Poštnina plačana v gotovini	Ljubljana,	28.	junija	1940.	—	Leto	IX.	—	Št.	26.
^SLOVENIJA
i UREDNIŠTVO: LJUBLJANA, GOSPOSKA 12 - NAROČNINA ČETRTLETNO 15 DIN, ZA POL LETA ;0 DIN, ZA VSE LETO 60 DIN - POSAMEZNEIŠTEV. 1 50 DIN - V ZAMEJSTVO ZA VSE LETO 90 DIN UPRAVNIŠTVO : LJUBLJANA GOSPOSKA 12 - POŠTNOČEK. RAČUN: LJUBLJANA ŠT. 16.176 - ROKOPISOV NE VRAČAMO - OGLASI PO TARIFU - TISKA ZADRUŽNA TISKARNA (M. BLEJEC) V LJUBLJANI)
KoraK naprej t
Ko gledam ljudi okrog sebe, moram reči, da nas danes ne utruja toliko mnoštvo daljnosežnih zgodovinskih dogodkov, ki se odigravajo pred nami, pač pa prazna teža ideoloških in napol ideoloških vrednotenj, ki vedno bolj sedajo na našega človeka, posebno izobraženca, in ga napačno razvnemajo. Jasno je, da pri tem ne mislim na živo svetovnonazorsko jedro, ki tvori osebno resnico človekovo, marveč na mite, na čustveno zgrajeno vsebino njihovega nazora, kratko in malo na tiste nekritične elemente, ki skušajo danes prevladati nad treznim, stvarnim mišljenjem.
Danes je edino prava higiena človekove zavesti ta, da gledamo jasno, da izhajamo iz stvarnih dejstev in jih nenehoma primerjamo s svojo osebno resnico. Če kdaj, potem je danes čas, da se osvobodimo duševne navlake, to je vsega tistega, kar po nevrednem obdaja našo osebno resnico, jo za-senčuje in jo slabi v njenem neposrednem izžarevanju na življenje.
Čim presenetljivejši so zgodovinski dogodki, tem bolj smo prisiljeni ugotavljati, koliko nevažno prevzetega in nepristno veljavnega je posebno v naši politični zavesti, to je v tisti plati našega duha, ki je dolžna najti in vzdrževati razmerje do časovnih nalog in javne blaginje. Tam so se razpasli fantomi in zatemnili naravno gledanje na zgodovino. Med idejami, ki so se odtrgale v marsičem od življenjskega razvoja in se spremenile v mistično parolo, je demokracija.
Upam, da se razumemo. Jedro tega, kar mislimo pod demokracijo, je neiigonobljivo. To je duh svobode, neminljivo izkustvo, ki ne more propasti; nasprotno, prepričani smo, da sc bo v nadaljnjem razvoju evropske družbe znalo uspešno in dostojno uveljaviti.
Pač pa je treba izreči jasno besedo o demokraciji kot tistem javnem sestavu, ki se je ustvaril v političnem področju in postal ozka, nespremenljiva politična miselnost, povezana s konservativnim mišljenjem. V tem smislu nam je torej ugotoviti dvojno škodljivost tako razumljene demokracije: najprej dejstvo, da jc ostala zgolj politični in še to neizdelan koncept, ko bi vendar morala napredovati v socialno in gospodarsko demokracijo, potem pa še hujše dejstvo, da je demokracija postala sredstvo zahodnih tako imenovanih plutokratskih držav. Te države so z demokracijo ustvarjale naravnost pogubno miselno in čustveno razpoloženje, v katerem so spretno izdelane predstave zmagovale nad dejstvi.
Največja dušeslovna sprememba današnjih dni pa je obratna pot, zmagovanje dejstev nad predstavami, ki so izgubile lažno vsebino.
Če izhajamo iz resnično demokratičnega stališča, tistega, ki vzgaja človeka z objektivnimi dejstvi, moramo brez zadržkov in bojazni za svojo osebno resnico sprejeti dvoje spoznanj današnjih dni.
Prvo spoznanje pravi, da živa in enostavna ideja zmaguje nad vsako nesmotrno kulturo, da asketsko pojmovan in uresničen koncept nadvlada vsako, še tako bogato in razčlenjeno kulturno stavbo.
Drugo spoznanje izhaja iz prvega in odkriva premoč življenjske organizacije nad še tako ogromnimi in neizčrpnimi zalogami blaga in surovin, posebno pa premoč dela nad denarjem.
Enostavna zgodovinska dinamika, obsežena v teli in podobnih ugotovitvah, uničuje predvsem lažno demokratsko idejno statiko. V njih leži marsikaj, kar bo pomagalo razrušiti za demokratskimi parolami skrito kapitalistično in imperialistično družbo, nič pa ni v njih takega, kar bi tudi danes moglo razveljaviti resničnega demokratičnega duha.
Če pa bodo kljub temu nove slepe sile hotele napasti sam temelj demokracije, potem ostane dolžnost, da se postavimo v borbo za vse to, kar smo spoznali za večne pravice človekove.
Edvard Kocbek.
Za novo ravnotežje sil v Evropi
Francija je poražena in sprejela je pogoje Premirja, ki bodo, kakor ilanes kaže, uničili francoski imperij in ji odredili podrejeno vlogo. Njena politična moč je že danes tako oslabljena, da lahko že govorimo o porušenem političnem ravnotežju v Evropi. — Razumljivo pa je, da poraz Francije ne bo •mel samo velikih političnih, ampak tudi usodne gospodarske, kulturne in socialne nasledke za vso zahodno in srednjo Evropo.
— Pojav prvih pa že čutimo.
Do Monakovega je Anglija spretno vodila evropsko politiko v smislu francosko-nem-škega ravnotežja v Evropi. Njena naloga je bila, da je s spretnim izigravanjem francoskih koristi pomagala Nemčiji ter Franciji preprečila vsako izdatno obkroženje Nemčije. — Francija v Evropi ni mogla ustvariti kolektivnega varnostnega sistema, ker ji je Anglija nasprotovala v bojazni, da bi Francija s svojim vplivom preveč pridobila na moči in s tem porušila evropsko ravnotežje pod angleškim vodstvom.
V Monakovem pa so Angleži zagrešili Usodno zmoto. Tu niso samo podcenjevali 'Eniške moči, ampak so popolnoma pozabili na velesilo na vzhodu, ki je imela v tem trenutku že zelo močne karte v rokah. — Prepričani so bili, da je evropsko politično ravnotežje še vedno v njihovih rokah in dn v Evropi ni sile, ki bi ga mogla porušiti. — Od tod tudi njihovo gentleinantsko obljubljanje pomoči državam, s katerimi sploh niso imeli skupnih meja. Hitler pa je s sklenitvijo pakta Nemčija-ZSSR spretno razdelil evropsko ravnotežje v tri sile in s tem oslabil zavezniški blok. Že s tem paktom je ZSSR kot nevtralna država dobila v novem ravnotežju približno isto mesto, kot ga je Prej imela Anglija; Anglija pa je morala stopiti kot enakopraven faktor na evropska tla v borbo z Nemčijo. Danes, ko je Francija poražena, je zavezniška sila v Evropi tako oslabljena, da je porušeno ravnotežje v Evropi. — Nasledke tega stanja se že jasno čuti v vzhodni in deloma tudi srednji Evropi. Politika Turčije je jasen dokaz za to. — Vse države srednje in jugovzhodne Evrope se morajo danes zavedati tega novega stanja ter zavestno iskati novih potov v svoji zunanji politiki. Gre za novo razporeditev sil v Evropi in v tem novem na-Poru mora tudi naša država s Slovenijo *uvestno usmerjati svojo zunanjo politiko Po poti, ki jo ji odreja njena geopolitična kga, koristi jugoslovanskih narodov ter sniisel za pravo ureditev evropske bodočnosti.	—ak.
Medvojna razmišljanja
. Dogodki zadnjih din i so bili tako silorviti,
■ so celo premnoge 'trezno misleče 'ljudi spravili iz ravnotežja. Še najbolje je za uste. ki sploh nočejo ničesar več (slišati o Piliti,ki, ki se ogibljejo] vseh napovedi zn Prihodnost in skušajo v skrbi za vsakda-Jost ipozaibitd tragiko svetovnega dogajanja n bojazen pred negotovo priiiodinostjoi Dru-
*>a se ne znajdejo in z grozo pričakujejo, i a Pade tudi po nas zdaj zdaj udarec, od ^aterega si ne .bomo več opomogli. Kaj bo
- Hami? je prvo vprašanje, ki nam ga pokljajo.
0i !^°ji ipa gredo po napačni poti, ker sc j >()ji zapirajo preti spoznanji, ki nami jih J° mogoiče najti v lej katastrofi, i.n s teni aemogoČajo sami sebi, da bi ,našli neko ti r za ravnanje v prihodnosti. Zaito je 0'n.e.s toliko prekrižanih rok, saj ljudje -ne dairja"?lej° več, da bi se grozeča propast kaikoir kolli zavreti ali odvrnil iti. Kdor io i zf\l,|l>il vere vase in v svoj narod, tullc koliko resneje iskal novih poti. Za Dri° iR|^°'zll\uvu’nje je potrebno dolgotrajno in<i^U JVa,llje’ ki gre stvarem do dna. Zaito kil, B,n<> ?u <! nekoliko nakazati nekaj tn-smeri, ki naj bi nas vodile.
str„?J^a se danes mnogim dozdeva kakor svP( °iHla "soda, ki od časa do časa zadetne Wi’ se -M ui mogoče ogniti. Celo meka-raizunnniki, ki vidijo v gospodarstvu
gibalno silo vsega življenja, so začeli pisati v takem smislu, da je vojna neka biološka nujnost. V nasprotju s tem pa mam vsa dejstva kažejo na to, da je izvir vojne v človeških slabostih, zmotah, omejenosti, kristjani bi rekel — v grehu. Če danes razmišljamo, kako je moglo priti do vojn e in kako da je privedla da današnjega položaja, siko raj me moremo razumeti nečloveške slepoto, iki je to za;krivila. Vsaka država je imela svoje napake, vsaka je bila na svoj način nedorasla svojim nalogam, vsaki se je (ali pa se ji še bo) maščevalno, da je puščala nerešena nešteta vprašanja. Ne bomo se spuščali v obravnavanje posameznosti, povejmo le eno skupno in največjo napako: sebičnost ogroženih držav. Sebičnost je vedno kratkovidna, ker vidi de majbliižjo korist neposredno pred seboj, ne vidi pa nadaljnjih nasledkov svoje odločitve in ne višjih vrednot, ki se jim je pri tem odrekla. Zato so sebičnost skoraj vselej maščuje, prej ali sloj, linje ali mileje. — Zamislimo si primer, da bi v sredi Evrope vstal narod, ki bi čisto očitno razglašal, dn se iima za boljšega od drugih narodov, da jim mora zavladati, da mora dolbiti neomejene mogočo st i za svoj razvoj itd. Ali si me ibi človek mislil, da bodo čisto prirodno vsi drugi narodi začutili, tla so skupno ogroženi in da bi zato strnili vse svoje sile v obrambo proti napadalcu. Čudno bi ,se nam zdelo, če bi ti narodi mirno gledali, ikako gosposki inarod podjarmili j a narod za (narodom, če bi se ti narodi zadovoljili s strogo nevtralnostjo, dokler no pridejo sami na vrsto, ali če bi celo skušali to priliko porabiti, da poravnajo z ogroženimi sosedi stare, neplačane račune. Fake omejenosti si človek ne more niti predstavljati. Toda 'resničnost je iznajdljivejša od najbujmejše domišljije.
Kdor je vso svojo dejavnost vpregel v službo vojni, kdor vidi v njej edino sred-
stvo, s katerim bo dosegel vse svoje cilje, kdor je globoko v duši {prepojen z osvoje-valnim duhom, — ta bo verjetno v vojni bolje uspel od ornega, ki se samo brani, pa čeprav mu gre tudi za vise. Še večja pa bo ta razilika, če se je drugi prepozno zavedel svoje ogroženosti in pa usodne razsežnosti te ogroženosti. Šele strahotne izkušnje morejo vzbuditi narod k skrajnim naporom, ki so nujno potrebni ,za rešitev. Žal prihajajo take izkušnje po navadi prepozno. Današnja vojna nas precej spominja na orientalsko pripovedko, ki govori o dveh sosedih. Prvi je delal noč in dam ter si nakopičil neizmerno bogastvo. Drugi pa se je klatil z mallopridneži in pretepači po svetu, loda nekoč je malopridni sosed vdrl na posestvo bogatega soseda, pregnal lastnika in postal sani lastnik njegovega neizmernega bogastva.
Svobodna i.n demokratična misel nista po zadnjih porazih za dolgo pokopani, morda niti za kraitetk čas ne. Kakor njuna nasprotja. sta tudi oni dve zakoreninjeni v človeški naravi. Čo začasno prevladujejo nasprotne siile, no smemo dvomiti, da se bodo morale prej aili slej spet umakniti. Ena človeška izkušn ja je, ki nam neizpodbitno priča, da so vsi nasprotni poskusi obsojeni na končni neuspeh: dejstvo namreč, da svobode misli človeku ni mogoče odvzeti. Lahko ga uklemete v vse mogoče vezi, lahko ga nacedite za neznaten drobec v gmoti družabnega telesa, laliko mn vzamete vsako mogočost, tla izraža svobodno svoje misli, toda ne morete mu vzeti teh ,misli samih. Duh snuje po svojih skritih globinah dalje in prej ali slej si pribori tudi zunanjo svobodo. Demokratična misel, kakor je biila uresničena v sodobnih državah, je res doživela polom. To pa še ne priča zoper misel samo, marveč dokazuje le, da je sodobni demokratizem okostenel, odmrl, da ni znal
več reševati novih vprašanj, zato je moralo priti do poloma. Pojavila se je njegova antiteza v kolektivizmu, ki hoče v vsem ustvariti ravno nasprotno. Nobena antiteza pa nima absolutne veljave, .marveč le relativno, kolikor pomaga rušiti zastarelo stanje. Nova sinteza, ki bo zrasla na ruševinah obeli, bo morala vsebovati spet vse njune pozitivne vrednote brez .njunih slabosti in pomanjkljivosti. Vprašanje je, ali bomo ta razvoj dočakali, toda prišel bo gotovo.
Narodi se ne učijo iz izkušenj drugih, komajda iz svojih lastnih. To nam izpričuje Zgodovina, pa tudi sodobnost na vsak korak. Zato tudi ini pričakovati, da nas bodo dosedanji dogodki kaj iizmodrili. Morda pride preizkušnja tudi nad nas in tedaj se bo pokazalo, koliko je še v inas življenjske sile, kolika je naša odpornost. Naj pride kar koli, ohraniti moramo vero v prihodnost svojega naroda. Kakor so sodobna uničevalna sredstva strahotno izpopolnjena, čisto do kraja bi le težko opravila svoje delo, razen če bi jih uporabljal do dna zbarbari-zira.n človek. Izgubili bomo morda vse posvetno bogastvo, premnogim bo uničena življenjska poit, ki so si jo zavrtali, toda vselej nam bo ostalo nekaj, iza ikar bo vredno trpeti in za ikar se bo vredno žrtvovati. G.
JtUr
VOJNA
Med Nemčijo in Italijo na eni in Francijo na drugi je sklenjeno premirje. Francoska kopna vojska sedaj, po izročitvi orožja, za resen odpor ne šteje več. Vojna v Franciji je torej končana.
Toda ali jo končana tudi vojna s Francijo?
Pogoji^ za premirje so tako ostri in tako daljnosežni, da dejansko ni mogoče govoriti več o kakšni samostojnosti Francije. Še več, posredno ji nalagajo dolžnost, da pomaga zmagovalcem zoper svojo zaveznico Anglijo. Ne samo da jim mora dati na razpolago vsa svoja pristanišča, ne saimo, da jim mora izročiti ves svoj vojni materiali nepokvarjen, da mora vzdrževati vso njihmp zasedbeno vojsko in jim dati dejansko na razpolago vso svojo vojno industrijo, marveč mora celo s svojim vojnim ladjevjem pomagati pri odstranjevanju min in s tem dejavno nastopati izoper Anglijo. Tn od odstranjevanja min pa do bojev s tistimi, ki te mine polagajo in stražijo, torej v tem primeru z Angleži, res ni daleč.
So pa še druga določila tega premirja, ki jih bo sedanja Petainova vlada mogla le stežka spolniti, ali pa celo splob ne, in ki bo dala zmagovalcem priložnosti iin povoda dovolj, da malaigajo od primera do primera težje pogoje.
Rekli smo, da je sklenjen mir v Franciji. Ni pa še dejansko sklenjen mir z vsem francoskim vladarstvom, ki je ne samo po obsegu, ampak tudi po številu prebivalstva mnogo večji od matične zemlje. Res da vse to obsežne pokrajine iniso popolnoma zrasle z matico, da marsikatero vežeta nanjo, če že no samo, vendar vsaj v pretežni meri francoska posadka in upravni aparat. Toda nekatere se čutijo vendar že po eni strani zaradi dolgoletnega sožitja, po drugi pa itaidi zaradi precej svobodoumnega ravnanja z njimi precej tesno navezane nanjo. Saj Francovi ne delajo razločkov med državljani ene ali druge barve, in v francoskem državnem zboru sede poleg Arabcev in Ka-bilov iz Alžira tudi Zamorci od Senegala. Najmanj je zategadelj gotovo, da si vsi ti narodi ne žele drugega gospodarja, če že ne morejo biti popoln orna svobodni.
In videti je, da ta čezmorska Francija Petainovega premirja noče priznati. Že 'se pripravlja na odpor. Duša tega odpora je bivši vojni minister v Reynaudovi vladi general de Ganile. Ta general je bil tisti, ki je pravočasno doumel, kakšna bo sedanja vojna, in že pred več ileti, še kot polkovnik, je napisal nekaj knjig o bodoči tehnični vojni in zahteval za Francijo ustanovitev zadostnega števila oklepnih divizij. Njegove zahteve je podpiral v parlamentu Paul Rey-naud. Toda propadle so, naravni nasledek miselne okrepenelosti in otopelosti, v katero zapadajo skoraj zmeraj zmagovalci. De Ciaulir se je pravočasno umaknil v London. Tam je ustanovil francoski narodni odbor in ga razglasil za danes edino upravičenega zastopnika francoskega vlada rstrva, kajti francoska vlada v Bordeauxju da je odvisna od Nemčije. Iz Londona je pozval tudi vse Francoze, da mu slede in da nadaljujejo odpor. In Francozi iz vseh krajev obširnega vladarstva se že oglašajo in mu pritrjujejo, iz Maroka, Alžira, Tunisa, Senegambije in Džibutija prav tako kakor iz Sirije in Irndo-k'ine. Tudi francosko ladjevje se noče vdati.
Razumljivo je. da je Velika Britanija ta odpor pozdravila in francoski narodni odbor priznala kot začasno zakonito francosko vlado.
Sedanja vojna bo prinesla veliko odločitve in ibo brez dvoma korenito predrugačila lice sveta, ipa naj zmaga demokracija ali načelo totalitarnosti. Eno izmed velikih vprašanj, ki se zdaj odločajo .na bojnih poljih, je tudi kolonialno vprašanje. To poudarja totalitarni tabor ob vsaki priložnosti in .si postavlja korenito izpremembo v kolonialni posesti za enega izmed glavnih ciljev te vojne, in tega se enako dobro zaveda tudi demokratični tabor, sodeč po resnosti, s katero so začeli v Angiliji im Franciji obravnavati to vprašanje. Brez dvoma tiči za to iresnostjo tudi zavest neke krivde, čeprav ta zavest še daleč mi isto, kakor priznanje upravičenosti nasprotne zahteve po drugačnem posestnem stanju velikih sil v kolonijah. Takšna posestna izprememba bi predrugačila razmerja kolonialnih sil mi c d seboj, kolonialno vprašanje pa bi v enako pereči obliki obstojalo dalje. Vsekakor pa pomeni ta resnost priznanje, da je bila dosedanja kolonialna politika tako. Anglije kakor Francijo v načelu zgrešena. V začudenje mas spravljata pogum in odkritosrčnost tega priznanja,, dasi je seveda tvegano reči, da ni izsilljemo po določenih vojnih in poli t ičn i h oko 1 nos t i h.
Obseg zavezniškega kolonialnega prostor«
jo ogromen. Anglija s severno Insko ali United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland, kakor se uradno imenuje .matična dežela britanskega imperija, meri 245.175 kvadratnih kilometrov in šteje (1936)
47.105.000 prebivalcev, od katerih je 41 milijonov Amgilosasov, okrog 4,500.000 Škotov,
1.250.000 Ircev, ostali pa so tujci dn vojaštvo ter mornarji, ki so mudijo zumaj domovine — v mirnem času. Britanska kolonialna posest pa obsega 40,135.000 kvadratnih kilometrov s 480,000.000 .prebivalcev, ki predstavljajo skoro četrtino človeštva, medtem ko obsega površina imperija več kakor četrtino vse kopne zemlje. Na morjih pa taiko že tretje stoletje prevladuje angleška mornarica. Anglija je tako največja kolonialna sila na .svetu.
Francija meri 550.986 kvadratnih kilometrov in šteje (1936) 41,970.000 prebivalcev, od tega 3,000.000 tujcev. Kolonije pa obsegajo 11,800.000 kvadratnih kilometrov s
66.140.000 prebivalci. Francija jo tako druga naj večja .kolonialna sila na svetu.
Skupno obsegajo torej kolonije obeh držav 52,000.000 kvadratnih kilometrov, kar je več kot tretjina kopne zemlje, s 546,000.000 ljudi.
Obseg kolonialnega prostora totalitarnih držav
je neprimerno manjši, saj meri samo
3.552.000 kvad. kilometrov s 13,000.000 .prebivalcev. Po površini je torej petnajstkrat,
o prebivalstvu pa štirideseitkrat manjši od olonialnega prostora demokratičnih sil Anglije in Francije. Povrh je še .samo italijanski, ker Nemčija po zadnji svetovni vojni sploh nima kolonij, ki so ji bile odvzete. Merile so 2,952.000 kvadratnih kilometrov, prebivalstva pa so imele približno
15,000.000. Eden izmed meniških vojnih čilijev je — kakor je pred .kratkim Hitler sam vnovič potrdil v razgovoru z ameriškim časnikarjem Wiegando.in — vrnitev teh nemških kolonij.
Očitek slabega kolonialnega gospodarstva za Anglijo in Francijo ne drži,
dasi ga zlasti zadnja leta zelo pogosto slišimo. Vse angleške, pa tudi francoske (kolonije so gospodarsko zelo napredovale ,in življenjska raven kolonialnih ljudstev se je .močno dvignila. Tega no more nihče zanikati, kdor pozna dejansko stanje. Ros je, da so kolonije vir bogastva za Anglijo — če že ne za ves narod, pa vsaj za razne delniške kolonialne, plantažne, rudolkopme, ladijske din druge družbe —, prav tako je res, da Angleži, enako kot Francozi, me uganjajo svoje kolonialne politike iz golega idealizma, ampak ipred vsem iz otipljivih ekonomskih razlogov, ter da imajo m a vesti precej grehov zoper kolonialna ljudstva,
zlasti v preteklosti, toda v tem se ne razlikuje oid Anglije nobena kolonialna sila, še najmanj pa tiste države, ki kličejo grom in peklo nad angleško kolonialno politiko in .gospodarstvo. Kar pa se .tiče samovlade in samouprave kolonialnih narodov, mora Angliji vsakdo priznati izredno širokoisrč-noist. Te samouprave so prikrojene individualnim potrebam posameznih ljudstev in so daleč od vsake shemutičnoistii. Le težko si moremo predstavljati, kakšne bi bile še danes razmere v Indiji, ali na primer v Afriki, če bi ne bili prinesli Angleži v te kraje reda in miru ter enotnega upravnega sistema. Bili so v pravem pomenu besede nosilci evropske kulture in civilizacije. Za .nekdanjimi razmerami v .kolonialnih ozemljih bi mogel žalovati kvečjemu kak zagrizem etnolog ali odstavljen in ukročen domačinski »poglavar«. Seveda niso delali in se trudili Angleži zastonj ter zastonj in z izgu/bami vlagali kapitala v odročne kolonije. Zdaj pobirajo obilne obresti. Toda to še davno ni isto kakor preprosto gospodarsko izkoriščanje, oziroma ropanje kolonialnih ljudstev in ozemelj. Francoska kolonialna politika pa je ravnala z domačini v koloni-jah_ še mnogo bolj širokosrčno!. Očitek, da jo šla v tem celo predaleč, prihaja prav iz dežel, ki zahtevajo revizijo kolonialne posesti.
To je preprosta ugotovitev stvarnih dejstev, ker moj namen pač ni, da bi se zavzemal za angleško in francoska kolonialno gospodarstvo, ki nas prav nič ne zadeva. Nasprotno, moj namen je irav.no
razgaliti krivdo dosedanje kolonialne politike velikih kolonialnih sil,
to so pravi ravno Anglije in Francije. Ta krivda namreč obstaja, in čimprej si jo angleška ter francoska kolonialna politika sama prizna in jo popravi, tem bolje zanjo.
Več kot polovica britanskega imperija —
25.000.000 kvadratnih kilometrov — zavzemajo ozemlja, ki predstavljajo naravnost idealne terene za evropske izseljence, ki se morajo zaradi prenaseljenosti v svoji domovini izseliti. Vsa ta ozemlja imajo skupno relativno ljudsko gostoto 1,6, tako da štejejo vsega .skupaj samo 40,000.000 prebivalcev. K tem ozemljem spada Kanada z
9.275.000, Južna Afrika z 2,818.000, obe Rodeziji z 1,135.000, Avstralija z 8,178.000, Nova Zelandija z 272.000 kvadratnih 'kilometrov, dalje nekaj drugih južno in sred,njeafriških kolonij ter Nova Fundlandija. V vseh teh kolonialnih ozemljih — tukaj se ne bom oziral na to, kakšne virste samoupravo .imajo — živi okrog 15 milijonov Amgilosasov, torej komaj dobra .tretjina vsega prebivalstva. Moglo pa bi obstajati v vseh teh ozemljili na stotine milijonov ljudi, ne da bi se moglo govoriti o kakšni prenaseljenosti. Samo na Novi Zelandiji, ki šteje zdaj nekaj nad poldrugi milijon prebivalcev, bi lahko udobno živelo 30 milijonov ljudi, dvajsetkrat več. V Italiji, ki zavzema približno enako površino, jih živi 40 milijonov, in v Angliji sami na precej manjši površini’ 47 milijonov. Klima Novo Zelandije pa ni nič slabša od italijanske .in je mnogo boljša od podnebja angleških otokov.
V Kanadi bi moglo živeti najmanj četrt milijarde ljudi, v Avstraliji enako. Južna Afrika ima prostora še za desetine milijonov.
Te pokrajine v velikosti celih kontinentov bi naj bile ogromen prostorni rezervoar
anglosaškega plemena za bodočnost,
vendar pa Angleži teh pokrajin vkljub svojim kolonizatoričn.im sposobnostim niso mogli zadostno poseliti, ker iso prevelike. Trajalo bo stoletja, preden .bodo dosegle pri sedanjih pogojih vsaj približno tako ljudsko gostoto, kakor jo imajo danes evropske dežele. Ta majhna relativna gostota je najtežjo življenjsko vprašan jo teh pokrajin, kor krije v sebi veliko nevarnost. Ne varuje jih namreč pred tujim vpadom v primeru .spopada z obrobnimi silami, na primer z Japonsko, ki že več desetletij preži na ugodno priložjnost, da si osvoji te pro-
storno rezerve, ki mejijo na Tihi ocean in ji iežijo delno tik pred nosom, za previšek svojega prebivalstvu. Nemčija in Italija doslej še nista pokazali v .sedanji, vojni posebnega zanimanja za ta ozemlja — vsaj na videz. Casniške vesti .zadnjih tednov, da so našle na primer kanadske oblasti pri interniranih italijanskih in nemških izseljencih velike količine orožja in municije, je večina bralcev mimogrede prešla v lovu za važnejšimi vestmi, čeprav mečejo ostro luč na cilje in pomen te vojne za neke sile. Toda Angleži dobro vedo, da je ta brezbrižnost samo navidezna, ker ise usoda teh pokrajin pač tudi odloča na evropskih bojiščih.
Majhna relativna gostota teh velikih pokrajin pa tudi zelo ovira njihov gospodarski .razmah, kor silno draži komunikacijska sredstva i.n dela, obenem pa podražuje tudi delovno .silo in ovira industrijski razvoj.
Angleška krivda v kolonialnem vprašanju
izvira i.z dejstva, da so sestavno in po načrtu zapirali te pokrajine pred vsemi evropskimi izse.lje.nci. Odprte so bile samo za anglosaškega človeka. Hoteli so namreč, da ostanejo tudi po prebivalstvu anglosaške, ne .samo po svoji državni pripadnosti k »The Bnitish Ccimmomvvealth of Natioins« — hoteli so jih obdržati izključno za svoje pleme. Seveda .so imeli pri tej politiki »zaprtosti« važno vlogo tudi rozini drugi vzroki, utemeljeni v .socialnih in ekonomskih razmerah v .teh pokrajinah, ki uživajo po. večini skoro popolno samoupravo. Ti vzroki bi zaslužili, da se pob a v,im z njimi v posebnem članku, ker nam odkrivajo zanimivo poglavje razrednega egoizma — znotraj istega razreda, tistega, pri katerem bi to najmanj pričakovali, vendar tukaj ni prostora za to.
Sestav, s katerim so zavirali pritisk evropskih 'izseljencev, je bil pruv tako preprost kakor učinkovit Da bi že vnaprej omogočili prevlado anglosaškega elementa, so določili posameznim evropskim državam izseljensko kvote, ki so bile v sorazmerju s potrebami dejanskega izseljevanja iz teh držav naravnost smešne. Vkljub temu niso bile skoraj nikdar izpolnjene. To pa iz preprostega .razloga, ker jo moral vsak priseljenec izpolniti celo vrsto pogojev, katerih prvi je bil ta, da je moral dokazati, da razpolaga ,z dovoljno vsoto gotovine. Spodnja meja te vsote je bila na primer za Kanado 1000 kanadskih dolarjev. Tega glavnega pogoja seveda velika večina izseljencev iz tistih evropskih držav, ki dajo ravno največ izseljencev, ni mogla izpolniti, — in Angleži so dosegli svoj namen.
Drugje pa vlada prenaseljenost
Tako imamo na eni strani 'blok srednje-, vzhodno- in južno vzhodnih evropskih držav, ki so agrarno močno prenaseli jene in kjer povzroča prebitek prebivalstva stalno gospodarske in socialno stisko, zaradi česar pomeni izseljevanje za te države gospodarsko nujnost dn včasih edino lajšanje gospodarske .stiske širokih .množic. Ta blok obsega 2 in [Kil milijona kvadratnih kilometrov, ka.r predstavlja četrtino evropske površine — skandinavske države niso vštete
— i.n šteje 250 milijonov prebivalcev, to je polovico evropskega prebivalstva. Na kvadratni. kilometer pride skoraj natančno 100 ljudi. Nizko cenjeno, znaša število .ljudi, ki bi .se v normalnih razmerah od tod izselili, najmanj pol milijona letno. Povrh tega je v .teh državah naravni prirastek prebivalstva zelo velik, večji kakor v ostali Eviropi, ki v tem pogledu nazaduje. Nobena teh držav pa — .razen Italijo — nima kolonij, tuje kolonije so jim pa zaprte, prav tako Zdru-
Amerika in
Priobčujemo ta sestavek iz »Prosvete« v Cikagu, ker naim kaže sedanje razpoloženje ameriške javnosti glede na evropsko vojno in intervencijo Združenih držav.
Koliko je vredna izumetničena izolacija Amerike, ise jo najlepše ipokuzalo zadnje tedne. »Vojna se nais ne tiče, kaj nas briga vojna v Evropi! Roke proč in brigajmo sc samo za Ameriko!« Talko so kričali zadnje mesece izolacionisti na burbonski (republikanski) i.n stalinovski strani s svojimi sopotniki na obeh .straneh vred.	,
Ko pa je Nemčija zasedla Belgijo nn Holandsko, je z enako bliskovito naglico prihrumela panika v Združenih državah. Panika, ki ni čisto nič potrebna.	.	_
Izolacionisti, karakterizirani v ci.kaškii Tribuni in Hearstovemu tisku, so čez noč postali
— militaristi, ki zdaj tulijo!: Kje je naša armada, kje je naše orožje, Amerika k orožju?!... Cez noč jo privršulla viharna kampanja za oboroženo pripravljenost, završala je panika na newvorški in čikaski borzi in spet so šle milijarde dolarjev na papirju po vodi, v kongresu pa so republikanci izgubili glavo iin se zagnali v sveto vojno zoper peto koloino.
Čemu je vsega tega treba, če se nas evropska vojna nič ne tiče? — Parnika je pokazala, da je bilo v.se pacifistično in ne-intervenčno prepevanje zadnje mesece — velikanski bluff. Vojna se nas prekleto tiče, pa še kako! Vsak večji udarec, ki pade po zahodni Evropi, zaboli tudi Ameriko, če hoče ali noče, zaboli slehernega Američana, ki čuti demokratično.
Panika je tudi pokazala, da je nevtralnost Združenih držav velika hinavstvo in
žeine države, ki vodijo enako kratkovidno pollitiko.
Na drugi strani pa imamo vzhodnoazijski blok prenaseljenosti, ki obsega Kitajsko in Japonsko in meri 4 .milijone kvadratnih kilometrov is 520 milijoni prebivalstva — 150 ljudi na en kvadratni kilometer. Tudi ti narodi imajo velik naravni prira.stek .i.n so nujno prisiljeni izseljevati .se, zlasti Kitajci, a tudi njim .so vrata v kolonije zaprta.
Razmerje 25 imi.liijo.nov kvadratnih kilometrov, pa samo 40 milijonov prebivalcev — z relativno gostota 1,6 — proti 6,500.000 kvadratnih kilometrov, kjer živi natrpana tretjina človeštva — 100 oziroma 130 ljudi na kvadratnem kilometru — ob približno izenačenih podnebnih in življenjskih ipogo,-jili, je v resnici nevzdržno ter eden izmed velikih vzrokolv .sedanjih ekono.m.sko-socia 1 -nih im po teh duhovnih ter idejnih sti.sk, ki pretresajo človeštvo.
Tako Angleži kakor tudi Francozi — ki tudi nosijo svoj del krivde — se začenjajo teg« zavedati.
jasno jim postaja, da ne bo .mogoče zgraditi novega i.n pravičnejšega .sveta, ne da bi nastalo v uživanju An posesti svetovnih dobrin pravičnejše in stvarnim potrebami .narodov bolj odgovarjajoče sorazmerje ikakoir je sedanje; za dosego pravičnejšega sorazmerja v tern pogledu pa je pred vsem nujna rešitev kolonialnega vprašanja — poleg mnogih drugih vprašanj seveda, ki zadevajo .sožitje narodov. Kolonialno vprašanje pa je treba .rešiti tako, da bo v skladu « koristmi viseh, tudi malih evropskih narodov, ne pa samo nekaterih. Vedno bolj pogosto .se slišijo danes že tudi v Angliji «n Franciji glasovi .ki poudarjajo!, da morajo biti kolonije v bodoče na razpolago vsei» evrqpski,m državam v kolonizatoričnem i" ekonomskem pogledu.
Konkretni načrti rešitve kolonialnega vprašanja
Zanimivi so razni konkretni načrti v angleškem in francoskem .ti.sku preteklih mesecev od začetka vojne, k.i skušajo prika-zuti bodočo rešitev kolonialnega vprašanja in ki dokazujejo, da obstoj a na angleški in francoski strani resna volja, da se to vipra' šanje končno uredi tako, da bo .preneha'0 predstavljati jabolko prepira .med evropskimi narodi. Zelo stvaren je zlaisti načrt, ki ga jo objavila angleška gospodarska revija ».Planning«, ki propagira načrtno gospodarstvo. Objavljen je bil lansko leto v ipr v1 novemberski številki, in .sicer v okviru ra.Z; prave, ki govori o osnovah, .na katere naj bo .postavljena Evropa bodočnosti. Ta načrt predvideva, da naj bo skrb za razvoj kolonij, .posebno pa izboljšanje položaja kolonialnih narodov, skupna dolžnost vseli kulturnih narodov. V ta namen .naj bi ise ustanovil .mednaroden kolonialni svet, katerem1! bi stali ob strani kot .svetovalci kolonialu' strokovnjaki. Za vso kolonijo naj bi se v.P°' ljal mandatni .sestav, bolj razvitim narodoj" pa jo treba dati pravico do .samouprave. 10 velja posebno za Indijo. Ta kolonialni sve» naj bi .nadzoroval tudi pridobivanje in razdelitev surovin, kar predstavlja danes je: dro vseh kolonialnih sporov, dolločul pa h1 posameznim narodom tudi tla za naseljevanje njihovih .izseljencev, podeljeval kredite in pospeševal razvoj industrije v deželah, kjer obstojajo pogoji zanjo. Vprašanje je saimo, če ni za te načrte zaenkrat že prepozno.
Predstavlja pa brez dvorna pogumno Prl‘ znanje zgrešenosti dosedanje kolonialne P°' liti.ke in velik korak naprej h .končni pra: vični ureditvi kolonialnega vprašanja. N°I se konča .sedanja vojna tako ali tako, h0' lo.nialno vprašanje bo treba rešiti sp°rU,i zu.mino in v korist vseli evropskih, ipa tu*11 kolonialnih narodov. Nikakor pa ne bo rešeno s preprosto zamenjavo zastav .nat* kolonialnimi ozemlji.	Franc	Jeza.
nevtralnost
bluff, kajti nihče med nami ni nevtralen' Vsakdo, ki čuti in misli demokratično, sin1' pntizira z demokratičnimi zavezniki (kljub reakcionarjem na čelu Anglije, Francij0’ Belgije in Holandije!), .kdor pa ne čuti d°' mokratično, ta pa z nasprotniki. Resnični11 nevtralcev med Američani, razen .mordu idiotov, .ni!
Južnoameriška republika Argentina je 'Pr' va med vsemi ameriškimi republikami sto' pila ma pravo stališče, ko je strgala hinrij' sko .krinko nevtralnosti z obraza in pr°(’ lagala, naj .republike v panameriški fe< _ raciji zavržejo nevtralnost in odprto 0*° pijo na stran demokratičnih zaveznikov jim pomagajo na vsej črti gospodarsko * finančno, to jo s krediti in vsemi potre ščinami. Ali se bodo ostalo ameriško rep' bilko z Združenimi državami vred odzva* dokler jo še čas?
»Ker narod potrebuje v teh težkih j'a>c vse svoje sile, kliče vse in vsakogar! ,fl kdaj, v teh časih je potreba, da si 7.V0* pogledamo iz obraza v obraz, da si seže' v roke, se strnemo v eno vrsto. — s,rl(>)i petec je, kdor zdaj trepeče, dn bi se m« u takem zbližnnju morda ne odkrhnila ta .„ ona mrvica njegovih strankarskih načel njegovega svetovnega naz.irnnja.«
Ivan Cankar-
»»Samo ene svobode ne smemo nik'"11^ pustiti, svobode, ki si jo danes neknter1 1(>, lnščajo, da drugim jemljejo upravičen? fl, bodo. Edino nasilje, ki je upravičeno, J* siljc nad neupravičenim nnsiljein!«
J. Janžekovič (Bohinjski leden
Mir in vojna (Nadaljenanje s 1.
Petainova vlada torej bržkone ne bo miti mogla spolniti vseh pogojev premirja. Potem se pa .seveda tudi z-magovalci ne bodo čutili več vezani nanje. Zasedli bodo še nadaljnje francoske pokrajine, 'zasedli rt ud i francoske vojne ladje, kolikor jih bo pod njihinim nadzorstvom. In premirje se bo nehalo v popolnem podjarmljenju s tem razločkom, da ibodo dobili zmagovalci nepoškodovano francosko oirožje v roke, .ki bi ga pri odporu do konca ne bili dobili.
Sicer pa je to premirje svetovno napetost samo .silovito povečalo. Politično važni dogodki kar .pode eden drugega, in ameriški dnevnik »New York Times« piše naravnost, da se sedaj .po polomu Francije voljna šele začenja, da Ibo trajala še dolgo, zajela vse celino in seveda tudi Ameriko. Navesti hočemo samo nekaj najvažnejših in najvidnejših dejstev, ki pričajo, kako je vse .politično ozračje napolnjeno kakor :z elektriko. Ne ve .se, kje ibo prvič udarila strela. Gotovo je samo, da bo majhen povod zadostoval, naj bo že tu ali tam.
Za nas je najbolj važen dogodek ureditev diplomatičnega razmerja .s Sovjetsko zvezo, naravni nasledek sklenjene trgovinske pogodbe, a hkratu tudi zahteva vsake politične pameti, do česar se jugoslovenstvo v vseh dvajsetih letih vidovda.nstva in šesto
strani)
januarstva .seveda ni moglo povzpeti. Ru-siju je medltem dokončno zasedla vse tri baltiške države An si s tem zavarovala svoj desni bok. Obenem namerava .skleniti s Turčijo nekakšno zvezno pogodbo. Velika Britanija je, zazdaj samo dejansko, pretrgala diplomatske zveze s Petainofvo vlado. Bolgarija zahteva, da se upoštevajo njene zahtevo glede Dobrudže i.n izhoda na Egejsko morje. V grških vodah so bile položen e mine, ki preprečujejo promet s Turčijo, Sirijo in Egiptom. Panamerikanska zveza pripravlja na poziv Zedinjenih držav zborovanje, ki bo preučevulo položaj Amerike glede na vojno. Ilkratu je .poklical Roosevelt v svojo — demokratično — vlado dva zastopnika republikanske stranke, Kmoxa in Stinnsonu, in s tem ustanovil nekakšno koalicijsko vlado, v zgodovini Zedinjenih držav nekaj nezaslišanega. Knox in Stimson sta pripadnika ameriško oboroževalne in intervencijske politike. Še bolj nezaslišano je, da Amerika resno pripravlja uvedbo splošne obrambne dolžnosti. In italijanski častniki pišejo kar naravnost, da i.majo Zedinjene države Amerike skupne vojne koristi z Veliko Britanijo.
Dejstev dovolj, ki kažejo, kako se .svetov-nopoliitični položaj bolj in bolj zapleta namesto razpleta.
ZAPISKI
LJUDJE I3V NARODI
V ČASU IN PROSTORU
Nemški življenjski prostor
»Rešitve vprašanja o povečanju življenjskega prostora ne smemo videti v kaki kolonialni pridobitvi, ampak izključno le v osvojitvi ;novega prostora za naseljevanje, ki ne poveča samo poviršime matične dežele m oh rajni s tem nove koloniste v tesni zvezi z rodno zemljo, ampak zagotavlja tudi celotni površini vse prednosti, <ki se nahajajo v 'njeni .zedinjeni velikosti.« (Hitler: »Mein Kumpf.)
V znamenju časa
Srbski in hrvaški listi pišejo, da sta zadnje čase stopili v o<žji stik Zveza Sokolov kraljevine Jugoslavije in Zveza fantovskih odsekov in se dogovorili za složno delo na narodnoobrambnem področju. Tako bo konec ene izmed slovenskih posebnosti, za katero — upajmo — ne bo nihče žaloval.
Kaj obvladuje Nemčija?
Leta 1937. je Obsegala Nemčija 470.714 kvadratnih kilometrov in je štela 67 .milijonov preiBivallcev. Trenutno pa obvlada s svojo armado in upravo približno 1,600.000 kvadratnih kilometrov is 150 milijoni prebivalstva. Od tega odpade na etnografsko nemško ozemlje 557.000 kvadratnih kilometrov in 80 milijclnov prebivalcev, v odstotkih torej 55% ozemlja in 53% prebivalstva. Nemčija obvlada na ta način zdaj 15% evropske površine in 28% evropskega prebivalstva.
Telesna sposobnost angleških rekrutov
Podatki prvega splošnega novačenja po uvedbi vojne obveznosti v Angliji so! presenetili javnost zlasti s tem, ker je ibilo spoznanih več kot 90% mladih ljudi za popolnoma sposobne za vojaško službo, medtem kd je bila prej izmed tistih, ki so sc Prostovoljno prijavljali v armado, sposobna komaj polovica. To razliko utemeljujejo ‘Times« s tem, da so bilii prejšnji »prosto-v°ljci« po večini mlajši in zato telesno
razviti kakor pa ljudje, ki jih sedaj Nadeva zakon vojaške obveznosti, nadalje Pu tudi s tem, da izvirajo »prostovoljci« skoraj vsi iz naj revnejših plaisiti angleške družbe, .medtem ko zadeva vojaška dolžnost Zrluj mladino vseh stanov. »Tiimes« opozarjajo na očitno razliko glede na 'telesni razvoj, ki obstaja med gojenci tako imenovanih »Public Schools«, katere obiskujejo ,si-tiovi 'bogatili staršev, in gojenci navadnih ljudskih šcll. V 15. letu starosti so gojenci Prvih šol povprečno skoraj 8 centimetrov višji kot dečki iz nazadnje omenjenih šol, torej otroci revežev. To izvira največ iz Pomanjkanja prehrane iin iz d ring ih 'življenjskih okoliščin, katerim je izpostavljeno industrijsko prebivalstvo Anglije že v času večih rodov. V po večini poljedelskih deželah je položaj čisto drugačen. Uvedba splošne vojaške obveznosti vzibuja upanje, da Se bet dalo s tem ugodno vplivati na telesni razvoj mladih ljudi iz delavskih četrti velemest, zlasti s tem, da 'bodo opozorjeni na Prednosti športnih vaj in drugih higienskih vprašanj, ki so prihajala doslej v teh krogih premalo do veljaive. Po čigavi krivdi. .?
Usoda političnih beguncev v Franciji
Francija je vedno gostoljubno sprejemala Politične begunce no le vse Evrope, ampak vsega sveta brez ozira na njihovo barvo iin Prepričanje. Tako je postala v teku časa Jekako središče političnih emigrantov in ?riz jo bil navadno centrala njihovih orga-fl2acij, kjer so izdajali svoje liste, prirejali Kongrese itd. Iz tega je nastalo zdaj zanimivo vprašanje. Ena izmed točk v nemških jnirovnih pogojih, ki jih je Francija^— ka-j°r znana — že sprejela, se namreč glasi, mora Francija izročiti vse Nemce, kate-J1® izročitev bo Nemčija zahtevala, in sicer a‘ko z ozemlja Francije same kakor tudi z »zemlja kolonij.
.Bivših nemških državljanov živi v Fran-c,ji nekaj deset tiisočev. Med njimi so znameniti kiilt urni delavci kakor Thomas in *winricli Mann in drugi. Brez dvoma se je iftiiogim posrečilo pobeginiti v triku zadnjih ^voli tednov na nevtralna tla, vendar pa je verjetno, da se jih še mnogo nahaja v ranči ji, ki se jim to ni posrečilo. Naši 'jnovniiki so pred dnevi poročali o tovrstnem ^lovanju ,nemške tujine policije v Parizu.
> V zvezi s tem vprašanjem je opozoril ndalecio Prieto, bivši minister republikanko vlade v Španiji, mehiškega predsednika v-ardenasa na usodo španskih beguncev, ki i’! so zatekli (H) Francovi zmagi v Francijo, "Jer ji), je trenutn<} približno 200.000. Da bi Preprečila njihovo izročitev sedanji Spanji* vladi ali padec v nemško ujetništvo, naj ’1 ni eh iška vlada poskrbela za njihov pre-<>« v Mehiko. Predsednik Cardenas je dal 'oljen odgovor, nakar jo stopil Prieto v »Vx?° ' mednarodni im begunskim odborom
V New Yorku.
Nova država?
1 <>i vesteh italijanskih in švicarskih listov g v mestu Rennesu, središču francoske br , niie> ustanovila vlada, ki jo .sestavljajo Ust • ^ separatisti in ki bo razglasila , anovitev posebne neodvisne bretonske vr/ave.
keurltoincev j° okroglo e.n milijon in so rij *l'p> porekla, sorodni Ircem, ter govo-kj , ln.a zdaj svoj stari keltski jezik, ■Sa hočejo povzdigniti v knjižni jezik.
Slovenska narodna skupnost
Po časopisnih poročilih je imelo »Zgodovinsko društvo« 'v Mariboru v nedeljo 16. junija t. I. izredni občni zbor. Tam so sklenili, da jo naslednik mariborskega Zgodovinskega društva za primer njegove razpustitve » Jugoslovensko istorisko društvo« v Belgradu.
Marsikdo, ki je to bral, je vprašal, če ni bilo mogoče na vsej slovenski zemlji cldkriti nobene organizacije ali pa ustanove, ki bi nadaljevala njihno delo ali pa vsaj prevzela v koristno oskrbo njihovo ostalino. V Sloveniji je vendar nekaj organizacij in društev, ki se bavijo z našo zgodovino že zelo dolgo. Sq pa tudi javne znanstvene ustanove, ki zbirajo zgodovinsko gradivo, pa tudi javne ustanove z drugimi nameni. »Jugosioven-sko istorijisko društvo)« v Belgradu je pa povrh še čisto zasebno društvo, ki v glavnem izdaja samo svoj časopis. Naj je bil vzrok za zgoraj omenjeni sklep »Zgodovinskega društva« v Mariboru tak ali drugačen, bi bilo vendarle treba najti kakšen način, da bi ostala njegova ostalina, če bi kdor koli razpustil to društvo, ki ima za našo zgodovino dosti zaslug, na slovenski zemlji, kjer bi bila toliko na var,nem ali pa toliko v nevarnosti kakor drugod, pa bi nam bila vsaj bliže in tam, kamor spada.
Našemu kmetiškemu ljudstvu primanjkuje zemlje. Edino dosledna agrarna reforma bi zelo omilila pomanjkanje zemlje v Sloveniji. Sicer se je agrarna reforma v Sloveniji že izvajala, toda brez prave volje in odločnosti, zato so njeni uspehi prav malotni. O resnični agrarni reformi v Sloveniji se na ta način skoraj ne more govoriti, saj je bilo prizadetih od nje le 222 veleposestev, ker je bil maksimum .za zemljo in gozdove, ki jih smejo veleposestniki obdržati, določen iminogo previsokov namreč 75 ha za obdelano zemljo ali 1000 ha za gozdove. Pri tem pa se jo veleposestnikom še največkrat posrečilo, da so izvili agrarni reformi s spretnim pravniškim manevriranjem in po malomarnosti interesentov še eicer velike komplekse zemlje in gozdov, navrli visokemu maksimumu, ki jim ga je puščal zakon. Tako je bilo razdeljenih od 42.512 ha obdelano izemlje, ki je bila last tistih 222 veleposestnikov, le 16.070 ha namesto 25.866 ha, kakor bi je po zakonu moralo biti razdeljene. Veleposestnikom se je torej posrečilo, da so rešili zase skoro celih 10.001) ha zemlje razen določenega maksimuma. Na ta način so šo vedno obdržali 62% svoje obdelane zemlje izpred prevrata leta 1918. Še bolj površno jo bila izvedena agrarna reforma, kar se gozdov tiče, saj je bila razlaščena le ena osmina veleposestniških gozdov, katerih je prihajalo v poštev za agrarna reformo 144.627 ha; razlaščenih je bilo potemtakem le 18.078 ha gozdov, pa še od teli je prišlo v resnici v ljudske rolke le 1265.46 ha ali 7%, vsi ostali gozdovi so v državni upravi, pri čemer ima ljudstvo od njih celo manj neposrednih koristi kakor takrat, ko so bili še v veleposestniški lasti, ali pa so bili celo vrnjeni lastnikom. Od skupnih 201.475 ha veleposestniške zemlje je prišlo v roke zemljelaenega in potrebnega ljudstva torej lo 34.148 ha oziroma celo samo 17.335 in pol ha, če odštejemo golzdove, ki so v državni upravi. Tistih 222 veleposestnikov je vkljub agrarni in gozdni reformi še vedno obdržalo
167.327	ha zemlje. Teh 222 družin ima torej skoraj enako število ha sloivenske zemlje kakor 88.800 družin skupaj, ki posedujejo joljedelslke obrate v velikosti 0.01—5 ha. Ce ji odvzeli tistim veleposestnikom vso zemljo
V tem jeziku izhaja že nekaj časnikov, ki predstavljajo glasila separatistične propagande, ki je zadnje čase zajela to ljudstvo, ki je sicer prežeto popolnoma s francosko kulturo in državno zavestjo. Njihovo na-rodnol ozemlje je približno tako veliko kakor slovensko in njihovo .glavno mesto Rennes šteje 89.000 prebivalcev, skoraj natančno toliko kakor Ljubljana. Nekdaj so imeli lastno vojvodino, toda že zgodaj so bili vključeni v francosko državo, kjer so ostali dolga stoletja.
Kakor znano, so obsodile pred kratkim francoske oblasti dva bretonska časnikarja, ki sta bila posebno vneta separatista, na smrt.
Uporni diplomat
»Giornale d’Italia« poroča, da je Vatikan belgijskemu zastopniku pri Vatikanu odtegnil azilno pravico, ker se je uprl sedanji politiki kralja Leopolda. Stanovanje zanj je bilo v Vatikanu že pripravljeno.
Francoski in angleški poslanik pa živita v Vatikanu v ločenih predelih in iz njunih stanovanj so odstranili telefonske naprave.
Do tretjega rado gre
Premirje med Nemčijo in Francijo je bilo sklenjeno v Compiegneu natančno na istem mestu in v istem železniškem vozu kakor leta 1918. Sedaj poročajo, da je oddelek nemških pionirjev znameniti vagon cdpre-
Predavanje o slovenski zemlji
V okviru Slovenskega društva v Ljubljani je predaval 20. junija dr. Valter Bohinec o geopolitičnem položaju slovenskega narodnega ozemlja in očrtal v velikih obrisih njegov evropski pomen ter vpliv na slovenskega človeka, tako v panonskem ravninskem kakor v kraškem, alpskem in primorskem predelu. Predavanje je bilo namenjeno samo udom Slovenskega društva.
Zadnjikrat: Maše posebnosti
Naš sodelavec g. B. je uredništvu podrobneje razložil svoje poglede na način zbiranja denarnih sredstev po raznih nabiralnih akcijah, kako se je v zadnjem času močno razpasel. Seveda nisem nameraval 6 svojim sestavkom »Še enkrat: Naše .posebnosti« poučiti g. B. o delu »Protituberku-loz.no lige«, .ki mu jo dobro znano, temveč som samo želel osvetliti »Protituberkulozni teden« cid druge strani.
Vitko Musek.
Popravi!
Pri sestavku »Strašilo ,masa‘« v zadnji številki je pomotoma izostala navedba vira »Basier Naclirichten«.
nad 20 ha — če bi jim torej pustili le toliko zemlje, kolikor je obsega srednjevelika kmetija — bi dobili še 162.887 ha zemlje. Če bi jo razdelili med tistih 88.800 kmečkih družin s »posestvi« od 0.01 do 5 ha, bi prišlo na vsako družino skoro 2 ha. Najhujši glad po zemlji bi bil v Sloveniji na mah utežen. Tistih 162.887 ha pa je pri vsem tem še najboljša, naj rodovitne jša zemlja, kar je je v Sloveniji. Istol velja seveda tudi za gozdove. To pa pomembnost te zemlje za slovensko agrarno politiko še veča, česar ne .smemo pozabiti.
Od približno 20.000 ha vinogradne površine v jugoslovanski Sloveniji, za katero veljajo vso te številke, jih je po vsej priliki vsaj tretjina v rokah tujcev, torej skoraj 7000 ha. Ena najnujnejših nalog naše narodne in naše agranne politike bi bila, da iztrga tujcem te vinograde, ki spadajo .med -najboljše vinograde v Sloveniji. To bi se moralo zgoditi že iz samih nacionalno-političnih razlogov. Naravnost nerazumljivo je, da se to v vseh 20 letih naše narodne svobode še ni zgodilo. Na ta način bi prišlo nadaljnjih nekaj tisoč slovenskih družim do svoje lastne posesti, s čimer bi bilo obenem na mah konec tujih vplivov in tuje propagande na najbolj izpostavljenem delu slovenske zemlje.
Tako izvedena agrarna reforma bi prinesla torej slovenskemu ljudstvu, ki je željno zemlje, 170.000 ha najrodovitnejše zemlje. Seveda pa |e treba imeti pred očmi, da jo takšna korenita razlastitev veleposestniških rodbin, kakor smo jo vzeli tukaj v obzir, zaenkrat še precej iluizorna; kajti potem bi morali razlastiti sploh vsa posestva, ki merijo nad 20 ha, kar pa bi bila .najradikalnejša agrarna reforma, kar se jih je kdaj izvajalo v Evropi, razen Rusije seveda. Vse-kakoT bi nam takšna radikalna agrarna reforma prinesla 306.800 ha zemlje, v katere pa je seveda že všteta prej omenjena veleposestniška zemlja. V primeru, da bi takšno daljnosežno agrarno reformo v resnici izvedli in razdelili dobljeno zemljo med tistih
88.800	družin s posestvi do 5 ha (od tega
31.400	družin, ki posedujejo manj kot 1 ha), bi prišlo na vsako družino povprečno po
5.3	ha, seveda, če prištejemo zemljo, ki so jo imeli že prej., Ni dvoma, da bi tako pridob-
mil v Berlin, kjer ga bodo skrbno shranili. Tudi Francozi so prej skrbno hranili ta »vagon premirja« kot nekako trofejo svoje zmage nad Neimci.
Vistosnierjenje
Zasedba kake države po drugi ne ostane brez vpliva na notranjepolitično življenje zasedeno države, kar je več kot razumljivo in se je .zlasti jasno pokazalo v baltiških državah po ruski zasedbi. Isto se kaže na Danskem.
Tako so te dni odposlanci danske radikalne kmečke stranke »L. S.« na svojem sestanku v Aarhu.su izdali sklepe, ki pomenijo odkrit prestop v narodni socializem in zahtevajo najtesnejše sodelovanje z dansko narodno socialistično stranko.
Italijani v Afriki
Glede na velikopotezno kolonialno vojno med Angleži in Italijani v Afriki, ki bo zavzemala vsak dan večji obseg, je zanimivo, koliko italijanskega prebivalstva se nahaja v italijanskih afriških kolonijah.
Italijanska vlada vodi načrtno nascljeval-no akcijo v italijanski Afriki, ki ni ostala brez uspeha. Tako je samo v letih od 1930 do 1939 naselil maršal Balbo v Libiji okrog
43.000	Italijanov. V Abesiniji pa živi 250 tisoč Italijanov, pri čemer ni všteto vojaštvo, katerega cenijo Angleži na 50.000 do
ljena zemlja vsaj delno zadostila potrebam našega agrarnega prebivalstva.
Vprašanje je, če bi bilo pametno to zemljo razdrobiti imed desettisoče interesentov, od katerih mnogi niti ne razpolagajo z dovolj poljedelskega orodja in vprežne živine, da bi jo zadostno obdelali in izrabili. Morda bi bilo bolje, da ostane ta zemlja skupaj in predstavlja tako skupno last zainteresiranih enot, ki bi jo tudi skupno obdelovale in uživale, pa zgledu »gmajn« na Štajerskem.
Ker se baje pripravlja nov zakon o agrarni (reformi, je potrebno, da že zdaj načnemo to vprašanje, da ne bomo delali takšnih napak, kakor .smo jih delali pri dosedanjih agrarnih reformah. Treba je napraviti jasen načrt in ga izvesti do konca. Zavedati se namreč moramo, da je agrarno vprašanje največje in najnujnejše gospodarsko in življenjsko vprašanje Slovenije.	J.
Naša uprava in gospodarstvo
Trgovski list« je k temu neveselemu poglavju prinesel spet naslednje podatke: Skozi leta in leta .so priporočali strokov-najki gojilcem opijskih rastlin, da teh ne prodajajo prezgodaj na zeleno, temveč da jiih hranijo in dobro posuše, ker njih vrednost s tem zelo naraste. V Južni Srbiji so se kmetovalci in trgovci po tem nasvetu ravnali in tako imajo danes precej znatne zalogo starih opijskih rastlin.
Sedaj pa jo naenkrat previzel trgovino z opijem Prizad. Izšla je tudi uredba, da se morajo vse stare 'zaloge do 1. julija prodati. Kdor bi imel še po 1. juliju stare zaloge, se bodo te štele za tihotapsko blago in lastniki teh zalog bodo težko kaznovani. Predvidene so kazni do več let roibije in denarne kazni do 200.000 din. Stare zaloge bo odkupil Prizad, a ne po njih dejanski vrednosti, temveč po isti ceni, kakor velja za nove rastline. Vsak trgovec in proizvajalec bi na ta način izgubil pri 1 kilogramu doi 800 din. Naravno je, da so bili gojitelji opijskih rastlin naravnost obupani, ko so zvedeli za te nove in nepojmljive predpise. Poslali so v Bel-grad veliko delegacijo in ji naročili, da ostane v Belgradu tako dolgo, dokler ne doseže razveljavitve navedene uredbe ali dokler ne doseže vsaj to, da se trgovcem in producentom dovoli, da sami razprodajo stare zaloge po cenah, ki veljajo na trgu. Pri obisku odločujočih ljudi je sicer delegacija dosegla to moralno zadoščenje, da so se njene zahteve priznale kot upravičene, vendar pa razveljavitve uredbe šo ni dosegla in medtem se usodni 1. julij hitro približuje.
K tem dejstvom pristavlja še »Trgovski list«, da bi mogel navesti podobne primere v obilni meri tudi iz vseh drugih gospodarskih panog.
To prav radi verjamemo, saj bi jih mogli navesti tudi mi, in iz našega lista bi vsak lahko nabral celo knjigo takih primerov. Samo da golo navajanje doslej še ni prav nič pomagalo, mar je centralizmu takih svaril! Zato ne bo bolje, dokler se centralistični unitarizem stre do zadnjih svojih postojank in dokler se hkratu me vrne vsa oblast ljudstvu, ali bolj na kratko: dokler ne bomo imeli prave demokracije.
SLOVENSKE POSEBNOSTI
Kaj je danes pri nas pereče ali dokazani dokazi ...
Pred nekaj dnevi sta dva člena mladinske JSZ v Mariboru ustavila nekega našega člana ZZD in pričela z njim debato sledeče vsebine: »Veste, mi člani JSZ nismo katoliški ampak krščanski socialisti. Mi verujemo samo v Kristusa in ne tisto, kar farji učijo.« Naš člen ju je seveda zavrnil: »Pa kako morete vi biti še krščanski, če pa ne verjamete duhovnikom in to, kar oni učijo?« Člena mladinske JSZ pa sta se dobro odrezala: »Ce pa nas tako učijo pri JSZ.« To, kar smo mi slutili, je sedaj dokazano! Izjava, ki sta jo podala člena mladinske JSZ pred našim členom, za nas drži... (Slovenski delavec, glasilo ZZD. 21. junija 1940.)
80.000	mož. Največ Italijanov živi v Asmari
(50.730)	im v Addis Aibebi (38.882). Usoda tega prebivalstva je seveda dokaj negotova, zlasti v slučaju vstaje abesinskih plemen.
Francoska Indokina
Doči.m je usoda francoskih afriških kolonij začasno še nejasna, ker je odvisna od izida sedanje kolonialne vojne v Afriki med Anglijo in Italijo, pa je usoda francoske In-dokirne zapečatena, kakor se kaže. Prej ali slej bo prešla v japonsko last. Tako bo Francija, ki je ne more braniti, medtem ko je Anglija drugje dovolj zaposlena, izgubila svojo najliogatejšo in najbolj razvito kolonijo, ki je predstavljala hrbtenico! mjene kolonijalne posesti.
Francoska Indokina meri 741.242 kvadratnih kilometrov — za tri Jugoslavije —, prebivalstva pa ima okrog 23 milijonov. Največja mesta so Long Xuyen s 148.000, pristanišče C bolem s 134.000, Hanoi s 124.000, Hue s 124.000, Saigon s 122.000, Haiphoing s 122.000 prebivalci.
Najvažnejši izvozni pridelki so bili: riž, kavčuk, ribe, začimbe, sladkoir, čaj, premog m cinkova ruda.
Nemci na Slovaškem
Slovaški Nemci so priredili po Bratislavi zmagoslaven obhod in bafcljado, ko so rzve-deli, da je zaprosila Francija za premirje.
GOSPODARSTVO
Agrarna reforma
KULTURNI PREGLED
Matija Malešič
NAS KNJIŽNI TRO |
Bogomir Magajna: Zaznamovani
Založba literarnega kluiba, Ljubljana 1940.
Pod naslovom Zaznamovani je Magajna zbral oseminajst novel, nastalih v tzadinjih letih. To so zgodbe ljudi, ki jih je življenje »neusmiljeno zaznamovalo«, snov zanje pa se mu je ponudila večinoma pri njegovem zdravniškem delu, kar je v .nekaterih mogoče razločno videti. Vendar ne spadajo vse zbrane zgodbe v dkvir, ki ga zbirka začrtava po svojem naslovu.
Novele kažejo, kako se je Magajna skušal iz svoje prve razvojne stopnje, ki pada v dobo lirične, subjektivne im simbolične proze, premakniti v st varnejši svet. Slovenska proza jo od tedaj prišla k res pravi epiki, ik odkrivanju resničnosti in ik realističnemu ali naturalističnemu načinu pisanja. Zlasti zemlja in človek .na njej, to dvoje je postalo nova »nov in nova vsebina, ki je zahtevala tudi nov način oblikovanja. Zaznamovani pa kažejo, da se Magajni ta prehod še ni posrečil. V njegovem delu še vedno ini prave, dotsled.no oblikovane stvarnosti, razen v nekaterih izjemnih stvareh tudi ni enotnega, sodobnega stila, še vedno pa je polno ostankov iiz preteklosti: sanj, prividov ali kalkor pravi sam — »fata mor-gam«, in polino ostankov pravljičnosti. Romantično sladkobnost pomeša z nefinimi ,na-turalizmi in prav z njimi si poskuša pomagati do sodobnejšega videza. Vendar uvaja s tem prevelika nasprotja, ko vise okoli go-vo|ri s čisto drugim jezikom. Priznati je treba, da gleda iz njegovih novel poznanje nekega človeško in psihološko zelo zanimivega materiala, vendar je velika napaka njegovega pisanja ta, da ga fantazija, ta vir vsake umetniške tvornosti, prevečkrat zapeljuje v nemogočo fantastičnost in ga sili k čudno učinkujočim konstrukcijam (Jerinoiva Lida, Helena, Lijana itd.), namesto da bi ustvarjala novo 'im polno življenje.
Občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze
ki je bil v nedeljo 23. junija, je pokazal predvsem veliko zavednost in delavnost v vrstah krščansko socialističnega delavstva. Lepe uspehe so delavci dosegli posebno pri mezdnih gibanjih, ki se jih je udeležilo nad
3.600	delavcev v obratih, kjer obstaja samo organizacija JSZ, in 15.000 delavcev po industrijah, kjer je JSZ sodelovala v skupnih mezdnih gibanjih. Ta gibanja sa dosegla nad 12,000.000 din letnega povišanja plač. Organizacija je mnogo napravila tudi za sindikalno in splošno izobrazbo svojega člen-stva s številnimi predavanji in tečaji. Razprave na občnem zboru so pokazale pravo sliko stanja in razpoloženja imed slovenskim delavstvom. Posebno odločno so ibile postavljene zahteve glede ponovnega uveljavljenja delavstva v socialnih napravah, predvsem v Delavski zbornici, nadalje glede varstva delavskih obratnih zaupnikov ter drugih perečih socialno političnih vprašanj. Obenem smo opazovalci mogli ugotoviti, da krščansko socialistično strokovno gibanje kljub vsem težavam in udarcem ni prav nič izguibilo na svoji udarnosti in moči, ampak da obstaja upravičeno upanje, da.se razvije v na jdejavnejšo in na j,pomembnejšo silo vensko skupino, naj si jo že gledamo z narodnega ali socialnega stališča. Delavstvo to tudi samo spoznava in je na občnem zboru sprejelo sklqp, da se tej nalogi primerno do prihodnjega občnega zbora spremene pravila in ime v »Sloivensko delavsko zvezo«. Duh odločnosti in zavednosti, ki je začel prevladovati med slovenskim delavstvom, pa je danes stvar, ki zbuja največ zaupanja v srečno prihodnost našega naroda.
Uradniške plače
O tem piše »Trgovski list« med drugim:
Ko čiitamo te prazne olbljmbe o zboljšanju plač, imamo vtisk, da se niti odločujoči krogi ne zavedajo, kako nujno potrebno je zvišanje uradniških plač. Ne iz kakšnih sentimentalnih ozirov, temveč čisto navadno iz nujnih državnih razlogov. Država je ko velikansko gospodarsko podjetje, 'ki more opravljati zadovoljivo vse svoje funkcije le, če njen uradniški aparat brezhibno deluje. Podjetnik, ki ne daje svojim nameščencem zadostnih plač, nikdar ne moire doiseči tako zadovoljivih uspehov, ko podjetnik, ki se more n a svoje nameščence zanesti v vsakem trenutku. Isto velja za državo in zgodovina pozna polno primerov, da tudi velike države niso mogle vzdržati preizkušnje, če ni dobilo njih uradništvo zadostnih plač in v redu. Kdor hoče, da državni stroj dobro teče, mora tudi skrbeti, da je dobro namazan. S slabo plačanimi nameščenci pa državni stroj tudi slabo teče.
Dober podjetnik nastavlja le najboljše moči, ker ravno te so zanesljive. Če država slabo plačuje svoje nameščence, potem bo dobivala le najmanj sposobne ljudi, ker vsi
V Škofji Loki je 25. t. m. umrl pisatelj Matija Malešič. Priznanje si je pridobil s svojo prvo daljšo povestjo »Kruh«, ki jo je napisali :za Mladiko in je izhajala leta 1926. Z njo je prinesel Malešič v slovensko književnost snovno in oblikovno novost. Dasi je bil sam doma iz Belo Krajine, je v »Kruhu« prvi uvedel v slovensko književnost prekmursko zemljo, ljudi z Goričkega, prekmurske sezomce po madžarskih posestvih, ki so ga zamikali zlasti kot socialna snov. Povest je naslednje leto izšlla v knjigi. Z njo si je Malešič že izoblikoval svoj slog, ki ga označuje liričnost in čustveno podajanje in ki se precej bije z njegovo epično snovjo. Tudi
Magajna išče v svoji snovi še vedno rad »čudovito podobe« (privide), kaže vrsto precej sladkobnih ženskih likov, riše ljudi, ki jih je prenesla lahko dekadentna proza, razkazuje poznanje pojavov bolne duševnosti, tok pravega in celotnega življenja pa se mu izmika. Kalkor jo njegova snov sama deloma gotovo kruto resnična (Pojdem v Rute, Sre-botova Francka, Invalid, Pogrebnik, Breda), je pa resničnost njegovih novel mnojgo manjša, ker zdaj hočemo od njih nove, polne, verjetne podobe, ki jo mora vsaka umetnost dajati, poleg tega pa še estetskega užitka.
Ce Maigajnove novele pretehtaš s te strani, vidiš, da je globlja, notranja pomembnost večine izmed njih majhna, in da gre pisatelj mimo osnovnih vprašanj življenja, čeprav se na videz z njimi ukvarja. Tam pa, kjer prehaja v opis patološke duševnosti, postanejo njegovi ljudje prazni in nezanimivi. Abnormalnost sama še ne zasluži upodobitve zaradi sebe same, če je le po-kvečenoist, če je že nekaj danega. To je lahko medicinski primer, pisatelj pa greši, če da, da postane »človek igrača tajnih, nikomur poznanih sil«, ker napraivi iz svojih ljudi mehanične lutke (Blaž Strniša). Svet, o katerem pravi avtor sam, da ni »niti sanje niti navadno življenje«, je svet podzavestnih vzrokov, toda v umetnosti ni rodoviten. Usoda ljudi, ki jim da hoditi skozi njega, je nezanimiva, je samo mučna.
sposobnejši si bodo poiskali boljše plačane zasebne službe. Jasno je, da z manj sposobnimi ljudmi ni mogoče ustvariti nobene dobre uprave.
A tudi ne nobene poštene uprave. Držaivni nameščenci odločajo po svojih funkcijah dostikrat o velikanskih visotah. Državni nameščenec, ki ima komaj 1000 din mesečne plače, odloča o vprašanju, ko gre za milijone državnega denarja. Ves v dolgovih, v težkih skrbeli za svojo rodbino, je tako moralno oslabljen, da je dostopen vabljivi oinudlbi in da za mal denar naredi pod-upovalcu tudi milijonsko uslugo. Ali se je temu čuditi? Nikakoir ne! Pač pa se je treba čuditi, kaiko more biti kdo tako laliko-mišljen, da prepušča ljudem v stiski odločanje o milijonih. V nobenem zasebnem podjetju niso tako lahkomišljeni.
Ošlak Ferdinand:
Spomini na osvobodilne boje za Štajersko in Koroško v letih 1918 -1920
(Nadaljevanje.)
Kakor v vseh bojih, so mi tudi to pot moji dobri živci iin posebna spretnost v metanju ročnih granat bili v pomoč, da sem nas vse skupaj rešil iz nevarnosti. V svetovni vojni sem nokoiliikokrat od sovražnika vrženo goreče ročne granate pobral ter jih srečno vrgel nazaj v sovraane postojarnike, da so na mesto meno in moje vojake poškodovale sovražnika. Ta šola mi je sedaj prišla prav. Medtem ko so navzooni vojaki strmeč gledali, sem jaz, gorečo granato mirno pobral ter jo, ne da bi jo veliko po zraku vrtel, vrgel za kakšnih 25 metrov naprej l>o ulici, preplašene vojake sem pa obenem potisnil k zidu kavarniškega poslopja. Skoraj še tiiati. trenutek je sledila eksplozija ina tlakovanih tleh s strašnim treskom. Drobci kamenja in granato so padali daleč in celo visoko čez hiše naokrog, izmed nas pa mi bil k sreči niihče zadet.
Popisani dolgodek je od daleč slučajno videl šestil a jstletmd Herman, sin slovenske Verličeve družine, ki je vkljub nevarnosti v svoji mladostmi radovednosti skušal priti do nas v vojašnico. Od vsega, kar je v bojih videl, mu jo baje bil najbolj všeč prizor s to granato in še danes bi ga znal popisati od začetka do kraja.
Učinek eksplozije je občutno prizadel ka-varnarko Gotitlich. Za ipobite šipe na oknih, za iiz zidov in kredence padla ogledala, posodo, sliko itd. je nemško-avstrijsika vlada pozneje od naše države zahtevala Mlškod-nino. Le imailo je man jkalo, da me ni odlično s'estuv:l jena diplomatska zahteva dunajske vlado spravila v preiskavo pri naših oblastvih. Če bi mi njeno trditev, da je šlo za namenoma povzročeno poškodbo Gott-lichove kavarne, ne bilo uspelo v celoti
druga daljša povest »Živa voda« je izšla v Mladiki. V Domu in svetu je leta 1927. izhajala povest »Tam za goro«, kjer opisuje podeželsko uradniško okolje in nekoliko sentimentalno ljubezen mladega .podeželskega sodnika. Pri Mohorjevi družbi je leta 1933. izdal v Večernicah »Izobčence«, po revijah pa je raztresenih precej novel in črtic (Tam za turškim gričem, DS 1928, Zelena kostanjeva veja, D.S 1930, Jasa v gozdu, DS 1939 itd.). V njegovem delu je mnogo idilike, liričnosti in čustvenosti. Zadnje čase je napisal nekaj novih stvari, kii še niso objavljene, več načrtov pa mu je prekrižala smrt.
Najboljši jo Magajna tam, kjer je naraven, kjer ne konstruira. Tak je na primer Vinograd, v njem ostaja na sivojem Krasu in je zato najbolj resničen. Redko se mu posreči tragično ozračje (Pojdem v Rute, Invalid). Ves in tipičen Magajna je v Fantaziji na Ratito|vcu. Neresno pa vpliva, če razpreda nezrela čustva, če meša bolno erotiko, hipnozo, neko narejeno magičnost im doda še popolnoma nemogoč dialog (igralec v Jerinovi Lidi); če da govoiriti reallno možnim ljudem v pravljičnih stavkih; če je preveč šablonski, kar je zlasti v svojih ženskih postavah (vse imajo velike, siinje, črne oči, oči »kot filmska igralka«), ki so utelešena ideja lepote, »prikazni iz večnosti«, kar je sanjska romantika.
Zanimivo je, da v njegovih novelah ni pravega realističnega opisa, ki je bistvena sestavina vsake epike, zato si njegove stvari težko predstavljaš, čeprav jih lokalizira. Večkrat so njegovi opisi sestavljeni iz pravljičnih superlativov (»na vseli cvetkah so se lesketala krila metuljev«).
Človeku je žal za vse tisto, kar bi Magajna mogel dati kot pisatelj zdravnik, ki mora poznati človeka v trenutkih, ko je do konca razgaljen, ves v pretresljivi goloti, ko se odpira pogled v njegovo dno, v trenutkih, ko se razodeva tragika človeških usod in kažejo njeni različni vzroki,. Če ni znal preustvariti te snovi v pristne in pomenljive podobe, bi si človek želel mesto tega raje opise takega posebnega in čudovitega doživljanja, takih dragocenih zdravniških spominov, kakor jiih je naslikal Munthe v svoji nepozabni knjigi San Miehele.	u.
Cvetje iz domačih in tujih logov
V mohorskem Cvetju iz domačih in tujih lo.gov je izšla že druga izdaja Krpana, prirejena po besedilu iz Slovenskega glasnika 1858. Po teh dobro urejevanih knjižicah ne segajo le tisti, ki jih rabijo kot šolska pomagala, marveč vsakdo, ki mu je do cenene, a znanstveno solidne izdaje naših klasičnih del. Zlasti pa priporočajo knjige dobri uvodi. Slodnjak, urednik Levstikovih zbranih spisov, karakterni ra v svojem uvodu šestindvajsetletnega Levstika, ki je bil dozorel za tako umetniško nalogo, kot je bila tedaj povest, ki bi utrla čisto nove poti slovenskemu pisanju, pisana v domači besedi in misli in na podlagi domačega življenja. Za tako pisanje je Levstika pripravilo njegovo teoretično in kritično razmišljanje ob
ovreči, bi bil zato, ker sem petim slovenskim vojakom rešil življenje, namesto priznanja, lahka doživel kaj drugega.
Odškodninski zahtevek Nemške-Avstrije jo naša vlada končno odbila z utemeljitvijo, da je bila kavarna Gotitlich demolirana med borbami, med katerimi so nastale tudi dru-de poškodbe v Radgoni ter da bi vseh teh poškodb ne bilo, če bi skuvenske posadke no bili napadli.
Zdravnik, ki je i/. sovraštva do Slovencev šele iz strahu pred lastno smrtjo težko ranjenemu Slovencu podelil zdravniško pomoč.
V Radgoni je v čaisu naše zasedbe izvrševal zdravniško prakso dr. Kurasz Franc, brat mizarskega mojstra in stric po mojem oddelku pri Urayjevem mostu ujetega bojevnika- Kurasza. Svoje stanovanjsko in or-dinacijslke prostore je imel nasproti magistratu, blizu gostilne Fluck, ki ni bila daleč od Pistorjeve vojašnice. Po žilah vseli teh Kuraiszov se je, seveda ne da bi to priznavali, pretakala kri našega naroda.
Ko smo, potom ko smo odbili glavni napad nasprotnikov, pozaprli radgonske moške, kolikor smo jih našli skritih po stano-vaniijh in drugod, so naši vojaki imed drugimi spravili na varno tudi zdravnika Kurasza.
Ura jo šla menda že proti enajstini — bilo je to 4. februarja leta letu 1919. —, ko so v Pistorjevo vojašnico prinesli bralcem žo izmanegu težko ranjenega enoletnika četo vod jo Enmenca, ki je, kakor je bilo že povedano, drugod čiisto od blizu dobil strel v hrbet. Prišel sem ravno zraven in videl, kako je siromaka odprta runa, ki so mu jo v ujetništvu za silo obvezali, mučila. Videl sein, da je treba rano takoj očistiti in pravilno! prevezati. Pa kako se naj to zigodi? Dr. Kamniikerja smo močno zastraženega peljali k ranjenemu Zeilhoferju in potem v bolnišnico, kjer je imel ,polne roke dola. Spomnil sem se, da je med u jetniki v zaporu tudi zdravnik Kurasz. Odredil sem, da naj ga takoj pripeljejo v pisarno postajnega poveljstva, kjer je bila tudi lekarna z zadostnim sanitetnim in obvezilniui materialom.
napakah drugih pisateljev (Cegnar). Slodnjak trdi zdaj po novem, da Levstik mi ijiasal Krpana pred ustanovitvijo Glasnika, marveč da ga je pisal šele 1858 v Retjah, čeprav ga je žo prej zamislil. Domneva celo, da ga je spisal v nekaj dneh ( med 1. in 10. julijem), za kar pa seveda .ni dokazov in sot to le ugibanja. Uvod govori datlje o snovi povesti, o pomenu za naše slovstvo, kjer tolmači 1 Slodnjak Krpana kot modemi mitos našega narodnega življenja in trdi: »Kakor se v vsaki lepi slovenski lirični pesmi oglašajo melodije iz Prešernovih Poezij, tako je v vsaikteri pozitivni osebi naše povesti in maše zgodovine nekaj k upa, novskega duha in jezika.«	n.
Pevska tekma v ljubljanski operi
K pevski tekmi v ljubljanski operi se je priglasilo 153 pevk in pevcev. Na osnovi predhodnega izbora jih je bilo določenih dvaintrideset za glavni nastop, ki se je vršil minulo nedeljo 23. t. m. Moje kratko poročilo nima. namena, podati strokovno oceno posameznih pevcev-tekmovalcev. — Gotovo pa so je marsikomu izmed poslušalcev vsililo predvsem vprašanje po namenu takega izbora. Ali je šlo saimo za zanimivo revijo, za dogodek enega večera ali mogoče za posrečeno zamisel, izbirati na tak pameten način naraščaj, ki inalj prekvasli slovensko opero? Ka j bo s pevci in pevkami, ki jih j® komisija priznala za najboljše? Ali jim 1)° omogočen nadaljnji študij? Upamo, da stvar ne bo ostala le posrečena enkratna zamisel-(V Italiji na primer so take tekme zborov in poediincev pogoste in imajo namen, izbirati naraščaj za italijansko opero, ki ji f<i‘ šizem posveča mnogo večjo pozornost kot drami. Slučajno sem bila pri neki tekiini pevcev iz severne in srednje Italije v Fi-renizi in kolikor se morem zanesti na svoj spomin, niso italijanski tekmovailci presegali, naših po glasovnem materialu, pač P8 po imuzikalinosti in glasovni ter odrski sproščenosti.) To zamisel bi bilo potrebno prenesti tudi na druga, ne le kulturna področja našega življenja. Upamo, da mam izvedba 'j1 uresničenje zamisli :no bosta zdrsnili iz rok kot se pri nas tako rado im pogosto do go ja.
»Kakor posamezen človek, je stranka živ** bitje, ne mrtev kamen. Raste in razvija sC 7. narodom, iz katerega se je bila porodila-Življenje naroda je njeno življenje, trplJe' nje naroda njeno trpljenje, moč naroda njena moč. Ako se tega ne zaveda, ali n°^e zavedati, se sama izlušči iz naroda, je tujk8 v domači hiši; in sodba ji je pisana!«
Ivan Cankar.
Vljudno vabimo vse tiste, ki sMa jim pošiljali list na ogled, da se uvr' stijo med naše naročnike, v nasprot' nem primem pa jih prosimo, da nan* list vrnejo.
Vrednih in izdajatelj: Vitko Musek, LjubUaTlS
Ko ga vojak pripelje, mu izročim obveze11 priprave ter zapovem, da mora na nosiU8 vzdihujočemu ranjencu pomagati, nakar f!" bomo skušali spraviti v bolnišnico, iki je b1' že prenapolnjena, Z vsemi štirimi protestira* da kot ujetnik ne stori ničesar, ker teg8 noče in ne imore. S tem me je seveda P°' šteno razdražil. V .najostrejšem zapoved;1' jočem tonu ponovim, da mu ukazujem J? tla mora ranjenca, ki je v smrtmi nevarnost’’ takoj obvezati in da je vsake debate s tcl1' konec. Trmasta buča in nasprotnik Slov*’8' cev, ki je prav talko kakor dr. Kamin'*c kot germaniziran Slovenec živel v glavne1, od slovenskih bolnikov, je nato utihinil. n se pa ganili, da bi bil storil svojo dolžno*.' Temno je gledal predse in čakal, da ga 5\r vedejo v zapor, prepričan, da je to vse, * se mu more pripetiti.
Ker jo šlo za življenje vojaka, iki se h zvijal v groznih mukah ter prosil poB^i, zdravnik pa, čeprav je bil v mojih kot ujetnik in je imel ves potrebni niatei*^ iz kljubovalnosti in sovraštva do Slovenc ni hotel izvršiti mojega ukaza, kar je ra* j-vsega tega bilo po>vrh še njegova zdra^v, ška dolžnost, sem iz. torbe potegnil ?V,,)S težko vojaško pištolo ter .umi z njo P0<. t]u zagrozil rekoč, da bo po njeni, če nii«*1,	„
mu mojega povelja ni treba izvršili. ' e. jo spametovalo. Začel je ranjencu zovati, kar sem z oroižjeim v roki nadiZ* val, po delu sem ga spravil nazaj v z8} $e
Moj nastop bo vsakemu razumljiv, ct.rj|, pomisli, da sem sam osebno največ «T‘ j,i da jo bilo sovražnim ujetnikom, talce111 .Cr ranjencem ohranjeno življenje in zdi-8 yj, da so z njimi v vsakem pogledu ravna' težko, talko da niso bili deležni ničesar dega ali nezakonitega. Kar sem od z« v liilka zahteval, je bilo popolnima |P1'aV,,otU^ skladu iz ženevsko mednarodno JP°p v0|« Rdečega križa, kakor tudi z ostali1111.^ ],jl nimi predpisi in navadami. Zdravnik J ve<S moj ujetnik., Ne samo kot ujetnik, j.ar tudi kot zdravnik je bil dolžan sto' , ’ g^fll s e. tli od njega zahteval, to je, da je ° .-g)	j
našega ranjenca.	(Dalje prihod11 J
Socialna politika
LJUDJE IN NARODI V ČASU IN PROSTORU
Nemški življenjski prostor
»Rešitve vprašanja o ,povečanju življenjskega prostora 'ne smemo videti v tciik 1^ kolonialni pridobitvi,, ampak izključno le v osvojitvi novega prostora za naseljevanje, ki ne poveča samci površine matične dežele im oh rami s tein nove Ikolomiste v tesni zvezi z rodno zemljo, aunpalk zagotavlja tudi celotni površini vse prednosti, ki se .nahajajo v njeni .zedinjeni velikosti.« (Hitler: »Mein Kampf.)
V znamenju časa
Srbski in hrvaški listi pišejo, da »ta zadnje čase storpili v ožji stik Zveza Sokolov kraljevine Jugoslavije in Zveza^ fantovskih odsekov im .se dogovorili za složno delo na narodnoobrambnem področju. Talko bo konec ene izimed slovenskih posebnosti, za katero — upajmo — ne bo nihče žaloval.
Kaj obvladuje Nemčija?
Leta 1037. jo obsegala Nemčija 470.714 kvadratnih kilometrov in je štela (>7 milijonov preibivalleev. Trenutno ipti obvlada s svoj armado in upravo približno 1,600.000 kvadratnih kilometrov s 150 milijoni pre-bivalstva. Od tega odpade .na etnografsko nemško oz&mljc 557.000 ikvaidratnih Ikilo-metrov in 80 milijonov prebivalcev, v odstotkih torej 35% ozemlja in 53% prebivalstva Nemčija obvlada na ta način zdaj 1 >% evropske površine im 28% evropskega prebivalstva.
Telesna sposobnost angleških rekrutov
Podatki prvega splošnega .novačenja po uvedbi vojine obveznosti v Angliji sol presenetili javnost zlasti s tem. ker je bilo spoznanih več kot 90% mladih ljudi za po-polinotma sposobne za vojaško službo, medtem kd je bila prej izmed tistih, ki so se prostovoljno prijavljali v armado, »sposobna koanaj polovica. To razliko utemeljujejo ‘Times* s tem, da so billi prejšnji »prostovoljci« po večini mlajši in zato telesno inamj razviti kakor ipa ljudje, ki jih sedaj zadeva zakon vojaške obveznosti, nadalje pa tudi s tem, da izvirajo »prostovol jci« skoraj vsi iz .najrevnejših plaisti angleške družbe, medtem ko zadeva vojaška dolžnost zdaj mladino vseh stanov. »Times« opozarjajo na očitno razliko glede na telesni razvoj, iki obstaja med gojenci talko imenovanih »Public Schools«, katere obiskujejo sinovi 'bogatih staršev, in gojenci navadnih ljudskih Sed. V 15. letu starosti so .gojenci prvih šol povprečno skoraj 8 centimetrov višji kot dečki iz nazadnje omonjenih šol, torej otroci revežev. To izvira največ iz pomanjkanja prehrane in iz drugih 'življenjskih okoliščin, katerim je izpostavljeno industrijsko prebivalstvo Angli je že v času večili rodov. V po večini poljedelskih deželah je položaj čisto drugačen. Uvedba splošno vojaško obveznosti vzbuja upanje, da se bol dalo s tem ugodno vplivati ma telesni razvoj mladih ljudi iz delavskih četrti velemest, zlasti s tem, da Jbodo opozorjeni na prednosti športnih vaj in drugih higienskih vprašanj, ki so prihajali doslej v iteli krogih premalo do veljaive. Po čigavi krivdi...?
Usoda političnih beguncev v Franciji
Francija je vedno gostoljubno sprejemala politične begunce ne le vse Evrope ampak vsega sveta brez ozira na njihovo ibarvo in prepričanje. Tako je postala v teku časa nekako .središče politi cin ih emigrantov in Pariš je bil navadno centrala njihovih organizacij, kjer so izdajali svoej liste, prirejali kongrese itd. Iz tega je nastalo zdaj zani-
ZAPISKI
•nivo vprašanje. u>.u	----
mirovnih pogojih, ki jih jo Francija kakor zn and — že sprejela, se namreč glasi, dn unora Francija izročiti vse Nemce,, kate-•’ih izročitev bo Nemčija zalhteva, in sicer talko z ozemlja Francije same kakor tudi z ozemlja kolonij.
Bivših nemških državljanov živi v Franciji nekaj deset tisočev. Med njimi so znameniti kulturni delavci kakor Thomas in Heinrich Mann in drugi. Brez dvoma se je mnogim posrečilo pobegniti v tekni zadnjih dveh tednov na nevtralna tla, vendair pa je verjetno, da se jih še mmogo nahaja v Franciji, ki so jima to ni posrečilo. Naši dnevniki so pred dnevi poročali o tovirstmem delovanju nemške tajne policije v Parizu.
V zvezi s tem vprašanjem jo opozoril Indulecio Prieto, bivši minister republikansko vlade v Španiji, mehiškega predsednika Cardt >nasa ma usodo španskih 'beguncev, ki So se zatekli po Francovi zmagi v Francijo, kjer jih je trenutno približno 200.000. Da bi Preprečila njihovo iziročitev sedanji španski vladi ali padec v nemško ujetništvo, naj oi mehiška vlada poskrbela za njihov pre-voiz v Mehiko. Predsednik Cardenas je dal l*o voljen odgovor, nakar je stopil Prieto v zvezo z mednarodnim begunskim odborom v New Yorku.
Nova država?
Pot vesteh italijanskih in švicarskih listov >‘j y .mestu Rennesu, središču francoske , retoniie, ustanovila vlada, ki jo sestavljajo bretonski .separatisti in ki 'bo raizglasila ustanovitev .posebne neodvisne bretonske države.
Bretoncev je okroglo en .milijon in so keltskega porekla, sorodni Ircem, ter govo-riJ<> deloma še zdaj svoj stari keltski jezik, ga hočejo povzdigniti v knjižni jezik.
Ena izmed točk v nemških
Kaj je danes pri nas pereče ali dokazani dokazi ...
Pred nekaj dnevi sta dva člena mladinske JSZ v Mariboru ustavila nekega našega člana ZZD im pričela z njim debato sledeče vsebine: »Veste, mi člani JSZ nismo katoliški ampak krščanski socialisti. Mi verujemo samo v Kristusa in ne tisto, kar farji učijo.« Naš člen ju je seveda zavrnil: »Pa kako morete vi biti še krščanski, če pa ne verjamete duhovnikom in to, kar oni učijo?« Člena mladinske JSZ pa sta se dobro odrezala: »Ce pa nas tako učijo pri JSZ.« To, kar .smo mi slutili, ej sedaj dokazano! Izjava, ki sta jo podalla člena mladinske JSZ pred našim členom, za mas drži... (Slovenski delavec, glasilo ZZD. 21. junija 1940.)
Rdeči križ spet nabira
Spet kedaj je bil pred nekaj dnevi nabiralni dan. .Če se bo .nabiralno delo tako razvijalo, bo kmalu sploh ves mesec obstajali sa.mo iz nabiralnih dni. Uspeh pa bo nazadnje ta, da ibodo ljudje .postali apatični, kadar pojde res za kako važno zadevo.
To pot so naibirali za Rdeči križ. Njegovo delo 'bi bilo na sebi .talko, da ibi zaslužilo vso podporo. Nekaj drugega pa je, kako opravlja naš Rdeči križ dejansko s v 01 j e delo.
Pred n cikaj leti jo adala ljubljanska organizacija Rdečega križa poročilo o svojem delu in obenem tudi nekakšen obračun. Po tem obračunu bi bila Slovenija od Rdečega križa več prejela kakor je dala. I11 seveda sol se takoj oglasili naši nacionalci, češ glejte vendar, kako Slovenija živi na stroške celote.
Mi smo bili pa pri vseh takih obračunih skeptični, in prav res ne brez vzroka. Zato smo si tudi tega ogledali od blizu in takoj videli, da je bil v bistveni točki nepopoln, torej napačen. Kajiti med dohodke je popolnoma pozabil prišteti velikanske zneske, ki jih je Rdeči križ prejel in jih še prejema vsako jesen od prispevkov zanj, ki se pobirajo od poštnino 111 vozovnic. To pa očitno zaradi tega, ker po neki posebni centralistični miselnosti meni. da ti od nas in v Sloveniji plačani prispevki vnaprej ne pripadajo nam, ampak Belgradu, menda zaradi tegai, ker sta pošta in železnica najstrožje centralistični upravljani napravi.
Še ne dolgo itega je pobiral ljubljanski Rdeči križ prispevke za nekakšno stavbo za svoj podmladek. Ta stavba pa se bo seveda postavila v Belgradu.
Zelo preprost je 'torej račun, da bi nabiralnega dneva ne bilo treba, da bi marveč bilo dovolj denarja za ves obvezilni material in za vse postelje, ki jih .misli Rdeči križ nakupiti, iz dohodkov, tega nabiralnega dneva, da bi se bila še ipovrh lahko postavila primerna stavba za njegove človekoljubne potrebe in zahteve, če bi se že kedaj Rdeči 'križ osvobodil centralizma in če bi ves denar, nabran v Sloveniji zanj, tudi ostal v Sloveniji
Tn še to naj pristavimo, da je več kakor čudno, če se Rdečemu križu še do danes ni zdelo, da bi kedaj predložil 'natančen obračun vseh dohodkov, ki jih ima iz Slovenije, i.11 seveda 'tudi vseh izdatkov, ki jih ima za svoje delo pri nas.
Slovenska narodna skupnost
Po časopisnih poročilih je imelo »Zgodovinsko društvo« 'v Mariboru v nedeljo 16. junija t. 1. izredni občni zbor. Tam so sklenili, da je naslednik mariborskega Zgodovinskega društva za primer njegove razpustitve »Jugoslo vensko istorisko društvo« v Belgradu.
Larsikdo, ki je to bral, je vprašal, če .ni bilo .mogoče na vsej slovenski zemlji cldkriti nobene organizacije ali pai ustanove, ki bi nadaljevala njihrno delo ali pa vsaj prevzela v koristno oskrbo injihoivo ostalino. V Sloveniji je vendar nekaj organizacij in dru-
štev, ki se barvijo z našo zgodovino že zelo dolgo. Sq pa tudi javne znanstvene ustanove, ki zbirajo zgodovinsko gradivo, pa tudi javne ustanove z drugimi nameni. »Jugosioven-sko istorijsko društvo)« v Belgradu jo pa povrh še čisto zasebno društvo, ki v glavnem izdaja samo svoj časopis. Naj je bil vzrok za zgoraj omenjeni sklep »Zgodovinskega društva« v Mariboru tak ali drugačen, bi bilo vendarle treba najti kakšen način, da bi ostala njegova ostalina, če bi kdor koli razpustil to društvo, ki ima za našo zgodovino dosti zaslug, na slovenski zemlji, kjer bi bila toliko na varnem ali pa toliko v nevarnosti kakor drugod, pa bi nam bila vsaj bližje in tam, kamor spada.
Predavanje o slovenski zemlji
V okviru Slovenskega društva v Ljubljani je predaval 20. junija dr. Valter Bohinec
o geopolitičnem položaju slovensega narodnega ozemlja in očrtal v velikih obrisih njegov evropski pomen ter vpliv na slovenskega človeka, tako v panonskem ravninskem kakor v kraškem, alpsekm in primorskem predelu .Predavanje je bilo namenjeno samo udom Slovenskega društva.
Zadnjikrat: Naše posebnosti
V uredništvu »Slovenije« se je oglasil gospod Berccieri, ki je napisal v 25. številki našega lista članek »Naše posebnosti« in nann podrobneje razložil svoje poglede na naičin zbiranja denarnih sredstev (nabiralne akcije), kakor se je v zadnjem času močno razpasel. V članku »Še enkrat: Naše posebnosti« nisem nameraval niti malo zanikati dela g. Berccierija za »Protituberlkulclzno zvezo«, temveč sem želel osvetliti »protituberkuloz-ni teden« Pe od druge strani.
Musek K. Vitko, odg. urednik.
Popravi!
Pri sestavku »Strašilo ,masa‘« v zadnji števillki je pomotoma izostala navedba vira »Basler Naehrichten«.
GOSPODARSTVO
Agrarna reforma
Našemu kmetiškemu .ljudstvu primanjkuje zemlje. Edino temeljita agrarna reforma bi zelo omilila pomanjkanje zemlje v Sloveniji.. Sicer se je agrarna refonma v Sloveniji žo izvajala, toda brez prave volje in odločnosti, zato so njeni uspehi prav malotni. O resnični agrarni reformi v Sloveniij se na ta način skoraj ne more govoriti, saj je bilo prizadetih od nje le 222 veleposestev, ker jo bil .maksimum za zemljo in gozdove, ki jih smejo veleposestniki obdržati, določen mnogo previsoko^ namreč 75 ha za obdelano zemljo ali 1000 ha za gozdove. Pri tem pa se je veleposestnikom še .največkrat posrečilo, da so izvili agrarni reformi s spretnim pravniškim manevriranjem in po malomarnosti interesentov še sicer velike komplekse zemlje in gozdov, navrli visokemu maksimumu, iki jim ga je puščal zakon. Talko ej bilo razdeljenih od 42.512 ha obdelane izemlje, ki je bila last tistih 222 veleposestnikov, le 16.070 ha namesto 25.866 ha, kakor bi je po zakonu moralo biti razdeljene. Veleposestnikom se je torej posrečilo, da so rešili zase skoro celih 10.000 ha zemlje razen določenega maksimuma. Na ta način so šo vedno obdržali 62% svoje obdelane zemlje izpred prevrata leta 1918. Še bolj površno je bila izvedena agrarna reforma, kar se gozdov tiče, saj jo bila raizlaščena le ena osmina veleposestniških gozdov', katerih jo prihajalo v poštev za agrarno reformo 144.62? ha: razlaščenih je bilo potemtakem le 18.078 ha gozdov, pa še od teh je prišlo v resnici v ljudske rolke le 1265.46 ha ali 7%, vsi ostali gozdovi so v državni upravi, pri čemer ima ljudstvo od njih celo manj neposrednih koristi kakor takrat, ko so bili še v veleposestniški lasti, ali pa so bili celo vrnjeni lastnikom. Od skupnih 201.475 ha veleposestniško zemlje je prišlo v roke zemljelačnega i.11 potrebnega ljudstva torej lo 34.148 ha oziroma celo samo 17.335 in pol ha, če odštejemo .goizdove, ki so v državni upravi. Tistih 222 veleposestnikov je vkljub agrarni im gozdni reformi še vedno obdržalo
167.327	ha zemlje. Teh 222 družin ima torej skoraj enako število ha sloivemske izemlje kakor 88.800 družin skupaj, ki posedujejo poljedelske obrate v velikosti 0.01—5 ha. Če bi odvzeli tistim veleposestnikom vso zemljo nad 20 ha — če bi jim torej pustili le toliko zemlje, kolikor je obsega srednjevelika kmetija — bi dobili še 162.887 ha zemlje. Ce bi jo razdelili med tistih 88.800 kmečkih družin s »posestvi« od 0.01 do 5 ha, bi prišlo na vsako družino sikoro 2 ha. Najhujši glad po zemlji bi bil v Sloveniji na mah utežen. Tistih 162.887 ha pa je pri vsem tem še naj-
boljša, najrodovitnejša zemlja, kar je je v Sloveniji. Isto velja seveda tudi za gozdove. To pa pomembnost te zemlje za slovensko agrarno politiko še veča, česar ne smerno pozabiti.
Od približno 20.000 ha' vinogradne površine v jugoslovanski Sloveniji, za katero veljajo vse te številke, jih je po vsej priliki vsaj tretjina v rokah tujcev, torej skoraj 7000 ha. Ena najnujnejših nalog naše narodne in naše agrarne politike bi billa, da iztrga tujcem te vinograde, ki spadajo .med najboljše vinograde v Sloveniji. To bi se moralo zgoditi že iz asrnih .nacioinalmo-političnih razlogov. Naravnost ineraizumlijvo je, da se to v vseh 20 letih naše narodne svobode še ni .zgodilo. Na ta način bi prišlo nadaljnjih nekaj tisoč slovenskih družim do svoje lastne posesti, s čimer bi iblo obenem ma mah konec tujih vplivov im tuje propagande na najbolj izpostavljenem delu slovenske zemlje.
Tako izvedena agrarna reforma bi prinesla torej slovenskemu ljudstvu, ki je željno zemlje, 170.000 ha najrodovitnejše zemlje. Seveda pa je treba imeti pred očmi, da je takšna korenita razlastitev veleposestniških rodbin, kakor sano jo vzeli tukaj v obzir, zaenkrat še precej iluzorna; kajti potem bi morali razlastiti sploh v.sa posestva, ki merijo nad 20 ha, kar pa bi bila najradikalnejša agrarna reforma, kar se jih je kdaj izvajalo v Evropi, razen Rusije seveda. Vsekakor bi nam takšna radikalna agrarna reforma prinesla 306.800 ha zemlje, v katere pa je seveda, že všteta prej omenjena veleposestniška zemlja. V primeru, ,da bi takšno daljnosežno agrarno reformo v resnici izvedli in razdelili dobljeno zemljo med tistih
88.800	družin s posestvi do 5 ha (od tega
31.400	družin, ki posedujejo manj kot 1 ha), bi prišlo na vsako družino povprečno po
5.3	ha, seveda, če prištejemo zemljo, ki so jo imeli že prej., Ni dvoma, da bi tako pridobljena zemlja vsaj delno zadostila potrebami našega agrarnega prebivalstva.
Vpršanje je, če bi bilo pametno to zemljo razdrobiti med desettisoče interesentov, od katerih mnogi niti ne razpolagajo z dovolj poljedelskega orodja in vprežne živine, da bi jo zadostno obdelali im izrabili. Morda bi bilo bolje, da ostane ta zemlja skupaj in predstavlja tako skupno last zainteresiranih enot, ki bi jo tudi skupno Obdelovale in uživale, pol zgledu »gmajn« na Štajerskem.
Ker se baje pripravlja nov zakon o agrarni 'reformi, je potrebno, da že zdaj načnemo to vprašanje, da ne bomo delali takšnih .na-
V tem jeziku izhaja že nekaj časnikolv, ki predstavljajo glasila separatistične p ropa -gainde, ki je zadnje čase zajela to ljudstvo, ki je sicer prežeto i|x:»polnoma s francosko kulturo im državno zavestjo. Njihovo narodno! ozemlje je .približno tako veliko kakor slovensko in njihovo glaivno mesto Rennes šteje 80.000 prebivalcev, skoraj natančno toliko kakor Ljubljana. Nekdaj so imeli lastno vojvodino, toda že zgodaj so bili vključeni v francosko državo, kjer so ostali dolga stoletja.
Kakor znamo, so obsodile pred kratkim francoske oblasti dva bretonska časnikarja, ki sta bila posebno vrneta separatista, na smrt.
Uporni diplomat
»Giornale d’ Italia« poroča, da je Vatikan belgijskemu zastopniku pri Vatikanu odtegnil azilno pravico, ker se je uprl sedanji politiki kralja Leopolda. Stanovanje zanj je bilo v Vatikanu že pripravljeno.
Francoski in angleški poslanik pa živita v Vatikanu v ločenih predelih in iz njunih stanovanj so odstranili telefonske naprave.
Do tretjega rado gre
Premirje med Nemčijo in Francijo je bilo sklenjeno v Compigneu natančno na istem mestu i nv istem železniškem vozu kakor leta ^ 1918. Sedaj poročajo, da je oddelek nemških pionirjev znameniti vagon odpre-
mi! v Berlin, kjer ga bodo skrbno shranili. Tudi Francozi so prej skrbno hranili ta »vagon premirja« kot nekako trofejo svoje zmage mad Nemci.
Tako so te dni odposlanci danske radikalne kmečke stranke »L. S.« na svojem sestanku v Aarhu.su izdali sklepe, ki pomenijo odkrit prestop v narodni socializem in zahtevajo najtesnejše sodeloivanje z dansko narodno socialistično stranko.
Vistosmerjenje
Zasedba kake države po drugi ne ostane brez vpliva na notranjepolitično življenje zasedene države, kar je več kot razumljivo in se je .zlasti jasno pokazalo v baltiških državah po ruski zasedbi. Isto se kaže na Danskem.
Italijani v Afriki
Glede na velikopotezno kolonialno vojno med Angleži in Italijani v Alriki, ki bo zavzemala vsak dan večji obseg, je zanimivo, koliko italijanskega prebivalstva se nahaja v italijanskih afriških kolonijah.
Italijanska vlada vodi načrtno naseljeval-110 akcijo v italijanski Afriki, ki ni ostala brez uspeha. Taiko je samo v letih od 1930 do 1939 naselil maršal Balbo v Libiji okrog
43.000	Italijanov. V Abesiniji pa živi 250 tisoč Italijanov, pri čemer ni všteto "vojaštvo, katerega cenijo Angleži na 50.000 do
80.000	mož. Največ Italijanov živi v Asmari
(50.730)	im v Addis Abebi (38.882). Usoda tega prebivalstva je seveda dokaj .negotova, zlasti v slučaju vstaje abesinskih plemen.
Francoska Indokina
Dočim je usoda francoskih afriških kolonij začasno še nejasna, ker je od,visna od izida sedanje kolonialne vojne v Afriki med Anglijo in Italijo, pa je usoda francoske In-dokine zapečatena, kakor se kaze. Prej ali slej bo pa prešla v japonsko last. 1 ako ix> Francija, ki je ne more braniti, medtem ko je Anglija drugje dovolj zaposlena, izgubila svojo najbogatejšo in najbolj razvito kolonijo, ki je predstavljala hrbtenico njene kolonija,Ino posesti.	■
Francoska Indokina meri 741.24- kvadratnih kilometrov — za tri Jugoslavije —, prebivalstva pa ima okrog 23 milijonov. Največja mesta so Long Xuyen s 148.000, pristanišče C ho,lom s 134.000, Hamoi s 124.000 line s 124.000, Soigen s 122.000, Haiphong s 122.000
prebivalci.	...	-v
Najvažnejši izvozni pridelki so bili: nz, kavčuk, ribe, začimbe, sladkor, čaj, premog in cinkova ruda.
Nemci na Slovaškem
Slovaški Nemci so priredili po Bratislavi zmagoslaven obhod in bakljado, ko sO izve-deb da je zaprosila Francija za premirje.
j mik, kakor smo jih delali pri dosedanjih agrarnih reformah. Treba je napraviti jasen načrt in ga izvesti do ikonca. Zavedati se namreč moramo, da je agrarno vprašanje največje in najnujnejše gospodarsko in življenjsko vprašanje Slovenije.	J.
Naša uprava in gospodarslvo
Trgovski list« je k temu neveselemu poglavja prinesel spet naslednje podatke:
Skozi leta in leta so priporočali stroko v-najiki gojilcem opijskih rastlin, da teh ne prodaajjo prezgodaj na zeleno, temveč da jih hranijo in dobro posiuše, ker njih vrednost s tam zelo naraste. V Južni Srbiij so ,se kmetovalci in trgovci po tem nasvetu ravnali in tako imajo danes precej znatne zalogo starih opijskih rastlin.
Sedaj pa jo naenkrat prevzel trgovino z opijem Pirizad. Izšla je tudi uredba, da so moirajp vso stare zaloge do 1. julija prodati. Kdoir bi imel še po 1. juliju stare ■zaloge, se bodo te smatrale za tihotapsko blago in bodo lastniki teli zalog težko kaznovani. Predvidene so kazni da več let rolbije in denarne kazni do 200.000 din. Stare zalogo bo odkupil Prizad, a ne po njih dejanski vrednosti, temveč po isti ceni, kakor velja za nove rastline. Vsak trgovec in piroizvajlec bi na ta način izgubil pri i kilogramu do 800 din. Naravno je, da so bili gojitelji opijskih rastlin naravnost obupani, ko so zvedeli za te nove in nepojmljive predpise. Poslali so v Bel-igrad veliko delegacijo in ji naročili, da Ostane v Beligradu tako dolgo, dokler ne doseže razveljavitev navedene uredbe ali dokler ne doseže vsaj to, da se trgovcem in producentom dovoli, da sami razprodajo stare zaloge po cenah, ki veljajo na trgu, Pri obisku odločujočih ljudi je sicer delegacija dosegla to moralno zadoščenje, da so se njene zahteve priznalo kot upravičene, vendar pa razveljavitve uredbe še ni dosegla in medtem se usodni 1. julij hitro približuje.
K tem dejstvom pristavlja še »Trgovski list«, da foi mogel navesti podobne primere v obilni meri tudi iz vseh drugih gospodarskih panog.
To prav radi verjamemo, saj bi jih .mogli navesti tudi mi, in iz našega lista bi vsak lahko nabral celo knjigo takih primerov. Samo da golo navajanje doslej še ni prav nič pomagulo, mar je centralizmu takih svaril! Zato ne bo bolje, dokler se centralistični unitarizem »tre do zadnjih svojih postojank in dokler se hkratu ,ne vrne vsa oblast ljudstvu, ali bolj na kratko: dokler ne borno imeli pravo demokracije.
»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
»Kakor posamezen človek, je stranka živo bitje, ne mrtev kamen. Raste 111 razvija se z narodom, iz katerega se je bila porodila. Življenje naroda je njeno življenje, trpljenje naroda njeno trpljenje, inoč naroda — njena moč. Ako se tega ne zaveda, ali noče zavedati, se sama izlušči iz naroda, je tujka v domači hiši; in sodba ji je pisana!«
Ivanc Cankar.
Socialna
Občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze
ki jo bil v (nedeljo 23. junija, je pokazal predvsem veliko zavednost in delavnost v vrstah krščansko socialističnega delavstva. Lepe uspehe so delavci dosegli posebno pri mezdnih gibainjih, ki so jih je udeležilo nad
3.600	delavcev v obratih, kjer obstaja samo organizacija JSZ, in 15.000 delavcev po industrijah, kjer je JSZ sodelovala v skupnih mezdnih gibanjih. Ta gibanja so dosegla nad 12,000.000 din letnega povišanja plač. Organizacija jo mnogo napravila tudi za sindikalno in splošno izobrazbo svojega člen-stva s številnimi predavnji in tečaji. Razprave na občnem zboru so pokazale pravo sliko stanja in razpoloženja med slovenskim delavstvom. Posebno odločno so bile postavljene zahteve glede ponovnega uveljavljenja delavstva v socialnih napravah, predvsem v Delavski zbornici, nadalje glede varstva delavskih obratnih zaupnikov ter drugih perečih socialno političnih vprašanj. Obenem srno opazovalci mogli ugotoviti, da krščansko socialistično strokovno gibanje kljub vsem težavam in udarcem ni prav nič izgubilo na svoji udarnosti in moči, ampak obstaja upravičeno upanje, da se razvije v najdejavnejšo in 11 ajpomehnejšo slovensko skupino, nuj si jo že gledamo z narodnega ali socialnega stališča. Delavstvo to tudi samo spoznava in ej na občnem Zboru sprejelo sklep, da .se tej nalogi primerno do prihodnjega občnega zbora spremene pravila in ime v »Slovensko delavsko zvezo«. Duh odločnosti in zavednosti, ki je začel prevladovati .med slovanskim delavstvom, pa je danes najbrž stvar, ki zbuja največ zaupanja v srečno prihodnost našega naroda.
Uradniške plače
O tem piše »Trgovski list« med drugim:
Ko čiitaimo to prazne obljube o zboljšanju plač, imamo vtisk, da se niti odločujoči krogi ne zavedajo, kako nujno potrebno je zvišanje uradniških plač. Ne iz kakšnih sentimentalnih ozirov, temveč čisto navadno iz nujnih državnih razlogov. Država je ko velikansko gospodarsko podjetje, ki more opravljati zadovoljivo vse svoje funkcije le, če njen uradniški aparat brezhibno deluje. Podjetnik, ki ne daje svojim nameščencem zadostnih plač, nikdar ne more doseči tako zadovoljivih uspehov, ko podjetnik, ki se more na svojo nameščence zanesti v vsakem trenutku. Isto velaj za državo in zgodovina pozna'polno primerov, da tudi velike države niso. mogle vzdržati preizkušnje, če ni dobilo njih uradpištvo zadostnih plač in v redu. Kdor hoče, da državni stroj dobro teče, mora tudi skrbeti, da je dobro namazan.
S slabo plačanimi nameščenci pa državni stroj tudi slabo teče.
Dober podjetnik nastavlja le najboljše mo|či, ker ravno te so zanesljive. Če država slabo plačuje svoje nameščence, i>ote:m bo dobivala le najmanj .sposobne ljudi, ker vsi sposobnejši si bodo poiskali boljše plačane
politika
zasebne službe. Jasno je, da z manj sposobnimi ljudmi ni mogoče ustvariti moibene dobro uprave.
A tudi ne nobeno ‘poštene uprave. Državni nameščenci odločajo po isvojih funkcijah dostikrat o velikanskih vsotah. Državni na-
Pisma naših
Odslej bomo objavljali v tej rubriki pisma, ki nam jih pišejo, pa so takšna, da zanimajo vso slovensko javnost, ker načenjajo vprašanja, ki so važna za vse in ves narod.
Velecenjeni gospod urednik!
Rad bi Vaim napisal nekaj i/, prekmurskih ravnin in Vam razodel stvari, ki nas tukaj tarejo in bolijo. Pišem Vann, čeprav vem, da tudi pq tem pismu ne bo v Prekmurju več kruha in manj revščine kakor dosedaj. Pišem to pismo kot obupni SOS, četudi izzveni v prazno.
Ko je lansko leto izbruhnila vonja .n,a zahodu, je veliko naših ljudi pribežalo domov praznih rok, samo da so se rešili krvave bodočnosti v Franciji kakor tudi v Nemčiji.
V tujini je bilo nad 12.000 .sezoncev in njih večina je doma v Purkmnrju, kejr so zelo blizu meje in kjer so še ostanki tisočletnih fevdalnih gospostev, katerih so so rešili komaj pred dvajsetimi leti.
Ker Prekmurcem primanjkuje zemlje in kruha, zutq morajo iti ljudje v tujino. Napačno je mnenje, da z veseljem zapuščajo zemljo. Nekaj je že tudi takih, večina pa odhaja zaradi dolgov in pomanjkanja zemlje. Pogosto živijo ljudje že na račun prihodnjega leta. Tako se je zgodilo tudi letos in zato se še bolj občuti letošnje pomanj-kanej zaslužka. Res je, da jih tujina ne napravlja boljše, ali kljub temu so s svojim zaslužkom rešili veliko domov in tudi postavili dokaj novih. Glavno, kar ijh žene v svet, je kruh in želja po izboljšanju lastnega položaja, posebna je to vidno pri dekletih, ki .si hočejo čim prej prislužiti lipo goto, da se potem laže omožijo.
Kakor vsako leto, je bilo tudi letos inekaj tisočev nujno potrebnih zaslužka, ki ga pa niso dobili. V Franciji niso hoteli zaradi vonje, vendar jih je v stiski za denar odšlo nekaj nad 1000, za katenih usodo ne vo nihče. V Nemčijo, kamor so vsi hoteli zaradi dobre valute, jih je šlo samo 600. Nekaj skupin se je porazgubila po Banutu, kejr pa živijo v obupnih razmerah. Nikjer drugje niso našli zaposlitve za daljšo dobo, kajti vsi obljubljeni načrti v javnih delih se niso uresničili, tako da je ostalo naše najvažnejše vprašanje: kaim z ljudmi, nerešeno, kar bo nekega dne usodnega pramena za slovenski nared, kajti problem izseljevana/ ni samo prekmurski, marveč se tiče vse Slovenije. Toliko nezadovoljstva se sezon,ci ne nalezejo v tujimi kot doma, kjer jo vse korumpirano od strank, ki izbirajo za delo svoje ljudi, a ne najbolj potrebnih.
meščonee, ki ima komaj 1000 din mesečne plače, odloča o vprašanju, ko gre za milijone državnega denarja. Ves v dollgovih, v težkih skrbeh za svojo rodbino, je tako moralno oslabljen, da je dostopen vabljivi ponudbi in da za mul denar naredi podkupovalen tudi milijonsko uslugo. Ali se je temu čuditi? Nikakor ne! Pač pa se je treba čuditi, kako more biti kdo tako luhko-mišljen, da prepušča ljudem v stiski odločanje o milijonih. V nobenem zasebnem podjetju niso tako Iahkomišljeni.
naročnikov
Strankarstvo, ki ga gojijo nekateri sebi v prid, jo razbilo vas in ugasnilo še zadnjo iskrico upanja v lepšo bodočnost. Kdor pa jo brez upanja v jutri, nima ne doma in ne .narodnosti. In tp pravilo potrjuje nekaj slo ljudi, :ki iso v tej 'pomladi /'bežali eeiz mejo na delo. Nekaj se jih jo vrnilo, vendar malo, in ti so dane® živi lklicarjii, skupno s tistimi, ki se niso upali ali mogli čez: delo m zaslužek nam dajte! Jutri pa bodo že lahko peta kolona komur koli. Te dni raznašajo čeke za tretjo arini teto in kmalu ijh bodo za davke, ki so v Prekmurju zaradi previsokega davčnega količnika (30, v ostalih okrajih 16—25, v Medjiimurju 2?) in stare klasifikacije zemlje pretežki .za gospodarsko šibka posestva. Treba je nekaj .storiti! Naj ne bodo suimo besede in opravičila, češ majhen narod ismo in premalo zemlje imamo! Ne, premalo nas je, ker še za mnogo tujce je dovolj kruha in prostora na naših njivah, vinogradih in gozdovih- Ljudem je treba dati .zemljo in možnost dostojnega življenja, pa ne bo več nazadovanja rojstev, kakor izdaj., Leta 1932. je bilo v lendavskem (pretežno katoliškem) okraju še 30,7 (Slovenija 27,1) rojstev na 100 ljudi in v .soboškem pa 24,2. Do leta 1938., pa je padlo število rojstev v prvem okraju zn 11, v drugem za 8,2 (povprečno v Sloveniji 5,43, v podeželju 5,6).
Ko bo rešeno osnovno vprašanje: životariti al.i živeti, bo zadovoljno ljudstvo močneje branilo mejo kot topovi, in vsak deveti slovenski otrok ne bo več nezakonski.
—an
»Jaz verujem v to družino svobodnih narodov. Jaz verujem, da bo iz te brezprimer-ne preizkušnje izšlo prerojeno človeštvo! Bil bi hinavec in Inžnjivec, če bi se imenoval socialista, pa bi v globočini svoje duše ne veroval v svoje ideale! Nič se ne bojmo, nič se ne strašimo dnevnega trpljenju, ne zakrivajmo oči ,pred grozotami časa — pogumno jim glejmo v lice! Ne samo človek, ne samo narod, tudi človeštvo se bo dvignilo iz močvirja, očiščeno in pomlajeno! V to verujmo, v	to	zaupajmo	— iu	lažje nam
bo trpljenje!	Kristus	je	zmagal,	ko je bil
na kriz razpet; človeštvo je moralo brezmejno trpeti, da si je zaslužilo prerojenje in vstajenje!«	Ivan	Cankar.
»Najboljši učitelj je trpljenje, najboljša učiteljica je bolest. Kdor je sebi samemu zvest temu je zvest tudi Bog — in življenje mu jo dano!«	Ivan	Cankar.
KUL	T	URNI
NASKNJIŽNI TRG |
Matija Malešič
Bogomir Magajna: Zaznamovani
Založba literarnega kluba, Ljubljana.
Ped naslovom Zaznamovani je Magajna zbral oseniinajist novel, nastalih v izudinjih letih. To so zgodbe ljudi, ki jih je življenje »neusmiljeno zaznamovalo«, snov zanje pa se mil jo ponudila večinoma pri njegovem zdravniškem delu, kar je v nekaterih mogoče razločno videti. Vendar ne spadajo vse zbrane zgodbe v okvir, ki ,gu zbirka začrtava po svojem naslovu.
Novele kažejo, kako se je Magajma skušal iz svoje prve razvojne stopnje, ki pada v dobo lirične, subjektivne in simbolične proze, premakniti v stvarnejsi svet. Slovenska proza je od tedaj prišla k res pruvi epiki, k odkrivanju resničnosti in ik realističnemu ali inaturalističinemu načinu pisarija. Zlasti zemlja in človek .na njej, to dvoje je postalo nova snov in nova vsebina, ki oj zahtevala tudi nov način oblikovanja. Zaznamovani pa kažejo, da se Magajni tu prehod še ni posrečil. V njegovem delu še vedno mi prave, delsledno oblikovalne .stvarnosti, raj en v nekaterih izjemnih stvareh tudi ni enotnega, sodobnega stila, še vedno pa je polno ostankov iiz preteklosti: sanj, prividov ali kakor pravi sam — »futa irnor-gana«, in polno ostaoikoiv pravljičnosti. Romantično sladkobnost pomeša z nofinimi na-turalizmi in prav z njimi si poskuša pomagati do sodobnejšega videza. Vendar uvaja s tem prevelika nasprotja, ko vise okoli go-vo|ri s čisto drugim jezikom.. Priznati je treba, da gloda iz njegovih novel poznanje nekoga človeško in psihološko zelo zanimivega materiala, vendar je velika .napaka njegovega pisanja ta, da ga fantazija, ta vir vsake umetniške tvornosti, prevečkrat zapeljuje v nemogočo.faintustiičnost in ga sili k čudno učinkujočim konstrukcijam (Jerinoiva
V Škofji Loki je 25. t. m. umrl pisatelj Matija Malešič. Priznanje si je pridobil s svooij prvo daljšo povestjo »Kruh«, ki jo je napisali za Mladiko in je izhajala leta. 1926. Z njo jo prinesel Malešič v slovensko književnost snovno im oblikovno novost. Duisi je bil sam dola iz Bele Krajine, ej v »Kruhu« prvi uvedel v slovensko književnost prekinil rsilcoi zemljo, ljudi z Goriškega, prekmurske sozoinee po madžarskih posestvih, ki so ga zamikali zlasti kot socialna snov. Povest je naslednje leto izšla v knjigi. Z njo si je Malešič že izoblikoval svoj slog, ki gu oznu-čuje liričmost in čustveno podajanje im ki se precej bije z njegovo epično snovjo. Tudi
Lida, Heleina, Lijaou iitd.), namesto da bi ustvarjala novo 'im polno življenje.
Magajna iišče v svoji snovi še vedno tudi »čudovite podobe« (privide), kuže vrsto precej .sladkobnih ženskih likov, riše ljudi, ki jih jo prenesla lahko dekadentna proza, razkazuje poznan je pc|javov bolne dušnosti, tok pravega in celotnega življenja pa se mu izmika. Kakor je njegova snov sama deloma gotovo kruto resnična (Pojdem v Rute, Sre-botova Francka, Invalid, Pogrebnik. Breda), jo pa resničnost njegovih novel mn c [go manjša, ker zdaj hočemo od njih nove, pralne, verjetne podobe, ki jo mora vsaka umotnost dajati, poleg tega pa še estetskega užitka.
Če Magajnove novele pretehtaš s te strani, vidiš, da je globlja, notranja pomembnost večine izmed njih majhna, in da gre pisatelj mimo osnovnih vprašanj življenja, čeprav ise na videz z njimi ukvarja. Tam pa, kjer prehaja v opis patološke duševnosti, postanejo njegovi ljudje prazni in nezanimivi. Abnormalnost sama še ne zasluži upodobitve zaradi sebe same, če je le ,po-kvečenoist. če je že nekaj danega. To je lahko medicinski primer, pisatelj pa greši, če da, da postane »človek igrača tajnih, nikomur poznanih sil«, ker napravi iz svojih ljudi mehanične lutke (Blaž Strniša). Svet, o 'katerem pravi avtor sam, da ni »miti sa-
druga daljša povest »Živa voda« je iizšla v Mladiki. V Domu in svetu je leta 1927. izhajala povest »Tum za goro«, kjer opisuje podeželsko uradniško okolje in nekoliko sentimentalno 'ljubezen mladega .podeželskega sodnika. Pri Mohorjevi družbi je letu 1933. izdal v Večernicah »Izobčence«, ipo revijah pa je raztresenih .precej novel ii,n črtic (Tum za turškimi gričem, DS 1928, Zelena kostanjeva veja, DS 1930, Juse v gozdu, DS 1939 itd.). V njegovem delu je mnogo idilike, 1 i c i č.nos t i in čustvenosti. Zadnje čase je napisal inekaj inovih stvari, ki še niso objavljene, več mačrtov pa 11111 jo prekrižala smrt.
nje niti navadno življenje«, je svet podzavestnih vzrokov, toda v umetnosti ni rodoviten. Usoda ljudi, ki jim da hoditi skozi njega, je .nezanimiva, je samo .mučna.
Najboljši je Magajna taun, kjer je naraven, kjer ne konstruira. Tak je na primer Vinoigrad, v njem ostaja na svojem Krasu in je zato majbolj resničen. Redko se 11111 posreči tragično razračej (Pojdem v Rute, Invalid). Ves in tipičen Magajna je v Fantaziji na Ratitotvcu. Neresno pa vpliva, če razpreda nezrela čustva, če meša bolno erotiko, hipnozo, neko narejeno magičnost im doda še popolnoma nemogoč dialog (igralec
v Jerinovi Lidi); če da govoiriti reallno možnim ljudem v pravljičnih stavkih; če je preveč šablonski, kar je zlasti v svojih ženskih postavah (vse imajo velike, sim je, čnne oči, oči »kot filmska igralka«), ki so utelešena ideja lepote, »prikazni iz večnosti«, kar je sanjska romantika.
Zanimivo ej, da v njegovih novelah ni pravega realističnega opisa, ki je bistvena sestavina vsake epike, zato si njegove sitvari težko predstavljaš, čeprav ijh lokalizira. Večkrat so njegovi opisi sestavljeni iz pravljičnih superlativov (»na vseh cvetkah so se lesketala krila metuljev«).
Človeku je žal za Vlsc tisto, kar bi Magajna mogel dati kot pisatelj zdrav.nik, k i
mora .poznati človeka v .trenutkih, ko je do konca razgaljen, ves v pretresljivi gojoti, ko .so odpira pogle v njegovo .dno, v trenutkih, ko se razodeva 'tragika, človeških usod in kažejo različni vzroki. Ce ni znali pre-ustvariti te .smoivi v pristne in pomenljive podobe, bi si človek želel mesto) tega raje opise takega posebnega in čudovitega doživljanja, .takih dragocenih zdravniških spominov, kalkor jii.h je naslikal Munthe v svoji nepozabni knjigi San Michele.	u.
Fran Levstik: Martin Krpan
V mohorskein Cvetju iz domačih in tujih logov je izšla že druga izdaja Krpanu, pri-reejna po besedilu iz Slovenskega glasnika 1858. Po teh dobro urejevanih knjižicah ne segajo tisti, 'ki jih rabijo kot šol,sika pomagala, marveč vsdako, ki mm je do cenene, u znaiinstvciuo solidne izdaje naših klasičnih del. Zlasti pa priporočujo knjige dobr.i uvodi. Slodnjak, urednik Levstikovih /branili spisov, karakternim v ,svojem uvodu šestindvajsetletnega Levstika, ki je bil dozorel za tako umetniško nalogo, kot je bila tedaj povest, ki bi utrla čisto noVe poti slovenskemu pisanju, pisarna v domači besedi in misli lun mu podlagi deunučega življenju-Zu tako pisanje je Levstika pripravilo njegovo teoretično in kritično razmišljanje oh napakah drugih pisateljev (Cegnar). Slodnjak trdi /jdaj po ,novem, da Levstik mi pisal Krpana pred ustanovitvijo Glasnika, .marveč da ga je pisal šele 1858 v Rctjuh, čeprav g11 jo že prej .zamislil. Domneva celo, tla ga je spisal v nckuj dneh ( med 1. in 10. ju.lijetmh za kur pa seveda .ni dokuizov in s« to *e ugibanja. Uvod govori ,daljo o snovi (pote' st.i, o pomenu zu naše slovstvo, kjer tolmači Slodnjak Krpana kot modenni imi.tos našega na roletnega življenju in trdi: »Kakor se vsaki lepi .slovenski lirični pesmi oglašuj0 melodije iz Prešerno vili Poezij, tuko j° v’ vsniktcri pozitivni osebi nuše povesti in mu«'’ zgodovne nekaj krpanovskega duhu in ie' zi.ka.«	u'
Urednik in izdajatelji Vitko Musek, Ljuhljl,lia