J. E. Bogomil                                                             M
Pred hišo dobrot.            J
Ir-ičanov Jakec je šel prvič v mesto. Zakaj bi ne? &S Troje hlac je že strgaL Te, ki jah zdai nosi, so že čclrte. In tak junak bi ne smel v mesto?
Z mamo ]e šel po nov klobuk. In klobuČar mu je zataknil za klobuJc še lepo pisano pero, mama so pa njegovo razkuzmano kapo vtaknili v cajno, In ko je imel Jakec pero za klobukom, je že sam upal ostati in se zazijati pred trgovino. Mama so 5H namreč nakupit še raznih drobn&rij, ki jih mota imeti skrbna ¦ gospodinja vedno pri rokah,                                         |
Tako je ostal Jakec pred prodaialno, Skrbno je pa tudi opazoval, kdo ga občuduje izmed mimo-idočih — junaka s pisanim peresom.
Tako ie Jakcc čakal, zijal in opazo^ai. Mame pa le ni hoitelo biti. AH — kaj raislite, da je Jakec jokal? Nič ni! Janak s peresom za klobukom — bo pa iokal! Parkrat se je prestopil ob prodajalni malo
Stran 90                    ANGELCEK                     Leto 30
gor, malo do], pa je prišel do sosedne hiše in — uj, uj, uj!
Sredne oči! Stal je sicer pred zaprtim oknom. Ali znotraj je bilo vse polno takega, česar doslej še nikoli ni videl. Na primer — takole preslo na špagi ali pa tiste-le rumene, zelene in rdeče bonbone gori ali tc piškote, s sladkorjem potresene, ali to rnehko pecivo ali ono orchovo potico ... Oi, same dobrcrte! Slino komaj sproti požira... Kakor zamaknjen stoji pred izložbenim oknom. Nič ne sliši, da ga mama kli-čejo, da mu pcmujajo suhih hrušk in vabijo v sosedno štacuno. Mama raorajo priti čisto ponj, in še se Jakec tcžko odtrga izpred akna. Slin pa toliko ...!
Šel je rcs, a njegov duh je ostal še v mestu pred tisto sladko hišo. In šel bi nazai prednjo, ko bi bilo treba ludi po vseh štirih. Oj, (oliko dobrot naenkral!
Kako je poteni doma pripovedoval, kaj ie vse videl. Pravil ie in pravil in razkladal vsem dotnačim; a kaj, ko mu je pa manjkalo besedi. Dobrota se ne da popisati, treba jo je videti. Ali še bolje: pokusiti!
Za dnevom jc prišla noč. 0 srečna noč, vredna
vseh dni in noči Jakčevega življenja.-------Soba se
je zasvetila. Angel Je stal prcd Jakcem in ga zdramil-Pomignil mu j«. Jakec ie šel za njim. Nič ni vprašal, kam. V meslo sta šla — naravnost pred tisto hišo. Angel je odprl okno in poda/al Jakcu dobroto za do-broto. Jakec se ga pa seveda ni nič bal in se dabrot tudi nič branil. Jakec jih ie mašil v klobuk in v vse žepe, tudi v usta ni pozabil, Same sladke dobrote! Dokler se ni prebudil. Segel ie okoli sehe in po sebi... Tu nič! — Tam n',i\ — Nikjer nič!
Na k>k se mu je naredilo. Izpustil bi ga bil, da ni btl toliko zaspan, da je hitra spet lcgei in v hipu zaspal,
Leto30__________ANGELČEK_________Stran 91
^                          ... .       I
Oj, same dobrotel
Drugo jutro se mu je pa tako nekako zdelo, ka-kor da so tiste mestne sladkosti vseeno malo grenke in kisle.