St. 5.1-r1^ V Gorici, 11. februarija 1881. Tecaj XI. nS©2a" izhaja Tsak petek in velja spo§to prejemana ali ˇ Gorici na dom po&ljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....,- 2.30 Cetvrt leto . - • • » 1-20 Pri oaBaattifcin prav tako pri ../>o- *faittVa&" se placoje za uavadno tristop- »» vrsto:.........-----.......- ..... 8 kr. «e i 7 » »» « n „ > t:»ka 1 krat i » 2 „ > » 3 „ Za wece crke po prostoru. Posamezne Stevilke Be dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakaniici v go-sposki iilici blizto „trel> kron". in. na starcm trgu.-*- % Tretu v tobakarni-ci „Via clella cascrma 3". Dopisi naj se blagovoljno poSiljajo uredui&tvii „Soee" v Gorici v Hilarijanski tiskarni, narocnina pa opravniStvu,JSoCe" na Korenji v Stiesa-vi hiSi fit. 10 II. nadstr. -.........-.........-......—........------------------ Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoijno frankujojo. — Delalcem in drugim nepremoznira se narocnina zniza, akose oglase pri uredniStvw. ZemlfjiSdni davek za Gorifcko | Y primeri za Istrijo in Kranjsko. | Po porofilu g. Ant. Cerne-ta.*) | Kakor je Mlo v zadnji „SociB naznanjcno, izro-Lili so drzavuozborski poslanei za Goriiko 3. t. m. presvitktnu cesarju samemu posebno proSnjo dezol-nega odbora za znizanje zemljiSSnega davka na Go-riSkem. Iraeli smo priliko zadnji cas vefikrat poro-5ati, kako se pritozojejo tudi po drugih dezelah, v &r$. zbora zastopanih, zarad povisanih davkov vsb'd novih cpiiitev * i dotignih sklepov centralne ali osred-oje komisije za uravnanje zemlj&cnega davka. Tudi smo povedali, da bo morala Goriska placevati nekaj tisoe' goldinarje? vee" nego po stari men in po starih doloftilih. Po drugih dezelah so zemljiSfa izdatno ^boljdali. Veliko zemlje je bilo prej nerodovitne, ki pa zdaj donasa razmerno dobre dohodke. Kersose davki pla-Cevali po vcenitvab, ki so se vrSile ie pred 40. ali 50. leti, niso nekatcri gospodarji od mnogih rodovit-nih zemlji§c pTadevali ali n:d davka ali pa prcmalo v primeri z drugimi. Poviski davkov v takih primerih niso krivifini; in prito^be nimajo praviene zaslombe. Vse druga^e pa je na GoriSkem. Kdor je paz-Ijivo bral dopis z Gorilkega v 37. St. „Soeett Ian-skega lets, podpisan od zvedenega uda c. kr. cenilne komisije, je takoj zapazil, da se nasi defceli krivica godi pri novi uravnavi zeraljiSCnega davka. Central* na koraisija je priporoeala, da naj vlad.i prvotne ce-nitve od strani okrajne komisije pregleda, 6e§ da so za oaSo dezelo prenizke! Vlada je res poslala k nam nekega gospodat ki je samoobiastno cenitve iz 6. raz-reda izbrisaval in sploh o b c* i n e prepisal na p e t i razred. In ko so bill udje cenilne komisije povab-ljeni na posebno sejot jim je bilo ono porofiilo pre-brano, in pri glasovanji je odobrila vedina poro-tilo fladinega porofievalcal Omenjeni dopis-nik v „.SoLi* konegno na tak rezultat pritika: „7& zdaj zadosti, ako pa nas kdo kliCa na boj, smelol iraarao 2e dostr tvarine.* Mi smo zares mislili, da ae bo vender kdo oglasil, da bomo red Se bolje ogle-dali; ? posebni opomuji smo direktoo na to poziv-Ijali: pa vse je raolfialo in tiSalo. Drugod se 2e nekaj mesecev iz manjSih vzrokov in bolj iz agitacijskih namennv oglaSajo in pritoznjejo; pri nas pa so §e le zdaj izvedeli, da ravno uaSega hribovskega kmeta nova nravnava zemlji§6nega davka prehudd pritiska! Del odbor je pafi v posebni dobro utrjeni in lepo osnovani proloji razodel novo nadlogo, ki kmetu preti za bodoenost; ker pa je, koiikor mi razvidimo, ute-meljena na podlogi Cemetovega poroclla ali vsaj istih podatek, si itejemo v dolinost. da damo vsakemu svojo pretoost, ia da najprej objavinio jedernato po-rofiilo g. Cerneta. To radi storimo, ne samo zarad teg% ker bo razvidno, da se je ta naraestnik grofa Coroninija krepko potegoval za nalo deielo, ampak tudi zarad tega, da e"estiti bralci razvidijo, kakd je merodajna glavna ali centralna komisija postopala in sklepala pri konefinem doloeevanji zemljiganih davkov gled6 na na§o in druge de^ele. Poroiilo je zanimivo tndi zarad vsporednega primerjevanja Gori§ke z Istrijo ii! Kranjsko. V prvi sesiji od 23. roaja do 5. junija 1880 se je izvolil poseben odbor 18 udov, da pregleda predloge vladine, potem priprave in nafirte okrajnih in de-zelnih komisij, porofila popotnih odborov, s kratka: vsa poroCila za centralno ali osrednjo komisijo. Treba pa je opomniti, da v odboru osemnajsterih niso imele deMe GoriSka, Tr^aSka in Istrija lastnega zastopnika. V tej prvi sesiji so osemnajsteri odborniki skle-nili in tudi centralni komisiji predlagali skoro za vse pokrajine in cenitvene okraje na predlog tedanjega vla-dinega poroiSevalca, da naj se se enkrat razreduje, in ?}&* Ant. derne je nadomestoval vzviienega g. grofa Coroninija kot uda osrednje komisije za nravnanje zemljiie-nega davka v obeh sesijah, t. j. meseca maja in junija in po tem sept, okt., nor. in dec. 1880. Izrodil jc na to posebno forocila (Memoriale) goriskemn de2. odbora 21. jan. 1881, in to poroCilo, go nemiko piaano, smo dobili mi t roke v no- sicer zarad tega, ker se je kazalo, da se je uvrstilo premalo zemljisfi v prve razrede. Osrednja komisija je vse te predloge sprejela. Med take dezele so priSteli tudi Gorisko. Kakor smo na 6elu povedali, je vlada razposlala svoje poobla^encc meseca junija, julija in avgusta, in ti so dosti po svoji volji (ipsissima v. g. Cerneta) se enkrat razredovali. Po tej novi razvrstitvi se je za GoriSko disti dohodek pomnolil na 41.472 gl.j 21. sept, je zafiela osrednja komisija zopet na-daljevati svoja dela, V tem casu je nastopil drug predsednik in drug porofievalec v osrednji komisiji. Mesto prejSojesa predsednika dvornega svetoValca Cliertek-a je zasedel vzv. dvorni sv. Distler, in namesto prejSnjega poro-fievaica pi. Elsner-ja je pri§el g. ministerijalni sv. Mayer. Takoj ob za5etku druge sesije jc vladin zastop-nik v imeuu vlade nuzimnil, da ona svoje od 23. maja do 5. junija v prvi seji stavljene predloge preklico, ker se je preprtfala, dn so previsoki, ko so skoro vse krajne in del komisije bruto- ali skupne dohodke stavile provtooke, stroSke pa prenizke, in ko so raz-UCne kpjue, okrajne in de^elne komisije >ravnole se po razlicnih morilih, in da si vartije pravice stavljati sukeesivno sccla nove predloge, Tu je opomniti, da vlada pod predsednistvom Chertek-a in porocevalstvom Elsner-ja je predlagala za Goriiko, da naj se, kakor je bila sklenila dez. komisija, olulrzi ne samo znesek dez. cistih dohodkov za 1.798.000 gld., ampak tudi povi^ek na 1.016.335 gl. in poleg vsled ponovljene razredbc narastek za 4L472 gl.; tedaj skupaj 1.957.807 gl.; za Istrijo vsled sklepa (M. komisije 1.379.000 gl., po predlogu Els-ner-jevetn 2.239.637 in vsled ponovljene razredbe na-rastek za 53.257 gl.; skupaj 2.292.894 gl.; za Kranjsko po sklepu deiS. komisije 3.001.000 gl., po predlogu Elsnerjevem 3.060.845 gld. in vsled druge razredbe prirastek za 575 gl; skupaj 3.06L420 gl. Te Stevilke predofiujejo torej razmere ten treh deiel: GoriSke, Istrije in Kranjske na podlagi tak.6 imenovanih predlogov Elsnerjevih. Kakor je zgorej refieno, je stavilo novo vladino zastopni§tvo za celo drzavno polovico nove predloge. Ti novi predlogi, stavijeni za Gorisko, Istrijo in Kranjsko obsezajo me-rila (tarife) posamicnih razredov in kulturnih vrst, in so se postavila a porazuraljenjem g. Cerneta. Glavni znesek dez. dohodkov se ni izrucunil, mora pa zna-Sati za Gorisko okoli 1.400.000 gl. Vladni predlogi so se bili pri 1. branji v odboru osemnajsterih znatno poviSali glede na prve razrede njiv, vrtov, in Vinogradov za GoriSko in za Istrijo. Rezultat tega poviksa pri 1. branji v odboru se j kaze za Gorisko vglavnem znesku dez. Cistih dohod-! kov za 1.643.166 gld., za Istrijo za 1.805.354, za ' Kranjsko za 3.024.000 Ig. Te Stevilke ka2ejo razmere med temi trerai de-zelami vsled 1. branja v odboru. Gorigka bila jc priSla pri prvem branji v odboru 12. na vrsto. Posa-mifine de2ele so se tako-le vrstile: 1) Niza-Avstrija, ! 2) Gornja-Avstrija, 3) Moravska, 4) Slezka, 5) Sol-nograSka, 6) PredarlberSka, 7) Gornja Tirolska, 8) Stajerska, 9) KoroSka, 10) Kranjska, 11) Ju^na Tirolska, 12) GoriSka, 13) TrzaSka, 14) Istrija, 15) Dalmacija, 16) CeSka v 4 debh, 17) Galicija v 4 de-lih, 18) Bukovina. Dokler se je razpravljala Gori§ka, Istrija in Dalmacija pri 1. branji v odboru 18erih, in dokler seni to izvrsilo, je prevladovala namera, znatno poviSati vladine predloge. Vsled tega pa se je bilo pokazalo, da bi skupni znesek cistih dohodkov za Cislajtanijo ze!6 presegal nameravano vsoto 170 milijonov. w_m-i> Enako pafcioijo je sklenil tudi QbCmski odbor v go-rejyi TnmU * je dal pokopati na naSem pokopali§Li in za tema u-tegnejo priti §e dragi. In zakaj ne? NaSe pokopa-I;3Se je na prijaznem kraji, pri cesti, blizu mesta, od • predmestja sv. Koka se cetert are ne ©ddajjeno. Kje pa je novo mestco pokopaHSce, kakSno je? kako se . mrlici spravljajo novosegno k zadnjcmu peottu? To : je znanv vie precej dobro. A vender nek»j ne skoro . sili omeniti, kako smo brata Gabriela, aploioo zna- j nega kapucina, kviSkega rojaka, tirali na novo poko-paliSce: Iz posebne milosti slavnega magistrate so ga pogrebci smeli nesti iz samostaoske cerkve do stolne cerkve. Sprevod je bil lep, ker kapucini postanejo imenitni o sciiti. Od prvostolne cerkve dalje smo ga li, to je, ne mi spremljevalci, «»P»k p*tfaIo ga je par drain konj na crnem vow. Za kapuema bi po mojih mislih pristojali bo\j ijavi* kooji zarad rjavega habita ali redovniSke obleke. Se ve, da pametni filovek ne zahteva od „pompa fonebre" da naj ima tudi par rjavkastib konj zarad kapuciuov in menihov, ker jih je mnlo, in bi dajali le redkega zasluika. Pa pefiimo fratra Gabriela naprej. A kod ga hocemo peljati? skozi mesto? Kaj Se! Fara prvo-atolne cerkve ima U privilegij, da se njeni mrlici vo-sijo bolj dolgo, po daljSi poti (saj voziti se, je pri-jetno; marsikomn je ial, da je prijetni voinji preigo-da konec). Vranca tirata torej Fr. Gabriela po trgu sv. Antona po danajski cesti, mi pa, spremljevalci in spremljevalke, krepko korakamo, eni pred njim, drngi za njim; med spremljcvalci je bilo tudi precej du-hovnov, da celo odlicnjakov. Precej od Boeckraaaove vile zasliSimo tudi mrtvaSko moziko, pejjali so pred narai veterana, a mi tega sprevoda nismo dotekli. Na vogra bolniSuice, kjer se cesta zavije okoli grada je spet en del spreraljevalcev odpadel (prvi je bil odpa-del pri veliki ceikvi), a vendar nas je §e precej o-stalo, — Bil je pa dan tega pogreba ravno cetrtek ter ftvinskt somenj ali trg dobro obiskovan in Sivahen. Bolj ko se trgu blizamo, bolj pogostna znamenja smo nahajali na cesti, dokazujoca, da se na trgu prodaja zwo blago, a ne mrtvo. No, sera si mislil, to je pa ale paraetneje se peljati, todi za pogrebce je bolje, ki nose ne morejo dovolj gledati, kam stopajo, mi spremljevalci smo za to ie lahko skrbeii. Srefia, da je pogreb bil dopoludne, kajti zjutra, ko je bil trg naj zivahniSi, kako bi se mi bili skoz prerili? Molcim o druzih nepristojnostih, samo vprasam, ali nl tak spre-vod po zivinskem trgu o casu trga veliko vefie mo-tonje oMevanja ali koniunikacije, kot bi to bilo skozi mesto? A kaj? Ja Bauer, das ist was ande-resl Ob uri na§cga sprevoda je bilo malo vefi zivinc na trgu, ter sprevod ni bil posebno oviran, in tudi mi nismo posebno motili ljudij. A kaj vidim tamkaj? Velicega Scetmarja mozje ravno vezcjo na tleb, da bi ga na voz polozili. Da bi Sfcetinar mrtvaskega petja s cviljenjem ne sprejemal, so mozje v svojem pocetji prcnehali, mirni bili, da je sprevod mimo 3el. Tako spoitovanje teh mo2 do nas mi je zelo dopadlo. No, sedaj smo srecno dospeli do Katarina, potrebovali smo od velike cerkve dcbele pol are. Kako se je nauigo-dilo od Katarina do konca — o tern drngi pot. S kraSke Rieje 7. febr. — Dne 5. t. m. je bila volitev zupana v Rifenberku, ter v obco zadovolj-nost bit je jednoglasno voljen RobiC. Ta dan vodil je volitev g. glavar bar. Rechbacb. Po voljtvi je bil skopni obed, kjer se je nazdravljalo, rujno vince pilo in pelo. Take vzajemnosti insloge medstaresrai nismo daleS okrog opazili kakor v Rifenberku. Ta veCer produkoval se je tudi novi domaCi orkester, kateri dela cast posebno kapelniku g. P. — Pozno v no&, ko se je ie bas zagrlil in je kalafonya zmanjkalo, ter po dokonfcnih samospevih g. &. s spremljeva-njem razSli smo se in zazibali v Morfejevem narocji, z Dado, da »e v kratkem sniderao! Bog 1 na du§evn; in gmotni blagor. In ta dvojoa korist se da doseCi v prvi vrsti z branjeni. Citaoje postenik easopisov in dobrih knjig pospeSoje med Ijudstvom nravnost, lepo vedenje. Tako branje ima blag vpliv, je neznaoske koristi. Ono je prUeiso za vsacega eioveka, ki brati zna, v vseh razmerah. Vesel clovek bode segel po veselem predmetu ter srkal doSevnegm medu v ktstno §e veto radost iz prelepih cvetic vzraslib. na slovatvenem poljt. Z branjera dobrih knjig bode si atrdil zn&Caj; j sovrazna site, se bode imela do njega aobene moCi, nego prav zarad nje bode postal toliko trdneji. Tak zoa&j bode svetil v cast diuzine, srenje. Vsi po | p^avem napredkn hrepeneLi bodo se vanj ozirali. | Clovek, katerega zalost tlafi, bode iibral si sto-jemu duSnemu staoju pvimeren predmet. Zdi se mo, da se tak6 3 kom pogovarja, da ran toll svojo bedo. Se ve, da velja to o tactb drustvib posebno, ki imajo tudi svojo knji2nico. V njej ne bode manjkalo vec ali manj primernega berila, ki sladi trenotke grenkega zivljenja ter odvrafa zalosten pogled v bli-Injo okolico, v tuicn svet. Vender ti n«zori niso povsera disti, ker so veL ali manj sebifini. A clovek naj iivi eistemu nazoru, naj 2ivi veC all manj idealu. Dosefi ga sicer ne more, a to ravno je iivljenje. Zarad tega se do zadnjega zdiha trudi, da se mu bliza, kolikor mogoie. (Dap prih.) It tomin8kih hribOV. Ker me je mikaio vi-deti vspeb raojega soseda, pevovodja Kiemen^iC-a, po-dam se preteklo saboto v Tomin k napovedani bese-di. Dvorana je bila okusno okinCana in, eeravno precej prostoma, bila je natlagena, ker se je seLlo blizo 300 oseb. Videl sem tarn goste iz Gorice, Kanala, Sv. Lucije, Bovea, Kobarida in iz Vote, med temi tudi vsem zuano prijazno „boterco\ Tofino ob 7. uri vzdigne se na odru zagrinjalo, in predstavi se nam 14 cvrstih Ledno opravljenih pevcev. Pogresal sem na prvi pogled svojega znanca pevovodja Klemen5ic-a, in Se le ko sem vse svoje vidne muci vprl, apoznal sam ga «bledenega v dolgi dohtarski sukoji. Prvo so zape-li „Banovciu tako lepo, da sem bil kar o^aran. Na to je sledil izvrsten in prav primeren govor predsed-nika, potem pa igra „2upanova Micika," katero so igrali tudi izvrstno; posebno pa se je „glazek* izka-zal pravega uiojstra. Pevci so pell vsepesroi izvrstno, in posebno so kaj prijetno doneli dekliSki glasovi pri „Slepcu". Po vecerji so pa zagodli cerkljanski prav dobro izurjeni godci, in vttilo se je vse staro in mla-do do belega dne. Jaz, gorski sin, nisem vajen teh novih plesov, podal sem se nekaj prej k poeltku v neko kremo, menda pravijo Bpri Bolafiju8. Kemaj pa dobro zadremam, zbudi me mili in prijetni glas to-minskih zvonov, ki so vabili k sv. mall. V cerkvi m mi vrine misel, kako da bi se lepo razlegalo tukaj petje novega pevskega zbora, in ker z> noSe sedanji orgljar prevzeti vodstva, izroeila bi se lebko to ski?-ba drugemu mozu; morda bi jo §e eelo KlemendiS prevzel? On bi ie bolj pazil na vse, posebno bi hitro videl, da je treba orglje zagrinjati, da se ne zapraSe. Tudi na druge potrebe okoli cerkve bi gledal, in to-minske cerkve velike zvonik bi ne kazal golih reber daled okrog, kakor jih zdaj, tak© se mi je reklo — ie veL mesecov kaze, ker KieraenCi5 urae menda tudi tako delo. Toraj prevdarite to prijazni Tominci; v tern ps Siveli tominski pevSki zbor, Mveta Citalmcal Iz Jablanca pri Komnu. (izv.dop.) (Osnova- teljem komenske citalnice v resen pomisijaj.) NiC se, dragi Komerxi, ne spodtikajte nad krajem, ki ga da-nes v prvo, odkar svet stoji, v Lasopisn berete. Menda ne bote trdili, da ne more od tod niL dobrega priti. Vzemite, berite in potem sodite. Jaz pravim tako-le: Priliko smo imeli cpazovati prav v zadnjemde-setletji in tudi prej raarsikje navduSene, in da reLem kar naravnost: pretirane izjave narodne navduSenosti, A ta navduSenost bila je marsikje navdaSenost enega trenotka, poloa vroce krvi, pa veovemo, da bi mnogokrat radi 8 prilogami poveCali 1st, posebno v sedanjih za nas va^nih mesecifi. AU za tako poinnozeoje bi potrebovali vec" cven-ka, katerega pa ureditiitvo nima na razpolago. Sto-rimo, kar moremo. Irredentovce zagovaijajo Se dalje nam sovraS-ni listi, zlasti na Dunaji. Trst umiva zlasti tudi tetka „Triester Zeitung". Vse je v Trstu v riajlepSein redu 1 V Neapolje in druga mcsta pa mirni(t) Trzacani poSiljajo dopise, ki so point veljeizdajskega in strupenega duha proti Avstriji. Dr. VoSnjak ni gcvoril v drz\| zboru, kakor ponatiskuje tudi goriSki „L* Ecu del Lttorale", da bi bili „vsi primorski Italijani revolucijonarni in sovrai-niki nase drzave." 0 tern naj se „L'Eeo d. L.a, ker selahko, preprica v drfavnozborskih zapisnikih. Tudi tiMbttne* je prinesla popravek krivih porocil v num-&kih Hstih, in dr. VoSnjak je dal to popraviti v stare »Pressett. ^V Eco d. L." nima potrebe ugrevati se, ce§, daJioCejo primorski Slovenci »pod noge* vreiBi pri-morske Lane in Italijane. „L'Eco d. L.* je preblizu nas, da bi ne vedel, da samo Slovenca hocVnekS vrsta Ijudij od laSke stranke spraviti pod noge in ga tepta vsak dan v trSaSkih listih! „L' Eco d. L.a dob'ro ve\ da se Slovenec, kakor Slovan v oWe, samo brani in bori za svoje pravice, katerih mu tndi v goriskem mestu ne privoScljol GoriSln list „L' Eco del Litorale" vecmoma molci, kedar se mi borimo proti napadom in krivicam; fiudimo si mu, da je tako brz obcutljiv, ob izjavah, katere poinema iz nam sovraznih listov! Tr^afiki vedno predrznifii 8Indipendente" se ponaSa, da je Gorica italijansko mesto. ker je zadnje Steviljenje se toliko vgodno izkazalo Italijanoin. Kakor da bi sc bilo vse redno godilo pri onem ste-nji 1 Slovence zasramuje kot najoize stvari. Gospod wIud.tt pride Se ua reSeto v BSotiu na&iai ljudera v poduk. Le poiasu! Se Brunialti Vaa opomioja k zmer-nosti I — Isti „Ind.u se tudi huduje, da na nasi posti dajejo tudi slovenske 9recepisetf. Pravi, da mi smo z Kernel vred tukaj tujci! Pravni oddelek (fakultato) hoiejo imeti Tr-Lacani,se ve da v italijanskem jeziku. Prosijo za to v posebni spomenici do Taaffeja iz dez\ odbora v ime-nti de2. zbora. ffTr. Tagbl.tt jih dobro zavraca, in pravi da se sukajo v tej spomenici, kakor da nebi prebivali Slovenci in Nemci med Injiroi in okbli njih. V Ins-brucku imajb italijanske stolice; „Tr. T.a jim hitro poouja enakih stolic tudi v Gradecu. Slovenec pa ne sme ziniti o takih namerah, ker mu §e srednjih Sol ne privol^. Bazar za uboge, razstava raznoterih podarje-nih reCij, v dVorani druStva „ Concordia*4 z vstopnino po 10 kr., bil je v nedeljo v Gorici dobro obiskan. Drufitvo katoliSkili gospa v Gorici podpira-Id jelftfii 86 diuiiu, ve8ino takiti, ki niifiajo tet o- Ceta in ki imajo mnogo otrok. Tudi so skrbele za primerno delo ubogim dru^inam. Plesi v goridki ditalnici uiso letos tako 2ivahni kot obifiajao v prejSnjih letih. PogveSamo tam starih rodoljubov, ki so ob svoijem, casu, kot.neple-salci, veliko pripomogli, da so bili titaiiiicm prostori kraj radosti in douiace zabove. V mestnem gledaUS6iao iineli minolo sobo-to tako imenovano „FcKta dei fori" (cvetlicni praz< nik); ki pa ni bil maogo obiskovaa. Posebuo, kar se tiCe flSenr, se nam je pripovedovalo, ni bilo ni& ne-navadnega. Zlato uro je dobila-kot najlepda Sema-so-proga od necega brivca,, druga dekleta, ve^iuoma Sivilje, pa pravijo, da ne pojdejo \ei v teater, ker ni-so nic dobile. dital&id»a poddru^nica v Gorici gteje do zdaj 90 druStvenkov in ima 12 raznih easopisov. Prvo veselico napravi 20. febr.; program priobCimo prihod-njifi. — Drufitvo „Edinostu v AjdovSCini napravi dne 12. febr. v svojih prostorih veselico s tombolo in ma* lim plesom. ZaCetek ob 7. uri zvt'Cer, vstop 50 kr. Odbor. Dulalsko podporno druStvo imelo je zadnjie v Trstu sijajno veselico. Pohvalo je dobil od c. kr. de2. eveta tudi g. Ant. Kazafura, ufiitelj v RoCiuji, vsled vspesnega in inarljivega*) delovanja na solsk. polji v 1879-1880. V Bovcu bila je 31. jan. 1881 volitev v novi cestui odbor. Izyolieni so bili gosp. Jouko Matlja za preddeduika, Fleis Andrej iz SoSe, Kenda Anton iz Cez-Soce, Mavric Toina?, iz Loga, Stravsgitl Franjo iz Bovca, Vul6 Jo2e ^iz Cez-So6e, Zflgar Andrej iz Sr» penice za odbornike. Upamo, da gosp. Jonko fie bo potegovnl za napravo ceste vsaj do SoCe. Pretckli te-deu je naSe obCine obtekala adresa za predelsko 2e-leznico, katero so podpisali namestniki (ob5inski. — Bode-H enkrat kaj? JoS Dolenja ni propadl*! Slabo zapisani tajnik Dolenjske 2upanije, ki je vedno v lalionakcm duhu madoval, padel je sramotno s tajniskega stola, in danes8. febr. sedi na njegovem mestii pri 2upanu v Hlevniku (ki spada v duhovnijo Gradna) izvrsten narodnjak slovenskega duha A. J. Bog mu daj sreCo, da bi Sloveniji nazaj pridobil, kar je barbot pokva-ril I Bog I > Gradenski. Iz Bat nam porocajo: Pri nas je bila volitev staiesiostva 11. dec. 1880 in 25. jan. t.1. je bila volitev zupana. Izvoljena sta prejSiiji 2upan in podiu-patu Hoteli so trije drugi postati iupani, da si jih preteklost ne priporocuje za ta posel. Pa vender so rogovilili in celd viSo oblast nadlegovali. Posebno e-deti, ki je bil uze v zaporu, in ki ni na posebno do-brein glasu v naSi soseski, se je oulikoval ssyojim kandidovaujem. Pa ne njemu, ne onima ni obveljalo. Tako upamo, da bomo zdaj mir imeli za 3 leta. V obce pa se je vse na bol.iSe obrnilo v naSi soseski, od kar imatno sedaujega duhovnega pastirja g. B., ki trdno in v soglasji postopas stareSinstvom. Batarskega farovia kamnjarji so se izdali, tako se nam priproveduje iz zanesljivega vira. Blizu 6 let so se rogovileLi zakrivali praVici. Zvedelo se je, da so bili rogovile2i plafiani od mo2a, kateri je imel dolznost skrbeti za mir. ReC ima sodnij* v rokah. Dr. Kaltenegger dobil je 6 tednov odpusta, da lzvr§i v tern casu svoja opravila, da izrodi kot del glavar svoj posel enemu izraed 4 odbornikov, in se potem preseli na Dunaj v svojo novo sluLbo. Z levega brega Kokre nad „Podskalovcem" na Gorenjskem odtrgalo se je I. t m. straSansko skalovje z enakim bobnenjem in pokanjem. Kakib 30-35 metrov visoko skalovje z&sulo je Kokro tez in Cez takd, da se voda le nekoliko odteka in za udrtim skalovjem nabira jezeru enako. Potres je bil oni teden tudi v Trstu, na Kranjskem, KoroSkem in drugod. Hud posebno pa ni bil nikjer. Skladovni cesti ste postali: a) Nadaljevanje ceste kraj Idrijce, od sv. Lucije skozi Modrejce in KozariSce do dr^avne eeste. b) Gesta driSeca od DivaCe naravnost v Lokev. IzbriSejo se iz vrste skladovnih cest: a) Gestna ftrta dr^eCa od sv. Lucije na desnem bregu Soce do erarske ceste pri Munihu, zaznamo- *) Rodoljiibi bo morajo le veseliti, ko vidijo maryivost narodnih uditeljev prwnano; in upati je, d«. dojde ysakema ob svojem fiasu zasluiena pohvala od merodajwe atrani. —r Poro-fievaleci ki je „So6i" prvo pohvalo naznanil o nadufiitelju g. Ant. Lebanu, nam pijie, da ni hotel pqvzdigovati tega marlji-vegft uCitelja in da ni hotel 8 tern poniievati drugih; on bi bil tad tudi o dtugili poroCal ob enem, pa je vedel takrat tamo aa eno pohvalo, — Lo vrio naprej> gg> uoitelji to u8i-ftpit ^W^ vana pod I. 4 le2elne postave od 27. januarija 1870 Stev. 7. b) Ce ta od Storij skozi Kazlje in Auber do skladovne cest^ Kobdil-ObSiua. c) Kos ceste od Divace skozi LezeCe proti Na-klemu do skladovne ceste okoflje-Naklo-Lokev. flBrenicelj" je pribrencal iz Ljubljane te dnj v prvi Sr^vilki, vj kateri je nasrppila v prvo Mjezifina Ze-fa" inunesto n|m§ktitar.ske ftSpeIea. Prvo imenovana hofi^v govoiiti bolj po sloveusko, kakor se spodobi pod seaimjo vlado. Morda w tudi „Brencelj" | sara nekoliko spokori, da ne bo brezpotrebno zbadal nekaterih zasluznih narodnjakov, in da ne bo preve6 mno2il pr-votno rovtarskega slovarja, kateri je pri nas menda u2e dovolj bogat, Drugace pa ga priporocamo U zarad tega, ker je na svojem polji gotovo najgorsi, vsaj dokler je sam. Bazne vesii. Oesarjevifi Rudolf odpotuje zdaj z odliCnim spremstvom iz Trstft v Aleksandrijo. Potem gre v goniji Egipet in se podd iz te stare deielo na sveto kraje v Jeruzalein ltd. PapeZ rau je lastnoroCno izra-zil svoje veselje, da romatak velik gostv kraje, kjer je Kristua licil, trpel In urarl. Pravijo, da bo zafietka majazdajodlozenaporokaeesarjeviciLB princesinjo Ste-fuuijo. Zagrebdani so dobili skupue pomoCi vsled ne-srefie po potresu okoli 200.000 gld.; Ogri pa za po-plavljeni Segedin 2,912.545 gld. in 41/2 kr. 2a Ogre je ves izobra^eni svet takraj in okraj Oceana nabiral darove; za Ogre se je nasa diploinacija sauia povsod trudila; za Zagreb je tilala. „Ethoc neminisse juva-bat," pravi ^Naia Sloga" na to i Najvedi Slovan na svetu. Ko m je svotu kazal Kinez Cbang-Ju-Sing, kateri je nioril 7 6ovljev in 11 palcev, mislili so ljudje, da je ta najvedi ilo-vek na svetu, AU v turn oziru soSlovani Kineeepre-kosili, kajtl mi imamo Se vetjega rooLa, in ta je Jo-lef Drayal, Moravec, (Hanak) rojstno mesto mu je Uollschau bllzn Olomuca. Slovanski velikan meri 8 Cevljev 31/2 palca; teLek je 310. funtov. Sedaj je v Berolinu, kjer se kaze Nomcem za denar, govori Cefiki, nemSki, ruski in magjarbki jako dobro; cescina mu je materioski jezik. Mo2 ima hifio na Moravskem in je ud obiinskega zastopa. Njegova mati so navadno velicine, tudi bratjo in sestre. Star je 37 let. Zene le dosedaj ni mogel dobitl, vsaj nevemo, ali je kedaj imel v mislih o^eniti se. Nosi narodno noso, tudi v Berolinu. Ljudje se iudijo njegovi visokosti, ker tako velikega mo2a se uiso nikdar videli, kateri stoji med njimi kakor zvonik. Po pravici smemo tedaj re5i, da je ta moi najveCi Slovan na svetu. Po Leipz. illustr. Zeitg. spisal A. T. Javna zahvala. Velecast. gg. duhovnikom, g. uCitelju in gospej uCiteljci, kakor tudi vsem drugim, ki so spreinljali k zadnjemu poCitku rajn. brata Mihaela Leban-a, izp. uiiteljskega kandidata, se presrdno zahvaljujem. V firniaah, dne 6. febr. 1881. JANEZ LIBAN. Svarilo. Filip Mihel iz Pedroge pri Bifenbergu je dobil menjico od podpisanega pod posebnirai pogoji. Ker on ne izpalnjuje svoje doUnosti, je menjica neveljavna. Kaj tedaj nienjice nikdor ne kupuje. ANDREJ MIHEL. Velika zaloga Siita, Wm to intik M pri AvgustuKovacic-u po domaSe pri Lip&rju v Solkanu. Dunajska borza. Rnotni drS. dolg v bankovcib Knotni driL dolg v srebra • Ztatu nnta...... I860 dri. pmojilo . . ' Akcijp narodne hanke . . Kreditne aknje..... Losdott ........ Srebro ........ Napol........ . C* krv cekini ....... Priavne nutrke..... 11 februarija 72 g» 90 it. 74 „ 40 „ 89 „ 40 130 „ 25 815 „ — „ 287 „ 25 n US „ 80 i? 9 „ m n 5 » &5 n w 90 n Br. 7./okr. §. sv. Natecaj za nditeljsko stafcbo III. vrste na enorazredni Ijudski Joli v Skocijanu obfiini Naklo, z letno pMo 400 gl. opravilno doklado 30 gl. in. sta-novanjem ali post.rfno odikodnino. Prosilci naj svoje postavno dokumentovane proinje vloSe* po predpisanem potu v 20 dnevih po prvem razglasu v BOsservatore Triestino" pri c, k. okrajnem Solskem svetu v Sezani. C K. OKR. SOLSKI SVET V SE^ANI 5. januarija 1881. Predsednik BOSIZIO. Na podlogi razsodbe v. c. k. de2. xdw*n*-Skrgn sveta od v. c. k. namestnislva dovolje,¦«. Marijaceljske kaplje za zelodec izvrsten pripomoSek zoper vse 2elode6ne boleztii posebno pa se sponasa pri netecnosti, 2elodc6ni slabo-sti, slabodiSedem diliu, ke-dar elovcka napenja, mu ki-slo podaja, kedar ga grize ali vjeda, pri Selodefinem kataru, zgagi ali rezalei, 6e se nareja pesek ali kaSa, pri preobiluosti slia, zlaten-ci, pri studu in metauji, glavobolu, prihajajotfem od zelodca, Zelodecuem krcu, pri zaprtem Sivotu, prena-sitenosti bbdi z jedmi ali pijaCami, pri glitah, vran6nih, jeternih ali he- moroidalnih bolestih. Vsaka steklenica stane s podukom o rabi 35 kr. Glavna zaloga za Gorico pri gospodu. le- karnicarju A. pi. Gironeoli v Gorici, blizo „treh krou". Centralna zaloga zarazpoSiljatije: Apetheke zam heiligen Schutzengel des Carl Brady, Krem- sier. Map'nren. JAKO VAZNO vsak ter emu za odi. Prava dr. White-jeva voda za ofii od Traugott Ehrhardt-a v Grossbreitenbach-u v Turingiji (Thuringen) slovi nze od leta 1822 po celem svetu. Dobiva se stekleniea po 1 gl. v Trstu t lekarni „ Carlo Zanetti"Via nuova 27 in v Gorici tudi v Zanetti-jevi lekarni na Travniku. Zahteva pa naj se izrekoma samo dr. Whitejeva vodazaodiodTraiig.Ehrhardta. Nobenadruga. Odlomkt iz pisera: Gospodu Tr. Ehrhardt-u. Z VaSo pravo dr. White-jevo vodo za ofii sein tukaj ze mnogotera razveselil, prosim Vas (sledi naiocba). Merzig, 5/3 80. Kuhn, Hotelbe-sitzev. Dalje: Enkrat sem ierabil VaSo pravo dr. White-jevo vodo za o6i, katero mi je koristila, pros m torej (sledi nar.). Boana a. Bh , 11/3 80. Julius Greve. Pri ces. kr. zastavljaviiiei na Dunaji resene ZEPM URE po nezasliSano nizkih izjemnih cenah namre5 70 odstotkov pod kupno ceno -............JRazne.-.ZBlQgo_.iepniIi_ur,_Jci^o3IIe_Ka_prodaj_8ent_ ?aj poalane iz nttjznamenHejSih Svicarskih tovaren, so hi-fi polozene v c. k; zastavljavnicc, ter so zapatlle ter so )o drazbfinem potn |*ol zastonj pri8le v nnae roke. Sato smo v polozaji, da labko prodamo pra-vc zlate, sreberne in nikelnove m-e, najboljie ivicarske izdelke, vse proii Sletni garanciji, da le naS denar nazaj tfobirao, 70 percentov pod navadno tovarni&ko ceno, tako da so me skoro p|r zastonj. "HB Vsak clovek, ubogi alt bogat, potrebuje ure, kfttera e mnogokrafc najzvestejfiit prijateJjica in spremljevalka ikozi celo 2ivljenje. Zdaj pa m ponuja ugodoa prilika, ti so mordft nikdar ve5 no povrne, omisliti si skoro za ii6 solidno, fino, garantirano, do minute natancno uro; kajti naSe tovarnidno osebje pregledo vse ure «e mkrat. Na vsaki uri jo Svicarsko tovornicno znamunje. (iarancija je tako zanesljiva, da se § tem jav-Eto zavezujemo, povralti vmkemu uarofniku ne-mudoma in brass vsake overe njegov denar. Eazkaz zepnih ur: jftepna cllindrica iz tczkoga srebro-nikelja, prav Ina, na sekunde pregledana, gravlrana, guilochirana, z 8 rubini, plitvim steklom, email iranim kuzalom in poscb-lim pokrivaiow, s prav fino zlato fago-verizieo; poprej jo stala 12 gl., zdaj samo gl. 5.50. Zepita ankox'ca iss te&kega srebro-nikelja, prav ina na minuto preglednna, gravirana. guitochirana, s 15 cubing plitvim steklom, email, kazalom in sekundnim ka-savcem, z jako fino vor*2ico fa talmi-zlata, poprej 20 gl., sdaj samo 1 gld. — Ena najboljSih in izvrstniBih ur. Itemontoir-ura iz najfinejenoga double-zlata, so navija pri rinciei broz kljuca, ohrani pod garancijo ved-uo zlato barvo, izvrstno na minuto vredjena, z dvojnim pokrovom, okin&anim email, kuzalom in privileg. kolesjem, odlikovana kapitalna ura 8 talroi veri&ico, poprej 24 gl. zd»j samo gl. 10.20. —- Teh ur je malo. Sveberna remontoh'-ura iz pravega 13 lot. sro. bra, od c. kr. punc. urada preskufiena, no nuvija brez kljuSa, a proti-zaporom in kazalno napravo, najtinoja s privllogijom, nadrobno preglodann, s plitvim Kteklom, e-malt, kuzulom in sekundnim kazaluom, znotraj h krintal-nim pokrovom in nikolnim koluHijcni, zn vmii'Pgn {.vozor-no najboljda, najcenoja in clegantnojsa urn na Hvetu; po> prejStija eena 30 gl., zdaj Bamih 14 gld, Sreberna ankorca iz pravega, od c.k. punc. urada prosku&enega 13 lot. srebra a 15 rubini prav fino na sekunde proglcdana, h plitvim ateklom, email, kazalom in kazalom in aekundnim knzakom, poprej jo stala 24 gl., zdaj s pozlacenjem vrod samo gl. 12.50. lira za gospe iz pravoga Ukaraktnega zlata, pre-skuSena od c. k. punc. urada, neizmerno fina, elegantna ura z najfinojo benesko zlato okolivratno faeon-veri*?,ico in najfinejo 2ametasto-Skatljico, poprej 30 gl." zdaj samo gl. 19.50. So nikdar kaj taeega. Prava 14 karat, zlata remontoir-ura 40, 50 gld. najfinejo Savonette-ure, katerc so stale nebdai po 100 gl. NASLOV: Uhren-Auavcrkauf von k, M% Rotkttastrasse §, parterre, gegenfibor dem erzbischofl. Palais. Wien. Bergerjevo medicinsko MrtiO IZ SMOLE (THEEftSEIPE). PriporoCeno po medic, strokovnjakih, rabi se skoro v vseh evropskih drzavah s sijajuim vspehom proti vsakovrstni nedistosti na potti, sosebuo proti ktouiCnim in luskmastim HSajem, bra-statu, nalezljivim hrastam, proti nideCemu nosu, o-zebljini, potenja nog, prhljaju na glavi in bradi. — Bergcrjcvo milo iz smole ima 400/p smole iz lesa, in se bistveno razlo6uje od vseh drugih smol, ki se prodajajo. — Da se prekanjanju izogneS, zahtevaj dolocno Bergerjevo milo iz smole in glej na znani zavitek. — Kot iicostro milo iz smole za odstra-njenje nccistostij na polti, zoper hraste na polti in glavi otrok, kakor kot neprekosljivo kosmetsko milo za vmivanje in kopanje za vsakdanje rabo rabi ¦¦ ®m%%titf+ glicevw* milo lm gmok, ki ima 35% glicerine in je fino perfumano. Ce&a za komad vsake vrste 35 kr, i brosura vied. Glavni razpoSiljavec: lekarnar G. Hell v Opavu. Glavna zaloga za Gorico pri gg. lekarnarji F. Cristofoletti (Zanetti) in A. Pontoni. St. 28/E Oznanik Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte ^i pieta), vstanovljene po grofu Thurnu, v Gorici naznanja, da bode dne 7. marcija 1881 zafiela javna drazba (kant) nereSenih zastav IV. Cetrt leta 1879 t. j. tistih, ki so bile zastavljenc meseea okto-bia, novembra in decembra 1879. Kavnatelj: tovisoni. EDINA ODLlCENA TOYAMAZAOCET' F. BAUMGARTNER & Co. v Trstu. Odlidena z medaljo na svetovni raz-stavi v Parizu 1878, Njegov izdelek esenca doniat'O^a ocetu ima davkarijsko spritovalo, ki oproSSuje davka po vsem tesarstvu avstro-ogciskem vsied ministerskega j privoljenja — blago prve vrste — prav po ceni. Priporofia svoj izredno dober ocet iz clstega vina. Glavno zastopni§tvo za Gori§ko — pri gospodu Mi KMW V GORICI. „Via Ascoli" (v Gotu) mv. 18. znotraj — v Gorici sprejema vsako mizarsko in tapeeirsko delo ter garantuje, da bode dobro in trajno izvr§eno. Priporoea ob enem swrlo bogato zalogo liisae op rave (mobiiij) tapeeirsko^ ti blaga in zrcal po prav spo-dobnih cenah. LH] Tisoc in ens, age. fiiTljiti it jiM djhl, Bolj kratkoedsnih in mikavnih povesti ni kmalo, kakor Tisod in ena nod; dokaz tetnu, da so jih uzo skoro V9j uurodi v svojo literaturo sprejeli. Vsak mesee izhujata dva snopifia v licnem zaritku po 64 strani in eno podo-bo. Yse knjige bodo obse-gale kakih 40 snopicev. Cena snopicu 20 kr., po poiti 22 kr. Abonujo se prizaloillktt J. Krajecu v Novomestu, pa tudi po vseh bukvarnah.— Dobivaio ae tudi m miw m- Dozfiaj izsla 2 svezka. Cena zvezku, posebno Hdno vez. 70, trdo 40,mehko30 kr. (Ire po ceni 1 pozlaCena ura z vcri2ico 2.50 gl. 1 mobilnauranavalje(scilindrom) „ 5.— „ 1 ura na sidio (hnkorca) „ 6.50 M 1 sreberna ura remontoir „ 12.— B 1 zlata ura za gospe* od 18 gl. do 22 gld. POROSTVO 5 LET. Uhren-Ausverkauf der Uhrenfabrik von PH. FROMM, Wien, I. Rothenthurmstrasse N. 9. fodavate^j in odgoyproi urednik; F, POPGORNiM,. — Tiska; BHilaryanska tiskaraa