnem domu na St. Clairju. Igra orkester John Hutar “Just for You”. 9. — Slomškov krožek postreže s kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do 1.30 popoldne. 29. —Mladinski pevski zbor, Kr. 3 SNPJ priredi večerjo, koncert in ples v SDD na Waterloo Road. 23.—Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer. ' DECEMBER 7. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVŽE-VANJE v farni dvorani. Pričetek ob treh popoldne. 14. — Dr. sv. Jožefa KSKJ št. 169 bo imelo svojo božičnico ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. I sITr I C E Brez trpljenja je človeku težko biti dober. —Vladimir Levstik KOLEDAR m . < ^ > društvenih prireditev Vabilo na svetovidski festival Cleveland, Ohio — Pridite zopet na letno snidenje faranov Sv. Vida v Clevelandu, na poletni festival, ki bo od petka, 11. julija, do vključno nedelje 13. julija Ves potek prireditve bo v farnem avditoriju, East 62. cesta in St. Clair. To jesen, 20. oktobra, bo 50. obletnica postavitve vogelnega kamna za novo cerkev. Da se že sedaj pripravimo na slovesnost 50-letnice blagoslovitve in posvečenja nove cerkve sv. Vida, je že v teku dvoletni program postopnega dela za prenovitev cerkve. Dohodki od festivala bodo vsekakor izdaten pripomoček za kritje stroškov, ki bodo kar visoki. Začetek festivala bo vse tri večere bb 7. uri, v nedeljo pa ves popoldan z matinejo za otroke od dveh do petih. Več godbenikov bo zvečer zabavalo goste. Glumač Scotty bo zabaval otroke in bo v svojih velikih žepih imel vedno kaj sladkega za poželjive malčke. Ni vesele prireditve brez, dobrih jedi in pijač ter brez veselih muzikantov. Za vse to bo poskrbljeno. V petek bodo od 5. ure popoldne naprej v družabni sobi postregli z pečenimi ribami in sarmo (stuffed cabbage). V soboto bodo od 5. ure popoldne dalje servirali sveže ali prekajene kranjske klobase s kislim zeljem. V nedeljo bodo od pol dva*-najstih naprej, servirali v avditoriju izvrstno nedeljsko kosilo. Na izbiro bo .pečena -govedina ali pečene‘piške. Vse tri dneve boste te jedi tudi lahko odnesli domov, ker vam jih bodo primerno pripravili za prenos in vam ne bo treba doma kuhati. Poleg zgoraj navedenih jestvin bodo vse tri dneve na razpolago izvrstni sendviči in okusni slovenski krofi bodo na razpolago v petek in soboto. Raznovrstne stojnice bodo nudile gostom okrepčila in priložnost za razne igre. Za vse goste festivala bo na razpolago brezplačno parkiranje na velikem Cleveland Trust Bank parkališču na East 60. cesti in St. Clair. Vse farne organizacije lepo sodoelujejo z župnikom Father Jožef, m Božnarjem pri pripravah za to veliko in veselo poletno prireditev. Ves potek festivala bosta vodila Jim Slapnik in Jim Logar, izkušena delavca na prejšnjih festivalih. Letni poletni družinski festival bo zaključen pozno v nedeljo zvečer, ko bo izžrebanih več dobitkov v skupni vrednosti $4.000,- Naša farna šola Sv. Vida je med največjimi in najboljšimi v vsej clevelandski škofiji. Razumljivo, da je tudi vzdrževanje šole zelo drago. Ves či- Tek tudi za odstotke Trimsko tekanje, popularni “jogging”, se v ZDA bolj in bolj širi: tečejo vsi od predsednika Carterja in ministrov do direktorjev velikih firm in uslužbencev. Zdaj se je pokazalo, da je mogoče to tekanje tudi s pridom vnovčiti. Nekatere velike ameriške zavarovalnice so ponudile tistim svojim klientom, ki se želijo življenjsko zavarovati, popust v višini 16L. Kandidati morajq izpolnjevati dva pogoja. Prv\ je ta, da je kli-jent mlajši od 60 let, drugi' pa, da se redno, tj. štirikrat tedensko, ukvarja z “joggin-gom” in sicer vsaj po 20 minut skupaj. Tistega, ki sprejme ta drugi pogoj, nato redno pregledujejo zdravniki zavarovalne družbe. Brž ko po klij en to vem mišičju ugotovijo, da je “prespal” eno obvezno tekanje, mu avtomatično odvzamejo predvidenih 16'< popusta. To pomeni, da se tekanje res izplača — ne le v zdravstvenem, temveč tudi v, finančnem pogledu. sti’ dobiček od Letnega festivala pa bo uporabljen za kritje velikih stroškov za prenovitev cerkev, ki mora biti dokončano za 50-letni jubilej blagoslovitve in posvetitve v letu 1982. Vsi sedanji in prejšnji farani ter prijatelji in naši farni sosedje so vljudno vabljeni, da v dnevih festivala pridejo na naše veliko farno snidenje. Organizacijski odbor -------o------ Sateliti za sončno energijo Svoje potrebe po električni energiji bi lahko človeštvo že-V začetku prihodnjega stoletja zadovoljevalo s sončnimi sateliti, je izjavil neki ameriški znanstvenik na konferenci o prihodnosti energetskih virov v Montrealu. Po besedah dr. Petra Glazerja bi u-poraba satelitov, ki bi se sami napajali s sončno energijo, ne le omogočila oskrbo z e-lektrično energijo po sprejemljivih cenah, marvčč bi hkrati odpirala pot novi “planetarni civilizaciji”. Glazer se je med drugim zavzemal za to, da se izkoriščanje sončne energije ne 'bi omejevalo na posamezne dežele, temveč haj bi bil ta vir obče človeška dobrina. Po njegovem mnenju bi količina energije, ki bi jo zagotavljal sistem sončnih satelitov, štirikratno presegala tisto, ki jo zdaj dajejo energetske naprave na zemeljskem površju. Prijafel’s Pharmacy St. Clair Ave. Si E. 68 St. 361-421» IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. 4ID FOR AGED PRESCRIPTIONS MALI OGLASI ~ Apartment for Rent 1 bedroom apt., on Lake Shore Blvd. — All utilities included. $225.00 per month. Call — Joe Slovenec 486-1100 __________________________(X) For your problem home -roof, porch, steps, paint (exterior, interior) call C81-0683 anytime. Estimates free. , ‘ . (x) OPEN HOUSE SUNDAY 2-5 Beautiful House For Sale Chesterland 8243 Merrie Lane Take 306 to Mulberry, west to Lyman to Merrie Lane. GAS HEAT! 4 bedrm split, IVz acre wooded lot, fireplace, built-in, & micro oven, full basement, $82,900. Transferred owner will consider all offers. For appt., Elaine Bullock, 729-9258. ' DOLORES C. KNOWLTON INC. REALTORS 729-1971 (X) HIŠA NAPRODAJ Enodružinska. 7 sob. Blizu svetovidske šole. Kličite 442-1102 ali 481-6334 po 6. uri zvečer. (X) For Rent 5 Rooms up in St. Mary s area. Call'451-7909. (72-75) FOR RENT 5 rooms down. E. 74 St. No pets or children. Call 361-8271 (72-75) House For Rent 8243 Merrie Lane Chesterland Call 944-1698 EUCLID — FOR SALE By Owner. 3 Bedroom brick colonial with central air. Call 951-7722 (72-76) HIŠA NAPRODAJ 67 St. Kličite 881-6762 (73-75) \ Ameriška Domovina prva dva tedna v juliju ne bo izšla zaradi počitnic svojega osobja Ameriška Domovina je v zadnjih letih zmanjšala število svojega osobja na skrajno možnost. Vsakdo v tiskarni je neobhodno potreben, prav tako ima Ameriška Domovina samo enega urednika, ki mora biti vedno na mestu, če naj list redno izide. Pri tako omejenem številu osobja more to do nekaj oddiha le tako, da gre na kratke počitnice tudi sam list. Ameriška Domovina v prvih tednih julija ne bo izšla. Zadnja številka pred počitnicami bo izšla 27. junija, prva po njih pa 14. julija 1980. Vse, ki imajo nujna sporočila, sestavke, napovedi in vabila za prireditve in nastope v juliju, prosimo, da te pošljejo v objavo tako, da bodo najkasneje 25. junija v rokah urednika, če naj bodo objavljeni še pred počitnicami. KANONIK J../. OMAN: 25 let med clevelandskimi Slovenci Pred Grdinovo ambulanco in njegovim “fajer vajgnom” so vsi imeli rešpekt. Ce se je kje pripetila kaka nezgoda, je bila Grdinova ambulanca takoj na mestu in drvela,, takrat smo dejali, da drvi, ko je vozila po 15 milj na uro, preko ulic. Danes pa menimo, da gre vse prepočasi, ko vozimo po 30 milj na uro. Od tistega časa pa do današnjega se je število slovenskih t r g o v c ev postoterilo. Karkoli poželiš, dobiš lahko pri domačih trgovcih, ki so zanesljivi in pošteni. Naša nelepa navada pa je, da gremo rajši kupovat k tujcu, kakor k domačinu. Kadar pa iščemo pomoči, se pa Seveda najprej zatečemo k svojim ljudem. Domači trgovci izdajo lepe odstotke za oglase v domačih listih ali pa v naše dobrodelne in prosvetne namene, ko prihajajo društva in prosijo podpore. Tujec pa vseh teh stroškov nima, zato lahko prodaja nekoliko ceneje, če sploh proda tako. Dostikrat je pa pri tujcu tudi blago manj vredno. Ne mislim pa s tem za trgovce agitirati, to znajo sami. Zdi pa se mi pravično in pošteno, če roka roko umiva. Pomanjkanje dela je prineslo še drugo zlo. Kadar mi primanjkuje denarja, grem k domačemu trgovcu kupovat na upanje, ko pa slučajno pridem do dolarja, ga b^ž nesem k tujcu, dočim domači trgovec čaka in čaka. Tudi to ni lepo in pošteno. Že par let sem pastiroval v V blag spomin „ četrte obletnice smrti našega ljubega moža, očeta in starega očeta JOHN TRČEK umrl je 24. junija 1976 Spomin na Te je naš zaklad, Saj vsak od nas je imel Te rad. Pri Bogu zdaj se veseliš, A v srcih naših še živiš. Žalujoči: Josephine, žena, in družina. Cleveland, O., 23. junija, 1980 Clevelandu. Čim dalje sem bil tu, tembolj so se mi priljubili naši ljudje. Niso bili vsi dobri, kakor sem že zgoraj omenil. Kje pa so vsi dobri, razen v nebesih? Večina pa je bila takih, da jih je človek moral vzljubiti, nekatere zaradi njihove prija znosti, druge pa zaradi drugih vrlin, ki so daleč nadkriljevale razne slabosti in pomanjkljivosti. V fari so bili tudi trije “tički”, zloglasni zlasti tedaj, kadar se je bilo “treba” ponorčevati iz vere, papeža in škofa ter seveda tudi iz farjev. Eden izmed njih je celo trosil zoper župnika grdo laž, zaradi katere je bil pozneje na sodniji obsojen. Med ljudmi niso bili bogve kako v časti, imeli pa so vendar precej vpliva na omahljivce, na cincarje. Imen teh tičkov ne bom navajal, ker se držim latinskega pregovd-ra: de mortuis nil nisi bene, o mrtvih samo dobro. Danes so namreč že vsi lorije v večnosti. Zdaj so gotoVo spoznali, da ni Jezus za prazen nič zapustil nebes in prišel na svet, kjer je živel v pomanjkanju, trpel grozne muke in slednjič na križu umrl. Spoznali so tudi, da je Zveličar ustanovil Cerkev zato, da bi vodila ljudi skozi zemsko življenje in jih končno v večnosti, kamor moramo iti vsi, osrečila. Umrli so vsi trije v enem letu,in vsi trije nenaravne smrti. Eden je utonil, drugi je pri gradbi neke stavbe padel z odra in si zlomil tilnik, tretji pa se je z avtomobilom prevrnil in se pri padcu ubil. Ta ali oni poreče da je to slučaj. Jaz sicer ne trdim, da ni, vendar pa mi vselej, kadarkoli se spomnim teh treh nesrečnih, silijo na misel svetopisemske besede: “Nikar se ne motite, Bog se ne da zaničevati.” Kadarkoli se spomnim nanje, se mi zasmilijo njih uboge duše. O, ko bi človek mogel svojo zmoto popraviti! Toda večnost. Kakor drevo pade. tako obleži vso večnost. Krstno slavje Neki pisatelj piše, da se da zgodovina vsakega posameznega človeka izraziti s temi stavki: Rodil se je. Živel je. Umrl je. Živeli so kralji in cesarji, papeži in škofje, živeli so družinski očetje in matere, živeli so učenjaki in preprosti ljudje. Mogoče so mislili sami, mogoče so mislili njih sodobniki, da so svetu neobhodno potrebni. Toda tudi oni so umrli, svet pa še danes stoji in se ni porušil, ko je ta ali oni “steber” padel, na katerem se je zdelo, da vse sloni. To nam zgovorno kaže, da je pravi steber samo eden, samo eden je neobhodno potreben in to je Bog. (Se nadaljuje) Pismo z Otoka (WadaUevarue s 2. strani) V Rochdaiah Škof Lenič, njegov kaplan in naš župnik so potem prenočili v lepi hiši marljivega Filipa Vidmarja in drugo juti o po zajtrku sta bila škof in njegov kaplan v avtu g. župnika in že po 10. uri dopoldne so bili v Rochdaiah. Cesta je bila skoraj prazna v zgoclnjih dopoldanskih nedeljskih urah in g. župnik je kar dobro pognal železnega konjička naprej proti severu. 22 ostalih je zasedlo avtobus in proti skromni ceni 300 milj daleč se peljalo v Rochdale in tja prispelo z enkratnim pristankom kmalu po 11. uri dopoldne. Ko'smo ob 8. uri zjutraj zapuščali Bedford, je kat dobro deževalo, toda čez pol ure vožnje se je nebo zjasnilo, posvetilo se je toplo, jasno sonce in je bilo res izredno lepo vreme vse dni, ko je bil škof tu na Otoku. Tisti dan je bil v Rochdaiah ‘Slovenski dan’ in lepo, sončno, poletno vreme je privabilo naše ljudi iz vseh predelov Otoka. Velika samostanska cerkev je bila nabito polna našega naroda — starih in mladih — in računajo, da se je tam zbralo do 300 naših ljudi. Velik špalir pred cerkvijo v parku samostana je pričakal škofa, katerega so pozdravili z burnim aplavzom, dekle v narodni noši mu je izročila šopek rdečih nagelj ev, zopet ovit s slovenskim trakom. Lepa samostanska cerkev je bila res prav lepo okrašena, kakor pač znajo za take prilike pripraviti le dobre šolske sestre. Predno se je začela sv. maša, je bila vsa cerkev nabito polna. Ob 12.30 je pristopil k oltarju prevzviše-ni ob asistenci svojega kaplana in našega g. župnika. Pevci na koru. so res odlično peli ped vodstvom g. prof. Andri-je Iliča (Hrvata po rodu). Mož gre Slovencem zelo rad na roko in ob spremljavi odličnih orgel je pokazal res svojo glasbeno umetnost. Škof Lenič je imel zopet globoko izklesan govor o pomenu praznika sv. Trojice, saj je ravno tisti dan bil ta praznik. Pokazal je na lep način nevarne posledice današnje moderne dobe, ko tako vse neumno divja brez Boga _v propast vsega človeštva, če se prej ne bo spametovalo in krenilo na pravo pot. /Kot prejšnji dan v Bedfor-du je vse ponovno naprošal za zvestobo Bogu, sv. Cerkvi in rodnemu slovenskemu narodu ter povedaj oporoko pokojnega nadškofa Pogačnika in obenem prinesel vsem pozdrav novega metropolita, nadškofa dr. Alojzija Šuštarja v Ljubljani. Birme v Rochdaiah ni bilo, k obhajilni mizi so pa pristopili skoraj vsi ljudje. Pri ljudskem petju je zopet zadonela Hladnikova “Marija skoz življenje” in Moro-Pre-mrlova “Povsod Boga”. Cez dobre pol ure po končani službi božji je bila velika samostanska dvorana nabito polna naših ljudi in pričela se je res lepa akademija Slovenskega dneva, katera ie trajala približno 2 uri. Pre-vzvišenega je zopet tam pozdravil naš g. župnik, pevci pod spretnim; vodstvom g. Iliča so zapeli “Prav lepa je slovenska fara”, nato se je začel spored: deklamacije, pesmi in igranje, isto kot prejšnji dan v Bedfordu. Anglež, zdravnik, ki je bil že večkrat v Sloveniji, je rekel: “Mi Angleži bi bili presrečni, če bi imeli tak raj, kakršnega imate vi Slovenci in se vam ni treba prav nič sramovati vašega materinega je- zika in vaše visoke kulture.” Pri tej akademiji so se prav lepo izkazali Zajčevi iz Kieg-leya s prav prisrčno igrico, pesmijo in narodnim plesom. Ta družina izvira iz Krke na Dolenjskem in tu rojenih pet otrok odlično obvlada slovenščino. Vsi prav. radi nastopajo na naših prireditvah in tudi v cerkvi pri naši in angleški maši prav radi pojo. Pre-vzvišeni je bil prav 'zadovoljen z njihovim nastopom. Bilo je še več lepih domačih nastopov, ljudje so že postali lačni, žejni in akademijo so morali nekoliko skrajšati. Ob koncu je stopil na oder škof sam, se prav ganljivo zahvalil za vso požrtvovalnost in zvestobo slovenski besedi, pesmi in kulturi ter zvestobi Bogu in .sv. veri naših ljudi. Posebej se je zahvalil g. prof. Iliču za vso skrb in požrtvovalnost, katero posveča naši pesmi v cerkvi in zunaj nje. Nato se je razvil prost domač razgovor. Ljudje so si malo u tešili želodce s klobasami, kislim zeljem, s šunko,, kuretnino, solato, potico in seveda tudi vinčkom, saj vse te dobrote povzročajo žejo in vseh teh dobrot je kmalu, zmanjkalo. Kupovale! so mislili dopoldne, da ne bo šlo vse v promet, pa je proti koncu vsega zmanjkalo. Pripomnim, da je bil oder v samostanski dvorani res o-kusno urejen z domačimi motivi in napisi. Čas je naglo hitel h koncu in g. župnik je vse povabil v cerkev k blagoslovu in litanijam ter v teku 15 minut je bila vsa cerkev zopet napolnjena naših ljudi. Bile so pete litanije Mate- . re božje. Čeprav je bil dan že J 1. junija, je bil po želji škofa j sklep šmarnic in je vsa cerkev navdušeno prepevala Marijine šmarnične pesmi. Po končanih petih litanijah je prevzvišeni podelil blagoslov z Najsvetejšim in še enkrat so zapeli tisto lepo “Pojte hribi in doline” v čast Srcu Jezusovemu. Cerkev se je polagoma praznila — vse je hitelo k prevzvišenemu, da mu še enkrat stisne roke v slovo, želeč mu obilo zdravja in moči z vročo željo, da se še kdaj vidimo tu na Otoku in polagoma smo se vsi veseli in srečni razšli na svoje domo- ve. Pripomniti moram še to, da se je vsa slovenska skupina tu v Londonu-Bedfordu in v Rochdaiah izkazala v cerkvi in dvoranah ob darovanju prav odprtih rok. Vseh rojakov v Bedfordu in Rochdaiah je bilo nad 400, kar je za to malo, raztreseno skupino zelo veliko. Če ne bi v soboto, 31. maja, deževalo, bi bilo število vsaj za 100 višje. (Dalje prihodnjič) -------o----- IZ NAŠIH VRST Willoughby Hills, Ohio. — Spoštovani! Sporočam, da zo- \ pet obnavljam naročnino A-meriške Domovine za eno leti ter prilagam ček, od katerega preostanek naj gre v tiskovni sklad lista. Maria Rantasa * Cleveland, O. — Spoštovani! Tukaj prilagam ček, kar preostane, pa naj gre v tiskovni sklad lista. Ameriško Domovino prebiram že nad 50 let in je ne bi rada pustila. Pozdravljeni! Annie Knaus * Etobicoke, Ont. — Spoštovani g. urednik! Sem malo pozen s plačanjem naročnine in upam, da bo v redu. Kar je odveč, naj gre za sklad A-meriške Domovine. John Trpin pr: ’Xu, F r , ^ A- A- t-*> 'C«' 'u'b Kongres gasilcev BREŽICE. — V tem mestu sd imeli slovenski gasilci svoj 9. kongres. Na kongresu so poročali, da je v Sloveniji več kot 82,000 članov, ki so pripravljeni in usposobljeni za hitro posredovanje v požarih, nesrečah in drugih izrednih dogodkih. Med kongresom je bila tudi parada gasilskih enot, v kateri je sodelovalo kar 5500 ljudi. Prehladen maj LJUBLJANA. — Letošnji maj je bil v Sloveniji prehladen v povprečju za dve stopinji. Normalna višina padavin tudi letos ni bila dosežena nikjer v Sloveniji, čeprav o suši ni govora. V Sloveniji* so umrli 20. maja: Ljubljana: Albin Hren, Andrej Praprotnik, Marjan Gjud, Avgust Kocen, Antonija Eršte, Ivan Šlibar; Kresnice: Leopold Ključev- šek; Kranj: Stanislav Grašič; Struge: Pepca Rus; Savlje: Marija Jakopič roj. Dermastij a; Piran: Andrej Bratina; Koper: Vladimir Memon; Jesenice: Franc Toman; Izola: Viliam Fičur; Črnuče: Ignac Perne. 21. maja: Ljubljana: Jože Pišek, Frančiška Novak roj. Žnidaršič; Dornberk: Jožef Saksida; Komenda: Ivan Peršin; Trbovlje: Edi Jamšek; Vrhnika: Terezija Lenarčič roj. Lovrin; Kranj: Minka Hlebš roj. A- Ijančič, Franc Naglič; Doslovče: Frančiška Zalar; Malo Trebeljevo: Polonca Čož; Celje: Draga Badiura roj. Sfiligoj; Maribor: Gustav Pečovnik, Ivan Težak. 22. maja: Ljubljana: Jakob Štajdohar, Terezija Hrga roj. Kovačič, Anton Kaplan; Trebnje: Anton Klemenčič; Škofja Loka: Franc Veber; Domžale: Ivan Jerkič; Podljubelj: Ivan Zupan; Novo mesto: Alojzij Špraj- car; Dobova: Jože Katič; Braslovče: Jože Novak; Podpeč: Marija Peternel, Jurjeva mama; Srnjak: Marjeta Pod logar p.d. Kovačeva; Slovenj Gradec: Zorka Debelak. 23. maja: Ljubljana: Alčea Pušnar, Danilo Srebernik, Frančiška Kavčič roj. Krivec, Stanislav Sajovic, Jelka Marinšek roj. Blažič; Kranj: Ivan Jereb; Novo mesto: Janez Hrastar; Trebnje: Jože Kralj; Ajdovščina: Bruno Sosič. 25. maja: Ljubljana: Ivan Rus, Vladi- mir Jakopič, Vera Muller roj. Rohrman, Rudolf Podobnik, Ana Malenšek roj. Kovačič, Avgust Jenko; Lipovec: Alojz Sabotin; Kristan vrh pri Šmarjah: Vili Strašek; Kisovec pri Zagorju: Goran Jelnikar; Idrija: Janko Turk; Litija: Franc Malenšek; Zavrstnik: Anica Podnebšek; Dolenja vas pri Senožečah: Stanislav Suša; Zagorje ob Savi: Majda Jesih; Gorica pri Slivnici: Slavko F idler; Rakek: Ljudomil Nabergoj. 26. maja: Ljubljana: Olga Mavec, Vladimir Snoj, Terezija Košar, Kristina Orel, Josip Hro-nek; Vrhnika: Jožef Lukek; Mihalovce: Viktor Težak; Dobroteša vas: Edvard Sri- bar; Drenski reber: Stanko Amon. Novo mesto: Jože Janc; Gorenja vas: Rajko Stro- jine; Krško: Jožica Kočnar; Kamnik: Franc Hrovat; Dobrova pri Ljubljani: Jernej Rihar p.d. Potokarjev ata; Koper: Giovanni Lonzar; Zalog: Anton Kobal. 27. maja: Ljubljana: Božo Račič, Ivana Poljanec roj. Dovč, Justina Kuhar roji Kovač, Tončka Bručan, Franc Hafner, Ciril Rus; Dobrova: Matija Birtič, Šimčev ata; Ivančna Gorica: Franc Kore-vec; Pregarje: Majda Kreševič. roj. Bubnič; Jesenice: Terezija Ravnik roj. Raič; Raka pri Krškem: Marija Hrušovar; Begunje pri Cerknici: Alojz Tornič; Stepanja vas: Vine Bricelj; Virmaše: Slavko Šilar; _ Trbovlje: Franc Ule; Jezero: Jože Mravlje. 28. maja: Ljubljana: Matija Simonič, Anton štiftar, Anton Gašperlin; Domžale: Albin Šušteršič; Sebenje pri Tržiču: Jože Klemenčič; Kačji dol: Jernej Drofenik; Jelšane: Ignacij Princ. 29. maja: Ljubljana: Terezija Ferkol, Alojz Kunstelj, Mahnetov ata iz Glince, Ljubo Alič; Cesta: Anton Remškar; Krško: Marija Bon roj. Vene; Domžale: Slavko Rosulnik; Maribor: Miro Vodeb; Vel. Mlačevo: Alojzija Hab- jan roj. Novljan; Prevorje: Franka Marčen; Hrastnik: Boris Ivanc. 30. maja: Ljubljana: Martin Burkelj- ca, Alojz Palek, Vladimir Može, Janez Cunk, Marija Kranjc roj. Istenič; Branik: Edvard Pečenko; Kranj: Frančiška Šink roj. Volčič; Maribor: Mara Mihorko roj. Komavli, Karel Sekolec; Vevče: Pavel Moškrič; Domžale: Alfonz Hočevar; Soteska pri Dolenjskih toplicah: Fanika Bukovec. 1. junija: Ljubljana: Marija Magister roj. Traven, č. g. dr. Jožef Demšar, Rudolf Bernik, Zinka Jankole roj. Daneu, Anica Škrbine roj. Tanko, Avgust Grošelj, Minka Svete roj, Švajger; Bukovžlak pri Celju: Ivan Korent; Trebnje: Vane Juvane; Sodražica: Gvido Čarman; Rakek: Jože Petrovčič; Spodnja Slivnica pri GrosUp' Ijem: Frančiška Grum. 2. junija: Ljubljana: Ivan Lisjak, Ap°' lonija Kunaver roj. 9*' bane, Viljem Jaklič, dr. J°' že Šem, Leopold Trdič, roj. Škrl; Šentvid: Ivan Lorbeg; Koritnice: Albin Lenar; Maribor: Vinko Gros, Duša" Škerjanc; Dornava pri Ptuju: Ivan & zerl; Kamnik: Avgust Cerar; Štorje pri Sežani: Jože Mak' nič; Trebnje: Ivanka Zajc, r°J' Kavčič. 6. junija: Ljubljana: Jože Delkin, Fr"" Udovič, Antonija Terp'" roj. Rakacolli, Leopoldi"" Pibernik roj. Pezdir, MaF jan Tavčar, Emilija Petri" roj. Bevčič, Mimi Rut"L roj. Eckert; Kočevje: Anton Poklač; Postojna: Jože Knežaurek; Zagorje: Angela Keršnik; Gorenja vas-Rateče: Marij" Jamnik. 8. junija: Ljubljana: Marjana Meneg"' lija, Marija Lagudin roj-Devčič, Viktor Fabiani’ Marija Hribar roj. Mlaka'• Spodnja Nova vas pri S1-0' venski Bistrici: Ivan Jerc"' šek. CICH0CKI LEGAL CLINIC ATTORNEYS-AT-LAW 6428 St. Clair Avenue 641-3942 “Legal Services at Reasonable Rates” SAVE