Tečaj XXXVI. Izhajajo vsako sredo po p61i. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 10. julija 1878 Obseg: Kako vremenske telegrame dobodo kmetovalci, ki se na nje naročijo Kakošna se kaže letošnja letina v našem cesarstvu. Kedaj je pravi čas žito žeti? Kako zatreti plevčl na njivah. O kmetijskih nadaljevalnih šolah. Pivarne — kako se dela pivo v njih in kako koristijo tudi živinoreji. (Dal.) Avstrije prihodnost. govrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Mno- Gospodarske stvari na Goriškem za vso deželo Gorica, na Kako vremenske telegrame dobodo kmetovalci, se na-nje naročijo. 8. listu so letošnje „Novice" poročale o Čisto novi napravi, po kateri bi kmetovalci dobivali prerokovanje vremena iz Dunajskega meteorologičnega instituta. V do- Pazen, Primorskem za vso deželo Trst ali pa v Dalmaciji za vso deželo Zader ali Splet. Za nekatere dežele so že dobljeni taki možje, ki bodo splošne vremenske telegrame razlagali po deželnih razmerah in se razlagavci (Ausleger) imenujejo. Kdor hoče vsak dan dobivati take telegrame samo * pisu si. ministerstva kmetijstva od 23. dne junija se pa za_8e ai; za veß kmetovalcev skupaj, ima dvojno pot, naznanja družbi kmetijski, da se je razpošiljanje tega prerokovanja po telegrafu (Witterungs Telegramme) pri Želo 1. dne t. m. in kako se je ministerstvo kmetijstva da se naroči na-nje: ali da grč razlagavcu porazumelo z ministerstvom trgovstva zarad naročnine na vremenske telegrame. Ker je si. ministerstvo naročilo družbi kmetijski, naj naznani kmetovalcem dogovore njegove z ministerstvom trgovstva, je odbor družbe kmetijske naprosil vredništvo „Novic", naj pri obči svojim bralcem kmetovalcem vse to, kar je tistim vedeti potreba, ki se hočejo naročiti na sprejemanje vremenskih telegramov. Zato jim naznanjamo sledeče: Vremenski telegrami za kmetovalce bodo z Dunaja izhajali vsako leto od začetka aprila meseca dokonča oktobra. C. k. meteorologični inštitut na Dunaji (k. k. meteorologische Anstalt) izdaja te telegrame za vreme svoje dežele in se naroči za-se ali za več kmetovalcev skupaj na telegrame po razlagavcu že predelane za manj ali več časa; naročnina skupna za mesec dni znaša 15 gold. ) ali pa se naročnik naroči kar naravnost na Dunaji pri c. kr. meteorologičnem inštitutu (k. k. meteorologische Anstalt), če brez predelovanja želi splošni telegram z Dunaja dobiti, ki si ga potem sam razloži po razmerah svojega okraja. Tak plača za mesec dni 7 gold. 50 kr. Ce naročnik teh telegramov ni blizo telegrafičnega štacijona in je treba človeka pošiljati po telegrame na štacijon , se ve , da mora on to potnino še posebej plačevati in telegrafnemu štacijonu to naznaniti. sploh brez ozira na podnebne in krajne razmere KakOŠna SC kaŽC letošnja letina V našem CC- posameznih dežel in krajev. SüTStVU Po poročilu c. k. ministerstva kmetijstva. — jv . v« Vreme spomladi je večidel v vseh deželah polju, deljena v posamesne podnebne okrajne, v vsaki vrtom in nogradom ugodno bilo. To je pa tudi vzrok Ti tako le splošno narejeni telegrami se morajo v vsaki deželi predelati po podnebnih razmerah dotične dežele, in zato je vsaka dežela v ta namen raz* taki okrajni pa je izbran primeren kraj kot vai«jui j-rc J V> ifluiau piiuucicu x « j „krajnO UHU, U<» JC ICIUS UCUČtVdUUU YC11&U g U 3 C U 1 C lil UlUACg« središče" (Local Centrum), kjer se nastavi za prede- mrčesa skoro povsod se prikazalo, v Dalmaciji pa iovanje splošnih vremenskih prerokovanj po razmerah še veliko kobilic, katere so na otoku Vis nabirali bilo, da je letos nenavadno veliko gosenic in druzega posamesnih dežel sposoben mož. Vsaka dežela tedaj ima po eno ali več tacih 1 o- in kilo nabranih po 20 krajcarjev plačevali. Rži se bode povsod obilo naželo T ~ — — — v,.. ' ^ ^ « «v/ II U x OV> uv/ug F \Jkßlk\J UCbUKjKKJ j 1U ŠJVUi t kal aih središč. Izpustivši druge nam oddaljene de- je redka bila, pa zategadel bolj plodna na zrnu. sčm ter tič žele tako središče izbran imenujemo mi le nam bližnje dežele. Tako je za sebno lepo klasje je naredila v doljni Avstriji } na Po-Sol- nograškem, Tirolskem, Stajarskem, v Bukovini in v na Kranjskem: Belak (Villach) za gorensko več krajih Ogerskega. Slama je v nekaterih T.^nKliovio nn »o rl-rwl« vi r. Jr ^ in v-v +»»« n i o It A ci^n» J _ 1 _ * ______• A__J* • __ O__j.__ • v ) stran, Ljubljana pa za dolensko in notranjsko stran na Koroškem: Celovec ali Belak, na Štajarskem: Leoben za gornje Štajarsko krajih dolnje in zgornje Avstrije po 2 metra in še čez vi soka. Nasproti pa je slama na Ceskem majhna klasje za dolnje Štajarsko pa Maribor f pa bogato. t # Ne moremo si kaj, da ne bi omenili tukaj, da za Za Kranjsko, Štajarsko, Koroško, Goriško, Istro in dolensko stran Kranjsko bi utegnil Maribor ali Celje, Dalmacijo ne imenuje ministersko pismo še nobenega razlož- za notranjsko (Vipavsko) pa Gorica z ozirom na podnebje * nika primerniše središče biti. Vred. 216 Pšenice bo razun nekaterih deželd večidel prav lepe, ali vsaj lepe. Vendar pa je na Ogerskem precej snetnjave, rje pa je bolj v severnih krajih precej veliko, polegla je v goratih deželah. Ogršice se bo z malo izjemami veliko in dobre pridelalo. Ozimnega ječmena, katerega posebno ^veliko imajo na Krasu, na Kranjskem in v doljnem Štajarskem, se bode veiiko pridelalo. Tudijarega ječmena bo precej razen vzhodnih in severno-zapadnih dežela, kjer ga je suša vzela. Za oves je le-tina bila večidel jako ugodna, manj pa na več krajih Češkega in na velikih Ogerskih planjavah. Sočivja se pričakuje povsod obilo. Proso kaže na Hrvaškem dobro. Koruza je v več krajih vzhodnih dežela trpela po suši, v goratih deželah pa po mokroti, tudi jej je sem ter tje na Ogerskem črv škodoval; v večem delu dežela pa obeta dober pridelek , posebno lepa je na Štajarskem in Hrvaškem. Zgodnjega in poznega krompirja se pričakuje obilo, le sem ter tje mu je Črv in suša škodovala, na doljnem Štajarskem se kaže po več krajih krompir-jevec zarad prevelike mokrote kodrčast. Zelje v doljni Avstriji prav dobro kaže, v vzhodni Galiciji pa slabo. Lan kaže prav dobro na Koroškem in Moravskem, dobro na južnem Tirolskem, Kranjskem in v severnih krajih Ogerskega. Detelje bo veliko, v nekaterih deželah pa prav veliko. Sena je v goratih deželah in v doljni Avstriji veliko, v drugih deželah manj, posebno pa na Ogerskem. Trta obeta skoro v vseh vinskih deželah obilen pridelek, le na Tirolskem in Predarlskem ne, kjer imajo ono trtno bolezen, katera že veliko let po mnogih vinskih deželah škodo dela; tudi p ale ž je tukaj, kakor na Štajarskem, precej trt osmodii. Kar se tiče sadja, pričakujejo češpelj veliko na Hrvaškem in posebno v vojaški granici; kar pa se tiče druzega sadja, bo pridelek skoro v vsaki deželi v nekaterih krajih dober, v drugih pa slab; v enih krajih bo jabelk veliko, hrušek pa malo, v drugih pa ravno narobe , v enih jabelk in hrušek veliko , v drugih pa skor nič hrušek in jabelk; z nekaterih dreves, ki so bila polna jabelk aii hrušek, pada sedaj sad. Na Ogerskem seui ter tje tudi sadje zelč gnjije. S vilo prej ke so večidel dobro delale; na Goriškem so s kokoni prav zadovoljni. Gospodarske skušnje. Kedaj je pravi Čas žito zeti? Ker eni pravijo, da je dobro, ako se žito, zlasti ozimino, še pol nezrelo žanje, drugi pa nasproti trdijo, da še le, kedar je zrnje že trdo, je neki učen posestnik večkrat nalašč oboje natanko poskusil. Iz njegovih skušinj zdaj zvemo, da prezgodaj in prepozno je škoda. Pri prezgodni žetvi ne zaleže boljša (tečaiša) slama toliko , kolikor gre na zrnju v zgubo; pri prepozni žetvi je sicer zrnje težje, pa je slama lesena, tedaj netečna. Pravi ča3 po Rohdetovih natančnih skušnjah žito žeti je takrat, kedar se v bilkah ne pretaka več žitni sok, kedar so tedaj bilke jenjale živeti in so že bele ali rumene, Čeravno je zrno še mehko. O tem času po-žeto žito d& najboljši pridelek v zrnu in na slami. Kako zatreti plevel na njivah. Od kod se zaseje plevel na njive? Seme pleve-lovo je včasih v njivi sami , včasih pride od drugod. Rastline, ki jih kmetovalec šteje med plevel, zorijo že večidel pred žetvijo žita; zrelo njih seme se osuje in tako poseje po njivi. Ali pa zatrosi veter od bližnjih senožet, spašnikov itd. plevel na polje. Tudi živina, ki se po njivah pase, ga zaseje po gnoji, v katerem se dostikrat ne prebavljeno plevelno seme najde, ali pa ga kmetovalec z gnojem vred pripelje na polje. Vse to naši kmetovalci sami dobro vedö , le o tem jih ima več krivo misel, da menijo, da moča in zmrz-lina pokonča plevel. Al plevel je in ostane plevel, dokler bo svet stal. Kako rad marsikak plevel kali in pa težko se pokončati dd, uče obilne skušinje. Resničen je pregovor, „da kopriva ne pozebe". Kako tedaj to nadlogo zatreti? Popolno in vselej je odpraviti ni mogoče. Dosti pa se vendar da storiti o tem. Poglavni pomočki so ti le: 1) preorji o pravem času večkrat in globoko plevelno njivo. Suho vreme je za to najbolje, ker solnce kal in mladike izoranega plevela hitro osuši, da zve-nejo in poginejo; 2) semensko žito pridno čisti. V malih kmetijah zbirajo lahko otroci pozimi plevelno seme iz žita in ga tako čistijo; 3) dobro ravnaj gnoj. Kolikorkrat se gnoj iz hleva kida na gnojišče, potrosi ga s prahom neuga-šenega apna. Živo apno razje deloma plevelno seme. Tudi pri napravljanji gnojnih kupov iz mešanega gnoja naj bi se tako z apnom ravnalo. Sploh smemo reci, da kmetovalci koristi apna za kmetijstvo še ne cenijo tako, kakor zasluži. Apno je kaj dobra stvar; naj bi se kmetovalci ne bali malih stroškov, ki jih jim apno prizadene , ker dobiček je velik in stroški se obilo splačajo s tem, da se plevel zatare in pridelek pomnoži. 0 kmetijskih nadaljevalnih šolah. Iz Štajarskega. O kmetijskih nadaljevalnih šolah se je tudi pri nas mnogo govorilo in pisalo, a vendar so te šole le sem ter tje zaželjeni vspeb imele. Pred nekimi leti je hotelo ministerstvo kmetijstva v soglasji z družbo kmetijsko v Gradcu na enkrat take dobro urejene šole imeti, zato so se nekaterim učiteljem, ki so komaj obljubili, da bodo take šole imeli, že dajale nagrade. Kasneje pa so začeli s temi nagradami varčnej si postajati, in znani so mi slučaji, da učitelji, kateri so se po 3 in 4 leta trudili v takih nadaljevalnih kmetijskih šolah, niso dobili za to niti ,,bog plati". Toraj ni bilo pri tej reči nobenega pravila, nobene norme, in je še dau danes ni. V zadevi učne tvarine in učnega časa je deželni šolski svet lani izdal neko naredbo , katera se opira pa zopet le na teoretična vodila in nima nobene praktične misli. Pri teh kmetijskih nadaljevalnih kursih nahajam jaz dvoje pomanjkljivosti: ena je v tem, da se učiteljem ne podaja dovolj zanesljivega upanja, da bode pri vspešnem podučevaaji dobil kolikor toliko nagrade za svoj prostovoljni trud, — druga pomanjkljivost je pa v tem, da se ne pove učitelju gotov in dober način, po katerem bi učence skozi obaietna zimska tečaja šoli pridržati mogel. Učitelju naj bi se obljubil vsaj neka-košen minimum nagrade (recimo 15 do 25 gold.), kateri se more pri posebno dobrih vspehih tudi povekšati, učenci pa naj se deloma po postavah ali ukazih v te šole primorajo, ali pa naj se skuša privabiti jih na ta način, da se jim pri marljivem obiskovanji obljubi kaka nagrada s knjigami ali kakim gospodarskim orodjem« Obligaten pa naj bi bil ta kmetijski poduk na pr. za one 211 učence, kateri so v vsakda šolo let hodili ali za take kopek od Avstrijskega vedra). Od gotovega piva 15 > ou » »oottMaiiju ovtu i o u icv uvuiii , 011 ivupoiv uu von 11 o&c^a v cui aj* vu guiuvog» u IV kateri so bili v poslednjih dveh letih šolske stopinj se plačuje tedaj po 75 kr. na hektoliter. Se dobe šole oproščeni To so moji nasveti; naj bi se še drugi izvedenci manjši je davek na Švedskem in Norveškem. — ««j .«Twxtwuw« Iz tega je razvideti, da ni davek od piva nikjer oglasili, da bi prišli do tega, da ne ostanejo te naše tako visok, kakor v Avstriji. Po tem se ravnd pa tudi V f t t# f y • • t j 1 i t • • • #» ••« ^ * -i Ä šole samo na papirji, ampak se oživijo tudi v djanj cena piva in po tej pivci; počez pride namreč v Avstriji le po 33 litrov na leto na vsakega Človeka (na Pivarne kako se dela pivo njih kako Ogerskem celö po litre) 9 na Nemškem pa po 63 ) i v koristijo tudi živinoreji. (Nadaljevanje iz 25. lista.) Po postavi 18. maja 1875. leta je od vsakega na Bavarskem po 216, na Virtemberškem po 228 Alzaciji po 54 litrov. Po Amenkanskih državah, v deželi največe svobode, se ni mogel vdomačiti fiskalni sistem Evrope. Če more shajati posamezni, lahko shaja vse, ker svota je severni Ameriki produkt iz posamesnih stvari. hektolitra (100 litrov) in od vsake stopinje sladkomera veljd davek le od tega __• X^wii* /-L..I__• • 1 • \ 1 v a» 1 /1 n I A ______________J___1 _ 1 r • _ r. _ ! _ I pri žonti (skuhani juhi) plačati po 16*7 kr. §rarnega davek plačuje še f kar se povžije Od piva se > davka uavüa, tedaj uu piva, ki je io Biopinj mounu, & £ 18 5 kr. od 15 stopinj močnega 2 gold. 60*5 kr. itd piv ki je 13 stopinj močno gold kedar in predno se res povžije } tu nobeni deželi Evrope ta davek ni tako tedaj toči. Tam imajo pivne znamke (marke). Pivarnar namreč pritisne na luknjo soda, ki se ima iztočiti lik , .V". . ----- * ~ ~ „„ UUUl., .»i u« kakor v sebno kolekovano (štempljano) znamko , katero je pobil ^v*i vi vpc ta Uči v c & lil iaiv\; v cua j v owuu > ouv ^ot^iupijaui^i j aaiui u j a ui j Avstriji, ker je trikrat, štirikrat viši, kakor po drugih kupil pri finančnem uradu po tem, kolikor sod drži. Skoz to znamko mora vtakniti pipo v sod in tako po Evropskih državah; če se k temu računa še po več krajih vpelj po 2 gold žitninska prikiad kr. na hektoliter), pride pl Ljubljani na pr. stane znamka nerabljiva; da se to na tanko zgodi, je litra samo davka in priklade po 4 gold. 275 kr od hekto- odgovoren pivarnar in vsak , ki toči pivo Al i ni ta t ^Uiu. % %J ai ., tedaj iimcuaouoBi uauiu i c» v uu iai\u piipiuot iu j<*aci_l, li močnejše pivo celö za kontrola lahka? Prav tako priprosta je dotična je liter dražji za več 5 in 6 kr Amerikanski način ravno tako priprost in jasen, kakor 4 kr ) stava brez vseh pozneje pritaknjenih ukazov po Ta visoki davek , naložen na to življenju zdaj že grafi se ne dajo sukati, kakor drugej. ) para potrebno pijačo, ki jo zelč podražuje v primeri z dru- Davkar se pri nas pač raduje velikega davka na gimi kraji > Je. tudi silno napoti povzdigi tega obrtništva ; pivo, ki znaša še zmiraj čez 20 milijonov, a žalibog ni slabega zaslužka pri sluha ne duha o kakih naredbah za varstvo in pospe-vseh strokah ljudje ne morejo toliko lotiti se zdrave pi- ševanje pivne obrtnije, čeravno ima ta vso pravico za- škoduje pa tudi v tem, da zavoljo jace v/ ti U 4J IJ V% V* J W u V uli v v j v/ l\/il 11 V iv vi ti U V iJUi U F V i J g V Vi VU IJ V J V VJ 1 ? JLI V m UJ (f VVf kakoršna je dobro pivo, ker jim je predrago, htevati jih. Tedaj je vse hvale vredno > da je o raz- Zato se lotijo ceneje pijače, škodljivega žganja in na- pravi zarad državnega proračuna v preteklem zasedanji telesu in duhu državnega zbora Avstrijskega strokovnjak v narodnem rejenega vina , kar Je se ve da škodljivo. Take pijače niso v stanu nadomestiti piva; gospodarstvu, vitez Proskovec, predlagal premembo se-pivo je redivno , po vsaki drugi slabi pijači pa truplo danje naše fiskalne sisteme in vpeljavo Amerikanskega slabi in organizem gre v nič. Ni izmišljen izrek: ,,da načina z znamkami. Ta predlog je vtemeljil z veliko pivo je kruh v tekoči podobi." zano, da Davno je že doka- strokovnjaško znanostjo in je posebno razložil napake se- gpgj g Ü BH^M (■■Povsod cvete pivno obrtnijstvo, povsod se vzdiga: v Arne- je žganje, ki se čedalje bolj razširja zlasti pri danjega zadavkovanja piva s sledečimi besedami nižem ljudstvu , hudo zl6 v zdravstvenem , družbenem in gospodarskem obziru. Zdrave, urne in trdne delavce najdeš le med tistimi, ki se niva drže — med riki, na Laškem, Nemškem, Francoskem; le v Avstriji piva žganjarji vidno propada, dohodki iz ne, ti hirajo kar vidno na telesnih moččh, katere raz-deva špirit. Temu je pripisati to, da se cel6 po vin- tudi čedalje slabs®." manjši, pri tem pa se kuha čedalje manj pivne obrtnije so čedalje piva ? ki J0 Daljni njegov predlog: naj bi skih krajih pivo širi bolj in bolj; naj bo tu še omen- vlada po nasvetu posebnega shoda predložila v ustavi da modra vlada Norveška na vso moč gre pivar- primerno obravnavanje postave na podlagi Amerikan- jeno, nam na roko. da bi s pivom pregnala škodljivo žganje. Vi- ^ ^ * v» ^ vi U jyi I V UI J/l liMlW UUbVVtij» t v C) Pri nas pa gre v tem obziru vedno le navzdol. skega zadavkovanja sprejet z veliko večino. piva po znamkah (markah) j Toraj Je bil eoki davek je ceno piva kviško pognal, zato se ga ve- Avstriji vpeljala se postava manj trda. upanje, da bo tudi v iiko manj popije To kažejo tudi statistični izkazi , iz katerih je razvideti, da vsako leto po 318 do 424 Pivo Po teb razpravah vrnimo se nazaj k hladilnicam. , zdaj po financi glede množine in moči natančno varn tedaj 14 do 19 odstotkov od vseh ne dela, pregledano, ki je bilo od 70 do 75 stopinj R. hladno kolikor mogoče ohlad ti več pa jih popolnoma neha. Zadnja tri leta je šla kuha speljano na hladilnice, se mora piva nazaj za 1.271.791 hektolitrov (2,119.651 veder), navadno do 10° R. Hladi pa se, če je vreme prevroče 9 f 9 državi pa je odšlo 4,361.623 gold, pivnega davka; ta po posebnih napravah ob ledu; če je pa dosti hladno davek ima nadomestiti zdaj davek na kavo in petrolej, ob samem zraku. Ko je zadosti ohlajeno, se spusti v Tej rakovi poti je pa žek, zarad katerega se ne gledč na slabi zaslu kadi 9 ki so postavljene po vrelni kleti. Te kleti so v piva manj popije deloma vzrok Kozlerjevi pivarni zelo prostorne, z obokom na železnih tudi nas nepraktični davkovski sistem pri pivu in ž njim tramovih, tla pa so iz Portlandskega cementa tako na-zvezano nadzorstvo (kontrola). Po drugih deželah pla- rejena, da se mokrota ne more odcejati skozi do kleti, čuje pivo veliko manj davka, pa tudi način, po katerem ki so pod njimi se določuje in pobira, je veliko boljši od našega Na Tu žonta (zdaj že pivo) vre. Po tem vrenji se Nemškem se plača davek le po hmelju, kolikor se ga spremeni sladkor v vinski duh in ogljeno kislino y porabi, od centa po 2 marki (1 gold.); na hektoliter 13 se izvržejo vse zadušne stvari v smetano ali pene tudi Vin- stopinj pride le po 41 kr., tedaj 400 do 600% ko v Avstriji. Na Angleškem se proračuna davek manj ski duh (ali vinska moč, cvet) ostane ves, ogljene kis line pa po namočenem ječmenu, na Francoskem Holandiji 9 v Belgiji in katerih kadeh , po večini ali obsegi kadi ali kotlov, v nekoliko v pijači. Več ko ima pivo ogljene kisline v sebi, boljše je; ta kislina pa se sčasoma z-kadi, Če tudi počasneje ko pri vinu, še celö iz zabitih se kuha, na Ruskem tudi po kopek po kotlu in žontnih sodov skoz luknjice v dogah in pivo postane potem ja- kr.) od Ruskega vedra (29*5 lovo 9 neokusno > prazno Nikjer ni treba veče skrbi # f 218 kakor tu, ko pivo vre; z največo pazljivostjo. Temu pa vse mora redno goditi se ) vse kos gimnazija ni „ein Fachstudium", ampak le priprav ster kuhe, kateremu morajo biti dobro znana vsa pra- 8kušen moj- ijavnica za višje študije! vila kemije. Ko je pivo izvrelo, kar trpi 16 do 22 dni, se pre In kar veljd o prirodopisji, velja tudi o druzih predmetih, na pr. računoslovskih itd. Latinščina in grščina imate mnogo nasprot- toči po cevih pivo v spodnje kleti ali shrambe. Razen nikov, češ, naj se mladina raji bolje prostorne kletne veže je v Kozlerjevi pivarni še v 9 UC1 živih, kakor mrtvih jezikov, s katerimi ne prideš daleč po svetu, nih shramb z ledenicami. Vložč se sodi tako, da se jih Tudi s tem mnenjem se ne vjemamo mi: latinščina vlož- spravi kolikor mogoče v vsako klet. Zato je v vsaki in grščina — tako imenovana „klasična jezika' kleti po i > ste vrste velikih sodov, vsak drži veder; na te pa ste položeni na sodov po kakih 60 veder; tako vsako klet po kakih 4000 veder. po 100 120 potrebni, in brez njih tudi dandanes ne more biti nihče, sedlo dve vrsti manjših ki se šteje med vise izobražene ljudi. Al zoper to, kakor se zamore spraviti v si danes morajo dijaki že nižje gimnazije vtepati v glavo pivo vsaj po do tem časom popolnoma izvre teh sodih se mora grščino, zoper to mora odločno biti vsak, kdor ve, mesece vlegati (maditi), da med da naposled skor vsak jurist, zdravnik, bogoslovec itd. > tako pivo se imenuje grščine komaj toliko zna, da si ve kako tehnično piva", ki ga imč razvozljati. Tedaj toliko truda in dela le za malo „vležano pivo" za razloček od ,,mladega manjše pivarne prodajajo in točijo že čez 3 do 4 tedne, zrn na koncu! Cemu tedaj toliko čisto prazne slame? g r s či n o za vse dijake je blizo taka, kakor s hebrej- ko je prišlo v sode, in ki tedaj ne more biti tako okusno in se tudi tako dolgo ne drži, kakor vležano. ledenica enako široka, a za 2 metra više od tal; v to se naloži čez 5000 centov Za vsako vložno kletjo je enako hladno (1 do 2° R. gorkote). ščino znati ščino pri bogosiovcih: učenja in truda veliko, znanja pa na zadnje celo celo malo, res tudi malo brez škode. Latinščino znati je še marsikomu potreba, — g r- nikoli. ker še nismo čuli in celö učen- ledu, da je povsod Ker je tudi za vrenje treba ledu, so preko vrelnic tudi jakov ne kramljati grščino. Z latinščino je druga; majhne ledenice; v vse te gre 6000 do 7000 centov brez temeljitega znanja latinščine ne more biti bo ledu. Vse te kleti so pod zemljo s sila trdnimi oboki, goslovec in ni mogel prejšnji čas biti noben z d ra- da morejo držati nasip iz 6 cm. debele in stlačene gline vo sloveč, kajti še pred kakimi 25 leti so se učili še in skoro dva metra visoke zemlje in sodre; ta nasip je skor vsi medicinski nauki razun namreč zato, da so kleti hladne in unanja gorkota ne more do njih. Tu je popolna tema, kakcr v podzemljski jami kemije in naravo- v latinskem jeziku, dandanes so ga pa , da Človek more ie z lučjo noter. Ko smo tako če tudi le površno, ogledali vse shrambe slovja tudi zapodili iz vseh medicinskih predmetov o virav napredek teh študij. > ces > da Cemu po vsem tem tedaj toliko preobloženja in priprave, po katerih pride surovi ječmen do okusnega šolske mladine z mrtvimi jezici dandanes ) ko piva, nam bo dovoljenih še nekoliko opazek. JeJ Po vseh popisanih prostorih so v Kozlerjevi pivarni zijah ni bilo treba. je treba učiti se živih jezikov, česar nekdaj v gimna vodovodi za gorko in mrzlo vodo, pa tudi cevi za pivo in par ne motijo tako napeljane, da niso Pri učenji vseh predmetov pa je treba, dasezlajša > pa tudi tako, da nikomur napoti in zveze tudi metoda učenja. Kdor dandanes kake bukve piše t tje, kjer se potrebuje. se voda in par dobi naglo da bi za-nje veljavo šolske knjige dobil > da JeJ P° (Dal. prih.) Šolske stvari« sto druzih knjigah tak obraz, da se sam čudi „mojster-skemu delu". In tako se leto za letom šolam vrivajo nove knjige, teške za učenje, težavne pa tudi za sta riše, ki morajo dandanes že kapitalisti biti. da prestroji srednjih šol. zmorejo novcev, ki jih njih >v sin potrebuje za šolske knjige. Die Schulen sind schlechter geworden Festina lente"! bila je deviza nekdanjih šol } m „Neue Fr. Presse" 14. Jänner 1878 (Konec.) Ker SO ) sistemi Avstrijski udani kakor tožijo sami možje današnji vladni vspeh je bil dober. „Mit Dampf vorwärts"! je načelo današnjih šol, je glas od vseh strani, konservativnih in liberalnih. r> m „die Schulen sind schlechter goworden ) vse ade na naobraže Slovansko časništvo. nost in prosveto utonule, čeravno se šolska mladež pre- napenja z nauki, zato je čisto naravno, da tudi zunaj * »Branislav" se zove list za politiko in narodno ministrove pisarne so se izvedeni prijatelji šolstva po- gospodarstvo, ki je v Osek u — menda namesti pre prijel « J razprave, kako naj bi se presilno breme učencem atalega „Primorca", vsaj izdavalec in vrednik mu je > ravnavajo zdaj različni pa bolj i vspeh študij dosegel. Osobito ob- gosp. M. Polic, vrednik „Primorčev" — začel izhajati hove razprave se sučejo okoli tega, % % m v obče nekoliko spremenila metod drug v Naj tudi mi svojo rečemo. Mi ne stojimo v vrsti tistih resnici trojedna s privzeto vojaško Krajino in Reko. Ta lepa načela hoče „Branislav", stoječ v vrsti državo-pravne opozicije, braniti krepko. Cena mu je 12 gold, za celo leto ) naj bi se ta > ki se za to potegujejo gold. za pol in gold, za četrt leta. učni predmet popolnem odpravil tista strašanska obširnost, s katero se obdelujej } m j dandanes posamezni predmeti, naj se odstrani * Cemu stranosti na priliko, prirodopis v tolikošni Mnogovrstne novice. Najveci časnik na svetu imajo v Ameriki ) • V • pro ---------, v nižji in visi gimnaziji, .»««.v/* v« 6« uivži a kjkjlk^ i oiu jaocL^/ gimnazijalec že moral učenjak biti v prirodopisji? katerih vsaka ima 12 oddelkov kakor da bi vsak . Vsak list tega časnika vaga malo manj kot pol funta, in če ga dp meri cele 4 štirjaške metre Na straneh 7 Dobra podlaga naj se dade temu nauku > da kdor se pozneje ukvarjati hoče s to specialiteto. bi šolski možje vsaj to zmirom v spominu imeli in vsak oddelk 267 jo ima, vrstic, je skupaj 35.232 vrstic ali na vsaki strani 4400 } Naj da Od vsacega lista knjig po 300 strani tega Časnika se moglo napraviti Kako Nemec pise o Slovanih. Nemški učenjak E. roke križem držali i rekši: ,,da3 Vaterland darf nicht Hardtmann ie na svitlo dal brošuro pod naslovom: grösser sein" (domovina ne sme razširiti se), kakor da „Slavismus im Lichte der Ethik". (Gotha bei Perthes, bi bila Avstrija otok hvali Nemce, kateri stanujejo v 1878). Pisatelj najprej krajih, kjer teče Odra, v njih vidi on svoje ideale možatosti in nravnosti ter jim pripisuje pravoijubje vsakim napadom! v sredi včlikega morja, varna pred } mar- Bosna in H ercegovina za Avstrijo nezmerne važnosti, posebno Nikakor se ne more tajiti, da bila ljivost nosti ) skromnost, domačnost in uČivnost. Al te last- če je res > da nam tako rekoč kakor zrela jabelka pa pravi so postale z mešanjem slovanske krvi dete v naročje in ne pride pozneje se druzih ovir z nemško. Zato pisatelj tembolj vzvišuje prave Slo- vmes. Puseono pusta naša Dalmacija bi po njih ve- vane > po katerih pride celi Evropi novo srečnejše živ- liko pridobila, ker ste prav za prav hrbet Dalmatin- ljenje. On želi, da si Rusi osvojijo rusa, Carigrad in Tracijo do Balsana. malo Azijo.do Tav- skega primorja ) in bi in jude postavlja on v eno vrsto Azteke v drugo vrsto na zemlji. t Slovane Nemce, Turke 10 raztegnjeno črto odpreti ne ie j Mala je vini, obrtniji potem mogoče bilo, to na dolgo kulturi, temuč tudi trgo- in v obče občevanju s svetom. * Sila velika rajska smokva (tfigovo drevo) stoji v se Razea tega bi se tudi vsa notranja politika Av-strijsko-Ogers&a morala premeniti. Bosnije in Hercego- dandanes v izhodnji Indiji iz časa Macedonskega kralja Aleksandra velikega; drevo to ima 350 velikih in čez 3000 manjih debelj; pod senco tega drevesa je taboro- vala armada z 7000 vojaki. vine prebivalci, katerih je nad i 2 milijona , so S1 o- v a n i. Po njih se slovanski element pomnoži tako 9 9 Avstriji v primeri tako večina prebivalcev Av- Polittčoe stvari. Avstrije prihodnost. Kongres v Berolinu gre h koncu, morda da bo z drugimi narodi v kakor 191 j^ proti 18, to je, strije biia bi slovanska. Ce tudi bi novo pridobljeni deželi več let imele svojo lastno vlado neodvisno od drugih Avstrijskih dežel, bo vendar pozneje, ko bi čas poskušnje pretekel, treba pripoznati resnico slovanske večine, naj se ti deželi združite z Avstrijo tem obziru toraj Slovani našega ali pa z Ogersko. se raz- idejo diplomati že proti koncu tega tedna. cesarstva nimajo vzroka nezadovoljnim biti z najnovejšo fazo vnanje politike Andrassyeve, pa tudi oni Nemci Kaj so tu diplomati (prvi ministri sedmih veleob- nase monarhije ne, ki delajo na to, da bi se sedanja ustava prestrojila tako, da nekaj sedanjih državnih lasti) sklepali in sklenili, ne ve se še za gotovo in za- nesljivo, kajti vse, kar se je od ondot dozdaj pisalo, opravil dobodo deželni zbori. Centralizma s slo- kombinacije, spleteae na besede, katere je kdo iz vansko večino Avstrija ne bo nikdar imela, a zavoljo so ust kakega diplomata na svoja ušesa vjel. Nekoliko Slovanov bi tudi centralizem nemške večine nemogoč več in bolj zanesljivega je razvideti [ »Mt imoau-iiu- ^wo"«»' \j (-ULU uukmu^ i \j louoi atiacui, «a gleškega „memoranda", ki ga je skrivč dobil časnik katerega morajg vsi prijatelji njegovi zdaj že z vso iz Rusko-An- postal. Potem ostane Avstriji federalizem za Globe" iz rok nekega uradnika in ga razglasil. ,,VJI IUUC ILt i Uu uca&ga uiauuiaa iu go laugmou« * J ^ v.. i tem spisu je navedeno, kako se bo rešilo vzhodno vpra- čas bo vendar prišel močjo delati. Čeravno je treba se nekoliko počakati f , in kakor kaže, tako sanje Po tem spisu Rusija dobode Besarabijo; Bol- si ugodnejšega želeti ni. ugoden, da garij a, na severni strani Balkana, privzemši Sofijske država, Bolgarija sandžake (okraje), postane samostojna Ravnokar izgotovljena pogodba z Ogri je gotovo tudi zadnja; o tem ni nobenega vprašanja več. Nekul unkraj Balkana dobi samoviastno vlado pod nadzor- tivirano telo Magjarsko ne more prenašati več finančnih ßtvom velikih oblasti, pa ostane vendar še podložna bremen, ki si jih je samo na rame naložilo. Ta bre-Turčiji. Srbija in Crnagorapa dobite nekoliko mena bodo najprvo začela rušiti dualizem. Na nje zemlje od Turčije. Rumunija dobi Dobručo, če ne govo mesto pa ne more priti centralizem, ampak bo še dalje repenčila se. Avstrija zasede Bosno in ie federalizem za vso monarhijo. Pod vlado kon- Hercegovino in bo ti deželi najbrže za zmiraj obdržala, servativnih mož bo ta državna ustava sposobna , ljud- Razmere na vzhodu so pod Turškim polamesecem stvo osrečiti in zadovoljiti , občni blagor vzdigniti in že več ko deset pripomoči veličastnosti stare Habsburške monarhije do bile take, da se niso dale več vzdržati let je viselo vse na nitki 9 UUl AC«bi , Au J \J\J EV \J U VOU t ^il^UUlUUl » V1IVHUVUVUVI KJ \ vsak hip je utegnil se prejšnje vzvišene veljave. to Bog pomozi! razrušiti Evropski mir. Zavoljo tega, ker so bile velike oblasti druga drugi zavidljive in nikoli edine o tem, kako naj bi Turčijo razdjale, je Turčija ostala Naši dopisi na nogah in počela, kar je hotela. Slednjič so kanone RllSije 30. junija n Spomlad se je letos pri Wörtbu in Graveioti razbile Evropsko ravnotežje začela v Rusiji jako rano in je biia dovoljno topla, v in odslej je postalo vprašanje nujno, skeleče, manjkalo nekaterih krajih preveč suha, v drugih preveč je ie se Koga, ki ui ga resu. a a naioga je oaravuu pu vcucm p« vouuai piav uguuu«» ^cujijcucioiru, pripadala le Rusiji ali Avstriji, ali pa obema sku- da žita in senožeti obetajo sploh prav dobro letino. e se koga ki I4UU U J V U U j U V ^ U JUk UU Mili j L» M t v# — w M"" • " • - — — - ^ • v ' v v ~ ^ --/ O--i-- ga rešil. Ta naloga je naravno po večem pa vendar prav ugodna zemljedelstvu mokra tako 9 9 P*J Ce bi bil grof Andrassy o vzhodni politiki šel Žita se še vedno sila mnogo izvožuje čez granico i ven- Beustovo pot naprej, biia bi Avstrija razdelila Tur- dar cena v primeri z izvaževanjem ni visoka; četvrt čijo in ker ona mora vsakako razrušena biti, da se pšenice je po 10 ^ - a a — & m 12 rubljev. Cena ostaja nizka zato, ker kristjani rešijo krvavega jarma, ne bila bi nesreča, ako poljedelci, nadejaje se dobre letine, žeiijo staro žito bi bila dobila največi njeni kos Avstrija. Vzhodna po- razprodati, da si narede prostora za spravljanje bogate litika Beustova je bilo edino, kar je bilo dobrega nove žetve. — Politično polje obeta tudi bogato na tem sicer Avstriji tujem državniku. Da Avstrija žetev — mnogo, mnogo krvi in mrtvecev. Beakonsfild 9 vtrdila se na jugu, ta politika je imela gotovo bist- Andrassy, Turški paši in vsi kongresni možje orjejo v veno trdno podlago 9 9 kajti ondi se je moglo naše ce- Berolinu politično polje tako, da se srce smeja aarstvo odškodovati za vse tisto, kar je v zadnjih letih krokarjem in hijenam. Poslednje dni nam je prinesel zgubilo dežel na Laškem. Al zopet smo prišli za eno misel prepozno telegraf iz kongresa sporočila, ki so do globočine pre- sunila vsako Rusko srce: Bolgarijo, osvobojeno z Ko se je Rusija z vso močjo pripravljala za raz- milijoni zlata in potoki krvi, so razdelili na severno delitev Turčije in osvobojenje kristjanov, so pri nas m j u z n o, Balkanski prehodi se bodo Turčiji vr 220 nili, tisti Balkani, čez katere so naši junaki v decern- berskem mrazu in snegu topove na rokah vlekli — tista Šibka, ki se je napila vitežke naše krvi, po volji kristjanske Avstrije in Anglije bode zopet Turška tista dolina Tundže in Marice, katero so Turki napojili s kristijansko krvjo! Je li to mogoče? Avstrijski in Angleški ,,interesi" tirjajo še več nedolžne Bolgarske krvi? In Rusija privoljuje v novo Turško mesarijo? Ne, Ruski narod ne privoljuje, Ruske armade ne pri-voljujejo, kar privoljujejo Ruski diplomati, ki zopet godejo na gosli Carigraške konference. Kakošen bo neki konec Berolinskega „koncerta"? Previdama tak, kakoršen je bil konec Carigraške konference; razloček je — če poročila časnikarska iz Berolina niso lažnjiva — le v tem: kolikor bolj znamenite so osebe, ki v Berolinu slepe miši lovijo ter drug druzega pre-varjajo, toliko več krvi bo potem teklo. Bismark, o katerem sem vedno trdil, da Rusiji nič dobrega ne želi, postopa prav tako , kakor je postopal pred poldrugim letom njegov sluga v Carigradu: on Franciji usta maši, Avstriji in Angliji pa potuho daje. Avstrija in Anglija — težko je reči , katera izmed nju je bolj predrzna. Turčija pa vse zanikuje. Kongres bo pri koncu, protokol bo podpisan, Turčija, kakor jo bote Avstrija in Anglija navadili, ne bo v nič privolila, in — tje pod jesen se bodo začele nove krvave orgije — plod Avstro-Angleškib interesov! — Komur do danes še ni postalo jasno, da Berolinski kongres nikakor ni sposoben ustanoviti na Balkanskem polotoku pravičnih razmer in dobrega stanja narodov in držav, naj pomisli samo sledeče: Bolgarski narod bo razdeljen na dve polovici, iz katerih južna bo zdihovala pod Turškim krvavim jarmom kakor do zdaj, severno pa bo mučila Magjaro-Angleška intriga. Bo li Srbija, ki se je komaj znebila Turškega jarma, zadovoljna z Magjarskim jarmom ? Č rnogora, ki se je 400 let borila proti Turški sili, bo li rada trpela Magjarsko uzdo? Bos ni j o, kolikor je niso Turki izmolzli, bodo Magjari izsesali. Avstrija, ki je pod vodstvom Andrassyevim delala Rusiji zaprek, kolikor je mogla, bo prejela pod svojo vlast skoraj ves zahodni del Balkanskega polotoka. Rusija, ki je kri prelivala in denar tratila za osvobojenje kristijanov od Turških trinogov, ima se o 9 mesecih umakniti iz Balkanskega polotoka! Ve li kdo, ako je resnica vse to, kar Be svetu poroča iz Berolina, kakošen enak primer iz zgodovine? Take tirjatve, kakoršne se delajo Rusiji, so zmagovalci delali premaganim! Se li Ruski diplomati nič ne bojijo, da narod Ruski ne bode pritrdil temu, kar Berolinski koncert kuha? Ako naši diplomati, ki od februarija hite kaziti to, kar so naši vitežki vojaci do februarija slavnega in velikega dovršili, privoljujejo v vse take predrzne tirjatve, se mir bo, se ve da, sklenil, a kako dolg bo trajal tak mir? Ruski narod bo tirjal maščevanja za krivico, maščevanja za predrznost, maščevanja za nezasluženo sramoto. Ako se bo vojska vnela, se bo vzdignil ves sto-milijonni narod nad sovražnike slavjanske časti. — Pod pokrovom cesarjeviča naslednika se nabira zdaj po Rusiji denar za dobrovoljno floto; v cesarjevičevi kanceliji se je nabralo že čez 700.000 rubljev, vsega pa do treh milijonov. Od Mure. (Razmere Ogerskih Slovencev.) — 15. dne avgusta se bodo neki začele na Ogerskem nove volitve v državni zbor. Takrat se bode začelo novo gibanje tudi med zapuščenimi ogerskimi Slovenci, katerih je sicer veliko po številu, a malo po duševni izobraženosti in po veljavnosti pri oholih Magjarih, kateri vse Slovane v svoji državi prezirajo in zatirujejo. V Zaladski in Zeleznograjski županiji je morda blizo 60.000 Slovencev. Tako velik broj stanovalstva bi lahko najmanj 3 svoje poslance v Budapest poslal, ako bi bila večina zavedna, izobražena in značajna in ako bi bil volilni red pravičen, ozirajoč se na narodnosti. Toda o ogerskih Slovencih ne velja niti eno niti drugo. Oni niso še izobraženi, no zavedajo se še svoje narodnosti; inteligenca pa, katera med njimi stanuje, učitelji, duhovniki, notaroši in fiškaloši trobijo v magjarski rog. Sole ogerskih Slovencev postajajo dan za dnevom bolj ma-gjarske, duhovniki stari, slovenski umirajo, a nadome-stujejo se z magjarskimi popi, kateri počenjajo že slovenskemu ljudstvu v magjarskem jeziku pridigovatL Pri volitvah pa imajo ogerski Slovenci z enakimi nepri-likami bojevati se, kakor njih cislajtanski bratje. Kakor so na pr. na Kranjskem Ribničani s Kočevarji v zvezi, kakor je na pr. na Stajarskem po več narodnih trgov s kakim nemškim ali netnčurskim mesticem združenih, enako je tudi na Ogerskem. Slovenci Žaladske župa-nije na pr. so pridruženi pri volitvah v dolnji Lendavi, v Bakši k Magjarom; takisto je v Monostirski okrajini. In tako so Slovenci razcepljeni, povsodi proti Magjarom v manjšini. Le v Sobočki okrajini imeli bi pri volitvah Slovenci večino, ako bi stali trdno za narodnega kandidata. Toda kaj takošnega se ne bode zgodilo , kajti ni najti med ogerskimi Slovenci izobraženega moža, kateri bi imel poguma dovolj oglasiti se za narodnega kandidata, a tudi ni še ondotno ljudstvo v tem obziru dovolj zavedno. Vendar se utegne narodna izobraženost in zavednost malo po malo tudi med ogerskimi Slovenci izbujati. Ze imajo nekateri Prekmurci knjige družbe sv. Mohora, že prihaja tudi Čez Muro kak posamezen iztis dobro uredovanega mariborskega „Gospodarja." Nekaj pa koristi tudi časnik „Prijatelj," ki izhaja po 2krat na mesec v Budapešti v narečji ogerskih Slovencev pod vredništvom nekega Agustič-a (prekmurskega rojaka), ki bode baje tudi kandidat za prihodnji državni zbor. Ta list se ve da bi nam in gotovo njegovim ogerskim či-tateljem bolj ugajal, ako bi se vsaj nekoliko na nas književni jezik oziral in ne zabavljal Rusom. Tudi njegovega vrednika Agustič a bi bili potem kot kandidata bolje veseli, dasiravno nam je ljubše, nego vsi drugi, kateri se vrivajo našim prekmurskim bratom. Iz Semlča 5. julija. — Oni mesec smo imeli lepo slovesnost. Vsa vas , posebno prostor okoli cerkve , je bila zeleno okinčana in narodnih zastav vse polno. Ljudstva je privrelo od blizo in daleč, tudi gospode, duhovne in posvetne, je bilo prišlo lepo število; videlo se je vse, kakor kak narodni tabor. Slovesnost ta je veljala novemu zvonu, ki nam ga je vlil J. Hil-zer v Dunajskem Novem mestu. Zvon je res mojster-sko delo, unanja oblika krasna; tehta 50 centov, ima dobro zadeti glas A in se z ostalimi starimi (D, Fis, A) izvrstno vjema, tako da smemo res biti ponosni na zvonenje , kakoršnega ni daleč okoli. — Naj pri tej priliki še omenim, da po naši fari je že veliko Hilzer-jevih zvonov, a ta pot se je še posebno obnesel. Ko se bo novi zvon nekoliko vtekel, ga bo slišati daleč čez hrib in dol. Božjakovo na Dolenjskem. — 15. dne p. m. so bile pri nas nove volitve županstva. Izvoljen za župana je bil Jurij MatjašiČ iz Rozalnice, — za svetovalce pa so bili izbrani: Jurij Bajuk iz Božjakovega, Martin Plese c iz Radovice, Martin Vukšinič iz Čurila in Ivo Kerme8ec iz Rozalnice. Iz Konipolj poleg Ribnice. — Tudi pri nas smo imeli pretekli mesec novo volitev občinskega starešinštva, pri kateri so bili Janez Adamič za župana, Anton M u-star in France Sternad za svetovalca izvoljeni. Iz Dola. — Nove volitve županstva^ so se izvršile pri nas tako, da so bili izvoljeni: Janez Zle, posestnik- 221 iz Beričovega, za župana, — za svetovalca pa poštar in krčmar Jerni Pevec iz Dola in Janez Jeran, posestnik iz Beričovega. v Iz Bizovika. (Čitalnica nasa) napravi prihodnjo nedeljo ,,besedo", pri kateri se bode po pozdravu načel-nikovem godlo , pelo in deklamovalo , nazadnje pa še plesalo. Začetek veselice je ob 3. uri popoldne. Ako bi to nedeljo vreme neugodno bilo, se vrši veselica še le drugo nedeljo. v • v lz spoinje Siske. — Prvikrat po slabem vremenu zmotljena veselica tukajšnje čitalnice se je v nedeljo sijajno izvršila. Lepo vreme je privabilo ljudstva kakor listja in trave na Guzijev vrt, kjer se je pelo, godlo in deklamovalo na veliko zadovoljnost gostov. Odlikovali ste se z deklamacijami posebno dve tukajšnji domorod-kinji, katerima radostni kličemo: slava! Iz Ljubljane. Več dni že se čujejo glasovi ukan j a pa tudi jokanja po našem mestu, kjer se zbirajo na odhod sklicani vojaki. Ce nabirajo različne vojne oddelke povsod tako, kakor pri nas na Kranjskem, misliti bi se smelo , da je vsa Avstrijska armada na nogah. Posebno britko sklic vojakov zadeva kmetijski stan zdaj, ko bo pri nas največ dela na polji z žetvijo žita in setvijo ajde, gospodar pa mora nagloma od doma, zapustivši gospodinjo samo. — (Iz seje odbora družbe kmetijske 7. dne t. m.), pri kateri sta o zadevah državnih subvencij bila pričujoča gospoda zastopnika c. kr. deželne vlade in deželnega odbora, in kateri je predsedoval družbe predsednik baron Wurzbach, prejeli smo sledeče poročilo. — Subvencija za podkovno in živinozdravsko šolo je bila po predlogu poročevalca dr. Poklukarja razdeljena kakor prejšnja leta; o subvenciji za kmetijske nadaljevalne šole s 1000 gold, se pričakujejo nasveti c. kr. deželnega šolskega sveta; za izvolitev stalnega ali začasnega popotnega učitelja ministerstvo za to leto ni dalo državne podpore; popotni učitelj za si-rarstvo gosp. Hitz pa je Kranjski in Goriški družbi za letos zagotovljen. — C. k deželni gozdni nadzornik g. Salzer je poročal, kako naj se državna podpora s 500 gold, obrne za premije takim gospodarjem, ki zasajajo gozdno drevje. Nasveti se predložijo si. minister stvu kmetijstva s prošnjo, naj jih blagovoli potrditi. — Dr. Bleiweis je poročal o državni podpori s 500 gold., katero je ministerstvo odloČilo za premije za zboljšanje senožeti in pa gospodarstva na planinah; tudi ti predlogi se pošljejo si. ministerstvu za odobrene. — Blagajnik gosp. B ru s je nasvetoval mnogo mož, ki naj se izvolijo za ude družbe kmetijske; predlog je bil soglasno sprejet z željo, naj bi domoljubi, katerim je mar za napredek kmetijstva, pristopili k družbi, deželi gotovo koristni. — Konečno je g. predsednik predlagal, naj se vdovi gosp. J. Debevca, ki je bil več let marljiv odbornik družbe kmetijske, pošlje žalovalno pismo o zgubi velecenjenega rodoljuba; odbor je soglasno sprejel predlog. — (Nevihta s točo danes teden) je segla daleč in sicer po več krajih okraja Ljubljanskega, Kamniškega in deloma tudi Kranjskega. V okolici Ljubljanski je toča večali manj potolkla zemljišča 4— 5 milj na dolgo in do 3 milje na široko in sicer: Polhov gradeč, Babno goro, Švico, Dobrovo, Brezovico, S'epanovo vas, Javor, Kašelj, Slape, Zadobrovo, Moste, Udmat. Bizovik, Pod-gorico, Nadgorico, Soiartno pri Savi, Stožice, ^Ježico, zgornjo in spodnjo Šiško, Dravlje, Glince, St. Vid, Vižmarje, Štanežice, spodnje Pirniče, Tacen, Šmartno pod Šmarno goro in Gameljne. V7 Kranjskem okraji so največ škode trpele soseske Dolenšice, Podobenim, Podvrh in zgornja Rovan, — v Kamniškem pa Mo-ravec, Trzin, Podreče, D>mžale, Dob, Dra^omelj, Jarše, Dol, Dolsko, Dritaj, Peč, St. Ozbalf, Ihan in Brezovice. — Kakor pa se po časnikih bere, so imeli tisti dan točo tudi po nekaterih krajih Koroškega, Šta-jarskega in Istre. — Šolsko leto se konča v gimnaziji, realki in pripravnici prihodnjo soboto, — ljudske šole pa v soboto teden. — Gosp. Henrik Gartenauer, dosedaj suplent na tukajšnji gimnaziji, je imenovan za profesorja. — Kakor se nam poroča, namerava mestni odbor Kranjski se s prošnjo obrniti d<> presvitlega cesarja za obstanek tamošnje gimnazije. Ali bode prošnja kak vspeh imela, je dvomljivo; \endar vsakako bilo bi prav, da Nj. veličanstvo zve, kako se princip ,,varčnosti" zavija z ozirom na gimnazijo Kočevsko, ki šteje napol manj učencev memo Kranjske in životari še le malo let. , Tagblatt" ovaja sicer o razpustu Kranjske gimnazije izid zadnjih volitev - poslauca v deželni zbor, češ, da morebiti za tem grmom tiči zajec. Po takem bi moral Kranj kaznovan biti zato, da s Skofjo-Loko vred nima renegatuv toliko, d * bili bi te mesti propali pri volitvah ! Zalibog, da smo dandanes v Avstriji že tako daleč, da se more kaj tacega verjeti! — („Brencelj" st. 12) je bil te dni razposlan prav mikaven v podobah in besedi; v prilogi vabi na novo naročevanje, ker se prične drugo polletje. Naj nihče ne zamudi, naročiti si ta mikavni ilustrirani list. — (Prošnja.) Razpošilja se ravnokar „Letopisa Matice Slovenske" za leto 1878., 1. in 2. del. Uljudno zato prosimo častite gosp. poverjenike, naj blagovolijo ta zvezek izročiti Matičnim udom v svojem poverjeni-štvu, pa tudi zaostalo letnino pobrati in jo blagajniku gosp. Ivanu Vilharju poslati. „Matica" ima s tiskom in z nagradami mnogo stroškov, katerih brez rednega vplačevanja doneskov svojih udov ne more redno poravnavati. — 3. in 4. del „Letopisa" prideta ob enem s knjigo: „Potovanje okolo sveta'1 gosp. družbenikom v roke. Iz pisarne ,,Matice slov." — (Pobirki iz Časnikov.) Po „Tagbl." nameravajo nemškutarji v prihodnjem deželnem zöoru, kjer bodo imeli večino, vpeljati velike reforme v ljudskem šolstvu. To vsaj se je izvedelo iz predlogov učitelja Lin-har ta, ki je v zadojem shodu konštitucijonalcev v tej zadevi zvonec nosil. Pričele se bodo po takem zopet borbe prejšnjih let, katere se že gnjusijo vsacemu poštenjaku. Quousque tandem ? Novičar iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja. — „Wien. Zeitg." od 6. dne t. m. je priobčila dvojno lastnoročno pismo presv. cesarja: eno na predsednika ministerstva kneza Auersperga, drugo na ministra barona Lasser ja. V prvem cesar jemlje na znanje napoved odstopa ministerstva, pa si pridržuje odlok o tem za pripravni čas in izreka željo, da ministri do tega časa obdržijo svojo službo, ministerstvo notranjih oprav pa izročuje knezu Auerspergu. V drugem pismu sprejme cesar odstop bolehnega ministra Lasserja, izreka mu priznanje za njegovo večletno ^odlično službovanje ter mu podeluje veliki vitežki križ Štefanovega reda. — Začasno po takem ostane sedanje ministerstvo razen barona Lasserja, ki gre v pokoj. Resnične so besede „Obzora" , ki piše: „Zavoljo odstopa sedanjega ministerstva nikdo ni žalosten, in cel6 njegovi prijatelji ne, al nihče se tudi ne veseli, da odstopi. Toliko je zavladal pesimizem v večini narodov naše monarhije, 222 da se nikdo ne nadja, da se stvari obrnejo na bolje. Iz kongresa se slišijo vsakovrstne reči. Zasedba Vse se pričakuje le od slučaja, nič pa od spoznanja Bosne in Hercegovine po Avstrijski vojni je sicer sklen-pravega blagra za monarhijo, dokler gospoduje ona jena reč, a utegne se se zavleČi, čeravno se govori, da umetna večina, ki nima korena v narodih'. Mi dostav- ima naša vojna že 15. t. m. z begunci vred na dveh ljamo temu le to, da dogodbe zadnjega časa v državnem straneh, južni in severni, prestopiti mejo. Grof A n- zboru so kazale, da tudi ni nobene kompaktne večine drassy ni v majhnih zadregah. Turčija je rekla sicer, na katero bi se naslanjalo ministerstvo Auersper- da je zadovoljna z zasedanjem Bosne po Avstriji in ampak le manjšine so, v katere je razdrobljena da se bo o tem, kako se ima izvršiti, dogovorila sama več > govo, prejšnja večina poslancev. z Avstrijo. Na to neki pa je povdarjal Bismark ) da J0 Slovanska mladež na tukajšnjem vseučilišču kongres dal Avstriji nalogo, vrediti Bosno in pomi riti jo. Vprašanje pa je pri tem: boli politiki Magjarski ripravlja za leto 1879. knjigo z naslovom „Almanak', i bode zabavno-poučne stvari razpravljal v vseh slo- mogoče narediti drugej mir, ko ga se vanskih jezicih. Naročnina je odločena na 1 gold. 20 dom a ne more f marveč je spravila Nemce ravno tako, kakor Slovane kra] C* f XW O V> J7UÖ1JJM» j^VOjJ» XVUViVVlUW liti UilUJ 1U XVUUU MUVV V U»J UU |OV/ VJ/VWIV1JV «V J/VI OV/ * « J/V- (Burgstrasse 24); prodajal pa se bode po 1 gold. 60 kr. iitika bi rada pomagala Turkom na noge, to čuti tudi ki se pošilja gosp. Todoroviču na Dunaj in Rumunce v najhujšo opozicijo zoper sebe. Ta po- Iz Lvova. Gališki deželni zbor se ima n e k ? sklicati dne septembra in tednov trajati. Bismark, ker je vsakemu, ki bi od Rusije zahteval še kaj, rekel, „da miroljubja Ruskega utegne enkrat ko Iz Zagreba. Deželni zbor se je pričel v pot>- deljek. Ce je res, kar piše Ma giarski list Corr.", ima se zbor že končati 13. dne t. m )) Budapešt. po k o-mag- mandiizPešta! In prav verjetno je to, kajti jarizem čedalje bolj svojo oholo glavo povzdiguje; če bo tudi magjarski jezik Hrvatom ,,narodni" jezik! Ogersko. — Po dovršeni novih v o 1 i t v a h poslancev } nec biti." V drugem obziru je pa Andrassy v zadregi zavoljo volitev, ki se imajo pričeti na Ogerskem. Magjari ne morejo pozabit še „zatiranja brata Osmana" in če bi Avstrija zasedla Bosno, utegnile bi volitve izvršiti se tako, da bi vlada se vstrašila. Zato je skoro gotovo, da bomo pač pripravljeni za marširanje, a mar-širali ne bomo tako brž; to se da slutiti tudi potem t ki bodo v očigled okupacije Bosne in Hercegovine, ka teri so Magjari zakleti protivniki, sila burne, se snide državni zbor v Budapeštu 17. oktobra. Iz Rima. Tukajšnji časnik „Capitale" je ob- a ri- javil pismo, ki ga mu je poslal Garibaldi o socija-lizmu, ki Nemcem zdaj toliko sivih las dela. baldievo to pismo gre zdaj po vseh časnikih res vredno, da se čita. Glasi se tako-le: > ker Je da je za nadpoveljnika zasede vojne imenovani general Fi lipovi č z Dunaja vrnil se nazaj v Prago. Je li to prevrvt na bolje ali na slabše, to se bo še le pokazalo. To je pa očitno že zdaj, da nesrečna Magjarska notranja politika je Avstriji o unanji politiki zelo napoti. Kar se tiče mobilizacije, se sliši zdaj, da bo veča kakor je bila nameravana skonca. bilo namenjeno spraviti Ni dolgo temu, kar sem nemškega in ruskega cesarja hvalil. Jaz se tega ne sramujem. Ona imata vsa kako velike zasluge za narodni napredek, zato me je zabolel napad La Častitega Viljema. se spravljajo še prvega je divizije na noge, zdaj pa t tako da jih bo 7 ali morda celö na nogah. Pravijo, da se to godi zavoljo tega vedenje Turčije vzbudilo > ker je sum, da je n a h u j s k a 1 a mo- teni slučaji nisem komunard, pa ker sem star, težko mi je svetovat*. Sedaj gre vse na to, da se socijalizem ukroti, in to se hamedance zoper armado Avstrijsko y ki ima Sliši se tudi priti* prav lahko zgodi tako-le: naj se stalne armade razpustijo, da se ljudje poprimejo poljedelstva železo naj se , pa rabi , da je Andrassy vzdignil drugo polovico dovoljenih mu 60 milijonov, a da jih ne misli potrošiti za zasedbo Bosne in Hercegovine. Iz Bosne sta prišla dva poslanca v Berolin s prošnjo T bode potem nehalo siromaštvo za napravljanje gospodarskega orodja, pa ne za naj bi Srbija zasedla Bosno, a ne Avstrija; toda po- bojno orožje 5 ljudi, a ne za tisoče naj nekateri jedö samo za dvanajst j naj se napravi mednarodna so dni j a, katera bi razpore med narodi razsojevala, da se tako odstranijo za ljudstva nesrečne vojske. S tem svetom kongresu (Berolinskemu) na srce pokladam: ako se Slovanom ne d & pravica, hočemo mi napo- slanca nista nič opravila. Madjari se namreč hudo boje Srbije; če bi pridobila si Bosno, bila bi jim premogočna. Grki ne dobe nič, saj pa tudi s svojo perfidno politiko nič zaslužili niso. Kongres se ima raziti v soboto 13. t. m. Zadnje novice so namreč te, da se bo ta dan podpisal proto- so se vsa vprašanja ugodno sklepati, da v e d a t i r e v o l'u c i j o. Vaš G. Garibaldi." kol. Po tem je rešila zlasti, ker se je Rusiji pustil tisti vpliv, gre po vspehih orožja in po velikih žrtvah. Spodnji ki JeJ Iz Benetek. — Agitacij zoper Avstrijo na Laškem del Donave se ima postaviti pod nadzorstvo komisije ni končane kraja; zdaj rogovilijo Lahoni v Kopru, zdaj nalašč za to postavljene in nobena vojna ladija ne sme Trstu, drugikrat v Paznu, Gorici itd. binkoštnih va-njo; podonavske trdnjave pa se imaja razrušiti. Tur- prazikihso v Benetkah Avstrij sko-oger s k emu k on- ška je neki še zahtevala, da v Bosni in Hercegovini sulatu celö okna razbili in grb s hiše vrgli ostane gospodarstvo s premoženjem mošej (Turških v bližnji kanal. Ona dva praznika so namreč iz cerkva) v njenih rokah, isto tako civilna uprava orne-Trsta v Benetke pričakovali gostov po parobrodu; al njenih dežel; a predloge tega kongres ni sprejel. Tudi zarad provinc in trdnjav v Aziji se je vnel razgovor, ker se je za to veselico oglasilo premalo Tržačanov, ni parobrod se odpeljal v Benetke. Druhal Beneška pa je ki se je slednjič končal s tem, da rešitev tega vpra- sumičila, da je policija Tržaška na prošnjo Avstrijsko- šanja se prepusti Rusiji in Angleški, varstvo svetih de- ogerskega konsulata prepovedala izlet v Benetke. In to žel pa Francoski, je bil vzrok onemu velikemu škandalu, pri katerem je-- policija Beneška rokč križem držala. Italijanska vlada je sicer pozneje javno grajala ono je to le prazna beseda, ve ve3 svet. demonstracijo; al godbo da Radovedni smo, minister vnanjih uprav grof Andrassy tudi to do- Zitna cena v Ljubljani 6. julija 1878. Hektoliter v nov. denarji: pženice domače 9 fl. 10. banaaka j ki Je v zvezi z demonstracijami Isterskimi, Tr- io fl. 49. tnraice 6 fl. 20. sorsice 6 fl. 80 rži 6 žaškimi in Goriškimi, smatral za šalo? ječmena 5 fl. 63 41. — Kromni prosa 7 fl. 3. aide 5 fl. 85. fl. 34 ovna 3 0 2 fl. 50 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: Jožef Blaznikovih naslednikov v Ljubljani.