Poglejte na številke poleg naslova ža dan, ko VaSa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
tis€ slovenskih delaveev v Ameriki.
Telephone: CHclsea 3-1242
BetoUrtd mt Setood CUm Sitter September »th. 1040 mt the To»t Office at New York. N. X* under Act of Confrew of March 3rd, 18W.
No. 1 I 5 — Štev. I I 5
NEW YORK, THURSDAY, JUNE 12, 1941 — ČETRTEK, 12. JUNIJA, 1941
DR. MAČEK INTERNIRAN
Hrvatski minstr. podpredsednik postavljen pod nadzorstvo, ker ni hotel sodelovati s Paveličevo vlado
Dolgoletni voditelj Hrvatov v njihovi borbi s Srbi in n am-d nje ministrski podpredsednik v jugoslovanski vladi dr. Vlad-ko 'Maček je bil kmalu zatem, ko si je nemška armada osvojila Hrvatsko in celo Jugoslavijo, interniran na svojem po* se«rtva v Kopencu blizu Zagreba, ker ni hotel podpirati in priznati vlade "neodvisne" Hrvateke.
Nemci so dr. Mačka skuša 14 .pridobiti, da bi stopil v novo hrvatsko vlado, kakor pravijo privatna poročila, ki so prišla v Ameriko preko Lizbone na /Portugalskem.
L-judje, ki so bili priča, ka-Itfr W XwilCl ~ UlW^lt	il'Tflj,
pripovedujejo, da »o s prvimi
nemškimi četami prišli uradniki nemške tajne policaje Gestapo in sicer v zelo velikem številu. Prvo njihovo delo je bilo, da so bogate Žide pre-
gnali iz njihovih razkošnih vil tor ko v njih postavili glavni stan tajne policije in vojaštva.
O nekem tajnem policijskem uradniku se pripoveduje, da se je peljal pred neko vilo in si jo je ogledal. Ko je nato stopil v vilo in zagledal dragoceno pohištvo, je rekel:
"Izgleda, da ste bili zelo bo-"ta-ti."
Komaj je pri«'a v Zagreb nemška tajna policija, so se takoj pričele aretacije v velikem obsegu. Med aretiranimi je več sto Srbov in Židov, toda nekateri so bili pozneje iz-ptrMeni.
policija našla vpisana v angleškem klubu, so bi!i aretirani. Ravno tako so bili aretirani srta-riši otrok, ki so pohajali angleške šole in angleški otroški vrtec.
Vlada je uveljavila svojo voljo
Navzočnost vojaštva pri North AmerCcan Aviation Co. je porazno vplivala na štrajkarje. .— Uradniki obrambnega posredovalnega, urada so uspešno posredovali y delavskem sporu pri cleveilandski podružnici Alumiimim Company.

Trt KOV
HA DAN DOBIVATI
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA I 4 SVOJ DOM (lirif II (M i >4 MddJ |»	, ,,,
:; Citajte, kap Vas ziinmtfl JI , >,
XL1X. — Letnik XLIX.
ANGLEŠKI DIPLOMATI ODfiLI IZ ITALIJE
Angleški poslanik v Beogradu sir Ronald Campbell je s 308 svojimi uralniki in uslužbenci odpotoval iz Chiusija v severni Italiji v Lizbono.
I-taljanska armada je vj£la diplomate v Kotorju, ko je bilo mesto zavzeto. Odpeljani so bili v Italijo, kjer so ostali do sedaj, da je bilo za nje preskrbljeno, da so mogli odpotovati.
Italjonska vlada pa ni izpustila poročnika Lambert a, ki je s svojo podmornico Regent prišel v Kotor, da odpelje angleške diplomate. Lambert je prišel na suho, da se pogaja z laškimi vojaškimi oblastmi in ie medtem na podmornici ostal laški poročnik Armando Bonet-ti. Ko je bil Lambert na suhem, so prileteli laški aeropla-ni in podmornica je odplula.
Ameriško poslaništvo v Rimu, ki je iz posloval o pri laški vladi, da je dovolila, da smejo Angleži odpotovati, »e sedaj tudi pogaja, da bi bil Lambert zamenjan za Bonnettija. Ker doslej tozadevne listine še niso dospele, je moral Lasnbert o-stati v Italiji.
PREMOGA BO PRIMANJKOVALO
Ker washingtonska vlada pičakuje prihodnjo zimo veliko pomanjkanje premoga, je pričela opozarjati gospodarja, da si že sedaj nabavijo dovolj premoga z a kurjavo skozi zimo.
Ravno tako je notranji tajnik Harold L. Ickes, katerega je predsednik Roosevelt pred nekaj dnevi itmenoval za "oljnatega koordinatorja", objavil svarilo, v katerem pravi, da bodo posebno v vzhodnih državah morali zelo štediti r/\solin tako pri svojih avtomobilih, kot za kurjavo. Povedal pa ni, kdaj se bodo pričele omejitve porabe gasotina.
Pomanjkanje petroleja pa ne bo prišlo zaradi manjšega pridobivanja, t emveč zaradi velikanskih zahtev obrambnega načrta. Uradno je bilo naznanjeno, da. bo mogoče za zimo preprečiti pomanjkanje Ppc-moga, ako si ga bodo ljudje že nabavili tekom poletja.
Komisar za parke v New Yorku, Robert Moses je z ozi rom na naznanilo tajnika Ic-. kesa 6. junija, da bo primanjkovalo petroleja za avtomobile in kurjavo, rekel, da se takega pomanjkanja, po njegovem dognanju ni treba bati.
Ickes je posefeuio povdaril, da naj vsakdo pri svojem avtomobilu varčuje z gasolinom s
"Vsakdo izmed nas naj nekoliko opusti vožnjo za zabavo," pravi Idkes. "In tako imajhno žrtev bo vsakdo lahko doprinesel. Ravno tako priporočam, da bo tatfedo imel peč za kurjavo v kar najboljšem
Nemčija ogroža Rusijo
Po poročilih iz Londona postaja- položaj Rusije vedno bolj nevaren, kajti Nemci zbirajo baje ob njeni meji močno armado; Pdročilo pravi, da zahtevajo Nemioi od Rusije, da jim dovoli poslati armado skozi njeno južno ozemlje, da napade Sirijo.
Položaj pri North Amer. Aviation Co.
Prvi poskus Roosevltove vlade, da' s pomočjo vojaštva konča delavski spor, se je ob-nesel. Stavkarjl pri North A-meriean Aviation Co. v Ingle-wood, Cal., «d glasovali, da se vrnejo na delo. Tovarna je že včeraj 75 odstotno obratovala. Na delo se je namreč vrnilo kakšnih sedem tisoč delavcev. Ko to pišemo, je nedvomno že vse urejeno, in produkcija se nemoteno nadaljuje. .. Trideset ur po predsednikovi odločitvi, naj vojaštvo prevzame tovarno, so delavci sklenili vrniti se na delo pod pogojem, da takoj obnove svoje zahteve glede višjih plač.
Podpolkovnik Charles E. Branshaw, ki je prevzel vod stvo tovarne, e rekel, 3a bo j štrajkarjem odgovoril, ko mu' bodo osebno predložili svoje pogoje.
V Washing to nu je. izjavil predsednik Roosevelt, da bo lastnikom vrnjena tovarna, kar se bo zgodilo tudi v vseh sličnih slučajih, če se bodo mogoče pripetili v bodočnosti. Dostavil je pa, da trdno upa, da bo ta slučaj osamljen. Delavci bodo dobili ta teden še dosedanjo plačo, če jim bo pa pozneje plača zvišana, bo tozadevna odredba veljavna že izza 1. maja.
Spočetka so hoteli delavci za-jhtevati, da se mora vojaštvo [prej odstraniti, predno se vrnejo na delo. Wvndham Mortimer, ki ga je vodstvo unije avt nih delavcev odstavilo kot voditelja locala v Inglewoodu, je pa rekel, da bi bilo nesmriiseno delati armadi kakšne predpise.
Štrajkarjem je bilo tudi brano pismo Harryja Bridges-a, znanega CIO voditelja na zapadni dbali.
—- Delavce North American pozivam, —r je pisal Bridgesa, naj se takoj vrnejo v tovarno. Z ozirom na ogromne dobičke, kir ji dela zrakoplovna industr-i ja, se mi zdi njihova stavka u-pravičena, z ozirom na obstoječe razmere pa pravim, da je bolje, če čimprej obnove produkcijo. Prepričan sem, da bol vodstvo CEO pre^rbelo, da ne bo ž njimi nihče slabo ravnal, stavke naj nikakor ne smatrajo za poraz, pač pa .samo za strateški umik.
še prej je vodstvo stavke za-pretilo, da bo skušalo pridobiti za -sknpatijsko stavko tudi delavce pri Vultee tovarni in vseh drugih zrakoplov nih tovarnah v Californiji.
CIO "die casting" unije. V ponedeljek je zastavkalo 5500 delavcev. Na priporočila posredovalne oblasti &o se delavci zadovoljili s koanpanij»ko
ponudbo glede zvišanja plač, in včeraj je obratovala tovarna
že s polno paro. ~
---
stanju. Bolj zdravo bo iti bolj gospodarsko, ako bomo prihodnjo zimo svoje hiše malo manj greli."
Uravnava pri Aluminum Company
Obrambnemu posredovalnemu uradu je uspelo doseči sporazum med elevelandsko Aluminum Company of America ter pri nji zaposlenimi člani
Stavka v .Detroitu
Skoro istočasno kot delavci pri elevelandski Aluminum Co. je zastavkalo štiri tisoč delavcev, zaposlenih v šestih tovarnah Rohn Aluminom & Brass Co. v Detroitu, Mieh. Stavkarjl so člani CIO unije avt-nih delavcev. Zadeva je bila poverjena obrambnemu posredovalnemu uradu. Tovarne iz-deljujejo veejidei dele za ar-jmadoa iq mornariška letala. M
Neki kompanij*ki zastopnik ,je rekel, da je stavka posledica radikalne propagando, dočim je izjavil neki unijski zastopnik, da bi delavci nikakor ne zastavkali, če bi delavski department njihovo zadevo že prej poveril obrambni posredovalni oblaki.
Ko so predsednika Roosevel-ta dan pred uravnavo stavke vprašali, če bo poslal vojaštvo tudi v elevelandsko ■tovarno Aluminum Company, je odvrnil, da se bavi z sporno zadevo posredovalna obla»t, ki mu ni doslej še ničesar priporočila.
Na pripombo nekega poročevalca, da je vojaštvo v Niagara Fall«, N. Y., pripravljeno za odhod v Cleveland, je predsednik smeje odvrnil, da dozdaj tega ni vedel.
Neki uradnik vojnega de-partmenta je izjavil: » Sama sreča, da je šlo vse tak,o naglo in gladko. Če bi se stavka pri Aluminun* Company v Clevelandu zavlekla in če bi nehale obratovati naprave Bolin Aluminum & Brass Company v Detroitu, bi pbdukcija vojnih letala .popolnoma zastala
Obe tvrdki izdelujeta namreč a lnminijaste dele za letala. v - ★
Tekstilnim delavcem so povišali plačo
■General Philip B. Fleming, mezdnourni administrator, je sporočil, da bo na. podlagi po-ptave .približno 300 tisoč tekstilnim delavcem zvišana plača za pet centov na uro, tako da bo delavec zaslužil na teden« če bo delal 40 ur, petnajst dolarjev. Minimalna tedenska plača v tej industriji je bila izza oktobra 1939 trinajst dolarjev na teden, oziroma 32 in pol centa na uro.
Fleming je rekel, da notva odredba ne določa nobenih o-mejitev glede nakupov v kom-panijskih trgovinah ali najemnine v komapnijskih hišah. Gospodarji enostavno odračunajo delavcem od plače najemnino in pa vrednost v konipamjskiii
RAZNE VESTI IZ
PODJARMLJENE
JUGOSLAVIJE
Dopisništvo pri jugoslovanskem poslaniš t v u v Washingtonn prejema od Central, tisk. urada iz Bližnjega Iztoka sledeče vesti:
Gutie, poveljnik čet v hrvaški banovini, je proglasil v celi Bosenski Krajini obsedno -tanje z naglo sodbo poja&nje-vaje omenjeno odredbo s tem, da je položaj v selu Kotorva-rošu, v Banji luki in notranjščini Bosenske Krajine zelo težak, ker so eetniki pobili veliko število nemških in hrvaških vojakov. Oblasti so, je rečeno, primorane postopati z vso strogostjo ter kar najhuje kaznovat i krivce. Vsaka oseba, ki bo zasaeena, da nosi orožje, ali bi se upirala današnjemu redu, bo kar irajstrašneje obsojena od nagle sodbe.
★
*
Policijska aifirava v Banji Tuki je izdala razglas do meščanstva odvračaje pozornost na gibanje četnikov in zahte-vaje spoštovanje do vojaških oblasti. V tem razglasu je povedano, da je bilo prijetih petnajst zelo znanih oseb, ki se držijo kot talci in ki bodo u-streljene za vsak napad na nemške in hrvaške vojake. Med talci je Kosta Majkič, Jovo Perenčevič, Mirko Divjak, Ste-vo Čelik, arhimandrit Dušan Davidovič, Branko Stričevič in
Kosta Dimitrijevič.
*
Službeni list objavlja ukaz o. imenovanju banjaluškega sodišča, ki je sestavljeno takole: predsed. Oskar Vilean; pod-preds. iMahmud Dizdarevic; člani sodišča so polkovnik Vežic, beg Kulenovič in Nikola Kondič.	*
Najzloglasnejši zločinec in sovražnik našega naroda Van-ča Mihajlov je bil pomiloščen. Sedaj je v Zagrebu, odkoder se pripravlja na odhod v Bolgarijo. Vanča Mihajlov je bil petkrat obsojen na smrt v Bolgariji radi svojih terorističnih zločinov i n je v vseh svojih hudodelstvih, sodeloval s Pave-ličem, s katerim je tudi sedaj najintimnejši prijatelj. Vatnča Mihajlov vodi v Zagrebu vse umore narodnih ljudi in vse pogone proti odličnim pristašem H. K. S. Vanča Mihajlov je bil pomiloščen od bolgarske vlade, ki je domnevno izvaja-, la politiko prijateljstva z Ju-
'goslavijo.
"MIR NI MOGOČ!" -OPRAVI GREW
Ameriški poslanik je mnenja, da bodo okoliščine prislile Ameriko k vstopu v vojno. — Značilen odgovor zastopnikom ameriških cerkva.
Skupina zastopnikov ameriška cerkva je brzojavno pozvala ameriškega! poslanika v Tokio, Jamesa C„ Grewa, naj podpiše protest proti vstopu Združenih držav v vojno, da bo mogoče sklicati konferenco za pravičnost, mir in pravičen svetovni red.
Poslanik je izrazil upanje, naj bi Amerika ne bila prisiljena vmešati se v vojni, svoj odgovor je pa naglasil z besedami :
— Po mojem mnenju bodo o-koliščme prisilile Ameriko v'mešati se v vojno. Tega ne bo storila zaradi ohranitve na-
še bodoče narodne varnosti in za vzdržan je ameriškega načina življenja, pač pa zaradi sklenitve pravičnega miru in zajamčen j a pravičnega svetovnega reda. Nemčija» je v zad-dnjih 75 letih petkrat stopila v vojno in se no bo zadovolji la s pravičnim mirom. Že začne rak razdejati telo, ga je trčba enostavno izrezati.
Po mnenju poslanika- Grewa je danes pravičen mir z Nemčijo nemogoč. "Vsa tozadevna prizadevanja so brez koristi
in pomena.
POVODNJI NA JUGU IN SREDNJ. ZAPADU
Vsled večdnevnega deževja so reke narasle. — Nad trideiset oseb izgubik> življenje — Oljna polja v nevarnosti.
Vsled več dni trajajočih hudih nalivov so reke po nekaterih južnih in srednjezapad-nih državah zelo narasle. Iz zadnjih poročil je razvidno, da je zahtevala po vodenj doslej že nad trideset človeških žrtev. V bližini Albany, Texas, je u-tonilo v sredo zjutraj dvanajst delavcev. "Mašili so nasip, ki ga je pa voda pretrgala in jih pokopala vvalovju.
Po n^kaferfh lttajlh je padlo do dvanajst inčev dežja.
V bližini Sapulpa, Okla., se je prevrnil v z vodo napolnjeni jarek velrk bus, toda vsi potniki so se k sreči rešili.
V	Kansasu in Missouri je deževje nekoliko ponehalo, dočim v Nebraski še vedno lije. Reka Nemaha je tako narasla, da so ogrožena v bližini se nahajajoča oljna polja.
Reka •Missouri je ponekod prestopila bregove ter povzročila na poljih v bližini Barley. Ia., in Barney, Neb., farmer-
J t^ni * VO^l 1 IfO	pjpf
Tornadi so zadnje tri dni zahtevali v Kansasu in Texasu osem človeških žrtev.
V	državi Missouri, je ubila dve osebi strela.
DIES NAPOVEDAL EKSPLOZIJO TOVARNE
Odbor, ki preiskuje protiameriske delavnosti, , je zaslišal predsednika CIO "die casters" unije v Clevelandu. — Trdil je, da ni komunist.
Kongresni odbor, ki preiskuje protiameriške delavnosti, je zaslišal Alexa Balinta, predsednika) CIO "die casters" u-nije v Clevelandu.
Balint je zanikal, da bi bil kdaj komunist, toda pozneje sta dva pričevalca izjavila, da ju je svoječasno nagovarjal k pristopu v komunisti č n o stranko. 'Balint baje sploh ni nikdar pripadal notoeni politični stranki.
— Protestiram, — je izjavil, — k er me zaslišujete glede komunizma, kajti o tem sploh ničesar ne vem. Vem pa, kaj nameravate. Našo organizacijo in naše cilje hočete uni-
čiti.
Tudi na vprašanje, če je po njegovem mnenju komunistična stranka organiziranemu delavstvu škodljiva, ni hotel o-ziroma mogel odgovoriti, češ, da se nikdar ne briga za strankarsko politiko.
Kongresnik Martin Dies, nredsednik odbora, ki preiskuje protiameriške delavnosti, je izjavil včeraj v Cleburne, Texas:, da bo North American zrakoplovna tovarna' v Inglewoodu, Cal., tekom prihodnjih tednov pognana v zrak, če ne bodo pravočasno zapodili iz tovarne članov pete kolone.
trgovinah kupljenih predmetov.
Delodajalci pravijo, da bo to tudi zanaprej v veljavi, dočim so unijski voditelji proti tfemu.
V tekstilni industriji je zaposlenih G00 tisoč delavcev. Povišanje" minimalne plače še tiče le 300 tisoč tekstilnih delavcev; vsi drugi namreč več zaslužijo kot je postavni minimum.
Iz vseh teh poročil se jasno ( vidi, da je laško-nemška obu-1 pacfja hrv. krajev pretvorila j Hrvaško v krvavo areno, ko-] der ni več ne redai ne pravice in kjer vladajo najstrašnejši načini nasilnosti, zapiranja in ubijanja. Na vsem hrvaškem ozemlju, okupiranem od laških in nemških vojakov, se preganjajo ne samo Srbi, nego tudi predstavniki hrvatskega kmečkega gibanja, ki predstavlja veliko večino hrvaškega naroda.
Slučaji jetike se množe
V Saranac lake, ,N. Y., je predaval zdravnikom in zdravstvenim uradnikom dr. C. A. ISander iz Milwaukee. Rekel je^ da se v Evropi množe slučaji jetike in da jUi bo po vojni še več.
Po njegovem mnenju j e vzrok nezadostna prehrana.
Henderson preprečil podraženje olja
Standard Oil Company of Ohio, je nameravalar podražiti za j>ol centa pri galoni olje, ki ga rabijo za Dieselove motorje, traktorje in kurjavo, toda Leon Henderson, ki inu je poverjena kontrola nad cenami, je to preprečil.
.———--1—r-
Kam gredo penniji in nildji?
Uradniki zvezne zakladnice se čudijo, kam gredo penniji in niklji, ki jih vendar toliko nakujejo zvezne novčarne.
Predlanskim so nakovali 275 milijonov 219 tisoč teh novcev, lani pa le nad 1 tisoč 40 milijonov.
Zvezni zakladnici je že začelo manjkati niklja in bakra, ker rabijo* ogromne množine tega materiala munieijske tovarne.	.	___. ^ -i
•njEAS Jri*ODXM-Hew toil
Thumiay, June 12, 1941
tdf * -
VSlAKOVtJfiN L. lSdS

GLAS
(VOICE OF
9t
OwmA ud Published by SUveale PokUahta« Ceepsay, (A Oorponttlaa). Frank Sakaer, President; J. Lopah*. Bee. — Plače of baalneH of the •erpontloB and add km— of above officers: 216 WEST 18th STRUT, NEW YORK, *. T.
48th Year
"GIm Naroda" la lamed every day except Satnrdaja, Sundays and Holidays.
Subscription Tearly KL—. Advertisement on A|iwnwt.
Za celo leto velja llat aa Ameriko tn Kanado tO.—; aa pol leta 98.—1 aa Cetrt let* fUJO. — Z* New 'York a* celo leio «T.—; aa pol leti I8 60. Za lnoaeaatvo aa oelo leto 17 —j aa pol leta 83JJO.
-Ql*a Naroda" lataaja vsaki dan lmemSl sobot, nedel] In prasnikOT.
"GLAS NARODA" ti« WEST 18th STRUCT, NEW, YORK, If, l Telephone: CHelac* 8—1J4*
vpoŠtevati, da so vsled razkola ogroženi interesi vsega ameriškega delavstva.
Ameriško delavstvo si je zadnja leta izredno a osti priborilo. Uveljavi jene, so bile nove postave, ki sp zajainčile delavcem nove in važno pravice v soglasju z ameriškimi demokratskimi metodami in novimi socialnimi cilji.
Stavke, kakršna je bila pri North Americap Aviatiorj Company v Ivos Angeles, so pa napotile kongres k razmišljanju, kako naj omeji,te pravice m kaka naj stavke v vojni industriji enostavno pre>pove.
V gotovih krogih, ki' so bili doslej delavcem zelo roaklo-, njeni, se že" pojavlja napram delavstvu sovražno razpoloženje, ip na obzorju se poraja nevarnost, da delavstvo izgubilo težko pribor jene ugodnosti in pravice. -
ITALIJA LETO DNI V VOJNI
10. junija 1940 je Mussolini sporočil načelnikom fašistične organizacije, da je izročiL_P°slanikoma Velike Britanije in Francije vojno napoved. To je bilo mesec dni,po Hitlerjevem napadu Holandskein Belgije. Francoska anpada se je umikiala, in zdelo se je, fla se je približala vojna koncu. Mussolini je čutil potrebo, oddati zadnje strelo.
Danes je Italija leto dni v vojni, o 'kateri nihče ne ve, najmanj pa Italija, kdaj ne bo- končala.
V	enem siamem letu je Italija izgubila več kot je izvo-jevala v osemnajstih letih fašistične vlade. Ni izgubila samo Abesinije, pač pa tudi svoji stari koloniji Somalijo-in Eritrejo. Izgubila je najboljši del svojega brodovjsa in svoje zračne sile. Izgubila je več svoje mladine kot katerakoli druga vojskujoča se država. Njenih dvestotjstoč najboljših vojakov je v ujetništvu in so veseli svoje usode. Nemcem se imta zahvaliti za zopetno zavzetje libijske obali, toda ponosno pristanišče Ben gazi je grob potopljenih ladij, in cvetoča mesta, ki bo jiji zgradili laški trpini, so v razvalinah. Orki so laško armado tako, namlatili, da je postala vsemu svetu v zasmeh.
Kakšne so pridobitve, s katerimi naj Italija pokrije te izgube T
Pri razdelitvi Jugoslavije je dobila Italija dalmatinsko obal. Doletela jo je dvomljiva Čast, <la sme postaviti svojega princa na hrvatski prestol.
To pravzaprav niso pridobitve, pač pa samo Hitlerjevi darovi, ki so ji lahko v&ak hip spet odvzeti. * Italija se je vrgla Hitlerju v naročje kot so se mu vrgle Slovaška, Madžarska in Bolgarska. Vpoštevati je treba, da te dežele niso nJČ€«ar izgubile, doČim je položila Italija Hitlerju iMi' žrfvenik cvet svoje mladine in s?vojo čast.
Toda to še ni vse. Napočilo je novo leto vojne in žrtev. Z napadom na Sirijo je postalo Sredozemlje važno bojišče, kar p omeni, da bo to leto Italija globlje v vojni kot je bila prejšnje.	*
Ker je vrgel Hitler na to pozornico velik del svoje sile, je s tem rečeno, cLa se bo morala Italija ob nemški strapi obup-neje boriti in da bo še bolj podrejena vrhovni nemški komandi. In če Hitler zmaga, ni nobenega ujpanja, da bi dobila Italija nazaj kaj svojega izgubljenega ozemlja.
Da je pridobil Hitler zase francosko vlado v Vichy, ji je moral obljubiti, da ne bo dobila Italija niti pedi francoskega kolonijalnega posestva.
V	drugo leto vojne stopa Mussolini proti večji kombinaciji sovražnikov in z manjšim npanjem v nagrado kot ga je imel pred lcHom, ko je zasadil Franciji štilet v pleče:
Danes je Francija na boljšem, kakor. Italija, in stari francoski maršal Petain ima l#ot ga ima Mussolini.
KAK, NE BO DRŽALO!
let« UMLL Jo bh*. dobite ori aaataT pnlku	S"»roda" v	na*l-
bfhi, ali »a naravnost od Kniirarne
1.3
vmitite Ktezif »*
ii, ali pa naravnost ad Slovenk Publishing Ce„ 218 ^ Street. New York.'— Stane 25 «ento#.
Tekom zadnjih tgdnpv se je Hitler polastil Grške in važnega otofaa ' Krete, zdaj se je pa "spravil na Sirijo.
Dobro, naj pa še širijo zavzame. In za Sirijo Irak in Pa-le^tlfacj,	in Eg[»pt, v«o se-
verno afriško obal, Portugalr sko in Gibna+tar.
* "i ne ^stoe Švice, švedske inskel pograbi, naj If-
a ji
.Stari Rimljani »o imeli pregovor: kai<koli delaš, delaj previdno in jtfeg na izid,. Prihaja mi nefootel na misel, če pogledam v našo javnost, ki koloba-ri. ne vedoč, kaj ^oče, in kam naj gre.
Vzamem najpoprej jugo>;lo-vanstvo pri Hrvatih. Največja hrvaška organizacija. Hrvat ska Bratska Zcjednica je razdeljena sam ne vem, v koliko delov. Butkovič. njen predsednik in Petrak, urednik Zajedni-čnrja, sta za tistim preglasom, katerega sen* priobčil jaa pred par tedni. Ta kolovrati med sedanjo "samostojno'* Ifrrva-ško tn pa nekako Jugoslavijo, ne tako, kakonšna je bila, am pak, Ida <bi biii Hrvatje prvi, srednji in zadnji .
Drugi del Zajednlce predstavlja clevelandski politikar Boyd — ali kakor se je pisal prej: Boič. S to skupino so začele delati združene slovenske organizacje — dejstvo, ki samo po sebi garantira, da iz tega ne bo nič.
Tretja .skupina so "domo-hrenoi ali 'kakor jim pravijo: mn^olbranci. To so pristaši "pofjlavnika" Paveliča in so delali vsa leta z 'ajsko liro in Mussolini je vim žegnom. Četrta skupina je Hrvatska Katoliška Zajedniea, ki. noče delati ne z enim ne a drugim. Iz-razovita. je v eni sami stvari: v sovraštvu do vsega kar je jugoslovanskega .
Peta. idenpina so komunisti ki delajo v vseli vprašanjih samo zase. Važna je ta skupina samo zato, ker je močna — vsaj tako, da lahko uspešno prepreči vsako delo ostalih skupin.
Med temi petimi skupinami je najmanjša jugoslovanska ali Bovdova, o kateri "bi rekel, da nima več ko pet odstotkov Ur- r^TEL"" vatov. Nekoliko močnejša je,loin	kl
katoliška -kup in a. Primeroma
ko, <la je bil pohod nemške vojske kakor izletr Vse je bilo-nepripravljeno. S. prvim dnem vojne je bilo več sabotaže, ka-ker jo nigre prelesti dp^er želodec. Olbvek kar strmi, ko čila današnja poročila, kaknno vlogo so igrali državniki in generali. .
O Hrvatih ni treba izgubljati dosti "besed. Miacek je bil tisti, kateri je rekel, idfl bo treba poklicati Hitlerja za rešitev hrvaškega vprašanja, če ga ne bodo kmalu redili v Beogradu.
In {51orvejici7 O-tali smo odrezano telo.
Jasno je za vsakega, kdor hoče, da gleda, to-le: Srbi imajo danes čisto dmge probleme, kakor so ji'h imeli prej. Njihovi prohlemd so sanr^o njihovi in jih bodo rrtorali rešiti, kakor vedo in znajo.
Hrvatje ^e vrte v R\Tojih zadevah, katere so zopet samo hrvaške. (Kako jih bodo redili, je in ostane njihova stvar.
Zdaj pridemo pa Slovenci -s prdbleiril kateri so naši. In ti so« najmanjši narodič slovanski je najlbolj razmesarjen. En del je vzela Italija, en dfl Nemčija. nekaj Maid jar i, nekaj Hrvatje,* Sjplo, kakor raepeti na križu s to raeliko, da ni nikjr-r trppla,
S, tem je treba, da ' račujia-mo, zakaj Jugoslavija, kakor je (bila, je neniogoča danes, pa naj zma#a ta ali onj, Za to so nam na^boljni prorok I^rvatje s am L
Prav. je, da se-organiziramo, a vedeti morarrto, v kakšen namen. Da pomaganvp? Hni^ sam ne vem, kako bi bila kaka pomoč mogoča. Pravijo: s pomočjo Rdečega križa, Ce je tako, je naše posebno organiziranje nepotrebno.- Kaj pa zmoremo mi v primeri s števi-
za Bde-
katera bi nas družila brez dvo-jpa.vse, kar nas. je.
Z;ikaj vedite, da je stvar taka: Hrvatje imajo danes nekako e^ntfalq v ol||iki države, katero »o dabili, Ža njo se bo-Vlo borili za žive in za mrtv^. Za Srbe se tudi pričakuje, da bodo inieli nekje kako manjšo državo in ker ne "bo mogoče >«kupnasti g Hrvati, bodo morali biti zadovoljni s tem, kar bodo dobili i^oligari ostanejo, kakor so
Za fvse te narodiče se kaže vsaj nekaj, le za nas Slovence nič Zato je treba, da smo realni politiki: boljše je biti zdru žen pod kako drugo vlado, kakor bitr raasti^an in razmesarjen pri izivem telesu doma". Vedeti moramo, kaj ihočomo in kani hočemo. Prema teimi uredimo vse.svoje de|o^ da nas np najde bodočnost nepripravlje-ne.	'
To je prva in n^ša največija naloga. Druga bi bila ta: nifi, ameriški SloveiK?i tvorimo edini otok na, svetu,'koder je še mc^oča svobodna beseda.
Oe se zavedamo tega, potem nam postane na^a naloga jasna- okrepiti vse naiše kulturno delo. Pred vsem seveda naše
Jlste in publikacije. Edjho pri nas. v Ameriki, bo mogoče zapisati -v»e, kar se bo godilo v naši stari domovini.	tvo-
rimo okno v svet — 'brez nas ni san>o narod razme arjen. ampak tudi narod zaprt.
, Mi sji^o še precej mo«ii, kar, se tiče naših listov, a še daleč
p Tirala Zvrhoma naj napolni poso<lo svojega pohlepa po zemlji. Za nameček na j zavzame še an^le-šfco otočje.. -Nad yso Evrppo in Sredo-
visna" Fuaneija pobirajo drobtinice, ki padejo z njegove mize in se mu navidez dobrikajo, toda Hitler jim ne zatrpa in je prepojil njihove dežete s svojimi apijonL
Niti na hrvatsJc^a izdajalca Pavelioa se ne zanese in bo pr/iv kmalu obračunal ž njpn.
Vsi drugi podjarmi jeni s narodi, prebivalci severe h^ran-
£vix>psko Rusijo cije, Belggjc|, Hojandci, Norve-
žan^ Danci, Cehi, Poljaki Srbi in ž njimi vred vsi aavedni Jugoslovani, ga pa odkrito sovražijo in mii vztrajno kopljejo grob, četudi so v suženjskih veriga^. Da bi se Cehi kdaj Hitlerju
zemljem n aj zavihra zastava
kljukastega križa, vprašanje j podali? Ali pa Srbi, Norvežani, kako dolgo bo Belgijci in drugi zares zave-
je pa seveda, vihrala.
Pa recimo, da bo vihrala v najskrajnejšem slučaju deset let. Kaj pa potem ?,
Izza prieetika sedanje vojno je Hitler podjarmil Avstrijo, Poljsko, Češko, Norveško, Luk-sembu/Ško, Dansko, Holand-sko, Belgijo, severno Francijo in pred, Grško Jugoslavijo.
Slovaške, Madžarske, Bo-mpnsKe in Bolgarske, španske in Italije mu ni bilo treba z o-rožjem zavojevati, ker so se Že njegovih groženj ustrašile in so padle pred njim na kolena.
Španci, Lahi, »Madžari, Romuni, Bolgari, Slovaki in naposled tudi Petainova "neod-
pri Hitlerju dosti več kredita toliko bo Bovdova. Ostane o-
' koli osemdeset procentov Hrvatov, kateri so ye^ ali, manj za nekako "samostojno" hrvaško.
Kdor vidi to razdvojenost
NEVARNA IGRA
V tovarni North American Aviation Qorppany v Ingle-wood, blizu Los Angelesa v Calif orni j i, so prejšnji teden za-štrajkali-delavci. Tovarna ima velika vojna naročila, in vlada želi, da bi bila čimprej izvrše na. Vsak zastoj je lahko usodne ga pomena za narodni obrambni program.
Vlada je pozvala delavce, naj se vrnejo v tovarno in naj potom pogajanj uravnajo spor s kompanijo. Vsi tozadevni pozivi so pa zadeli na gluha ušesa. D^si »krajno nerada,'se je poslužila vlada skrajnega sredstva: vojaštvu je za povedala zasesti tovarno North American Aviation Company.
Rooseveltova administracija si že leta in leta resno prizadeva zaščititi interese ameriškega delavstva^ v usodnem trenutku se je pa njeno zaupanje v mimo poravnavo razblinilo v nič.
Delavci vztrajajo pri svojili zahtevali, toda med postav-,, nirni in brezobzirnimi zahtevami je prcjcejtšnja razlika.
Pomisliti je treba, da z zasedbo zrakoplovne tovarne štrajk nikakor ni končan, pač je pa treba napotiti štrajkarje k povratku na delo in obnoviti produkcijo. Da bi jih bilo mogoče nadomestiti z drugimi delavci, ni niti misliti, kajti baš ^rakoplovni industriji manjka izvežbanih delavcev. Kako re-čenp, je prihodnji korak čimprejšnja obnovitev produkcije,
Mpogo štrajkov je upravičenih; tega ne bo nihče tajil. Ce pa stavko obsodi vodstvo organizacije, cije člami so štraj-karjk — v tem slučaju glavni stan CIO — je jasno, da so bili na delu neodgovorni elementi, ki so nagovorili delavce, naj zapoje tovarno.
Naj bo stavka pri North Ainerican Aviation Copipany le tako veikega pomena in tako velike važnosti, je treba predvBem
Moje prepričanje je, da je sicer nrtša pomoč potrebna, amtpak čisto, v drugem krogu.
Prvo dejstvo je, »da smo danes razkosani na vse strani. Bili pa smfo razkosani tudi v zad-, _ ^ , ,	; njih čaisih Jugoslavije Nekaj
med Hrvati, bo stord pamet- na Kor^kem. velik del v Pri-no. č,e ne da niti centa nobem ^^ patJ Bal^0 _ mi ni^mo skupmi^ Kadar bo cas, naj tako veKki> da ^
n trpet i. . <
sam pdslje,tištim, katere po-' zna, pa bo"siguren, da 'bodo !3o-biFi.
Tod i mi, Slovenci, imamo precej odborov. Najvažnejši in največji je brez dvoma skupen odbor vseh slovenskih podpornih organizaci j. To se pra
Torej prva naša naloga bi bila, da delamo na to, da se nekje zedin}mo. Sami ne moremo misliti na kako državno celoto. Kakor je bilo pod Jugoslavijo, napi zopet'ne kaže. Ne vidim drugega izhodaT ka-
» vn V-	,.» ' ; \ vmim arugega izaiooa, Ka-
vi: bH bi važen, Če bi bil ostal kor da delomo n(l to,'da pride-pri tem, kar v resnici je: odbor mo nekam veho državo v ^
Cl/womctri K	' _ _
šlovemskih podpornih organi-zacij. ''Od tega odbora bi.zahte-vnli res~kakega dela — odkar pa je .stopil z Boydovo skin-pino in nekaterimi Srbi v "Jugoslovanski odbor** pa ne bo iz vsega skupaj nič.
Jaz ne vem, ali so ljudje slepi ali trpaeto, zabiti, d« ne vidijo stvari, kakor so. Z ra^it-jem Jugoslavije so. nastala vendar čisto droga vprašanja na svetu. 'Fakt je, da ji Jugoslavija propadla vsled svoje notranje ratadpojenoeti. Ni bil samo Stojadinovič, kateri je propaigiral za Hitlerja,— bili so tako rekoč vsi. Igrali so na Hit-lerjeve karte in storili vse ta-
Potenj smo združeni in se fahlco obraniJTK). Dobiii bi sčasoma gotovo nekako avtonomijo, do t^laj pa bi vzdržali- ka-kf^r srrja poprej,
■Svet.se vedno preminja. Ni danes, kakor je bilo včeraj in ne bo jutri, kak<?r je danes. Raztrgani, moramo umreti, ker nanj, manjka živfjenskega srca. Nen^ko in laško morj^ je globoko; Če na^ imj^jo vsak nekaj, smo zapisani gofpvi smrti.
Ne vidim1 večje in važnejše naloge za nas, da. izku?am<) združiti na en aji drugi na- Hitler ne more v Anglijo, tudi
Čin, slo^fenake dežele. To naj
z aerop:ani nf l>odo prinesle konca,
Kakišen bo ta nrir, si l^hko mislimo, kar se tiče nas samih. Zpto je pa važno, da začnemo kovati nekaj, dokler je že!ezo vrpče, kar nas sicer dogodki prebite, pa smo nn eediln mogoče za vselej.
Ne vem sicer, ali bo kaj pomagala ta beseda ali ne. Situ kaj opažam že del j časa, da naši uredniki ne čitajo niti domačih, listov. kargib imamo tn-kej. v Anveriki. Fi3ino na ta način si tolmačim, ko pridem na vsa mogoča protislovja, katerih je eimdaije več. Res je sicer, da so zaposleni in izko-
-J V	' m . 1 •
in ne vee
ne don olj. Treba je nositi med	"Mj 110 morejo biti.
narod zavest,' da sn*> mi, ame-	da 5n ?lovf,k zni°-
ri-ki Slovenci edini, ki lahko rp toliko ' govorinlo. N^i važna dapps materialna ppdpora, varaia pa je moralna. Ce je ne, damo mi, se bojin^ da bo izgubljeno vse.
Vem. pa tudi, da bi -se dalo tem»u poinagafi. če bi hcteli. MeVi naini imamo precej^je število inteligentnih ljudi, -ki
Prepričan sem, da bo naš naroki ee sieer radi puste počastiti, tukaj Storil vse. Enakega pri- da bi pa prevzeli kako delo iz čakujem od, našifc podpornih] ljubezni do naše stvari, tega pa
organizacij. Do da pes 'so stp-rile bore malo za skupen narod, o^ danes za naprej uf! more in np s«me biti več tega. Kar so do danes dale, je nekaj desetaških oglasov v ta ali oni list. Icagpvor,: dat se ne more, da >e.ne sipe, je prap«?n. Samo me<d nami je ta navada, da se-djmo na fickih in dolarČkih,
vpijemo o dobrih materah in dan; kaJfo1r^a zamudimo. S
sentimentalnostjo: • pozabimo
bratstvu, pokažemo ga pa kjeV ne. *.
-^aj ponragajp vsi odbori, kar jib je in kar jih še.bo. -kp ne ponjenijo drugega, kakor pesek v očil Je navada pri na£. posebno v New Yorkn, da se za vsak sroir skliče ducat profesionalnih rodoljubov ki se nekje sestanejo, volijo odbor,' potem1 se pa nelha v?e.
^em na realnih tleh in izl^u-Baim gledatju k^o^na so. ^Tar ne moreni «e izne^i ti st^ah« — al? če hočete vcšeija — da se bo sedanja vojna končala z drar matično nagijco in mogoče že v bodpčih, mesecih. - Evropa 5e leva, to je en ^akt. Če
Anglija ne more v Evropo. To
hi, bila rfelika skupna misel, je drugi fakt. Same ekskurzije
ne. Vem tudi, da se jih da pridobiti, če jim človek pokaže pr,avo sliko nagega položaja,
IJra je kasna. Svetovni dogodki Vfrve, kakor bliskoviti aeroplani, zdraiiiiinilo se if. iju-zij, v katerih živimo in stopimo na realna tla. Prekmalu nj nikdar, prekasno pa je vsak
«dni ter svobodo nad vse ljubeči narodi? Domnevati kaj takega, je blaznost.
Ker Hitler nedvomno misli, da mu bo zavojevanje zemlje polagoma pripomoglo tudi k zasužnjen ju dpš, ga ne more "nihče več smatrati za duševno zdravega.
Ranjka Avstrija je imela šeststp let Cehe v krepi jih, Turki so stpletja gospodarili Srbom, Poljska je bila, štirikrat, razkosana, Slovenci so tisoč let. drugim robovali, navzlic, temu je pa nekaj desetletji svobode dovolj izpričalo, da so li narodi zmpžni samovlade in da stoletja robstva niso. pustila na njih nobenega vidnega znaka. ~
Ker zaenkrat še ni mogoče misliti na organiaran odpor, si vedo podjanuljepi narodi drugače pomagati-
Ce tiran ni slep, mora videti, da bo z zatiralnimi o<ired-bami, z bičem, z vislicami in zanikanjem človeškega dostojanstva vse prej dpsegel nego svoj cilj.
Nemci -koljejo na Danskem
i n Hpl a nd&kem živino ter. je ce-: le vagone odvažajo v Nemčijo.
•Med vsakinu desetimi sta gotovo dva vagona pokvarjenega oziroina. zastnupljenega mesa.
Kdo ga je zastrupil? Hitlerjevi- podrepniki gotovo ne.
Ali naj Hitlerjeva komanda postavi k sfeni. ves danski in holaiidski narod in naj komandi ra: — Ogenj!
ŠHodpve tovarne na' Češkem so menda največje proizvajalke orožja, in municije na svetu. Medf češkimi delavci in in-žinirji kar mrgoli nemskili špi-jonov. Navzlic temu pa stroji lie obratujejo tako kot bi morali. Vsak dan se kakšen razle-ti, in preiskava ugotovi sabotažo.
Kdo je nazul peška na leža-je in med zobčasto kolesje?
Češki delavci stoje v vrstah in trdpvratno molče. Qdko^l bi jemal Hitler, delavce, če bi jih dal vsak dan nekaj tisoč postr eliti.
Ob samotnih skrbskih stezah in cestah so še topla trupla nemŠkili vojakov vsakdanji po-
Za vsakega nsmrčenega nem-
TOe.i^san^j ppmagajn^ — ne	vojnkja da n0IT)jkn voj„.
ška oblast obesiti deset Srbov. Navzlic temu so pa in bodo še dolgo, dolgo ob samotnih srbskih stezaM in cestah še topla
pridemo nikamor. Ždaj je ura Zabelo. Zaeniniio s phiiroin in o, da ne bo.prekasnp!
Nadaljevanje na 4. str.
,NAPRODAJ
mi
je zdaj na fanni. Mleko se vozi y trulfeom p^ ziipi in poleti. Dobra voda; pos)<6pjt>( je \-se v dobrem stanju. Prodam, ker mi je mož nmrl, družine pA ni-mam Pišite na lastnico :
, KATI POTOCER .
Box 67 HAKEWICn£, N. Y.
2x
trupla nemških vojakov vsakdanji pojav.
Pred. tremi dnevi je; zletelo * V Srnpderevu pri Beogradn v ogromne* municijo skla-
disee.
Kdp je povzroči) eksplozijo ? Kako je nastala?
In taki slučaji se bodo ponavljali, tako dolgo ponavljali, da bo naposled tudi nemški narod spregedal ter bo v imenu vseh zatiranih in ponižanih sam sodil zatiralca.

Jt _
"be x8 fllODP-lfet Tort
TKursHay, June 12, t93T
SITIHO VE JIN L. I8M
kar
atatdj« in se i njimi n*i njaki wk«i med »eboj pogovarjajo.
Delovanje.
Rospjflne
t i'
družbe v North, Chicago, Illinois
Z mesecem majem je preteklo 20 let, kar se je vistanovilo Slov. Stav»> iblnsko in Posojilno društvo i\- <lovenski naselbini Waukegan—North Chicago, IU. (Nio. Shore Bui ding & Loan Association.) V teku teh 20 let je v to družijo p rtšlo največje slovenske podjetje meni Slovenci v Ameriki in klancu ima do eu nuji-jon dolarjtv. To dokazuje no delovanje med Jugoslovani v n>estih North Chicago in Waukegan. Veliko število nagega naroda ima danes svoje lastne domove fcaradi pomoči, katera jim je bila dana potoni našega posojilnega društva.
Ustanovni odbor te organizacije v letu 1921 je bil: Frank Opeka. Šr. predsrtfoiik; Frank Jerinn, podpredsednik; John Umek. tajnik; Martin Svete Sr. blagajnik; Frank Barle, pc<nio-žni blagajnik in M;at1i Suha-do'nik Sr., direktor.
Današnji odbor pa sestoji iz sledečih slovenskih rojakov: John Zalar, predsednik: Jožef Zore, pod-predsrdnik Math Tvanetidh, tajnik; Joseph Petrov i ch, blagajnik; Adam Ce-pon, Martin Svete, Sr., Frank Zore Sr., Joseph Farlan in Fr. Pezdir, direktorji.
Od začetka je bil v odboru kot pomožni blagajnik rojak John Zalar in po preteku 20 let, danes uradraje kot voditelj te velikanske finančne organizacije. katero vodstvo je prevzel že v letu 1923. "Delničarji imajo polno zaupanje v njego-go pošteno in agilno vodstvo te -kupine, katera tako lepo raste in napreduje v korist jugoslovanskega naroda v North Chicago, in Waukegan, 111.
Delničarji so v teku tega časa dobili dividende, katere *knpno znašajo nad $230,000 in to po 3 o^t. ali več letno. V teli letih je družba dala pnso-ji! v znesku nad dva milijona dolarjev. Hipoteke na roka&i danes znašajo nad pol milijona dolarjev in v vsem eqsu urado-
vnnja se je dalo posojil nad dva milijona dolarjev. .Skupni dohodki v tem času so znašli i že nnd štiri milijone. V tem_času «0 delničarji naložili svojega denarja na vplačane delnice v vsot i nad en milijon dolarjev in tf denar je bil pošteno vrnjen v .-a komu dolar za dolar,. kadar ga je kdo potreboval. Danes imajo delničarji naloženega de-narja v družbi okoli $350.000.
Rezerve in sklad za slučajnosti danes znašajo več kakor 60,000 dolarjev. .
Slika predstavlja dom te sloven-k e d nužbe v mestu North Chicago, 111., in v tem uradu izpolnjuje svoja dela rojak Math Ivanetidh kot tajnik in v tem uradu kot tajnik deluje že od leta 1923. _
Joseph Zore, podpre^s.
No. Chicago, 111.
na obisku
Mislim, da ni več, kakor dočnosti v obraz in stali razen
dolžnost, da se Človek sem pa tam .spomni na tiste prijatelje in znance, ki sn^o se po doiigih letih iz enega ali pa iz drugega \r*.ioka odtujili; vendar pa ne pozabili. Saj, kolikor več kri-žev nam čas nalaga na ramena.. toliko bolj pogosto nam prihajajo na misel spomini na preteklo-1, ki nas navdaja s skrbjo, že vsaj za tiste, katerih *e spominjamo po dobrem.
Jeseni bo trideset let. ko sem prvikrat stopil na to svobodno ameriško z^rnU jo. In prvi pratg, ki sem ga prestopil, je bil dom rojaka Mr. Lorenc KorŽarja, na 436 East 9th &t., v New Yorku.
laorenc je bil človek, da je !'e malo takih. Bil jepriljubijene-nega in ve-elega značaja pripravljen je bi! vedno rjcf.idgati v^akenm po svoji zmožnosti. V svoji -kronmosti ni nikdar hrepenel po bogastvu, ker njemu
je bilo bogastvo blagoslovljena	da ^	f
dužina. v kateri je videl edin.; luč živi.jenjaT in zakatero je živel.
Prijatelj, snto v newyorskem dovtownu preživeli lepo Število let, mislim tistih let ki ni-o še poznala življenjski viharjev, ko smq brezskrbno zrli be-
ljenih prsi vsem nasproti, kar bt se nam upiralo.
Prišel je pa čas ki je zahteval -voje. Kakor preplašena Čreda sipo se razkropili po ^seh vetrovih, da si vsak po .-voje ustvari boljšo življenjsko eksistence*.	..	, Tudi I morene se je precelU s <-vojo družino v So. "Norv.a'k. Conn., kjer je lepo število let s pridnimi rokami in očetovsko ljiibeznijo pomagal sro." zvesti iženici Ani, da sta splošno preživela obilno družino, in ka k or sem sprevidel že iž'votr. prvi sad. svojega truda.
!Po njegovi ožji z'ahi: sere zvedel, da se je začelo resno rušiti zdravje T,orenca, k je bil ^e pred nekaj leti uzor p.»po1-nega moškega. Zapekla me je ve-1, ker sem' se čutil krivega pretirani odtujenosti.
Ker sem se po takih mislih od sem se v
zlati jubilej barbertona
To leto je 50 let, odkar je bil inkorporiran Baiberton kot mesto. Trgovci in tovarnarji tega mesta so darovali precej denarja in tudi nekatere podporne amerikanske organizacije. da 'bodo bolj veličastno praznovali 50. letnico. Povaib-fjene so bile vse narodnosti, da sodelujejo pri tej proslavi.
Seja slovenskih društev se je vršila v petek 30. maja. Na tej seji je "bila izvoljena kraljica BsTbertona, ne po lepoti, ampak. katera bo največ vstopnic prodala. Vstopnice so po 50 centov ali pa 3 za dolar. Na seji slovenskih društev so bile notninirane 4 kandidatinje. Največ glasov je dobila Margaret Okoliš, ki ima priliko, da lahko doseže to čast, da bo kraljica Bar«hertona, če bo do: volj vstopnic prodala. Zato ji moramo iti na roko, da od nje kupimo.
Ako je mogoče, naj društva vzamejo nekaj vstopnic,, in da jih raizprodajo med sehoj. Jako lepo bi bilo, ko bi Slovenka dobila to častno m^to.
Pokažimo vsaj tukaj, da delamo skupaj in da smo. Slovenci, ki lahko nekaj storimo in izvolimo Slovenko za kraljico Barbertona. Jako lepo bi bilo,
ako (bi naša kandidtatinja dobila to častno mesto, da bi bilo zopet zapisano v zgodervipi mesta slovensko imp, kakor je bilo zapisano pred 50 leti, ko je bila Slovenka Uršula Dormiš prva od vseh naseljencev, ki je v tem me-tu kupila stavbi-sČe Ona je prišla v Barber, ton leta 189L ko je bilo v Bar-bertonu le.par majhnih tovarn, ^e sanjalo se jim ni, da bo čez 5Q let postalo tako veliko industrijsko mesto kot. je elanes.
Torej Slovenci v Barber tonu, pojdimo skupaj na plan in pokažimo, da smo za sknpnexst. KaHar bo seja, se je lahko udeleži \i>ak Slovene« in lahko pefa vsak svoje nasvete, kako bi bilo bolj lepo se pripraviti za zadnji dan za parado.
Oskrbo iza program imajo v rokah Vinko Lauter, Anton O-kolis. bonis Arko. Jennie O-koliš in Tončka Mpže. Mi, ki imamo to v skrbi,' želim, da nam bi vsak pomagal in podal svoje nasvete, da bi bil sloven ski oddelek najlepši in volite za naše «Ioven-ko dekle. Program bo trajal od 1. do 5. julija.
Tončka Može
Baiiberton, Ohio.
40' tETNO PREiSKUŠNJO
IMA
resnici preteklo nedeljo napotil v South Norwalk, Coni!., na njeirov 'dom.
"Ko se ustavim pred hišo št. 17 Elnnvpoel St,,, me pred hiwo stoječi mladenič, in kakor sem pozneje pronašel, je bil mdaidi J Kožar, popelje v jako četf-no opremljeno in prijazno hišo. ki je c/bdana od spredaj in)
spanju, so njegovi živci mirni. Pri najmanjšem šumu in v bdenju se pa bolezen zopet ponovi.
Upam. da mi Mr. Koear ne bo zameril za to pojasnilo v javnosti, ker, dosti nas je, ki lahko.pričakujemo jutri tMo, kar so že drugi dobili včeraj.
Po prijaznem sprejemu in po domačem pogovoru sem naprosi' M?rr Kožarja, da mi pokaže in me sprejme na dom Mr, Johna Pirnata/
. Ker pa ne pišem rad o žalostnih dogodkih, ker k temu me le prisili resnica, katere se v pisanju vedno rad oprijemam, in katf-re se v gotovih slučajih ne morem izogniti, naj bo ta dopis že vsaj zaključen z lepšimi, ve-se!e;šimi in »bolj prijetnimi dogodki in sicer, ki se ne pripetijo vsak dan v našem življenju.
Ko sem pred par tedni na "Slovanovem" pikniku osebno
Naravnost nte pa jezi in zdi ea-titart ^(Vs. Heleni (Jfanelii k
izvanredni časti stare matere npvorqjenih slovensko-ameri-nanskih p rinces Mr. L. Rupni-c&iskati ga, ker se ne počuti ka m0.. in njegove soproge He
-e mi, da mi roka odpoveduje pol^orečino, ker moram zopet zapisati, da je bil moj namen
zdravega izza zadnje hude operacije. ki jo je prestal pred par
[Jeti.
Na prijaznem griču, kjer
len J. Eupnik. me je pri tej priliki povabila na krstitev, ki se bovrsila pri4i<idnjo» nedeljo 15. junija Naj pri tej priliki tudi «toji njeerov lepi eksn, sem za-J povem Mr. I. Hudetu, uredni-gledal Johna, ki je vsrkaval ku "Glasa Naroda,'* da je tudi
zdravilne solnčne -žarke na le; pi zeleni livadi, ki obdaja njegov dom. .
Medtem ko sva se marsikaj pqgovoril'a o starih in lepih časih, o prijateljih in znancih, nas je Mrs. Pirnat postregla z jako okusno pehtrapava potico, kateri da John veJno prednost pred vsemi drugimi jedili.
Tukaj sem se tudi povsem
Darilo za junijsko nevestoi^^^

^ % % %-


KUHARSKA KNJIGA:
Recipes ef Ali Nations
(V angleškem jeziku) recepti vseh narodov
Stane, samo ^^
zelnikcnn. ki' je posebno v tem no!etnem času naravnost raj za človeka, ki prihaja iz velemesta.	. __ '
V jako čedno opremljejii prednji sofbi, si po več kakor dvajsetih letih z Lorencom seže va v roke. Poleg tega. da se
Kovach, ki je prišla na obisk k svojemu bratn lohnu in pa 2 Miss Mihaelo Zore, katera
posebno on povabljen
Dani nekaj na tvoje besede, Helen. In tndi v čast Bi štejem, da sem povabljen na krstitev, ker zatfnjifc deset let <že hodim samo kropit. Zato se prav gotovo vidimo, ako mi bo 'fe jzdravstveno stanje dopuščalo na tako p<ymem!bnc slovesnost.
K temu izvanrednemu dogodku naj pripomnim, da l*> boterca teona dvema princesama Mfes M. Kosirnik, hčerka dehro znanega trgovca Antona
^MERIŠKA BRATSKA ZVEZA
:: american fraternal union^ ely, minnesota
ki ima
"* i
22,0P0 članov in dva miljona
; tjfn; i; .11 MM <||>;M t/ ■ Ji |
in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska ir» zelo priporočljiva zavarovalnica varuj te sebe in «Voje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in Bmrti
Ako je društvo A.B.Z. v vaši našel-
«
bini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota.
velika slavnost v new yorku
nas je, kakor vedno, t'udi sedaj K-irnika> M ^erčfea^bo pa
celi čas kratkočasila <s svojim simpatičnim značajem.
Mr. Pima t ml., je imel ves
i li l^Knji^a je trdo vezana ip imfi Q21, strani"^
| ' Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so {1 tudi v jeziku naroda, ki mu je kak^. jed, posebno, v navadi]
i Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo
kuhanje in se hočejo v njem čimbo^r izveibati in^ H dopolniti.
1 fZZZZ&ZZŽZZNaročite pri
KNJIGARNI SLOVENIG FUmi^HING GO?
mu poznajo' hudi udare? bolez- C"fl a?raviia in ^^^ s
0	'	■ *	r-1 lily i nm * v« M wv A. J ___• 1 . f .
m. sem ga sj>canal takoj. Na vprašanje go^pe Kožarjeve, a-ko one nožna. T^orenc čvrsto odgovoril: "Seveda, da ga po-^znam, to je Rado." Veseli me, TJorenc da imava oba vsaj še vedno tako dobro ohranjen sponVin.
Ker (poznam njegovo zmir-ho življeaije -in njegov mirni seni napeljal na vznok iijegove bolezni. Pojasnil mi je, da najprvo ^e ratu je poo^Ha tresti samo roka, pqlagomsa, je pn zagonetna bolezen, kateri ne
216 West Ipt^i. £ftreet
l^ew York, N.| Y,
ve vzroka, zavzela tak ob^eg, d \ se trese po cefem životu, ^a-mo v popolnem miru. to je v
nam vsem poznani Vinko Ov ca. Upam, da sem prav slišaij
in prav zapisa), gotov pa nisem, ker sem se precejkrat q-glasil v tisti mali' šqpci, v kateri nam je delil dobrote Chae. v aparatu takrat, ko je Majdič.
S pozdravom,
V.
slikanjem, in upam, da ni leča počila t
nameril na mene in Mihaelo.
mislim zaradi n^žno angelskega obraza Mihaele,' paČpa zeradi moje mršavo^ti.
Že pozno proti večeru smo se podali proti New Yorkg in upam, da na tej platni vožnji ni^em gospe Kovach, kakor taidi ne gospiee Mihaele dolgočasil s evojo navzočnostjo. .
Vseenq varr>a pa hvala lep^ prijetno družbo, ,in pa taidi družinam L«. Kožar in L. Pirnat za prijazni sprejem. U-pam, da se lnnaln vidimo, in dp jr. oba najdem pri boljšem zdravju.
MU-**
Rojake prottrnq, t o pollfafr za naročnino, da se poslnfaxj^j^L-
ukira» states • ^ IWt&a* tis '
postal mohjby order. y f^ ako je vam le priročno

Kot je bilo že poroča no v tem If-tu, se vi^ši v naši newyorski naselbini velika slavnost v proslavo 25. petnice naše slovenske župnije, cerkve sv. Cirila na 62 St. Marks Place v New Yorku ni sicer v nedeljo dne 22. junija 1941. Kakor so mi sporočili nasš ži?pnik Rev. Piu* J. Petric, se bo vršila slovesna sv. nxaša po sledečem redu in pri kateri bo zastopana sledeča častita duhovščina in sicer:
Prevssvišenega nadtškofa Fr.4 Spellmana. newyorske nadško<-fiie bo zastopal njegova ekse-lenea ponHožni škof Rt. Rev'. Francis A. Mclntire. kateri bo na troreu pred oltarjem. Very
Rev Benedict-Boge, provinci- Za nikelj in plutovino a-Ini komisar C. 0. O. O. Fran- - ' i čiškanov iz Lemonta. HI., cele- ^^ ^adomezbla brint (i>o pel sv, ma?o) Rev. i V deželi se je pojavilo res-AJeksaiider Urankar, gvardjanjno pomanjkanje niklja- in plu-v Lemomtu, Iti., dalje slav-,tovine, ke r obojega silno dosti
"Slovan" in slovenski tam|bu-rasiki abc«r, vsi iz Brooklj-na, N Y. Natančneje glede celokupnega programa bo po možnosti še posneje poročam). -Cena vstopnic za k banketu je $2.00 za osebo, za k popoldanski prireditvi odnosno koncertu pa sanio 25 eentov za o^ebo.
Dragi rojj»ki iai rojakinje od blizu in daieč, udeležite se velike in velepomembne slavnosti v velikem števiul ker kolikor večja bo udeležba, tem uspešnega bo prireditev v vseh ozi-iih. Toliko za sedaj!
Z rodoljubnim pozdravom, Anthonv Sv»t.
nostni pridigar Rey. Bdwand Gaibrenja, bivši župnik natše župnije, archdiakon pri av# ma-?j. Rev. Stephen Piskuric, (O. Oarm.) in Bev. Ambrose OFM, asistenti škofovega tro-na. Rev. Aleksander Urankar OFM., dijakon pri sv. maši, in 'Rev. Rudolf Mtftček, snbdija-konpri sv. maši. Slednji je sin znane družine Mr. John Mače-ka iz So. Ozone Parka, L. I. Rev. Gerard OFtM, ceremoni-jar. Rev. TrenePetrjcak, izt Bethlehem, Pa., Rev. Andrej S^ilik, iz Pittsburgha, Pa., \ pre«biteriju.
Takoj nato po slovesni sv. masi se prične slavnostni banket in po banketu krog 3. ure popolld'pe pa se pričpe velika prjreditev eidnesno koncert v paČast te velike in za nas vse newvorske Slovence velepo-memibna slavnost.
Na tem koncertu, kot je bilo že poročano, sodelujejo naša tokalina kulturna društva in sicer >lov. pevsko durštvo "Do-: movina". slov. pevsko društvo L^
porabije> v municijski industriji.
Za nikelj in plutovino bo pač treba dobiti kakšno nadomestilo.
Premog bo dražji
Nekateri že zdaj napovedujejo, da -se bo po vzhodnih državah premog podražil najmanj za 40 centov pri toni.
RIBOLOV
na globokem morju
pioneer ii.
Zapusti
OANARSIE CITY DOCK BROOKLYN
VSAK DAN OB 7.15 ZUTRAJ
Kapitan Jack Weidner T

©j vasa navzočnost pripomore ne sarjo k finančnemu, pac pa tudi k drv potrebu jgjo sodelovanja ne samo svojih članov, temveč splosne slovenske javnosti.
2abnemu uspehu. društva

•'(J L A S II i B O D.I" - Hew Yoi« IT-
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: I. WINDER. —22—
• •
Ko je prost sliši »o ir nesiišno ogovoril Francu Ferdinandu, je sveto* njaško mi rtu. pristopil k porogljivo smehljajočemu O-tcnu in kiatko dejal, da hoče tudi z^njim — prav tako pa s Ferdinandom Karlom, ki ga; je plašno in sanjavo gledal- — preživljati lepe uro; dt>'^ čas jim pri verouku gotovo ne bo. A te jiinogo obetajoče pozdravne besede niso zvenele prisrčno, marveč vljudno. Krar.c Ferdinand je imel za razločke tenko uh6.
"Z menoj je gov.>rfl drugače," je mii>Jil sam pri sebi. "Z Otonom prav za prarv sploh ni govoril. Sanuo z menoj."
i>r. Manschali s.? -~e bil na to uro do'\go pripravljal. Častihlepen je 'Lil, čutil se je poklicanega za visoke naloge. Ko je bil še čisto nila i e.ovi k, je hotel daleč od sveta v tihoti služiti Bog'u. kakor mnogo nadarjenih mladih duhovnikov. Življenje ponižnega služabnik.*- božjega in zveetega pomočnika ubogih d us v siromašni go»ski vasi .-e mu je zdelo vihunec sreče na zemlji. Želel si je, da hi v majhni gorski cerkvici med neiz-reklj:vin\i težavami opravljal sveti duhovniški pokHc. V smrtni nevarnosti se je n.ed grmenjem plazov vzpenjal na težko dostopne grebene, da je za časa dospel v kočo umirajočega iu ga iejai v po- 'ednje olje. Nekaj ča=a je živel to pobožno in samotno živijenje.
Rmah jja ie spoznal, da Bog njegovemu srcu ni vcepil prave ponižnosti.- Sair.nia ga jt tesnila. Gore so ga dosile. Nagota revne vaške cerkvice ga je silite, da je moral sanjariti o veličju slavnih sto-Tj;!«; v velikih irtestih. Življenje v siromaštvu in samoti, ki si ga je bil izbral, ga je zametavalo. Spojna je svojo zmoto, ki je gi ožila, da ga pogubi. Sanje o bogu-dopadljive« i ži ljenju v pomanjkanju so se nui izrajale v greš-samjarije. . Knjalu ni več sanjaril o krasnih stolnicah, o Miaou cerirvene moči. o n^igiji b'agoslavljajoče duhovniške roke, ki v -ra^opli tihoti velikanske stolnice tisoči dvigajo k nji o» i veiiki gospodar;, sveta, in lepe grešne žene — kmalu je sanjaril da je ta duhovniška roka njegova, prav ta, ki se obupno okiepijo čnvivega rapjpr.a v re%-ni vaški cerkvi, ta roka, ki postaja v mrazu ostre vaške zime grda in neobčutljiva.
Moral je ubrati drugo pot in drugače sužiti Bogu. Iskal je poii v veliki svet in jo je našel. Odpeljal se je na Dunaj si jel negovati roko in si pri slavnem krojaču naročil drago duhovniško obleko, ki se je visokoraslemu, zavzetitemu mJa-d*mu možu dojjro prilegala. Sezul je robate kmečke čevlje in šel v hle-tečih lakaistih čevljih na obiske. Neki škof se zanj za vse!, leka pknikinja mu je postala pripiošnjica, njegov iepo zveneči bariton je osvajal ljudi, smel je pridigati pred imenitnimi in bogatinu, in nekega dne so se njegove sanje uresničile: daroval je n.ašo v nakraikrasnejsi stolnici, v zasopli tihoti so z rli tisoč1 na njegovo blagoslavljajoč© duhovniško rek o, ve lik gospod.i *, lepe aen-ke, in čisto spredaj, komaj deset korakov od njega, je sedel cesar.
C«® mcsec dni je bil dr. Miarschall prošt.
Toda nj:g.")v cilj <še ni bi! dosežen. Hotel se je vzpeti više. Po.-tati je haiel dunajski nadškof in kardinal. Samo cesarje.a milost in nak'onjenostxlvora sta ga mogli približati temu <r:znenau cilja. Njegova mllada>*t mu je napotovala, likratu je pa pomagala, da je h že prehitel druge* ki so ga prekašali s činom in zaslugami? Nekdanji sanjač v gorski samoti > postal dohowki svttovnjak, ki je velikim gospodom in lepim sospam o ajseval m olepševal pobožuost. Oči so inru b iskale in sijale na v*e strani. Z veselimi aristokrati je bil v^sel, g sanjavimi kneginjami in groficami pa sanjarski. Postal je r>po\ edn.k neke nadvojvdinje^ ki mu je obljubila-da ga pi kr«oroci za oigi.jiteija prestolonaslednika Rudolfa. «o je ta načrt lopc&ael — vsak uspeh je bi-i odškodnina za deset neuspehov, ki ni sme! nihf e zvedeti o njih — se je jel potezatl as. mesto duhovnega ^Tcgoiitelja v h":ši nadvojvode Karla Ivud-vika. Ker m sme1 vzgajati cesarjevega edinea, tt*u je bil dedič rodu Ee^te dohio drslo nadomestilo zanj.
O premoženju Y.\tov. ki ga je bil Franc Ferdinand podedoval, so govoril: n?verj*ti>« reči Posebno duhovščina, ki jt dobre, pozna'a pa'atv nadvojvode*Franca Modenskega, je bila prepričan«* do L*>ra biti fco-.-astvo, ki je bilo zdaj last Franca Ferdlnnds v pravem pomenu besede bajno. Trdili so 'da je ma.oletni nedvojvo 'a bogatejši od cesarja, da, bogatejši od sa-u*-ga Botsohilda. < Whlepnega orošta je silno mikale, da bi prikupi bogatem« princ« in ga očaral. Pobožne sanjarije nekdanjega va>kog:, du>n,ga papirja so se strnile v veliko idejo: namenil se je. da spravi velikansko premoženje Estov v slnjibo corkvr. Frarc Ferdinand naj postane knez, ki ga bo-• to Slavila še po?na -toietja; velik graditelj cerkva, zaščitnik n •m»luanejš'h redr-v in samostanov, mogočni duh, iz katerega do i»š!o vsem spotikam protivereke nove dobe na k^ub življenje um-ko-satulibke moči v Avstro-Ogrsk?. V tihoti j? hot 1 duhovni vzgojitelj voditi princa proti temu eilju. Kadar bo oil,, dosežen mora priti tudi pia^ilo. i
Franc Ferdir.and je bral v proštovih očeh neskončno upa-n,e. Zaupal r\u je in vriskal sam pri. sebi:
'	"okdo> mt rseun-e, nekdo, ki me čisla više kakor
oca« Ijivcga, Otona, pmumben, velezaslužen mož, ki «e poteza zx mejo ljtBbez^n. nu,j prvi prijatelj!"
Neenaka brata.	t
Štirinajstletni F rant Ferdinand je dobil imenovanje za poročnika v 32. pehotnem polku. Obiski polk, čigar imetnik je b;i zadnji vcjvokk Alodenjki, ie nosil in*?- Este. Častniki «e z najm-aj-im p-lko^im tovarišem niso seznanili, a hva-lezn, so mu bih zeiC: polk je bil pren<eščen z Ogrskega na I>unaj. Fraoc l^o nand je pa ob imenovanju dobil svojo prvouniformo. Nosi jo je * ponosom, kajti Oton je trdil, da je pehota nekaj manjvrednega, a Franc je sodi,, da mflajši brat le iz zavisti tako z-Jnir^ivo govori o lepi novi paradni uniform. Sl.r.najstlefm-.in na<h-o.;vodi je dobro telo, da je bil izjemoma tudi on Otonu piedme* zavisti.	1 *
prihooigii)
Thursday, June 12, 11
Newyoriki odmevi
(Nadaljevauje s 2. str.)
ITiTXHDV E Jltf L. 1M
PRVI SI.OTONSKI PIKNIK.
Društvo "Trigia^" št. 4. v Norandi Que., Can., je priredilo piknik 7. junija. I>a je bil to sploh prvi slovenski piknik v Norandi, je pokazala velika udeležba na pikniku, na katerega so se poleg Slovencev prišli razveselit tudi ostali Jugoslovani v velikem številu.
Čast mi je, da se v imenu vseh članov društva zahvalim vsem skupaj, ki so se ukle!ežili našega prvega piknika.
Sporočam icelokupnemu članstvu Vzajemne Podporne Zveze "Bled", da so se na povabilo oglas-iH na pikniku tudi glavni uradniki zveze, za kar jim posebna hvala. Tudi krajevno društvo te Ma'artika ni no-zabilo na naš piknik, za kar jim hemo oft) priliki vrnili njihov obisk.
Člani našega društva so se v resnici pobrigali, da je bila postrežba kolikor mogoče dobra, vsak je bil pripravljen z veseljem pomagati, kftr je bilo potrebno, posebno pa še oni, ki so nam pripravili pečena jagnjeta. Prav gotovo bi tako pečenko pohvalil sam Peter Zgaga. Poleg tega pa tudi ni bilo treba nobenemu žeje prenašati. Slišati je bilo tudi ves čas >1 o venske pesmi, tako da se ni bilo treba nobenemu dolgočasiti. V
Torej vsem. ki so se prišli razveselit na naš prvi piknik, še enkrat najlepša hvala in se priporočamo za drugič.
Poodrav vsem Slovencem žirom KanaVie in Almerike..
Va'entin Jagodic, p reds, društva "Triglav" Noranda, Que.. Can.
In ko njih silavna prsa ?o bila-že grozno prestreljena ,je eden št toliko moči imel ter iazre-kel: "Živela Jugoslavija!" predno ga je komandir ohladil s še drugimi šestimi streli iz samokresa. Je dosti primor skih Slovencev v laških kon-centračnih taborih in vsi so za Jugoslavijo. Pomisli tudi na Vodnika, na Gregorčiča in kot vsi haši veliki možje, boš spet tudi Ti dobil načela.
Bog živi rvse Slovence pod streho hiše ene!
S. A. K.
Iz slovenskih naselbin
vsakega je malo
Ni še leto, odkar vem za naše slovenske veselice in prireditve in od tedaj nisem bil niti od ene odsoten, ako le mi je bilo mogoče. Nad vse so mi dra. ge in povsod več ali manj je bilo .lepo. Smolo sem pa. ime J na nedeljskem pikniku društva **Domovine". Že ob vhodu ko mi je blagajnik traček pripenjal sta dve žareči oči silile bodeče v mene. Četudi ne verjamem v moč hipnoiizma, ne n|orem utajiti, da- sta moj mir in ravnotežje izginile.
Gotovo bo ljubo znati bralcem. tega res lepega lista, da imarnto v New Yorku v večernih šolah za angleški jezik do-
*ti mladih Slovencev in Slovenk, kateri so prav pred nedavnim prišli iz starega kraja. Imeli smo tudi <šo laki izlet v Washington. Še eno staro, velespoštovano mamico, pet zalili mladenk sem pozdravil po naiše, prav tik groba očeta a-meriške domovine ha Mt. Ver-nonu.
Zadnjo soboto sem jih videl tudi na šolskem izletu v Bear Mountains. Tam je bila tudi ljubka gospodična Slavka K., katera je v teh dneh tako bri-lj^ntno izvršila osmo-šolske izpite v večerni šoli, da v njeni šoli ni nobeden prdd1 njo. Fpam, da svetinjo, katero je prfdsednik Rcosevelt poslal za najboljšega učenca v?eh šol, bo gotovo njej pripadla. Časti-tam vonp, draga gospodična za
s pota
Spominski dan'30. maja sem šel na začasno potovanje v Du-luth, Minn, in sem na pokopališču obirkal grob svoje sestre in njenega soproga.
Kaki spomini so me obhajali, bi bilo predolgo popisovati. Le toliko naj omenim, ko sem ruval na grobih plevel", Fem se spomnil onega opisa Ivana Cankarja, ko omenja ple^ vel na grobu svoje matere. In tako si mislim, da je tudi naša domovina jSlovenija poraščena s tnjim plevelom
V železnem okrožju sem obiskal voč znancev in sem bil tudi pri igri "Vaška Venera" 1. funija. Ta igra je bila že trikrat igrana in sicer prvič na
Ohishobn, Mjinn., ob priliki za-I početja akcije za ISlovenskf na-
vedno enaiki napredek ter priporočam se vam, da vas ta progres~ne bi odtujil od naše matenščine.
Bodočo soboto boano imeli * • ,------------------—
vsi graduiiani osraošolci skup- rodni dam' Potem > bila igra no kosilo v hotelu Cammodoru.'na. na E,y in	na Kve'th
Nekaj državnih osebnosti nas	.	^
bo tam pozdravilo, med njimi I ° isrn na kratko omenim, sa-tudi governor Lehman. Po vab-1 to» vsa čast ondotnemn Ijon je tudi F. D. R. in je ob- ^1*13^^ SŽZ- 19- I^zori v ljubil, da pride. Ob tej priliki ifirri 80 se 'vsi odiigravali v b- bilo lepo, da bi se snidii vsi Karavankah, v naši lepi Go-Jugoslovani, ter tam kakšno,
narodno zapelL Na svidenje,1 .IsTft» ki trajala 2 uri, je dia^i sošolci, in na svidenje tu- bl,n vseskozi izvrstno igrana, di gospodična Slavka.	t Pevski afoor je tudi zapel več
AToj tretji del pat ki mi sto-'lc?^ slovenskih narodnih pes-ji najbo 'j na srcu, je namenjen ^^ P^v«! s<> 'bili tudi zi-vsem tistim, kateri imenujejo jdarski "^jster V. Rozman, tr-Primorce Lahe ter se drznejo *cvec Kobe, lastnik tamojšnie-tudi nam roko v ptwdrav dvig-'^ ^tovišča J. Jf-nko in Mr. niti na tisti, nad vse ostudiH I^a??ovan. .
piti k kakemu, klub«, ki se shaja v hiši, ali pa, če imate vi kako društvo an- še nimate društvenih prostorov, se boste mogli dogovoriti, da zborujete v hiši.
Postrežejo vsakomur, pa naj pride iz katerekoli strani sveta, ali pa če so prišli njihovi očetje ali, matere in ki se se vedno zanimajo za kulturno o-zadje svojih starišev.
.Uradne nre 30 ob delavnikih od 9. do 5., ob sobotah od 9 do 12.30 .ali pa po dogovoru. Katarina Lawless, glavna tajnica.
PISM10 IZ GOZDA. Ko vam pošiljam naročnino, mi dovolite, da nekoliko poročam, kako se imamo tukaj, kjer na« je precej S ovencev ia smo največ ■zaposleni v gozdovih. Zasluži se še precej dobro in vedno' go?*d<nih delavcev primanjkuje.
Pa tudi drugače se imaimfo še precej dobro, ker se v bližini večkrat rpeveselimo na kaki veselici. Tukaj nismo tako globoko v gozdu,, kakor v Ver-montu. Imamo samo 4 milje do mesta ter so ceste tlakovane, da se Ifthko peljemo, kamor hočemo..- Za branje pa smo tudi vneti. Najbolj dolgočasno se mi zdi ob pondeljkih, ko ne dobimo "Glas Naroda". Tukaj nas je malo Slovencev, toda v eni kenfpi imamo dva "Glasa Naroda", ker nam izmeti- vseh Ib-tev najbolj ugaja.
Pczdravl^m vse prijatelje in čitatelje "Glasa. Naroda".
Andy ŽuSek,
Sheffield. Pa.
ŽELIMO DOBITI
moža, ki govori
slovanske jezike
NAJVEČJA TVRDKA SVOJE VRST K NA VZHODU, KI PRODAJA RI.A-GO. KI JE VISOKO NAD VSEMI TEKMECI, ŽELI V SVOJEM PIIO-DAJAT.NBM ODDELKU NASTAVITI TRI MOŽE. PRODAJALNA SPOSOBNOST IMA SICER PREDNOST. TODA NI NEOBHODNO POTREBNA, KER BOSTE IMELI DVA TEDNA PRIPRAVNI TEČAJ. NATO PA BOSTE DELOVALI POD VODSTVOM VEŠČEOA PRODAJALNE-GA RAVNATELJA, ČEGAR NALOGA JE VAS UVESTI V TO DELO IN BO V RESNICI ZA VAS PRODAJAL. NATANČEN NAČRT, KI VAM ZAGOTAVLJA DOVOIJ UGODNOSTI. PLAČA IN KOMISIJA. ZA MESTO NAJ PROSIJO SAMO ONI. KI IMAJO AVTOMOBIL. NAVEDITE STAROST, NARODNOST IN ČE IMATE V PRODAJI KAKO ISKUS-NJO. PIŠITE NA: EVD.. e. of GLAS NARODA.
način. -Kaikšni Slovenci v Pri morju, naj vam bo nadaljevanje v doka«. In to nadaljevanje je tudi odgovor možu, katerega sem si izbral za uči
Medtem ko v stari domovini naši ljudje ia*dihujejo pod tujčevo peto, prirejamo tukaj narodne igre in gojimo slovensko ' petje. '
telia, ko sem pred šestimi me-sedi prvič čital njegove lepe spise. Predragi Kerže, Ti zaključiš Tvoj članek, da se Ti smilijo ljudje, kateri se gojijo z idejo jugoslovanstva. Ne morem te grajati. A svete so meni besede treh primorskih mu-čencev, kateri so žrtvovali vse za pravo dopolnitev te ideje. N^d šestdeset jih je streljalo na nje in to zato, ker niso hoteli i<zdati ne enega od tistih, ki so bili ž pjim/i za to idejo.
Matija Pogorele.
V JUGOSLAVIJO ni več mogoče pošiljati denarja. Ta odredba pa bo samo začasno v veljavi. Se vedno pa je mogoče pošiljati denar v Italijo.	>
DARILNE POSILJATVE
V ITALIJO
SMUT ROJAKA V DETROIT, MICiH.
V četrtek zjutraj 5. junija je Detroit, Mich., umrl' dobro poznani rojak Joseph Božič, po zelo mučni 7 mesečni bolezni. Bil je eden med prvimi slovenskimi n aseljenei v Detroitu in je tam Ibrval 31 let.
Doma je b il iz vasi Moravče pri Sv. Križu pri Litiji, in je "bil ob smrti star 55 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Pran ees, 4 hoere, Mre. Joe. Wurster, Elizabeth, Helen in. Virginijo, dal*e <}va sinova Henryja in Edwarda, eno sestro Mrč. ITr. Horvat in dva vnuka.
Pokopan je bil dne 7. junija ob zelo veliki udeležbi sorodnikov in prijateljev.
Charles Gaber, Detroit, Midh.
STRAŠNA SMRT ROJAKA.
Najprvo moram poročati res strašno novico o našem rojaku Valentinu Mioka, kako strašne smrti je umrl. IX-mrtil se je sam. Sedel je na zaboj, napolnjen z dinamitom ki ga je zažgaJ. Razneslo £a je na drobne kosce.. Vzrok je bila ljubosumnost. On je živel v tukajšnji bližini na farmah na Wilpen in zraven njega je živel fcndi rojak Frank Šterle, vdovec. "Ker je Moka sumničil Šterleta, da hodi za njegovo ženo, je šel Moka v petek dne 6. junija dopoldne na Šterie-tov dom in ga je začel streljati in ga je petkrat ustrelil, pa« ga ni zadel do smrti. Potem je šel na svc«j dom čes* eesto in nesel
zaboj dinamita. Kakih dve sto čevljev od doma je sedel nanj in ga zažgal. Moka t ova žena je bila ta čas doma in je slišala eksplozijo, ki je bila tako strašna, daje vse na okoli šipe pobila.
Pokojni rojak Moka je bil doma iz Niotranjskega in tukaj Zapušča ženo; otrok nista imela	' i
Vreme je tukaj že celi teden deževno in hladno, tako da letos ne bo dosti poletja. Pred kratkim nas je obiskal večni popotnik Matija Pogorele in sem ga vpralšala, zakaj najrajši živi v Minnesoti, ker ni dosti poQetja. Pa mi je ddgovoril, da je v Minnesoti najbolj zdravo podnebje za njega in to mu tudi jaz potrdim, kajti tudi moj mož je prišel sem zaradi zdravja in se prarv zdravega tukaj počuti.
Sedaj pa tudi Zgago povabim sem na počitnice in bo vsega revmatizma ozdravljen. Na konec se pa še naročnici Lilfian Cerar iz Aurora, Minn., zahvalim za okusni sir in doma napravljeno maslo, ki mi ga jo poslala zadnji teden po mojem soprogu. Hvala vam!
Sddaj pa pozdrarvljam vse či-tatejle "Glasa Naroda" in mu želim veliko novih naročnikov.
Franees Lukanioh, Ohisholm, Minn.
V LIRAH:
M LIR---f ZM	|
m UR--$ 4M	11___
2M UR -- 9 t Jt t— UR
ML«--I11W
UK - - S21.7S
ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA V EVROPI, pri-porotam«, di h ne darila« poSUJjUve p«6tj« jotom CARLE ORDER. Na ta aatin je denar najhitreje izplačan. — Za CaMe Order Je treba peeehej
»1-
V«1«! ratawr v Evropi al Mg denarja v DOLARJIH, Umrt*
. j Italije aakasatt »v lirah.
slovenic publishing co.
it t r 0 TNI 6*1 OBDIIII ji ji
816 West 18th Btrtdt, Mt« lork
POMOČ ZA PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA.
V Dolenjem de*u Jersey C5-tyja, N. J., že dolgo časa posluje International InBti-tute in se sedaj nahaja na 6£1 Bergen Avenue, Jersey City, tri bloke od Montgomery St., kjer je vsakdo dobrodošel.
Ako imate kake težave glede državljanstva aJi prii^ljenja, kot na primer da ne veste, kda j ste p rilšii v Združena države:, ali pa je sp!oh kaka zmešnjava glede prihoda, vam bodo v tem uradu prav radi pomagali. Pa če imate kako sk^b in nadlogo ali pa ne, bodo veseli, če jih obiščete. Postrežba pa je bree-pfačna in bodo samo veseli, ako vaan (bodo mogli pomagati.
Mogoče boste želeli pristo-
Spisi Josip Jurčiča
L ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar™ — Domen.
—	Dva prijatelja.
H. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir —- urad Ro-jinje. — Goli a a.
HI. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK:' Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
VL ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — PiDa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini — Pravd? e?*d bratoma.
VIIL ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica is življenja političnega agitatorja.
—	Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaka smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti- — apommi starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako Je Kotei je v Peter pokoro delal, ko je krompir gradu!. — Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK: ,„ Veronika Deseniška.
zvezkov«. .$10
posamezni zvezki $1.50
Naročite pri:
knjigarni slovenic publ. co.
"GLAS NARODA"
?1« WEST 18th STREET
NEW YORK, N. Y.