Lets» V., štev. 131. V Ceiju, sobota dne 17. novembra 1923. Fßstnina piatana v fiDtoilRi. Siane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozem?tvo 240 Din. Oglasi za.mm viSine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 1 Din. Posamezna šSevIlka stane 1 I>in. Izhaja vsaii torefe. čemeK In soboto. llrednlšfvo: Strossmayerjeva ul. št. 1,1. pritličje. Teles. 65. Upravnlštvo: Strossmayerjeva u. St. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega uräda št. 10.666. Uradniške nade. Kako nestrpno in željno je pri- čakovalo naše. izmozgano in v pornanj- kanju živeče uradnižtvo, da se konečno reši uradniški zakon ter ž njim olajša pomsnikanje in be'da, ki je prikipela do vrhunca. Uradniški zakon je gotov, razvrstitev uradništva v kategorije tudi že skoraj dovrSena, sedaj naj bi dobili državni nameščenci povišane place, s katerimi bi se dalo v ten časih ne- znosne draginje za silo skromno sha- jati. Up se je podrl, veselje se je spre- menüo v grenko žalost, kajti gospodje v Beogradu so skienili, da naj bodo nove plače od dosedanjih le za 25 od- stotkov večje, to se pravi dniginjske doklade se znižajo za 50 odstotkov. Marsikdoje že zase računal, kako bo novo mesečno plačo obrnil, si nekoliko opomagal, pokri] mesečno nekaj preie rapravlienega dol^a. Naenkrat pa je *opet vse odpovedalo. <<*Ve dni je zboroval v Beogradu Ura3#iLkj zavez, katerega udeleženci ?o ostro kritizirali novi zakon in po- razdeiHev v kategorije, zahtevali so tudi predujem. Gospodje ministri so depu- tacijö lepo sprejeli, jim sladko govorili ter obljubljali, da se bodo izpolnile želje državnih namežčencev. Komaj pa so delegati zapustUi Beograd, je takoj zapihal drug veter, ki je prinesei razo- čaranje uradništvu. Ako ^ledamo deJo našega vest- ing», ponižnega in domoljubnega urad- nika, se moramo naravnost Čuditi, da pri vsem pomanjksinju in stradanju še more vršiti tako natanjko svojo službo. Gospodje radikali, ki vodijo ladjo naše države in imajo v rokah tudi usodo uradništva, so sami uvideli in večkrat povdarjali, da treba uradništvu po- magati in ga rešiti iz obupnega ma- terijelnega položaja, morajo priznati, da je pač brezsrčno tako iavnanje z državnimi nameščenci, ki žrtvujejo naj- boljš?. leta svojega življenja dobrobiti države. Dobro in zanesljivo uradništvo kakor ga imamo z!asti v Sloveniji ne zasluži takega poniževanja in trpin- čenja. Ako že uradnik samec tarna in zdihuje, da ne more živeti s tako majhno pla*o, kaj naj porečemo o na- meščencu očetu, ki ima kopico otrok, kako se mu mora krčiti srce, ko prejme prvega v mesecu skromno plačico in ve že naprej, da to ne bo zadostovalo za življenje do konca meseca, ko bo moral proti koncu gledati lačno ženo in deco, a on si ne ve pornagati, nikjer dobiti denarja. V nebo vpijoča krivica je kar dela radikalski režim z narneščenci. Povsod se hoče štediti, in kakor se je dele- gatom izrazil minister financ, treba za- Ceti tudi s štednjo pri uradništvu, je pač največja ironija. Kako si misli g» finančni minister to štedenje? Že danes je vsakomur znano, kar že čivkajo vrabci na strehi, da 2tve uiadniki in njihove družine v največjeni pomanjkanju in sedajštediti? Aii naj gredo nameščenci in njihove družine živi v grob? UradniStvo naj bo prepričano, da je ž i-ijim vse prebivalstvo, ki ga bo v njegovih težnjah poüpiralo z vsemi močmi. Knkrat rnorajo tudi ti trpini izvojevati svoje pravice in urediti svoje gocpodarslvo, kakor jim gre. MESTNO GLEDALISCE V CELJU. Repertoar: 18. nedelja. jSedemnajstIetni<:. Izven. 50% znižane cene. 20. torek. »Ljubezen« Izven. Gostovanje ljubljanske drame. Vsled veiikih teškoč se »Ljubezen« uprizori samo enkrat ter se abonentom rezervirajo sedeži do pondeljka pred- poldne. V giavnih viogah nastopajo ge: Wintrova, Juvanova, Rogozova, Dani- lova in gg. Rogoz, Šest in Železnik. Režijo vodi g. Šest. Kakor čujemo, ss nainerava v tu- kajšjem gledališču v decembru uprizo- riti »Miklavžev večer« s primerno igro, nastop sv. Miklavža s sprernstvom, razdelitev daril itd. Poliiične vesü. Seja eksekutive ljubljanske in mariborske oblastne organizacije JDS je sklicana za torek 20. tm. ob 3. uri popoldne v Celje. Oblastna organJzacija domokrat- ske stranke za mariborsko obiast ima v nedeljo, dne 25. tm. ob 11. dop. v Narodnem domu v Mariboru letni občni zbor. Pristop imajo v smislu sirankinih statutov po en deiegat kra- jevnih organizacij, po tnje delegati srezkih organizacii ter po pet delegatov iz vsakega srezn iz občin, kjer še ne obstojajo krajevne organizacije. Upravna rar.delitev Slovenije in Hrvatske. V ministrstvu notranjih zadev se že vrše priprave za izvedbo oblastne organizacije v Sloveniji in na Hrvaiskem. Pokrajinske uprave bodo likvidirane v Ljubljani in Zagrebu. Radikaii imajo velike težave glede imenovanja veiikih županov, štirih na Hrvatskem in dveh v Sioveniii. To in pa bofezen Pašiča bo vso stvar za- vlekla. Februaria 1924. nai bi se vršile volitve v oblastne in srezke skupščine. Za prehodni čas bi ostali ie pri veli- kem županu v Zagrebu in Ljubijani delegati posameznih ministrstev, ki bi vrSili funkcije 3. instance za Mrvatsko in Slovenijo. Poročali smo že, da sta klerikalna poslanca Mohnjec in Kuiovec protestirala pri notranjem ministrstvu radi uredif.ve oblasti, a sta bita zavr- njena. Glede mariborskega velikega Župana je notranji minister zahtevaU da se g'd odpokliče \z Pariza in da nastopi svoje mesto. Zanirnivostf fz finančnegaodbora. Finančni odbor je obravnaval 15. tm. vpraSanie drž^vnih dohodkov. Dohodki carine so proračunjeni z 1.689 milijoni dinarjev, davki in trošarina na 1.406 milijonov, monopoii na 2.235,5 mili- jonov dinarjev. Vsi dohodki so v pri- meri z lanskimi zelo povišani in opo~ zicija je ostro prijela vlado, da s temi poviški nalaga vsemu prebivalstvu in gospodarsl vu težko breme ter povzroča tako draginio življenskih potrebSčin. Nekateri govorniki so zahtevali, da se ukine uvoz luksuznega blaga, drugi so bili za odpravo monopola na petrolej, sol in vžigalice. Proti zadnjim zahtevam je ugovarjal finančni minister, država ima od rnonopola tako visoke dohodke, da teh ne more pogrešati. Na dan je prišla tudi neka korupcijska afera. Leta 1922. se je naročilo na Javi 6 milijonov kg tobaka in sicer za ceno, ki je od danaSnje za 50 odstotkov višja- Znesek se je moral naprej pla- čati in sicer v holandskih goldinarjih. Transportni stro5ki so znaSali več nego cela kupnina, ko pa je dospel tobak v deželo, se je izkazalo, da je neporaben, ker je bil plfcsnjiv, tega tobaka je do- volj s>. zadveleti. Opozicijaje vsled tega in drugih nedosthtkov monopolno upra- vo najostrejše kritizirala, zlasti se je protestiralo, da stoji ista še vedno pod kontrolo Blairove skupine, čeprav ista ne izplača posojila. Ugovarjalo se je tudi načinu odmerjenja prometnega davka. Glede direktnih davkov je pri- jel vlado posl, Šečerov, da se v Srbiji isti ne izterjavajo in sicer je storila ta korak vlada iz poiitičnih vzrokov, z ozirom na občinske volitve. FinanČni minister je skušal vlado opravičevati, da tehnično ni bilo mogoče v Srbiji teh davkov dobiti. Draginjske doklade se znlžajo 2a 50 odstotkov. Finančni minister dr. Stojadinovič je izdal inštrukcije ministrski komisiji, ki izdeiuje naredbo o draginjskih dokladah, da se urad- nikorn srrrejo dohodki povišati skupno za 25 oustotkov napram onim, ki so jih imeli do 1. oktobra, ko je stopil novi uradniški zakon v veljavo, z drugo besedo se to pravi, da se bodo dra- ginjske doklade zmanjfiale za več kot polovico in da se bodo uradniški do- hodki po novem zakonu zvišali le ne- znatno. Častniki, ki so Že prejeli po- vi§ane place, bodo morali diferenco vrniti. Samoobsebi je umevno, da je ta vest uradnike naravnost konsterni- rala. Ogorčenje je tern večje, ker je sinančni minister še v pondeljek pri- znal deputaciji Saveza, da uvideva ne- znosen položaj državnih nastavljencev. Finančni minister je s tern dejanjem izigral svojo besedo, izgovarja se, da mu proračun ne dopušča plačevati poleg novih plač še stare draginjske doklade ter da se mora tudi pri urad- niStvu pričeti štednja. Vsak pameten človek ve, da je bilo uradništvo do sedaj tako slabo plačano, da ni mog!o kriti s svojimi mesečnimi dohodki še daleko ne izdatkov in da je večina uradništva do vrha zadolžena. FinanČni minister pa govori o štedenju pri urad- ništvu. Po naSem mnenju bi se mo- ralo Stediti- popolnoma drugod. Urad- ništvo bo započelo energično akcijo proti tern nakiepom vlade. Naši poslanci na Poljskem. Naše poslance so sprejeli v Varšavi nadvse prisrčno in slovesno. Dne 13. tm. se je vršila seja sejma, kateri so priso- stvovali tudi jugoslovanski poslanci. Ratificirala se je trgovinska pogodba z Jugoslavijo, kar je dalo povod za burne manisestacije jugoslovanski delegaciii in JugosJaviji. Predsednik republike je priredil na cast naSi delegaciji slav- nostno kosilo. Francija hoče okupirati nemška pristani^Ča. Na seji veleposlanikov v Panzu 13. tm. je bila predlagana oku- pacija nemških luk, Hamburg ni bil omenjen. Francija si je pridržala pra- vico, da dela na svojo roko, ako ne pride do medzavezniške akcije. Med zavezniki so se pričela tudi pogajania giede stališča napram povratku bivšega nemškega kronprinca. Povratku pre- stolonaslednika se v Londonu ne pri- pisuje posebna važnost. Političen položaj. V stanovanju ministrskega predsednika Pašiča se je razpravijalo o težkočah političnega položaja. Zaradi izročitve Žombolje, bodo prestopili Nemci v opozicijo, a opozicijonalne skupine bodo odklonile vsako obvezo napram Nemcem. Pri- pravlja se interpelacija na min. pred- sednika PaSiča radi 800 milijonov zla- tih rubijev, ki jih je Rusija za časa Kosci. (lz češčine.) (Dalje.) »Pojdi!« Vinko, utrujen od dela je kmalu zaspal, dočim je Lenka popravljala obleko otrok. Se le prihodnji dan opoldne so otroci prosili: »Mamica, bodi tako do- bra, daj nam jestil« Te besede so prav težko izgovorili, delali so obraze, kakor da bi imeli grižo. Potem pa z divjim skokom k skledi. »PrekriŽajte se!« Tudi najmanjši je tiščal prstek na čelo iz strahu pred novo materjo. Ko se je Vinko zvečer vrnil od dela, so otroci že spali. »Jutri kupi Francku abecednik, pride kmalu v šolo, treba ga malo preie navaditi.« Začudeno je pogledal Vinko Lenko, ni vedel, da ima tudi take skrbi, da zna celo knjige čitati. Nekai tednov je minilo. Kosci so imeli vse polno dela; za senom je prižla rž na vrsto; potem je dozorela pšenica; naposled ajda. V teh časih se koscem dobro godi, toda treba je misliti tudi na zimo, ko jih čaka Ie sekira, gozd in grajščinski pod. Privoščili so si, z delom se niso prenaglili, kljub ostrim besedam graj- Sčinskih uradnikov. Na njihovi večerni »postaji« so ostajali včasih do polnoči in tako razgrajali, da jih je marsika- terikrat morala miriti policija. Kosci si strogih besed rnoža pravice niso vzeli bogvedikaj k srcu. Bil je njih daljni bratranec. Eden izmed Burilovih mu je ponudil kozarček, mož se je vsedel ter čakal. da temu zgledu siede še drugi. Vinko se je od dneva poroke čudno predrugačil; kosci so dejali, da ni več prav pri pameti. Gledal je topo svet, pil malo, delal počasi. tako da je sta- rega mikalo s pestjo pomagati. Zdelo se je, da je Vinko popol- noma Življenja sit. Doma se ni počuti! dobro, ravno tako drugje ne. Videl je sicer, da je bi)a sedaj 9oba čedna, otroci so dobro izgledali, a Lenka je le malo govorila, redko se nasmejala, a tfi je vefjalo le otrokom, ne možu. Niti v gostilni, niti v žganjarni Vinko ni imel miru, gnalo ga je vedno nekaj k ženi in otrokom. Stokrat si je očital, da ie norec, toda pomagalo ni nič, vedel ni, odkod ta nezadovolj- nost. Vinko se je bal Lenke! Kaj če zopet gre in ga pusti z otroci same- ga .... V soboto, pred veliko božjo potio v Novi paki kosci niso dobili denarja, reklo se jim je, da naj pridejo na- siednji dan ponj. Vinko je klel. Lenka je hotela zgodaj na božjo pot z najstarejSim dečkom. Uradnik ni odnehal. Lenka je mirno poslušala to vest; ni bila prav nič vznemirjena ter deiala: »Nič ne de, mislim, da ^oliko še imamo.« Vinko je bil presenečen, povsod irna red in ima še denar. Spomnil se je svoje Barbke. Kako se je reva trudila, pa nikjer r.i bilo ničesar videti, povsod le siromaštvo; ta ženska pa skoro ne stopi \z hiSe in vse zgieda kakor v raja! Zgodaj zjutraj je šla Lenka v No- vopako, Francek ž njo bosonog. Tam mu je hotela kupiti nove Skornje. Druge otroke je poslale k stari materi v varstvo. Zvečer ji naj pridejo z očetom naproti. Vinko je dobi! denar ter 5el s to- variši iz pisarne, bilo mu je dolgčas, od svoje poroke sem je bil prvič sam. »No, dsnes pa grešznami! Tvoja žena se tudi zabava!« je rekel eden izmed Bufilov. Vinko je odkimal. »Si ti bedak, par tednov sta sku- paj, pa te 2e vije okoli prsta.» Vinko je molčal. »Lenka ti naj ukaže, da greš k Bišičevemu pugčavniku v šolo.» »Ona ie šla tudi v puščavo — kakor se vidi — šla je v Pako.« To je bilo Vinku preveČ. (Konec pribodnjič.) Stran 2. > N O V A D O 3 A S>t«v. 131 vojne poslala Srbiji v pornoč in o ka- terih do danes še ni položen račun. Politična in gospodarska vpra- šanja. Rumunski poslanik Emandi in podpolkovnik Trajanescu sta 15.. tm. konferiralas pomočnikom ministra sum. del Gavrilovičem glede evakuacije Žombolje. Kakor hitro bo protokol podpisan se izprazni Žombolja in prev- zamejo občine Modroš, Paranj in Mod- nič. Naš poslanik v Budimpešti Tiča Popovič je dobil navodila glede raz- govorov z Madžarsko zaradi trgovin- ske pogodbe in konvencij, ki so z njo v zvezi. Jugoslovanska delegacija je 14. tm. izročila članom bolgarske de- legacije zahtevo za izplačanje 150 mi- lijonov levov, katera svota pa se mora plačati v svicarskih frankih. Pri kon- zulatih v Italiji, Avstriji, Češkoslovaški in Madžarski se nastavijo veterinarski atašeji, ki naj nadzorujejo izvoz naše živine. Celiske novice, Občni zbor Krajevne organiza- clje JDS za Celje in okoiico se vrši v petek, dne 23. novembra tl. ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega do- ma v Celju. Članstvu se razpošiljajo vabila, ki veljajo kot legitimacije za občni zbor. Ako bi kdo izmed članov ne prejel tega vabila, naj se javi pri predsedniku organizacije dr. Kalanu. Redn! sestanki Članstva Krajevne organizacije JDS v Celju se vrše redno vsak Četrtek ob pol 9. uri zvečer v rudeči sobi Narodnega doma. Cerkvenli koncert. Za ta koncert, ki se vrši v nedeljo, 18. tm. v kapu- cinski cerkvi v Celju vlada med ob- činstvom velikansko zanimanje. Saj je pa to tudi menda prvi koncert v Celju, pri katerem bomo imeli priliko slišati umetnika na orgljah. G. Stanko Premrl bo pri tem koncertu izvajal Bachovi orgeljski skladbi »Grave« in »Dorsko tokato in fugos Bossijev »Ave Maria«. Guilmontovo Meditacijo« in Reinber- ge r je vi skladbi »Vizija« in »Agitato«. Ga. Dora Wagner poje Mozartov »Ave verum« s spremljevanjem vijoline in orgelj. Novoustanovljeni »Celjski ko- morni kvartet« pa bo igral Bocherini- jev »Larghetto« in Dittersdorfov »An- dante religioso«. Občinstvo je napro- šeno, da točno ob 5. uri popoldne zav- zame svoje prostore, ker se bodo po pričetku koncerta cerkvena vrata za- klenila. Točnost je potrebna posebno iz ozira do g. stolnega kapelnika Stan- ka Premrla, ki se vrne z večernim vlakom ob y4 8 uri v Ljubljan'o. Da ne bo preveč zakasnitve pri koncertni blägajni, naj si občinstvo vstopnice po možnosti preskrbi že v predprodaji v trafiki ge. Marije Kovač v Aleksandrovi uiici. Opozarjamo, da je tudi število stojišč omejeno. Radi r^da opozarja- mo, naj zavzamejo posatniki koncerta z vstopnico za stojišče prostor na obeh straneh glavnega vhoda v cerkev pod korom, tako da ostane prehod v sredi cerkve proti sedežem prost in ob levem stranskem oltarju za stoli. Ljudsko vseučiiišče v Ceiiu. V pondeljek, dne 19. novembra 1923 t)b predaval v običajnem prostoru primarij g. dr. I. Raišp »o nalezl'ivih boleznih*. j Z ozirom na današnje žalostne povojne case je to predavanje zeio važno in poučno za oba spola in vse sloje. Gospod predavatelj želi, da bi pod 18 let ne prisostvovali temu predavanju. Pričakuje se polnoštevilne udeležbe. Odbor. Narodna Čitalnlca v Celju ima svoj redni občni zbor v soboto, 24. novembra ob 8. uri zvečer v čitalnicni sobi v Narodnem domu. Dnevni red : 1. nagovor predsednika, 2. poročilo funkcijonarjev, 3. volilve. 4. slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vr5i istotam eno uro pozneje občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih. Narodna čitalnica v Celju proda dobro ohranjen brdo za 500 Din. Pov- praša se pri društvenem tajniku. Seja celjskega občinskega sveta. Danes se vrši seja celjskega občinskega sveta, na kateri se bo razpravljal pro- račun za leto 1924. Tatvina. Neznan uzmovič je od- nesel Kaji Turkovičevi iz Celja 93 malih biserov iz vratnega nakita v vrednosti 25.000 Din. Vreme je postalo danes zopet lepo. Nekaj dni sem nas je mučil mrzli jesenski dež, na hribih je padel sneg, ki ;e zrak precej ohladil, vendar pa upamo, da nas zima še ne bo zalotiia. Izžrebani porotnlki za Četrto po- rotno zasedanje pri celjskem okrož- nem sodlšču, katero se prične dne 3. decembra tl. I. Glavni porot- niki: Dreško Jernej, pos. in čevljar, Laško. Golihleb Franc, posestnik, Zg. Hudinja. Vidmar Matija, lesni trgovec, Bohorina (Žreče). Klančnik Franc, pos. in trgovec, Šmartno ob Paki. Ošlak Anton, trgovec in pos., Ponikva ob juž. žel. Kolenc Anton, posestnik, Gornji- grad. Dr. Hrašovec Milko, odvetnik, Celje. Okorn Anton, posestnik, Pre- korje. Žuža Alojz, posestnik. Sv. Pan- krac Martine, Ernest, posestnik Dolenja- vas. Vuga Edvard, posestnik, Kalobje. Dolinšek Avgust, trafikant, Brnica (Dol). Petre Jožef, pos. in orcž. v p.. Male- dole (Višnjavas). Lešnik Anton, trgovec, Brežice. Jevšenak Anton, posestnik, Sv. Jernei. Andrluh Ivan, posestnik, Šmarje pri Jetšah. Pečnik Alfred, trgovec, Brežice. Deilacorda Franc, posestnik in gostilniČar, Št. Janž pri Velenju. Brež- nik Martin, posestnik, Konjsko(Šmartno i v R. d.). Žerovnik Alojz, sedlarski moi- j ster, Celje. Lesjak Jurij, posestnik, ! Süvnica. Umek Anton, trgovec, Bre- žice. Schmidt Rudolf, trgovec. Brežice. Loibner Karl, trgovec, Celje. Čater Fr., lesni trgovec in gostilničar, Šrnarjeta. Kos Martin, posestnik, Silovec. Pirnat Konrad, krojač, Laško. Pavlovič Ivan, posestnik, Armeško. Brezovnik Miha, posestnik. Vrhe. Potočnik Anton, pos., Slatina. (Šmartno v R. d-, okraj Celje). Bratovic Josip, posestnik, Bukošek. Fleck Peter, pos. in trg., Loče. Krajnc Jožef, pos. in 2upan, Sv. llj pri Velonju. Bovha Anton, veleposestnik, Vprače. Lubej Karl, gostilničar in trg., Žreče, okraj Konjice. Volavc Matija, posestnik, Dol. II. Dopolnilni porotniki: Rebek Ivan, his. pos. in ključ., Celje. Dr. Zang^er Fritz, odvetnik, Celje. Sal- rnič Rafko, urar in tr&\, Celje. Hajnšek Anton, posestnik, Šmarjeta, Drofenik Alcjz, trgovec, Celje. Fazarinc Anton, trgovec in gostilničar, Trnovlje. Perc Martin, posestnik. Zavodn». Mirnik Jakob, posestnik, Medlog. Wolf Franc, posestnik, Sv. Peter v Sav. dolini. Nova tvornica testenln. Na Ljub- ljanski cesti je postavil g. A. Kavčič moderno stavbo, v kateri bo izdeloval testenine. Tvornica je opremljena z najmodemejšimi srroji. Vsi tovarniški prostori odgovarjajo popolnoma vsem higijeničnim predpisom. V zgorniem nadstropju poslopja so prostorne zračne sušilnice. Strokovniaki so se o celi napravi zelo laskavo izrazili. Mi po- zdravljamo podjetni diih tovarnarja g. Kavčica z veseljem, lepa stavba je celjsketn rnesru pono?, ker je prva te vrste v Sloveniji. Želimo, da bodo naši trgovci segaii radi po dobrem blagu, ki ga i^deluje Slovenec, pa tudi gos- podinje si bodo poskrbele testenin, ki so res snažno in čedno pripravliene. Podpornemu društvu za revne ucencä na gimnazijl v Celju so da- rovali ti-le dobrotvori: 1000 dinarjev Okrajni zastop celjski; S90'10 dinar jev Goričar in Leskovšek, Ceije; po200Din: Občinski urad Laško, Atojz Goričar, tovarna, Mozirje, 150 Din mestna ob- j čina Slovenjgratiec; do 125 Din: Okr. j odbor Konjice, Ivo Cater, lesna indu- strija, Celje; po 120 Din: Prof, zbor simnazije v spomin blagopok. gospoda Mravljakg, gdč. Zupančičeva, učiteljica osnovne sole v Celju (nabrala); po 100 Din: županstvo občine Vransko, dr. V. Hudelist, Brežice, občinski urad Teharje, dr. Lj. Stiker, V. Brauns, to- varna, Celje; 60 Din: učiteljstvo Rog. Slatina; po 50 Din: M. Stefanciosa, Rogatec, dr. M. Hrašovec, Celje, F. Pre- sečnik, notar, Vransko, občina okolica Šrnarje pri Jelšah, O. Golob. notar, Kozje; 35 Din: :;čitelistvo mestne cieške o?n. žole; 33 Din: šol. vodstvo Bočna; po 30 Din : Šolsko vodstvo P-revorje, Ljudska sola Žaiec; po 25 Din:, občinski urad okol. Konjice, županstvo občine Petrovče, dr. Lsnart, sodnik, Celje (po- ravuava), K. liribernik, šol. vodja. Lju- bečna; po 20 Din: deška osnovna sola Krastnik, N. Rožman, Šoatanj; 1850 Din: šol. vodstvo Št. Vid pri Grobelnem; 16*50 Din: učenci osn. sole Orlavas; 15 Din: obČ. urad Frankolovo; po 10 Din: G. bar. Wittenbach, Kaplja, ne- imenovan, Jurklošter; 3 Din: dekliSka osn. sola Hrastnik. Vsem darovaicem srčna hvala! Posebno vese!ie navdaja odbor, da se je drugim dobrotnikom pridružila poleg učiteljstvatudi mladina osnovnih šol in tako priskočila na pomoč svojim bivšim sošolcem in sebi sami utrla pot. Mašenje perila in nogavic i. t. d. Tečaj za strojno umetno vezanje se vrši 10 dni od 1. decembra 1923. Pri- poročam tudi šivalne stroje. Pojasnila daje Justina Pavšer, strok. učiteljica, Gosp. ul. 25, Celje. Klno Gaberje. Nedelja 18., pon- deljek 19. in torek*20. nov. »Torent, otok grozote«, drama v petih de- janjih. Narodno gospodarstvo. Pozor ! Kmetovalci, živlnorejci! Dobi se zopet redilna moka »Robust« za prašiče, govedi, konje in perutnino, kakor pred vojno in še v boljši kako- vosti. Kaj je ^Robust« ? »Robust« je radi bogate fosfornekisle vsebine in hranljivosti nepogre^ljiv za vsakega kmetovalca, povzroča radi svojih naj- boljših aromatičnih zelišč, delov rastlin in hranljivih soli tudi pri manj vredni krmi dobro žretje, najboljše učinkuje na prebavo, povzroča hitrejšo rast ko- sti za vso mlado živino, pomnoži naj- hitreje uspehe krrnljenja in reje in je pripravljen za norrnalno in zdravo ži- vino, katere žretje na ta način pospe- šimo in je prej pripravna za klanje, zabranjuje pri dnevnem krmljenju bo- lezni kosti, lizavico itd., posebno pri boleznih, katere se povzročajo radi pomanikanja fosfornokislega apna v krmi (zlasti u suhih poletjili), je pri krmljenju svinj najboljše sredvo, ker se živina hitro redi in odeheli. Za pra- šičke najvaznejša prikladna krma, da se s tem pospešuje hitra rast mladih in zdravih živali. Zato naj »Robust« ne manjka pri nobenem kmetovalcu in živinorejcu. Nekaj kilo^rarr.ov za- dostuje, da se prepričate o uspehu. Na- vodilo uporabe živinoredilnega >»Robu- sta«. Primešaj pri krmljenju odraslega konja, govede ali prašiča eno pest./ »Robusta« med rezano krmo ali pijačo. Za mlade živali polovico. Za perutnino eno čajno žličko pri jedi za vsak ko- mad. Poskusite in prepričajta se ! Glej oglas v našem listu. Jugoslovenska tovarna živinoredilnega »Robusta« Maribor. Naš izvoz v prvi poiovici leta '1923. V prvi poiovici letošnjega leta se je izvozilo iz naše države bia^a v vrednosti 3.333,8 milijo.iov dinarjev ali v količmi 1,3 milijonov ton. V primeri s prvo po'ovico lanskega ieta pomenja to preceišen naprcdek, tedaj se je \z- vozilo 912,534 ton blaga v vrednosti 1.960,5 milijonov dinarjev. Najvažnejše izvozno blago je les, od katere^a se je samo «uvhenega lesa izvozilo v vrednosti 523,2 milijonov dinarjev, ra- zun tega drva hi drugi leseni izdelki v vrednosti nad 100 milijonov dinar- jev. Na drugem mestu pride živina v poštev. Goved se je izvozilo v vred- nosti 355,4 milijonov, prešičev za 175,4 milijonov, konj za 110,7 milijonov, drugih živali in perutnine za 40 mili- jonov dinarjev. Mesnih izdelkov in mesa se je prodalo v tujino za 281,7 milijonov. jajc za 247,4 milijonov in koz za 65 miiijonov dinarjev. Od polj- skih pridelkov zavzema prvo mesto koruza, katere se je izvozilo za 253,6 milijonov, moke za 80,9 milijonov, žita za 33,8 miiijonov. Na suhe slive odpa- de znesek 116.2 miiijonov dinarjev. Od rud sjy N. Y. je umr! pretekli teden slavni iz- vedenec in iznajditelj na polju elektr.i- ke, Karl Steinmetz. Njegove iznajdbe so večkrat presenetile ves svet in vz- bujale občno pozornost. Steinmetz je užival skoraj isti ugled kor Edison, katerega je v nekaterih ozirih celo prekašal. Novl ruski denar Ruska vlada je izdala pred nek'aj meseci novi de- nar pod imenom Červonec, ki bo v doglednem času izpodrinil ameriSki dolar na evropejskem trgu. Červonec je priSel v veljavo že na vseh evro- pejskih trgih in si pridobiva vedno več moči. Samt.» v Londonu se proda tega denarja za 30.000 zlatih rubljev, vsaki dan. Pekel šele pride. Zamorska fara ie dobila novega župnika. Farani so bili radoveclni, kaj pove župnik v prvi pridigi in zato je bila cerkev po!na. Žiipnik jo naznarsil, da bo pridigal o vprašanju ; Ali je pekel? »Bratje«, je | začel, »Bog je naredil okrogel svet ka- kor jabolko«. »Amen«! je odgovorila čreda. »In Bog je porinil os skozi okrogel svet in ga zavrteK »Amen«! je zmrmraia im* čreda. »In Bog je namazai os z oljem in šmirom, da bo zemlja lažje in gladko tekla. Veliko množino olja je nalil Bog v sredo zemlje«. »Amen«, so zagodrnjali po- slušalci. »Potem pa so priSli veliki grešniki in izvrti-.li luknje v Pennsyl- vaniji ter pričeli krasti olje in ^mir Bogu. izvrtali ?o druge luknje v Ken- tuckyju, Louisiani, Oklahomi, Texasu, v Mehiki in Rusiji in leta in leta že kradejo božje olje. In nekega dne bodo grešniki imeli vse oije in tedaj postane zemeljska os vroča, ker bo suha. Os bo vroča, bratje, in to bo pekel, bratje, to bo peke!« ! ZLAT0R06 AARI80R zuamm milo ßupuite Ie Zlotorog-milo, kajti Ie v tem sluüaju ste gotovi, da porabljate res nekaj dobrega in nc.Skod- ijivega! Velika rnnožina mažčobe, obilne pane in vedno enako dobra kakovost, to so prednosti Zla- torog mila! Zlatorog se dobi povsod! Odlikovani brivec in lasničar Koštomaj, se priporoča. Delnice Jad^astsküe banke se ugodno pr*^dajo. Pismene ponudbe na upravo Nove Dobe pod »Jadranska«. 1 Živinorejci! Pripor-oaamo Yam isborr-o rediii%o moko 9Robusffi za svinje, govejo živino. konje in pe- rutnino. Živina se redi pri vporabi te moke čudovito. Poskusite in prepri- čajte se. Prodaja na drobno v Spece- rijskih trgovinah. Glavno zastopstvo j in tovamiška zaloga I, Vivodaf CSelje, Breg sSew. 32. Priporoča se fotografski in umetno sllkarski atelje za. modern portret in industrijo Avg. ČERNE, Celje Ljubljanska cesta štev. 10. Poveöa. in slika po vsaki sliki in po naravi v olju, akvare!, pastel, tuš in krajon. Slika in založi razgledni- ce od 1OOO kom. naprej v eno- ?n tribarvnem tisku. Restavrira stare slika, umetnine za muzeje, galerije, cerkve, privat, itd. Pridein tudi na dorn. (Za fotografe popust). Slike za legi- timaeije se dobe najhitreje! 18—10 Posebnost A. Gerne, patent slikarstvo. Dri, uradnlki Imafo znaton popust. DežniNapna ]qs. Vranieh Kralja Pe- tra c. 15. Celje BivSa GraSka ul. priporoča svojo boi^ato zalogo dcž» 5Hikov domai!ega izdelka po najr.ižiih Cv^nah. Sprejema in izvrSuje vsa po- pravila točno in solidno. 28 Oglejte si manufakturno trgovino ^m. ^y GabcrjE št.3 — (gostilma PlevČak) nasprot! IVIestnega va\\m NA DROBri^; 55 50-48 NA DEBELOI _______„„__.„_. PRIPOROÖA svoiitn nenijenrtm »djemnloem ve2iko množino S;io- aeemskcfjK toJac» Äcakor sukno x.s* iMoäte© in žen« | sk& ob'.cSr.«., ni&fü^ ctifon, vse kroflaSfco poti»ebL5i- ne tet* raHBOwfeJso mancEfakluvft^ laSatg» no xclo I rtlzkih uenah. Tomaževo žlindro in kaBiJevo sol ima v zalogi Blagovni oddelek Zadružne Zveze v Ceiju. Obiastv. koncesijonirana posredovalnica za promet z realitetami A. P. ARZENŠEK IN DRUGOVI d. z o. z. CELJE :: Kraija Petra cesta 22 ss CELJE Posredujepri prodaf! o^ir. nakujiu zemljišJ, his, vil, gradov, velikih in malih posestev, industrijskih podjetij itd., itd. vesino in točno. 50-24 SiT&n 4. NOVA DOB A* Stev. 131 : - ¦¦ ¦. ¦! ;i' . * v| Sleunje lureunllnli» Tlog če* K 70,000.000- narodnl dom (na ogluu pritličju) Si tin je ^uraünilnUhi viO0 čez K 70,000.000- Sprejema tiranlixi« vlogre na ftroraiirae kLxijiielce In Hekoči racun ter jlfi» obresfiife od l.avg.t,L napre] po 6% Stress odpovedl, 6V2% clo 8% z odpo- vedjo, večje st&Lrre naložbe in naložbe denamih zavodov po dogovoru. OJbavlJa v»e dename, loreditne in posoplne transakclje najkulanlneje. VvBllhi izbirü Najboljše! Najcenejše! < tfuelifti izbiN- j i Ce^kQ in angleško »wSefjso za moške obleke, površnike, veloure za damske piašče, volneno modno blago, barhente, šifone, cefirje, zimsko in ietno perüo, pletene jopice, dežne plašče, no- gavice, rokavice, ovratnike, kravate in drugo modno blago kupite po zelo ¦znižani, konkurenčni ceni v manufakutrni in modni trgovini Nlilos Pšeničnik Rralja Petra cesta 5 CeSje Rralja Petra cesta S BtSQQ prsoapstoa! [sue nhte'- Utfnlbz solidna! 20-1 Kje? V trgovini Kje? Gustav Stiger v Celju 16-3 kupite najcenejše in najboljše vse vrste špe- cerijsko in kolonijalno blago ter delikatese. „LASTNI DOM" V GELJf J regfstrovaraa Kreditna in stavtoena zatiinga z omejeno zavezo, Prešermova ul. IS- Sprejema hran. vloge In SSh otor. po ö1,0^ lo fe 6*50 Din od sfo, protl odpovedS do 8 Din od »to. Prt večjtli naložbati podogovoru Rentnl cEszvek plica zadruga ter se ne zaračuni vlagateljem 1 Koiitoristinja vešča stenografije, strojepisja in vseh pisarniških del, awcc v mestu ali okolici za itakoj primerno mesto. Zrnožna perfektno slovenščine, nem- ščine in deloma tudi srbohrvaščlne. Naslov v upravniätvu »Nove Dobe«. Okusno in pristne kranjske kiobase priznano najboljSe kakovosti priporoča špecerijska in delikatesna trgovina: Araton Faz*ifinc, Cilice Kralja Petra cesta 5tev. 27. 2—1 Äprejme stalno bakterijoloska stanica (boinica) v Ceiju. Zglasiti se je pri šefu stanice. 1 Lepo vinogradno posestvo 30 minut od Celja, cca 3000 plemenitih, cepijenih trt, 3 do 5 let stanh, 40 sad- nih dreves, njiva, gozd, skupaj 2 in po) orala, hiša, klet, oboje zidano, z opeko krito, ae u god era proda, Dragottn Herzog, posestnik, Čret 48 pri Celju. Zglasiti seprosi v nedelio ali pondeljek. Ant. Lečnik O «»'an in juveSfir1 O Celje, Glauni Irg St. V ({ttJ*ej Pacclriaaffo). 72 Froda se: 1 darnski plašč, 1 jopa, 1 pui^a in druge razne stvari. Vprašati v trafiki v Gosposki ulici. 1 Fino gosje perje na kg? gotove pernice in zglav- mi\sa teup**e ceno pri tvrdki ANTON III1\C liAUMGARTNER, Gosp. ui.30. 3-1 I oimcsiEchncr, draguijar, CcSJe, Gospo&ka ultca 14. Pozlatiti! Posrebriti! Zaloga zlatnine in srebrnine, China srebra, ur itd. Lastna popravljal- nica. Poročne prstane po meri tekom §tirih ur. Kupuje se staro 7.1ato in srebro. 1116 6—6 Industrijci in obrtniki pozor! radi reorganizacije in preureditve podjetja ve bo dne 16», 87« in f8* niQvembra ugodno prodalo več raznih mizarsbih in hovašhih strop kakor razne stružnice, žage (Bandsäge), vrtalni stroji, »Ajax« kladiva, »Beche« kladivo, »Topham« gater, kopirni stroji, raz- novrstno orodje za kovače, ključavničarje, mizarje itd. itd. Predmeti se lahko ogledajo že pred prodajo pri Tvornici kola i industrija drveiie robe d. d. Maribor (Tezno). ivUll flllliilllufl Celje Kralja Petra cesta 15 24-11 ptiporoča cenjenim odjemalcem svojo ve.'iko zalogo češkega jn angleš- kega biaga. Debelo sukno za površnikc. * sakovrstnega sukna za možke in Ženske obleke, barhand, cefir, be!o platno in vse krojaške potrebSčine. Velika zaloga gotovih površnikov (kagian, Schliefer, Stutzer), gumi plaSče, lepe moderne obleke za gospode in dečke po zelo nizkih cenah. Zakonska brez otrok, iščeta stanovanje z 2, event. 1 sobo, kuhinjo in pr'tikü- nami s 1. januarjem 1924. Plača se najemnina z?< eno ali dve leti v naprej, oz. se da posofüo proti.. sigurnemu jamstvu. Posredovalec dobi iepo na?ra- do. Naslov v upravi. 3—2 Radi rodbinskih razmer se proda v naj- bližji okolici Celja dobro ohranjena kmetija obstoječa iz 18 oralov njiv, travnikov in gozdov z zraven spadajočim vino- gradom in viničarijo. Pojasnila daje iz prijaznosti Ant. Stern, Gosp. ul. 26. 1. 3-3 na vlak v Celje v veletrgovino R. Ste rmecki, kjer kupite letos SUKNO za moške in volneno za ženske ob- leke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manu- (akturno robo po čudovito nizkih ce- nah. V lastnem interesu se ysakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene. PriporoČam svojo bogato zalogo spalnih in jedilnih sob ter raznega novega pohiStva. Marija Baumgartner - Celje, Oosposka ulica štev. 25. i Pletilni stroj se pro da v Vrvarski ulici štev. 1» pritličje, desno. 1