IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK Leto VIII. GLASILO OSVOBODILNE Štev. 156 (2152) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Dr. JOŽE DEKLEVA: kNE MOREM RAZUMETI, KAKO MORE NEKI NAROD ZANIKATI DRUGEMU NARODU PRAVICO DO ENAKOPRAVNOSTI, KI JO UPRAVIČENO ZAHTEVA ZASE. PRAV TAKO JE NERAZUMLJIVO, KAKO JE MOGOČE ZANIKATI PRAVICO MEŠČANU, KI OPRAVLJA VSE SVOJE DOLŽNOSTI, TER PRI TEM ZAGOVARJATI NESMISELNOST O ENAKOSTI DOLŽNOSTI IN NEENAKOSTI PRAVIC. FUJ...H TRST, petek 27. junija 1952 Cena 20 lir Prizori, ki so nam jih predvčerajšnjim priredili iredentistični in fašistični svetovalci V dvorani občinskega sveta za občino Trst so v resnici tako ogabni, da ne zaslužijo druge-0a, kot da na zverinsko div-nanje nosilcev fašističnega nasledstva razbojniškega protislovenskega sovraštva enostavno pljunemo in rečemo z vso zaničljivostjo in prezirom, ki la premoremo: Fuj..J Vendar Pa se ne moremo zaustaviti ob tem in pustiti ob strani pred-sem tisto formalno izglasovano resolucijo, ki naj bi dala aez zakonitosti prepovedi uporabe slovenščine v tržaškem občinskem svetu, pa tu-’■ ne vsega tistega — česar pa Je bilo zelo malo — kar naj 1 kljub vsemu živalskemu razsajanju, vendarle nosilo naziv «razpravljanje» o uporabi našega jeziku. Prvotni predlog kratke resolucije, ki je bila nato izglasovana, je vseboval tudi trdi-tcv, da tržaški občinski svet 711 kompetente razpravljati ° tej zadevi. Pozneje je voditelj demokrščahske skupine svetovalcev prof. Gregoretti na vidalijev prepričljiv nasvet, da si bo občinski svet z zatrjevanjem svoje nekompetentnosti glede morebitnih sprememb katerega koli zakonskega predpisa v bodoče zaprl sam sebi usta, odstavek o nekompetentnosti izpustil, Na ta način je bila sprejeta 'sledeča formulacija; «Tržaški občinski svet... je ugotovil, da je v Trstu uradni jezik italijanski na podlagi italijanskega zakona, ki je v coni edini veljaven...«. Na žalost je trditev, da velja v coni A še vedno'italijanska zakonodaja, v veliki meri resnična. Ni sicer resnična popolnoma, ker poleg italijanskih zakonov veljajo v coni A f^adi zakoni, ki imajo naziv Jukazi in ki jih je v zadnjih sedmih letih izdala ZVU precejšnje število (in jih izdaja se vedno) ter jih objavlja v svojem uradnem listu, rodu kasm so U italijanski zakoni? z zelo majhnimi izjemami, so skoro vsi ti zakon, oni, ki’ jih fe izdal fašizem, in prav tisti zakon,na katerega sesklicujejo iredentisti, je izrazito fašistični zakon. Mislimo, da je s tem Povedano dovolj in da ga je s em hkrati dovolj točno o zna-eil tudi tisti, ki se na ta zakon sklicuje. To da oglejmo si tudi drugo ^ran takšnega utemeljevanja, da mora v Trstu veljati samo kar veleva italijanski zakon. Ta zakon ne dopušča namreč v naši coni sploh no-/le uporabe slovenskega je. z*kp. Ta zakon ne dopušča ob-stdja niti slovenskih šol, niti slovenskega časopisja, niti slovenske radijske postaje... ni. cesar; Ali se ne bodo fašistič-711 iredentisti nekega dne spomnili, da je dozorel trenu-e . ko bodo z resolucijo, ki stmn°iri0bna Predsinočnji od-povsod 7Porabo slovenščine ^nc0ud-sZvUpan Bartoli * govora zagrozil otvor}tve™9a bil letošnji ->0' 1 ’ da "Predhodni oPom?nTvJ90li trto, da je bila posledir V,e' konferenca london^e *• 0 Z 21 izm^tn%rni sklePi, skinii iLbT ^nimi rim- tnie elTaa °d kate7ib kristjanski ‘ tj°fc3avl:a de7no-fsekakor me nit ^ Iredent’sti bri Poti Z da so na do-tudi glede neke9<* dne uenskega tiska Tt* Š°l’ s!o' Podobno uternli ■' vredložili °&pravoy s kakrsntev Za n^ *» ttpo^boTolTj,0 PrCpre. inskem svetu * lUe v ob' so je- in se Ptlp^čUi^p^^iitoijo bo zgnila1letos *kTbo'tAU ** ~~ ce se bo , ° ta ZVU «e dalje imemvat -1*°, tako na od več knt * , Sestavlje- števila rimskih ' VeČ3e°a rdh hlapcev kot ™pfnalMič- dngloameriških o?Je Hevil° bodOPnZVV os^?WieV- « *>e bolj nesmiselno n* ^mutacije omenjen" je ^entistične re,s0£% £ tako n]eno ohrazla0av]emv ^kusiT7,Tm predsinočnji nio m J Uvedento sa- Vr°fFurt-eV repuhukanca bli^o takole:' ** * *** PW' nju,ZT° tr,masti Pri vztraja-uP°rab:nit, slovfPščino ne sme skem Zetu VZrZ*ikem občin- ftsSS*-saus Zsszr s: tn a vsem sve- svetu, VIZ m w?.wTe statlstike'sa' Poudarki je potrebno da je ta profesor kljub histeričnemu divjanju vendarle skušal vsaj s Podobnimi neumnostmi opranim prepoved slovenščine. vedi na fašističnih iredentistov P* je kričalo — diskusija je "dmreč zavzela 0biifco divjega kričanja — da razpravljanje o slovenščini enostavno «ni na dnevnem redu». Vendar pa je višek najbolj pokvarjenega jezuitizma tisto, kar pišejo o tej zadevi včerajšnje «Ultime Notizie«, ki so svojemu članku dale našlov; «Obširna debata v občinskem svetu. — Spoštovanje jezika je merilo vzgoje. — Nobene o-mejitve za slovenske volivce in njihove predstavnike: zgolj poziv na stvarnost«. Človek, ki ne bi vedel, kaj se je predsinočnjim zgodilo v občinskem svetu, bi pomislil, da smo Slovenci vendarle končno dobili pravico govoriti v svojem materinem jeziku v edinem izvoljenem predstavništvu našega mesta, saj vendar naslov poudarja, da je treba spoštovati jezik in da je prav to spoštovanje mera vzgoje posameznika. Toda v članku beremo ravno nasprotno,- v njem se na vse pretege hvali in celo ((argumentira« fašistična resolucija. Glavni «argumentu pa je; 1. Slovenci morajo biti srečni, da so italijanski državljani in da imajo kot taki volilno pravico in 2. Slovenci v Trstu so zelo neznatna manjšina. Na prvo nam se gabi odgovarjati; glede drugega ((argument a» pozivamo urednike pri «Ultime Notizie«, naj se spe. mnijo, da je po zadnji upo. števanja vredni statistiki bilo Slovencev pred 40 leti v . Trstu 60.000 (v resnici jih je bilo 88.000). Pozivamo jih še, naj odprejo najnovejšo letošnjo izdajo debele knjige «Con- Obisk lorda mounthbattena prž maršalu Titu na Brionih »Prepričan sem, da bosta zavezniška solidarnost in prijateljstvo iz zadnje svetovne vojne obstajali tudi v bodoče na srečo Velike Britanije in Jugoslavije", je izjavil maršal Tito - Dr. Aleš Bebler o dosedanjih uspehih OZN * Madžarski odpravnik poslov v Beogradu se je končno odzval pozivu zunanjega ministrstva FLRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Na križar, ki «Glasgow» so danes dopoldne prispeli na Brione koman. dant britanske sredozemske flote lord Mounthbatten, veleposlanik Velike Britanije v Beogradu Ivo Malet, komodor Power, komandant križarke «Glasgow» J. Folmes, britanski konzul v Zagrebu Marchant, gospa Mounthbatten z dvema hčerkama in zetom, gospa Malet s hčerko in višji oficirji britanske mornarice. Po prihodu na Brione so lord Mounthbatten in britanski veleposlanik skupaj z ostalimi gosti obiskali maršala Tita. V njihovo čast je maršal Tito pri- tineniti e paesi«, fcš jo je izdal Jstituto Geografico de Agostini v Novari, na strani 84, kjer je zapisano, da je v Trstu sledeče število prebivalcev: 230.000 Italijanov in 50.000 Slovencev. Pri tem naj upošte. vajo, da je objektivnost, te statistike tako velika, da navaja za občino Devin-Nabrežina 4.700 Italijanov in 3.500 Slovencev! Kaj naj rečemo, spričo tolikšnega jezuitizma demokrist. janskega popoldnevnika? Fuj, in še enkrat: fuj...! redil kosilo, katerega sta se udeležila tudi viceadmirala Mate Jerkovič in Srečko Ma. nola, kontraadmiral Vukašin Mičunovič in minister dr. Slo-ven Smodlaka. Med kosilom so maršal Tito, lord Mounthbatten in poslanik Malet izmenja, li prisrčne zdravice. V svoji zdravici je maršal Tito poudaril slavno zgodovino britanske mornarice in zla. sti njene velike napore v zadnji vojni, v kateri je tudi Jugoslavija bila na strani zaveznikov. . «Zato mi vedno z velikim zadovoljstvom, posebno še danes, sprejemamo obiske bri. tanskih vojnih enot, ker se tudi danes, ko se svet ponovno bori za mir, imamo za zaveznike ter skupno težimo, do ohra. nimo mir ter skupno v tem delu sveta stojimo na straži proti napadalnim vojnim avanturam na strani miru«, je udaril maršal Tito. Maršal Tito je dalje poudaril zavezniško pomoč in solidarnost Velike Britanije med drugo svetovno .vojno in zaključili; v ((Prepričan sem, da bosta ta zavezniška solidarnost in prijateljstvo, ki sta prišli do izraza v zadnji veliki vojni, obstajali tudi v bodoče na srečo Velike Britanije in Jugoslavije«. pri OZN dr. Alej Bebler je iz. javil dopisniku «Politike» New Yorku v zvezi z dosedanjim delom OZN, da so Združeni narodi dosegli največji u. speh s tem, da so se uprli napadalnim tendencam nekate. rih držav. Med najvažnejše u-spehe OZN šteje dr. Bebler ustavitev napada na Koreji in politično stališče, ki ga je OZN zavzela leta 1918 in 1949 do Jugoslavije, ko je Jugoslavija bila v sličnem položaju kot CSR v letu 1938. Dr. Bebler sodi, da bo na prihodnjem zasedanju Generalna skupščina glede na povečanje mednarod, ne napetosti morala sprejeti važne sklepe, ki bodo presekali vsaj nekatere gordijske vozle, zlasti v pogledu Koreje in Nemčije. Danes je jugoslovansko zu. nanje ministrstvo poklicalo madžarskega odpravnika po. slov in ga opozorilo na nedovoljeno ponašanje nameščen, cev madžarskega poslaništva, ki niso hoteli sprejeti zadnje jugoslovanske protestne note Načelnik zunanjega ministrstva Hadživasiljev je opozoril madžarskega odpravnika po. slov, da ti, v diplomatski pra. ksi neobičajni in nedovoljeni postopki, lahko privedejo do neugodnih posledic in da jugo- Stalni delegat Jugoslavije | slovansko zunanjo ministrstvo Južnovzhodna Azija in Koreja pri včerajšnjih razgovorih Achesun-lden Govora je bilo tudi o tesnejši politični in vojaški povezavi med obema diodama Vv^1 Z °Pe^aciiami na Koreji - Acheson je izjavil, da ni bila britanska vlada obveščena o bombardiranju na reki Jalu czaradi upravne napake* - Morrisonova pojasnila - hden bo prevzel važne funkcije v gospodarskih in finančnih vprašanjih LONDON, 26. — Angleško -ameriški razgovori so se nadaljevali danes popoldne v zunanjem ministrstvu. Pri razgovorih so na angleški strani udeleženi zunanji minister Eden, državni minister Selwyn Lloyd bo v torek v lordski zbornici razprava o položaju na Koreji in govoril -bo obrambni minister Aiexander. Attlee j-e sporočil, da bo laburistična' stranka predložila resolucijo, o kateri . , bo zahtevala glasovanje. Držav- državni podtajnik William | ni minister Sel\vyn Lloyd pa Strang in državna podtajnika j bo istočasno poročal v spodnji zunanjem ministrstvu Roger I zbornici. Makins in Pierson Dixon. Na ameriški strani pa sta udeležena Dean Acheson in ameriški Poslanik v Londonu Walter Gifford. Po današnjih razgovorih so izdali kratko poročilo, ki pravi: «Eden, Acheson in njuni sodelavci so razpravljali o položaju v južnovzhodni Aziji in na Koreji, vključivši vprašanje povezave na političnem in vojaškem področju v zvezi z operacijami na Koreji«. Dean Acheson je govoril tudi na privatnem sestanku članov lordske in spodnje zbornice in je izjavil, da Velika Britanija ni bila prej obveščena o bombardiranju električnih central na reki Jalu samo zaradi upravne napake. Označil je to bombardiranje kot «vojaško o-peracijo« vendar pa je dal razumeti, da je mnenja, da Velika Britanija nima avtomatične pravice do posvetovanja. Po njegovem- govoru so Ache. sona izpraševali o vprašanjih, ki se tičejo Formoze ir> o priznanju piekinške vlade. Acheson je odločno poudaril ameriško stališče nepriznanja pekinške vlade. V londonskih uradnih krogih izjavljajo, da so na današnjih razgovorih v glavnem govorili o tej povezavi, o vojaškem položaju na Koreji i-n o možnosti premirja ter o političnem položaju na Južni Koreji. V zvezi z omenjeno povezavo so razpravljali na podlagi konkretnih angleških predlogov. Kakor se je pozneje izvedelo, in kakor javljamo na drugem mestu, je Acheson pristal, da se imenuje britanski častnik v glavnem stanu generala Clarka. Velika Britanija pa se je odpovedala zahtevi, da bi bila zastopana pri razgovorih za premirje. Čeprav zanikujejo vesti o britanskem protestu ker se niso posvetovali z- angleško vlado zaradi bombardiranja električnih centra] ob mandžurski meji, je včerajšnja debata v spodnji zbornici vsekakor utrdila diplomatski položaj britanske vlade v odnosu do ameriške vlade. Današnji britanski tisk govori 0 umerjenosti, ki jo je pokazal Attlee, jn 0 učinkovitosti Ede-novih izjav. N« splošno se ob- ker se ZDA niso posve- 1 m RJede odločitve, ki bi voj£e dovedla do razširitve stmS‘jaeVnJ^n/unani.e8a mini-rice ir zanikal govo- bi 1 Morri^cfn ir -Viro.v’ da rji mm .H minister pristal L hr^' Jalu ^brez Pred^T ™ ^ tovarna posve- sisv-'«ca sa,«.*® sedamim položajem. Med po- sedanjim b1tbnamm-Ikoll.Ščinami * ™re-premiriptia i,! Pogajanj za premirje. Na zahtevo opozicije Bivši zunanji minister Morrison je nocoj izjavil, da ((-obsoja težnjo, ki se zdi, da jo kažejo funkcionarji ameriške uprave, da posredujejo v britanski politiki poslužujoč se zaupnih sporočil med britanskimi voditelji, ki so bili prej na vladi, ter ameriško vlado. Morrison je s tem v zvezi navede] ((lažne obtožbe, ki se nanašajo na zatrjevani dogovor britanske vlade s Fosterjem Duliesom glede bodočih odnosov Japonske s Kitajsko ter sedanjega primera ■bombardiranja na reki Jalu«. Glede teh bombardiranj je Morrison že danes zjutraj izjavil, da je • bil dogovor laburistične vlade podrejen dvojnemu pogoju, in sicer v primeru da bi bila pogajanja za premirje prekinjena in da bi sovražnik začel ši- danes popoldne predložil finanč-1 šterlingov tedensko. Te izgu-be ni zakon v tretje črtanje in je pri tem omenil napredek Velike Britanije za izenačenje njene Plačilne bilance. Vendar pa je dodal, «da bi bila velika napaka misliti, da smo napravili kaj več, nego da smo enostavno načeli nalogo, ki nas čaka«. Izjavil je dalje, da je Velika Britanija v zadnjem trimesečju preteklega leta izgubila v zlatu in dolarjih povprečno 26 milijonov VS zavrnil sovjetsko resolucijo o bakteriološki vojni REW YORK, 26. — Varnostni svet je danes zavrnil sovjet-sko resolucijo, ki poziva Var. nosfoi svet, naj bi pozval vs>’ držpve na ratifikacijo ženevske konvencije iz ieta i952 0 prepovedi bakteriološke vojne WASHINGTON, 26 — Eks-portna in importna 'banka je sporočila, da je dovolila Fran- rokopotezne operacije. Morrison ciji posojilo 200 milijonov do- je na koncu izjavil, da ta običaj Američanov, da deloma objavljajo diplomatska sporočila, «onemogooa vsako diplomatsko, odkrito in tajno izmenjavanje mnenj«. Finančni minister Butler je larjev za delno kritje ameriških naročil za obrambo v Franciji. S tem bo Francija lahko tako; dobila znesek v dolarjih glede naročil pri francoskih tvrdkah na podlagi za vzajemno pomoč. programa iso se znižale na 17 milijonov v prvem trimesečju tega leta, v drugem trimesečju pa so še nižje. ((Velika Britanija, je nadaljeval Butler, pa mora načeti še bolj veliko nalogo, in sicer doseči ravnotežje, t. j. položaj, v katerem ji ne bo treba živeti v stalni zaskrbljenosti«. Nato je Butler govoril o ukrepih, ki so jih podvzeli ob priliki predložitve novega proračuna in o njihovih posledicah. Pripomnil je, da je še prezgodaj, da bi izrekli dokončno sodbo o razvoju položaja, vendar pa je dodal, da je proračun podlaga, v da se bo to nadaljevalo, če ne bo prišlo sedaj do odločne in uspešne pobude, da bi vsi postali deležni dobrot moderne znanosti in tehnike«. Bil je tajnik Crispija v času, ko je Italija doživela znani poraz pri Adui v Afriki, ko je hotela tam' razširiti svoje kolonialne posesti, (marca 1896) Za poslanca je bil izvoljen leta 1909. Rojen je bil leta 1877. Študiral je pravo in doktoriral na neapeljski univerzi in je nato študiral ekonomijo v inozemstvu. Specializiral se je v finančnih vprašanjih. Bil je v Orlandovi vladi in pozneje v tretji vladi Nittija kot podtajnik v ministrstvo za kolonije in kot podtajnik v zakladnem' ministrstvu v drugi viacii Faete, Po vojni je bil izvoljen za poslanca v ustavodajni skupščini na bsli narodne demokratične unije. Imenovan je bil za senatorja, ker je bil šestkrat izvoljen za poslanca, v senatu je bil predsednik finančne komisije. Giuseppe Paratore novi predsednik italijanskega senata RIM, 26. — Na današnji seji rimskega senata s0 volili novega predsednika senata izvo-jen je bij Giuseppe Paratore, ki je dobil 194 glasov. Belih glasovnic je bilo 73. Jutri zjutraj bo nova seja senata in razpravljali bodo o začasnem proračunu. Novi predsednik senata Paratore je advokat Začel se je politično udejstvovati že mlad Evropski vlak eLe Ultime No tizie» so užaljene do droba, ker so si upali organizatorji eEvropske. ga vlaka» nalepiti v Trstu tudi nekaj lepakov v slovenščini. To naj bi bilo kolikor toliko opravičljivo, pravijo «Ul. time Notizie», na periferiji, kjer ((dozdevno prevladujejo)) Slovenci. Toda po mestnih zi. dovih... Za božjo voljo vendar, saj bo tega ali onega zadela kap ob pogledu na slovenske 'šumnike; ponovno izvoljenemu županu, n. pr., se lahko razlije žolč in kje, pri zlomku, si bomo mogli potem najeti enakovredno gospodar. sko in politično kapaciteto! Sicer predstavlja a Evropski vlaki, nekaj mednarodnega, o evropski skupnosti govori in o vzajemnih naporih in prizadevanjih za okrepitev sil in varnost nas vseh. Organizirala ga je pesda mednarodna in mimo tega dobronamerna ustanova, ki ne išče narodnostnih razločkov in se doslej še ni sprla s tržaškimi Slo. venci, toda v Trstu bi mora. la, kljub temu voditi račun o nadvse občutljivih, pobožnih in svetih šovinističnih nagibih tukajšnjih Italijanov. Na Holandskem, v Nemčiji, na Švedskem bi si ECA, odnosno MSA nekaj podobnega lahko privoščila; prav gotovo bi se nihče nad tem ne škandalizi-ral, upoštevajoč uvidevnost mednarodne ustanove, čeprav so v onih deželah le redki Slovenci. Ampak v Trstu, sveta nebe. sa, v laško.italijanskem Trstu, kjer sam gospod župan, navzlic svoji modrosti ne ugane Skozi sito in rešeto pomena ene same slovenske besede (in je na to svoje neznanje celo ponosen) pred stavljajo slovenski lepaki nekaj nadvse neprijetnega ’ žaljivega. Naj se zgleduje MSA nad tenkovestnostjo «drugih Arne. ričanov, ki stoje z nogami na tleh, nad onimi n. pr., ki prodajajo Coca-Colo)). Akoravno razpolagajo s kilometrskimi reklamnimi napisi, ne boste našli niti enega v dveh jezikih! Tile uredniki pri listu eUL time Notizie« so vražje bistro, vidni, V enem in istem članku in celo brez presledka znajo napisati: (dl Tre no delVEu-ropa vuol essere ~ ed e' uno strumento di comprensione e di collaborazione fra i popoli europei, un’appendice visibile t* TroPaOandistica del piano Marshall. I suoi organizzatori che apparlengono alla MSA, dovrebbero preoccuparsi di non deviare dalle intenzioni tenendo appunto conto di ogni situazione particolare ■,eLP>aes* e delle citta in cui il Treno arriva p er propagan. dare la solidarietd dell’OccL derite,> ne da bi vsaj nekoliko prizanašali svoji in pameti svojih čitateljev. In v Trstu ? Poročali smo že. da med ministrom Scelbo m fašističnim tiskom teče dokaj malo koristna diskusija. Fašistični tisk govori o 300 tisoč fašistih, masakriranih po tako imenovani eosvoboditvh, med. tem ko dokazuje minister s statistikami, da je bilo fašistov pobitih le 1732. Razlika je precej velika, vendar se temu ne moremo čuditi, Kvalunkvist Giannini je označil ta način propagande kot nekakšno poklicno izkoriščanje žrtev. Ce upoštevamo razliko med Scelbovimi mrtveci in onimi, s katerimi se ponašajo fašisti, moramo ugotoviti, da nesramnost neofašizma nima meja, pa čeprav je število, ki ga je navedel minister zelo točno. Toreji: laži, laži, nekaj bo le ostalo! Zatekajo se pač k absurdnim pretiravanjem, računajoč na množico, ki čita in ne misli. Spomnimo se samo na 150 tisoč demonstrantov, zbranih na Trgu Unita, ki so vzklikali Italiji, čeprav trg ne zajame več nego 10.000 kvadratnih metrov površine. Vsekakor je nekoliko težko predo-čiti si 15 oseb, nagomiljenih na enem kradratnem metru. Izmerite si v svojem stanovanju kvadratni meter in skušajte na njem zbrati družino. Ugotovili boste, da na tem kvadratnem metru lahko stoji pet oseb, če niso. kajpada, predebele. Na Trgu Unita bi morali torej 150 tisoč oseb natrpati drugo na drugo nekaj metrov visoko, da bi vse lahko' spravili tja. In pendar je ves italijanski tisk pisal o 150 tisoč ljudeh, zbranih na Trgu Unita. Tako se piše zgodovina. Po 12. juniju 1945 so pisali listi, da je doseglo število žrtev v 40 dneh v samem Trstu 2500, nad 5000 pa v Julijski krajini. Nihče noče tajiti, da žrtev ni bilo. Bile so tu kakor v vseh ostalih pokrajinah in v vseh državah, kjer je divjal fašizem. Kdo bi mogel zadržati sveto jezo do včeraj preganjanih ljudi? Kdo bi mogel zavreti maščevalni instinkt sorodnikov vseh onih, ki jih je masakriral fašizem? Toda kje je 2000 mrtvih na Tržaškem? Neki listič je nekega dne prinesel* vest, da mora biti glede na zmanjšano prostornino bazoviške jame, na dnu te jame okrog 1500 ((Italijanov«. Ker se tudi pri tem ni mogel odreči nizkotnemu do. bičkarstvu, je predlagal javno zbirko, ki naj bi nabrala 4 milijone lir, da bi s temi milijoni plačali skupino ((junaških. mladeničev», ki bi spravila na dan trupla. Našla se je tudi priča, ki je videla žrtve v sprevodu na Ulici Fabio Severo. Tednik sTrie,ste Sera» je nato povprašal za ime ((očividca«. Pripomnil pa je, da je ZVU dala potegniti iz jame ostanke okrog 300 mrličev, ki so bili razen dveh vsi Nemci. V listu je bilo poleg tega pripomnjeno, da bi morale biti tržaške žrtve nad Nemci, kajti če bi jih pometali v jamo, bi se to zgodilo po prvem maju in ne prej. Sodeč po pisanju italijanskih listov, so potemtakem zavezniki dali potegniti na svetlo žrtve z dna jame. Potem je list predlagal, naj bi one štiri zahtevane milijone izročili občini, kar je povsem naravno, potem ko je občina zapravila desetine milijonov za mnogo manj humanitarna dela. Jn končno je predlagal list, naj bi se umazani listič spravilo pred\ sodišče zaradi alarmantne vesti in zahteval, naj plača stroške, če bi se italijanskih trupel ne našlo. Na vse te logične predloge ni bilo odgovora. Sledil je grobni molk, ki do danes še ni bil pretrgan. Nizkotna špekulacija z domnevnimi 1500 mrtvaki, ki naj bi vzbudila grozo, zgražanje in srd vsega mesta, je bila prikrita in se ni več vrnila na svetlo. Potem se je pričelo govoriti o združenju sorodnikov teh Žrtev Nabralo se jih je pet sto, dokaj malo torej v primeri z «2500 zajetimi in pobitim i«. Toda tudi o tem združenju že več let ni glasu, čeprav so ga protežirali in finansirali zainteresirani iredentisti. Potem se je oglasil nekdo Nič lažjega bi ne bilo kakor to. potem, ko je znano, da med iredentisti prav gotovo ni terorja. Toda tudi na pet sto imen sorodnikov in žrtev čakamo še vedno. Kaj je torej na stvari? Cisto preprosto. Nekaj podobnega kakor s 300 tisoč fašističnimi mrtveci po računih MSI nasproti 1732 o katerih govori Scelba. Koliko je torej fašistov, pobitih v o-nih zloglasnih 40 dneh? Kakor se zdi malo, zelo malo, ker bi v drugačnem primeru ne bilo še toliko živih! Ko smo se pred začetkom voldne kampanje na volilnem uradu tržaške občine zanimali za tistih 15.000 volivcev, katerim leta 1949 tfiso občinski kurirji mogli izročiti volilnih potrdil, nam je sam ugledni demokrščanski prvak, ki na. čeluje anagrafičnemu uradu izjavil, da so iz volilnega seznama zbrisali okrog 10.000 takih nedosegljivih volivcev Kljub temu pa jih je ostalo še okrog 5.000, od katerih je največ pomorščakov, mnogo bolnikov in tudi 1.128 v vojni izgubljenih ter med vojno in v štiridesetih dneh deportiranih. Koliko je prvih, koliko je drugih^ in koliko je tretjih? Po našem mnenju 'odpade na izgubljene v vojni in deportirane v Nemčiji najmanj 80 odst. gornjega števila. Koliko odpade torej na fašiste v znamenitih 40 dnevih? Izračunajte sami in primerjajte izraču. nano številko s tisto, ki jo navajajo iredentisti. Predvsem pa primerjajte število fašističnih izgub sploh s številom 42.800 žrtev fašističnega napada v vsej Julij, ski krajini. Mac Gioy o položaju ob demarkacijski črti BONN, 26. — V nemškem zveznem parlamentu bodo o boninakih dogovorih in, o pogodbi za evropsko obrambno skupnost razpravljali 9 jn 10. julija. Kdaj se bo razpravljanje nadaljevalo, se ne ve, a ze. lo verjetno po poletnih ' počit-nicah. Ameriški visoki komisar Mac Cloy jP danes n,a 'tiskovni konferenci izjavil, da bo naprai. vil vse, kar je v njegovi moči, da prepreči nove sovjetske «in-ci:denite, hladne vojne« ob die-markacijski črti. Pripomnil pa je, da ne more dokončno odgovoriti na Adenauerjev poziv za okrepitev ameriških patrulj na meji. Mac Čloy je izjavil, da ima obmejne incidente «za normalne ruakp poizkuse motenja v okviru živčni; vojne, ki jih ni podcenjevati a tudi ne nretira-vati. Terjajo rotrr.o toda povečano pozornost«. Trije visoki komisarji so poslali danes generalu Cujkovu pismo, v katerem ga opozarjajo, da niso še prejeli od sovjetskih oblasti nobenega edgovora na pismo, ki so ga bili poslali prote s,t proti naip,advt so- kot vjetski lovskih letal na francosko. potniško letalo v zračnem hodniku , med Berlinom in Zahodno Nemčijo. Visoki komi. sarji pozivajo Cujkova, naj o-szbrio posreduje, da bi sovjetske oblasti uvedle preiskavo za ugotovitev krivcev. Znižanje dodatnih nakazil predlaganih po ameriški vladi WASHINGTON, 26. — Odbor za nakazila v predstavniški zbornici je danes priporočali 25-odstotno znižanje dodatnih na-kazil, ki jih je zahtevala vlada za pomoč tujini, za oborožene sile, za razvoj atomske energije in z>a druge namene. Ta nakazila bi se morala skupno znižati za 3.467.554.500 dolarjev in o tem bodo jutri razpravljali v predstavniški zbornici, pozneje pa v senatu. Nakazila za pomoč tujini so bila znižana za 250.120.000 dolarjev. Program za vojaške gradnje je bil znižan z,a preko 805 milijonov, zahteve komisije za atomsko energijo za 1706 milijonov, zahteve uprave za civilno obrambo za 580 milijonov. Odbor je nato priporočal kongresu, naj ne določi drugih znižanj pri nakazilih, ki so namenjena gospodarski pomoči tujini. Nakazila, ki jih odbor priporoča za pomoč Evropi, vsebujejo 296 milijonov dolarjev Franciji, 149 milijonov Danski, 77.5 milijonov Italiji in Trstu, 56.4 milijonov Nizozemski, 7 milijonov^ Norveški, 700 tisoč Islandiji, 113 milijonov Zahodni Nemčiji, 102 milijona Grčiji 49 milijonov Turčiji, 61 milijo^ nov Avstriji, 55 milijonov Jugoslaviji in 46 milijonov Veliki Britaniji. PRIMORSKI DNEVNIK! EH 27. junija 19** Krompirjevemu pridelku grozi v Beneški Sloveniji popolno uničenje Danes, petek 27. junija Ema, Vladislav Sonce vzide ob 4.17 in zatone od 19.59 Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 9.06 in zatone ob 22.4o Jutri, sobota 28. junija Irenef, Zorana Letni pridelek krompirja je vreden 200 milijonov lir in je poleg živinoreje glavni dohodek prebivalstva - Tudi koruza slabo kaže Kmetje ne morejo prodati sena in so v težki gospodarski krizi V zadnjem času smo morali večkrat poročati, o razsajanju krompirjevca (koloradskega hrošča). Ta škodljivec se je že pojavil lansko leto pri nas ter je povzročil zelo veliko škodo pridelku, pri čemer moramo u-poštevati, da je za nas krompir poleg koruze glavna hrana. Da nam bo jasna nevarnost tega škodljivca, bomo navedli ne. kaj podatkov o pridelku krompirja v sedmih občinah dolin Nadiže. Prvi podatek se nanaša na leto 1907, drugi podatek pa na leto 1930: Dreka 3.047 stotov in 3.900 stotov, Grmek 2.997 in 3.900, Runec 1.835—, Podbonesec — 5.900 stotov, Tarčet 866 in—, St. Lenart 4.273 in 8.700, St. Peter Slovenov 2 291 in 3.650, Srednje 3.275 in 6.0Q0, Sovod. nje 5.142 in 5.800, Torej skupno v Nadiški dolini 1907. leta 23.726 stotov in 1930. leta 37.450 stotov. V drugih občinah Beneške Slovenije, in sicer v Gorjanih 3.329 stotov in 3.715 stotov, v Brdu 2.070 in 2.573, v Platišču 3.083 in 3,437 Skupno v vsej Beneški Sloveniji 1907. leta 32.208 stotov, 1930. leta pa 47.175 stotov Pri tem naj opomnimo, da sta v tem seznamu za leto 1907 občini Runec in Tarčet medtem ko najdemo leta 1930 na novo označeno občino Podbonesec, ki je namreč nastala prav iz združitve obeh omenjenih občin. Pri tem moramo torej poudariti, da je vrednost krom. pirjevega pridelka v Beneški Sloveniji v desetih gorskih občinah, pri čemer ne omenjmo občin pod hribi in Rezije, zelo velika. Poleg tega pa ta vrednost stalno narašča, in so številke iz leta 1930 prekoračene, ker vedno več ljudi obdeluje njive s krompirjem kakor pa s koruzo, ki prinaša mnogo manj dohodka. Težko je določiti vrednost vsega tega pridel. ka, ker del tega krompirja gre v prodajo kot semenski krompir, zato ne moremo ocenjevati njegove vredposti po 'ceni, ki velja za krompir, namenjen za potrošnjo. Tako lahko lep del tega pridelka cenimo na 60 lir vrednosti za kg. Ce torej določimo neko povprečje med jedilnim krompirjem in semenskim krompir, jem. dobimo povprečje 4000 lir za stot in lahko ocenimo vrednost letnega pridelka krom. pirja v Beneški Sloveniji na 200 milijonov lir. To pa je vsekakor ogromna vsota v primeri z vsemi dohodki tega področja. Sedaj pa preti nevarnost, da bo vse to veliko bogastvo uničeno. Krompirjevec je lansko leto povzročil veliko škodo, toda ni povzročil celotnega uničenja pridelka.»Letos pa se je ta mrčes pojavil mnogo prej kot lani in na mnogo širšem področju. Zato se bojimo, da bo ves pridelek uničen Pri tem moramo še omeniti zadnjo hudo uro, ki je povzro. čila veliko škodo vsem posevkom v gornji Terski dolini Pred kratkim je grozila nevih. ta tudi Nadiški dolini, saj se je v zadnjem času že večkrat pojavila nevihta v vzhodni Furlaniji in pri nas. Na ta način ni uničen le pridelek krompirja marveč tudi pridelek ko. ruze. Pri nas pa povzroča koruzi zaradi posebnega zemlje, pisnega položaja našega področja veliko škodo tudi veter, ki podira koruzna stebla. Ce upoštevamo vse to in če upoštevamo da, kmetje tudi niso mogli prodati lanskega sena, tedaj imamo jasno pred očmi sliko bednega gospodarskega stanja pri nas. Težko je povedati, kako bi temu sploh lahko opomogli v furlanski ni. žini lahko nadomestijo poško-1 s sprejemom nekaj duševno dovane pridelke z drugimi po. I bolnih v umobolnico. Nato so sevki, kakor n. pr. z zgodnjim žitom. Pri nas pa ne moremo sejati ničesar več. Čeprav ni mogoče mnogo pomagati v tem položaju, pa naj Kmetijsko nadzorništvo v Vidmu vsaj ljudem svetuje, kaj jim je storiti ter hkrati opozori višje oblasti, da priskočijo našemu ljudstvu na pomoč z izdatno gospodarsko podporo. Povišek državnega prispevka pokrajinskemu konzorciju GORICA, 26. — Uradni list z dne 23. t. m. objavlja zakonski odlok, ki predvideva povišek državnega prispevka gori-škemu pokrajinskemu pogozdo-valnemu konzorciju. Na predlog tajnika ministrstva za poljedelstvo in gozdarstvo je predsednik republike odredil, naj se državni prispevek gori-škemu pokrajinskemu pogozdo-valr.emu konzorciju, ki je bil ustanovljen 15. januarja 1928, zviša od upravnega leta 1951-52 dalje na 10Q tisoč lir letno, pokrajinska uprava se mora po omenjenem odloku obvezati, da bo pogozdovalnemu konzorciju odstopila isto vsoto. se pomudili pri proučevanju novih gradbenih načrtov, ki so jih izdelali občinska uprava in druge ustanove, med katerimi INA - Casa Najprej je odbor pregledal načrte, ki se tičejo gradbenih del javnega značaja in nato razpravljal o izbiri gradbišč. Pred zaključkom seje je odbornik dr. Levi predložil u-pravnemu odboru obširno poročilo, v katerem je občinski zdravstveni urad zbral vse demografske in zdravstvene podatke iz leta 1951. Odbor je nocoj ob 18. uri nadaljeval sejo. Skupina goriških dijakinj iz Dijaškega doma v Gorici KRATKE TESTI iz beneških vasi Sv. Kvirin V naši vasi imamo zelo staro cerkev, zidano v značilnem slogu. Pravijo, da je to najstarejša cerkev v vsej Beneški Sloveniji. Sedaj je ta cerkev postala tudi spomenik padlim v vojni. Zato bi morali za oerkev še bolj skrbeti. Toda zdi se, da krajevnih oblasti to prav nič ne zanima ter prav nič ne skrbijo za ograjeno dvorišče, ki naj bi bilo nekak vrt. Tu namreč raste vsakovrsten plevel in le tu pa tam ga malce oplevejo. Nato pa spet pustijo vse vnemar in plevel se zopet bohotno razrašča. Kaj ne bi lahko občinska u-prava določila majhno vsoto denarja za čiščenje tega ograjenega prostora? Morali bi na vsak način nekomu poveriti to nalogo, da bi odgovarjal za čiščenje Seja občinskega upravnega odbora Novi gradbeni načrti in sklepi o sprejemu bolnikov v bolnišnico GORICA, 26. — Na zadnji seji občinskega upravnega odbora so odborniki pod predsedstvom župana dr Bernardi-sa pretresali vprašanja, ki sestavljajo dnevni red seje občinskega sveta, ki bo v petek 27. t. m. ob 20.30 na gradu. Nato je odbor sprejel razne ukrepe v zvezi z osebjem, nakar je odbornik dr. Polesi poročal o poslovanju letne čitalnice v vrtu županstva. V tej zvezi so odborniki sklenili, da bodo v bližnji bodočnosti podrobno proučili možnost, da bi razširili urnik poslovanja letne knjižnice ter da bi omenjena čitalnica lahko nudila obiskovalcem več čtiva. Zupan je sklenil, da bo za izvedbo omenjenih pogojev izdelal organizacijski načrt, ki ga bo »predložil odboru v odobritev. Nadalje so odborniki sprejeli nekaj sklepov v zvezi z oskrbo bolnikov v bolnicah in Goriška občina nono vrniti sovodenjsKi deleža trošarine na predmete proste cone Letos bodo v Gorici pobrali od teh predmetov 160 milijonov lir trošarine, kar pomeni četrtino rednih izdatkov ■ Sovodenjci plačujejo s kupovanjem blaga proste cone trošarino gonški občini, čeprav zakon določa drugače Zapostavljanje Furlanije v italijanski zunanji trgovini Zakaj nočejo okrepiti trgovskih izmenjav s Slovenijo? GORICA. 26. — V razgovoru o deležu sovodenjske občinske uprave, ki bi ga morala dobiti od goriške občine glede proste cone je svetovalec Demokra. tične fronte Slovencev tovariš Milan PavJin vprašal tudi go-riškega župana, kdaj bo sovo-denjska občina lahko dobila ta denar. Kot je znano, se pravda so-vodenjskih občinskih mož za užitnino proste cone že zelo dolgo vleče in goriške občinske oblasti je kljub zakonom, ki govorijo v prid Sovodenj, cem, nočejo dati. Kot qb drugih prilikah je tudi tokrat župan dr. Bernardis, za njim pa tudi dr. Poterzio dejal, da ni treba Sovodenj-cem več računati na izplačilo kakšnega denarja, ker sovo-denjski občini ne pritiče nobeno izplačilo. Hočemo, da bi bilo vsem go. riškim Slovencem% zlasti pa Sovodenjcem jasnp, kaj pomenijo take besede in proti komu so namenjene. Zato bomo prikazali vzroke nastanka pro. ste cone in čigave interese predvsem ščiti uprava proste cone. Goriška prosta cona je bila ustanovljena s posebnim zakonom 1. decembra 1948. leta, to je potem, ko so italijanski Za slovenske vzgojne ustanove nima goriška občina nikoli denarja Po se upajo svetovalci še trditi, da ne delajo razločevanja na škodo Slovencev GORICA, 26. — Številne slovenske vzgojne ustanove, kot je na primer Dijaški dom, A-lojzijevišče, glasbena šola itd. ne dobivajo niti od občinskih oblasti niti od države nobene denarne podpore, ampak so bolj ali manj prepuščene rado. darnosti in zavednosti slovenskega ljudstva, da jih samo vzdržuje, ker čuti potrebo po takih slovenskih ustanovah. Na goriških občinskih sejah so slovenski svetovalci vpraša, nje podpiranja teh slovenskih ustanov že večkrat sprožili, toda vsakikrat so se šovinistični italijanski svetovalci zakadili proti njim liki razjarjeni psi, češ da so nesramni, ko zahtevajo od občine taka bremena, ker občina sploh ni dolžna izdajati denarja za ustanove, ki V MALINI IN SUBIDU je treba obnoviti zadružni mlekarni Subidska mlekarna čaka na popravilo že od leta 1944 V okviru izmenjav z inozemstvom je pristojni urad furlanske Trgovinske zbornice izdal v preteklem mesecu kar 69 izvoznih potrdil ki so se tikale proizvodov, namenjenih v Anglijo, Turčijo, Francijo, ZDA, Venezuelo in Švico. Med najštevilnejšimi izvoženi, mi predmeti so naslednji: očala sončna očala, stekla za očala, torbe, vrvi in konoplje, fotografski aparati za skupno vsoto 46.904.840 lir. Vrednost 46 milijonov pa ni prav posebno velika, saj dokazuje da je Furlanija le malo udeležena v italijanski zunanji trgovini. Pri tem naj poudarimo veliko važnost tovarne verig v Beli peči, ki jo je zgradila še bivša Avstrija in ki je imela mednarodni pomen v proizvodnji verig. Se prav posebno važnost so imele verige za avtomobilska kolesa za upo. rabo proti snegu in ledu. Poleg tega izvaža Furlanija precejšnje število predmetov domače pravzaprav majhna. To si lahko pojasnimo tudi na ta način, da je pomanjkljfva trgovina z eno izmed dveh glavnih držav, h katerim teži furlansko go spodarstvo.^t j. k Jugoslaviji. Furlanija imp dobre trgovske odnese samo z eno svojih obmejnih držav, t. j. z Avstrijo. Kar se Jugoslavije tiče, ki bi imela v tej trgovini tudi velik interes, pa lahko ugotovimo, da je ta trgovina malenkostna. To ni v korist niti Furlaniji in morda niti Jugoslaviji, saj je znano, da imajo države od medsebojne trgovin* vedno korist. Statistični podatki ki so bili sedaj objavljeni, potrjujejo res. nost furlanskega gospodarskega položaja in hkrati potrjujejo, v celoti pritožbe Trgovske zbornice v Vidmu, ki je že večkrat zahtevala, da se okrepijo trgovske izmenjave z bližnjo Slovenijo. Samo na ta način bi lahko dvignili furlanske trgov- obrti kakor nože iz Maniaga, | ske izmenjave in b, morda pri-itole iz Manzang in podobno, i šli do sto milijonov Ur uvoza Torej je skupna vsota izvoza I in izvoza. niso pod njenim pokroviteljstvom Našim ljudem ni težko uga. niti, da se za takimi izgovori dejansko skriva nekaj drugega in ne samo skrb za občinski proračun. Za takimi izgovori se skriva predvsem in samo sovraštvo proti vsemu, kar je slovenskega, proti slovenskim ustanovam, ki vzgajajo otroke v slovenskem duhu, ki ne bodo nikoli pozabili svojega materinega jezika. Tako kot zapostavljajo Dijaški dom in Alojzijevišče in po drugi strani sipajo težke mili. jone za zavod «Lenassi»; prav taka diskriminacija se dogaja s slovensko glasbeno šolo. Za to edino slovensko glasbeno ustanovo nimajo občin ski odborniki denarja, takoj pa ga najdejo, ko je treba vzdrže vati občinsko, in sicer italijansko glasbeno šolo. Vsako leto je v občinskem proračunu po. stavka za njeno vzdrževanje ki se vedno vrti okoli treh do štirih milijonov lir letno. Z novim šolskim letom bo dobila šola celo novo poslopje. Za slovensko glasbeno šolo ni niti občinskega denarja niti prostorov. Se vam morda zdijo te trdit, ve privlečene za lase? Morda bo kdo dejal, da v tem delovanju ne more biti diskriminacije, ker je glasba zaradi svojih visokih duhovnih vrednot ne. vezana na narodnost, jezik itd.. To bo morda deloma res! Nikakor pa tako naziranje ne drži, kadar gre za učenje glasbene abecede, učenje not itd.. Vse drugače se sliši «do, re, mi, fa...» kakor pa «c, d, e, f...». Tudi italijanska razlaga je nekaj drugega kot slovenska. Učenje slovenskega mladega glasbenika v italijanščini je kakor poučevanje šolskega o-troka v potujčevalnem jeziku. Prav zato imamo Slovenci slovensko glasbeno šolo in prav zato zahtevamo, da občinske oblasti vzdržujejo tudi našo glasbeno šolo. Ce tega nočejo, delajo to sa. mo iz raznarodovalnih namenov in zato, ker si Hočejo pri. lastiti italijanski šovinisti monopol tudi nad glasbenim poukom v Gorici imperialistični krogi zgolj iz prestižnega vprašanja «iztrgali Gorico iz jugoslovanskih krempljev« in uvideli, da so se znašli pred nerešljivim rebu. som: kaj bo v takem stanju s hermetično odtrganim gori-škim gospodarskim življenjem od ostalega slovenskega zaledja? Določili so, naj goriška pro. sta cona obsega vse ozemlje, ki leži med državno mejo, Sočo in Vipavo. Praktično sta pod prosto cono spadali Gori. ca s Standrežem in Sovodnje. Določili so tudi carinske in druge fiskalne ugodnosti pri nabavi določenih predmetov, ki se smejo uvoziti v prosto cono Zakon je nadalje določal, kdo in kako bo odrejal letne kontingente omenjenih predmetov, katerih zaščiten uvoz je dovoljen na ozemlje proste cone. Nabavna cena blaga proste cone je na tem ozemlju proste cone veliko nižja kot na dru. gih tržiščih, ker je oproščeno carine in drugih državnih dajatev. Določeno je bilo dalje, da imajo posamezne občine pravico zaračunati trošarino tudi na to sicer zaščiteno blago. Tako je goriška občina, kot smo bra. v proračunu za tekoče leto, svojo trošarino na omenjene predmete proste carine in drugi fiskalnih dajatev pred. videla, da bo v letošnjem letu dobila nič manj kot 160 milijonov lir ali 40 odstotkov vseh rednih občinskih izdatkov. Nasprotno pa nismo v sovo-denjskem proračunu za tekoče niti lansko leto opazili med rednimi dohodki niti postavke, kaj šele vsoto, ki bi si jo obči. na prilastila.s pobiranjem občinske trošarine za kontingen. te goriške proste cone. Dogaja se ravno nasprotno velik nesmisel, da Sovodenjci s kupovanjem blaga proste cone plačujejo goriški občini trošarino, ki gre v blagajno goriške občine. Ta nezaslišana krivica za so. vodenjske občane se godi zato, ker nimajo Sovodenjci v upravi goriške proste cone svojega zastopnika, ki bi se potegnil za njihove interese, nimajo tamkaj svojega zastoppika, kot je to določeno v pravilniku. Goriška občina ima velik in. teres, da si prisvaja denar sovodenjske občine, čeprav od. govorni ljudje na občini in Trgovinski zbornici skušajo to zanikati. Zakaj imajo tak interes, na to vprašanje bomo odgovorili v naslednji številki. lir za vsako stot oddane pšenice s specifično težo 78 po prodaji prid Uka bodo izplačali še preostanek. Odkup bo vodil poseben odbor pridelovalcev žita. Kmetovalci naj se za podrobnejše informacije obrrvijo na navedene podružnice konzorcija. Matura in usposoblienostni izpiti GORICA, 26. — Z zadnjo o-krožnico šolskemu skrbništvu je ministrstvo za šolstvo dopolnilo svoja prejšnja navodila glede mature in usposoblje-nostnih izpitov in potrdilo, da se bodo usposobljenostni izpiti in matura v poletnem roku pričeli dne 1. julija, v jesenskem roku pa 1. oktobra, in sicer ob 8.30 v obeh rokih. Nadalje je miri.strstvo podaljšalo ?? za letos možnost, da se kandidati, ki polagajo učiteljski usposobljenostni izpit, o-prostijo didaktičnega nastopa, če lahko dokažejo da se niso megli zanj pripraviti ne po svoji krivdi. Ustni izpiti se bodo pričeli dne 7. julija'za klasično gimnazijo in učiteljišče ter 10. julija za realno gimnazijo. Pred kratkim smo govorili o slabem položaju v mlekarni v Malini. Nič boljše pa ni stanje v mlekarni v Subidu. O tem je govoril tudi funkcionar Kmetijskega nadzorništva -z Vidma, ki je prišel v Subid o čeir.er smo tudi že pisali. Zadružno mle-kamo v Subidu so uničili med osvobodilno borbo nacifašisti. Takrat je ostalo tudi le zelo malo opreme in orodja, potrebnega za predelavo mleka. Od takrat pa tudi niše še ničesar storili, da bi obnovili poslopje ter nadomestili opravo. Zato lahko prebivalstvo predeluje sveje mleko le z velikimi žrtvam:. Del prebival, stva prinaša svoje mleko v Malino. Ta pa je precej daleč in vodi tja le nevarna gorska steza Najmanj kar se človeku lahko zgodi na tej stezi, je to, da mu spodrsne ter razlije mleko, kar pač pomeni precejšnjo gospodarsko škodo. Toda tudi zadružna mlekarna v Malini ne razpolaga s primerno opremo, ki bi zagotavljala debro predelavo mleka. Pisali smo že, da imajo v Malini zaradi starega posnemalni-ka na,milijone lir zgube na leto. V Subidu pa so tudi mnogi, ki iz raznih razlogov ne morejo vsak dan prenašati mleka v malinsko mlekarno. Zato ga skušajo predelavati doma. Tu pa predelujejo v mnog-h primerih mleko prav na patriar- halen način. Nekateri ne razpo-lagajo v ta namen niti z vedno istim prostorom in si celo posojajo mleko ter ga nato zopet vračajo, ker en sam kmet nima zadostne količine za sirjenje. Mleko merijo zelo primitivno. Na palico vrežejo znamenja in jo potočijo v posodo z mlekom. Ko mleko vračajo, ga zopet zmerijo z isto palico, nato pa zravnajo uvrez. Na ta način pač ne izrabljajo dovolj mleka, kajti nihče nima posne-malnikov. Tudj sir sirijo na zelo primitiven način. Seja občinskega sveta GORICA, 26. — Danes zvečer bo v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu nadaljeva. nje prejšnje seje občinskega sveta. Ker so na zadnji seji sprejeli letni proračun za tekoče leto. se zdi. da bodo na seji pričeli obravnavati obra. čun za leto 1950. R VERDI. I N O 17: ((Zaročenec z dvema«, F. Mac Murray in B. Hutton. VITTORIA. 17: «B;koborčeva ljubimka«. E. Stack. CENTRALE. 17: ((Poslednje izsiljevanje«, E. Robinson. MODERNO. 17: ((Podmornica prikazen«, E. Carrey. ESTIVO. 17: «Noč je moje kraljestvo«. J. Gabin. dvorišča, ali vrta. kakor ga pač hočemo imenovati. Šl. Lenart V raznih dolinah Nadiže obstajajo vprašanja, ki bi jih z nekaj dobre volje prav lahko rešili. Na pr. razna dela, ki jih začnejo, pa jih ne končajo. Vsakdo lahko vidi ceste, ki so jih začeli delati, pa so jih tudi opustili; drugod so zopet napravili načrte, jih odobrili, pa deli niso nikoli začeli. Se bolj čudno je vprašanje vodovoda v zaselku Klastra. kjer je že delj časa zgrajen vodovod, ki pa ne daje vode od sebe, ker je treba rešiti še neko birokratsko vprašanje. Občinska uprava je že leta 1949 dobila denar za gradnjo vodovoda v zaselku Klastra. Denar so dobili, ker so dokazali. da je vodovod velike higienske in zdravstvene važnosti te- da ga prebivalstvo nujno potrebuje. Vas leži namreč precej visoko, skoraj na vrhu griča. Ze oktobra 1951 so končali vsa dela. položene so bile cevi in naprave ob izviru. Tudi vsa manjša dela so bila dokončana. Treba je samo spraviti v pogon črpalko na motor, ki bo potiskala vodo navzgor. No, prav ta motor manjka, ker so uvideli, da je strošek za električni motor večji kakor je bilo določeno v proračunu. Seveda, čemu naj bi bilo preprosto, ko je lahko zapleteno. In ravno preveč preprosto bi bilo, če bi odpravili pomanjkljivost s tem, da bi za malo vsoto zvišali proračun, in zato komplicirajo stvari. Sedaj se izgovarjajo drug na diugega, da bi ugotovili, komu je pripisati odgovornost za razliko v ceni te črpalke. Zupan stvo hoče vreči vso odgovorna podjetje, ki je sprejelo dela, podjetje spet zvrača odgovornost na občino ali na one, ki so zanjo napravili načrt. Zaradi tega pa trpi tretji, t. j. prebivalstvo, ki ima pred nosom vodovod, nima pa vode. Nekateri so predlagali, naj bi nadomestili električnrmotor z motorjem na nafto, toda to ne bi bilo dobro iz raznih razlogov. Zato se stvar vleče že leto dni med uradi tehničnega urada v Vidmu in med uradi .magistrata voda. v Benetkah. Ljudje pa čakajo medtem, da se jih za vodo usmili nebo. Vesti za trgovce GORICA. 26 Zveza trgov cev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim trgovcem, da si na njenem sedežu v Ul. 9. avgusta 11 lahko ogledajo sledeče okrožnice: trgovins*1 sporazum med Italijo in landsko; uvoz kristalnih plose iz Češke proti izvozu povrtnine; izvoz surovih ovčjih m kozjih kož neuporabnih za krznarstvo; izvoz žvepla; izv0Z sviloprejkinih bub v Franci)0' predčasna razdelitev izvozneS3 kontingenta ležajev in valj** v Španijo; izvoz ovčjega sir3' povpraševanje in ponudbe b[s' ga s strani brazilskih podjcW’ uvoz suhe polenovke iz Kan**3’1 uvoz živine iz zahodne Ne®' čije; uvoz zmrzlega mesa ]l Urugvaja; plačila z Irano®' naročnina na brošuro «Finanza locale«. Prošnje za namestitev otroških vrtnaric GORICA, 26. — Goriško *u' panstvo obvešča vse otrošk* vrtnarice, da morajo vloži“ prošnje za namestitev v občin' skih otroških vrtcih v š°l; skem letu 1952-53 na občin^0 protokolni urad najkasneje d° 31. avgusta t. 1. Prošnji je priložiti sledeč* dokumente: 1. potrdilo o italijanskem državljanstvu; 2. zdravniško spričevalo, k' ga mora izdati občinski zdrav nik; 3. družinski list; 4. šolsko spričevalo; 5. službeno potrdilo; • 6. morebitne dokument« 0 preferenčnih kvalifikacijah. Zdravniško spričevalo in Pc' trdilo o državljanstvu sta ko izstavljena največ tri mesece pred vlogo prošnje. Vrtnarice, ki so že poučevale v šolskem letu 1951-52, morajo priložiti prošnji samo zdravniško spričevalo. Prositeljice morajo v prošnJ1 navesti, če prosijo za namestitev na otroških vrtcih s slovenskim učnim jezikom. ihtite in Pii mol,'liu dmonikt — Z nogo pod kamion GORICA, 26. — Rešilni avto Zelenega križa je moral sinoči na plorr.oč 60-letnemu kmetu Jožefu Sirku iz Ločnika, ki mu je prišlo stopalo desne noge pod kolo nekega kamiona. Sirku, ki je pri mlatilnici na Maj-nicah čakal s svojim vozom ži ta na vrsto in jg stal pri vpre-ženih živalih ter gledal n mlatilnico, je neki kamion, ki se je obračal s svojim žitnim tovorom, povozil stopalo. Z nogo pod kolo svojega kmečkega voza pa je včeraj prišla 55-letna kmetica Ada Sirk iz Gradiškute pri Ločni ku. Sirkova se je ponesrečila, ko ie skočila z voza in hotela pomiriti vola, ki gali je splašil neki motorist. Odkup žita GORICA, 26. - Pokrajinski kmečki konzorcij obvešča vse poljedelce, da se bo 28. t. m. pričel prostovoljni odkup žitnega pridelka. Žito bodo odkupe, vali pri podružnicah v Gorici Ul. Morelli; v Ločniku, Ul Sartorio; v Krmšnu, Ul. Dante v Gradiški, B. Marcaduzzo tudi za Zagraj in v Pie-isu, Ul. Marconi. Pri oddaji bodo kmetovalci prejeli predujem v znesku 5000 LETI1ŠMI TRŽAŠKI VELESEJEM lil lili A BITI PREDVSEM TRGOVSKA MANIFESTACIJA in ne turistična zanimivost "_v Javni sestanek upravnega sveta. Velesejem bo jutri ob 18. uri otvoril gen. Winterton, ob 20. uri pa bo odprt za občinstvo Uprava tržaškega velesejma je včeraj zvečer presenetila novinarje namesto z napovedano tiskovno konferenco z javnim sestankom upravnega sveta. Predsednik uprave adv. So-spisio, ki je predsedoval temu zasedanju, je v uvodnih besedah poudaril osnovne cilje tržaškega velesejma, ki ne sme m ne more biti izključno turistična zanimivost, temveč mora predvsem odgovarjati osnovnim zahtevam tržaškega gospodarstva. Zato mora imeti dosledno trgovski značaj. Vsled tega je Uprava tržaškega velesejma sledila zgledu nemških mest, ki prirejajo tipične tehnične razstave. V Trstu ni pogojev za take tehnične razstave, ker te zanimajo samo strokovnjake, tehnike in inženirje, pač pa so pogoji za razvoj razstav tipičnih proizvodov, s katerimi se ukyar-ja Trst in ki predstavljajo osnove njegovega bogastva. Prva taka specializirana razstava bo mednarodna razstava kave. Gledati jD moramo s stališča dobre volje, ki je bila vložena v uresničitev te originalne zamisli, čeprav bo na tej razstavi še mnogo napak. Osnovna ideja razstave kave je prikazati kavo od proizvodnje do predelave, prodaje in potrošnje. Predsednik' velesejma je posebej poudaril veliko vlogo, ki jo je igralo pri ureditvi te, tako pomembne razstave, staro tržaško združenje kavarnarjev. Druga slična razstava bo prav tako prva mednarodna razstava lesa. Ta bo imela iste cilje in isti osnovni program. Seveda tudi tu ne bo mogel velesejem doseči že v prvem letu dovršenost in se bo ta zelo posrečena iniciativa na prihodnjih velesejmih še izpopolnila. Prod petindvajsetimi leti, ko je Trst imel še v rokah svoje tradicionalne linije svobodne plovbe, se je preko Trsta odvijal dokaj živahen promet z eksotičnim lesom. Sedaj je Hamburg skoraj dokončno monopoliziral ta dragoceni izvozni artikel. Prva mednarodna razstava lesa je prav zato tudi hkrati prvi poskus zagotoviti tržaškemu pristanišču promet z eksotičnim lesom. Velesejem se bori z dokaj obsežnimi finančnimi težavami. Od ustanovitve pa do danes je dobil 358 milijonov lir dolgoročnih posojil. S tem denarjem so zgradili vse paviljone, uredili velesejmski prostor, postavili stavbo za urade in upravo itd. Uprava velesejma je letos zaprosila Zavezniško vojaško upravo še na nadaljnjih 106 milijonov s katerimi bi razširili ve-iesejmski prostor za 3.500 kv. metrov in postavili nov manjši paviljon. Proračun velesejma se sicer krije, oziroma izkazuje celo majhen dobiček, vendar je proračun tako nizek, da se ne more iz normalnih dohodkov velesejma graditi novih zgradb nit; dokončno urediti velesejm-skega prostora. Na letošnjem tržaškem velesejmu bodo sodelovale z uradnimi razstavami sledeče države: Avstrija. Jugoslavija. Madžarska. Francija. Brazilija, Gua-temala, Nikaragua. Kolumbija, Zahodna Nemčija in Grčija. Poleg tega bosta z manjšimi razstavami državnih tvrdk poluradno sodelovali še Holandska in Češkoslovaška. Zastopane pa bodo številne tvrdke še sledečih držav: Španije. Portugalske, Belgije. Anglije, [tali je, ZDA in Švice. Vsega skupaj bo na velesejmu okoli tisoč različnih razstav-ljalcev. ki bodo zasedli 6.000 kv. metrov pokritega in 2.600 kv. metrov odkritega prostora. Razstavni prostor se lotos ni povečal kljub temu, da se je velesejmski prostor nekoliko raz širil, ker se je hotelo dati več prostora za ceste in poti, da bo imelo občinstvo lažji prihod do paviljonov. Poleg sodelujočih držav bo na velesejmu tudi dokaj obširna razstava tržaških in italijanskih obrtnikov, urejena pod vodstvom delegacije ENAPI iz Trsta tržaškega združenja obrtnikov in lazstave obrtnikov iz Firenc. Na velesejmskem prostoru je v zadnjih dneh posebno živahno Nepoučen opazovalec bi mislil, da bo nemogoče dokončati vse paviljone do sobote, ko bo general VVinterton svečano otvo-ri, velesejem. Letos bo otvoritev ob 6. zvečer pred Palačo narodov, a že ob 8. bodo otvo-rili vhode tudi za občinstvo, ki bo lahko z velesejmske ga prostora opazovalo bengalične ognje, katere bodo prižgali ob 9. zvečer na čast otvoritve. Ze lani je tržaško prebivalstvo pokazalo veliko zanimanje za «svoj» velesejem. Prepričani smo, da ga bo tudi letos kljub dokaj visoki vstopnini, katero so določili na 200 lir za osebo, znižane vstopnice pa bodo veljale: za kolektive (najmanj 20 oseb), za posestnike izkaznice ENAL in otroke 150 lir. Blagajna bo odprta ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 17. do 23. ure, ob sobotah nepretrgoma od 10. do 23. ure, ob nedeljah pa nepretrgoma od 9. do 23. ure. Paviljoni bodo odprti v istih urah kot blagajna, kioski In razni uradi v notranjosti vele sejemskega prostora pa bodo ob delavnikih odprti od 10. do 24 ure. »b praznikih pa od 9 do 24. ure. Za potrjevanje znižanih vstopnic pa bo odprto posebno okence od 10. do 13 uro in od 17. do 22. ure. Gen. Sebree in Whitelnw se poslavljata od Trsta Pred odhodom« iz Trsta sta .-e poveljnik ameriških čet ter za vezniški vojaški viceguverner generalmajor Edmund B. Se bree in glavni direktor za ci vilne zadeve pri ZVU brigadmi general John. L. Whitelaw poslovila tudi od predsednika cone, od njegovih ožjih sodelav cev, od predsednika apelacij skega sodišča B. Delltala, glav nega prokuratorja S. E. Con salva, predsednika sodišča dr. Santomasa. državnega proku ratorja dr, pellegrinija, višjega finančnega nadzornika dr. Nu-dija in od drugih eksponentov državnih uradov. Predsedstvo cone je vsakem poklonilo knjigo «La nostra vecehia Trie. ste» s posebnim posvetile m. Iz avtomobila je ukradel kovčeK ur ia pasov Pred kazenskim sodiščem sta se morala zagovarjati 61-letni Mario Fabietti. ki je bil odsoten in 36-letni Erminio Vit-turelli, prvi pod obtožbo, da e ukradel Paulu Bradalamen-tiju poln kovček ročnih ur in pasov v vrednosti pol milijona lir, drugi pa, da je kupil 47 ukradenih ur in 33 pasov. Popoldne 4. aprila 1950. leta e Bradalamenti ustavil svoj avto pred urarno Ghersa na Korzu in stopil v trgovino. Ko se je vrnil na cesto, je opazil, da mu je nekdo s silo odprl vrata avtomobila in mu odnesel kovček’ Kmalu po prijavi je policija izvedela, da prodaja nekdo v Miljah razmeroma poceni roč ne ure. Takoj je uvedla pre-skavo in ugotovila, da zadeva odgovarja resnici in da se Vit-turelli bavi s tem poslom Med zasliševanjem je mož izjavil da je ure kupil od nekega neznanca, ki mu jih je ponudil v Miljah, nakar sta se srečala v Trstu, kjer sta sklenila kup čijo. Med preiskavo je policija tudi dognala, da se je Fabiet ti, ki Je znan kriminalec, tistega dne sumljivo vrtel okoli Bradalamentijevega avta in da je verjetno on tat. Potegni la je iz svojega arhiva sliko osumljenca in jo pokazala Vit turelliju, ki je spoznal v Fa brettiju ponudnika ur. Policijski agenti so pričeli iskati tatu, toda tega ni bilo nikjer več. Zato je predala obs sodišču in Fabietti je bil v od sotnosti obsojen na 1 leto in 9 mesecev zapora ter na .4.00J lir globe, medtem ko je dobil Vitturelli zaradi neprevidnega nakupa ukradenih ur 2 meseca zapora ter 10.000 lir globe, vendar z vsemi ugodnostmi, ki jih dopušča zakon. Predsednik; Fabrio. tožilec: Amodeo, zapisnikar: Pivk; o- brambo odv. Sardos. E. Bologna in P ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto, 28. junija 19*2 ob 21. uri gostovanje na OPČINAH na prostoru bodočega kulturnega doma s Schurekovo komedijo Ppspm s ceste V nedeljo, 29. junija 19*2 ob 21. uri gostovanje v SV. KRIŽU (na prostem) v društvu s Schurekovo komedijo Pesem s ceste J PAVLIHA Od svojih najmlajših Pri" jateljev iz otroškega vrte* na KOLONKOVCU se bo Pavliha poslovil za zaključek šolskega le,j* jutri 27. t. m. ob Izvabljeni so tudi starši, da se skupno z malimi poraz-vesele ob kCICIBANOVEM ROJSTNEM DNEVU* A D E X IZLEjJ Tedenske nedeljske priredi «Adria-Express» čenši z 12 JULIJEM na Bled v Bohinj v Opatijo tzlrt* prt' Ul Odhod iz Trsta v sot>° ° Jje-poldne m povratek v n t, 1 jo zvečer. Prijave od * ' „ m. dalje pri »Adria-EttP^ t. Severn »5 b - ie‘- IZLETI 13. JULIJA Črni vrh Bovec Trento Postojnsko jain0 Vpisovanje od 23. do «s,. nija pri «Adria-Express Naročnike OPOZARJAMO, PRILOŽILI ENI DA IZMED HODNJ1H ŠTEVILK Pc BOMU Zs%! POLOŽNICE. bodo NAJLA™tnocWX°- Ll ZAOSTALO NAROCN PRIMDRSKLfiHEVHlK PRIMORSKI DNEVNIK ZEMLJEPISNE, ZGODOVINSKE IM NARODOPISNE ZAIIMIVOSTI MALO ZNANEGA PREDELA BENEŠKE SLOVENIJE V, junija 1954 I vasic Na planinah slovenskih in Podvrata FOJDA V BENEŠKI SLOVENIJI ni Ni gorskih vasic menda v I s priimkom ali s krstnim ime' vsem goratem delu Benečije, | nom. do katerih bi vzpon zahteval toliko napora in znoja, kot za ti dve, drugače lepi, na prisoj- Vas Forčinj (Porzus) šteje 46 hiš z 252 prebivalci, ki so vsi Slovenci, razen kaplana in nih rebrih planin položeni va- učitelja. Vas Ter leži t>M/ m is:ci: Porčinj in Podvrata. V so- na(j morsko gladino. Tako pri- sednje vasi in naselja, od tu južno ali severno ležeča, so izpeljane dobre vozne poti in ce ste, kot je n. pr. ona iz Ahtena v Subid in dalje v Presnid do državne meje proti Lagom in Sedlu na jugoslovanski strani in druga južneje, k; pelje od Fojde v Canebolo v zadnjem času le dograjena. Prebivalci iz 'Podvrat se deloma te poslužujejo, pa jim je neprimerna in oddaljena, ker se' morajo vračati potem iz Canebole po sla bih poteh še dobre pol ure drugo smer. Tako se more doseči te vasice le po slabih, kamnitih gorskih stezah, kjer se človek vzpenja proti vrhu kot po stopnicah — saj so na nekaterih mestih naravnost vsekane v skalnata tla. Da pridemo Porčinj, se peljemo po glavni cesti Tarčent - Neme - Fojda Čedad in pri vasi Rekluž (Rac-chiuso), ki je na polovici poti med Ahtenom in Fojdo. torej manj kot tri kilometre od Ahtena, krenemo levo pri cerkvi navkreber. Da se dospe na to izhodišče zjutraj, tako da se tura napravi med dnevom, ker tam ni dobiti prenočišča, je treba iti prenočevat iz Vidma recimo v Tarčent in od tam drugi dan zgodaj dalje z avtobusom, ki vozi dnevno proti Čedadu, kamor rabi poldrugo uro. V Reklužu izstopimo. Ta vas je ob cesti, je majhna in leži 174 m nad morjem. Zanimiva pa je z zgodovinskega stališča zaradi nekega starinskega napisa v zidovju zvonika, ki je najstarejši prikaz za tukajšnje furlansko narečje, kajti prebivalstvo vasi je furlansko. Ta Rapis je bil prvotno na trnja-skem stolpu postavljenem v davnini za obrambo fevdalnih gradov v bližini. Sedaj pa že dolgo služi ta stolp za zvonik domače cerkve. V ploščo vsekan napis. Ri je iz 1. 1103, se glasi: , «.9f C III Christi Domini fo chomenqat. lo tor de Rectus lo pripiodi. Gugno Piani e Toni so tradi de Bujan. kar bi pomenilo v prevodu: (letnica v rimskih številkah) V letu 1103 Kristusa Gospoda so pričeli (zidati) stolp v Reklužu prvega junija, Peter in njegov brat Toni iz Buje. (To je večja furlanska vas sestoječa iz mnogih zaselkov. Zaselki imajo ta-le imena: Lenčič (pozneje laška priloženka Venuns), Petris (Petrič). Gujats, Seras-signa (Krašina). Pot, ki pelje v nad uro oddaljeni Porčinj, se odcepi pri imenovani cerkvi in gre naravnost v strmino proti gorovju. Sprva se nam kaže Primerno položna, toda prj novem naselju Kanalut, ki ga kmalu srečamo, vasi z nekaj od zadnjih bojev podrtimi hišami, se pot začne vzpenjati p0 zelo strmi skalnati večinoma z debelim gruščem in kamni razvaljani stezi. Nobene hiše več ne vidimo, pa tudi nobenega človeka ne srečamo, dasi je krasen Pomladanski dan. Treba se je prerivati mimo gosto zaraščenih zevajočih prepadov in si nenehno otirati znoj, ki sili po čelu. Zaman se ves čas potnik ozira navzgor, da bi čimprej ugledal kakšno selišče, ki bi ga navdalo z upanjem, da bo kmalu konec naporne poti. Ko dospe že precej visoko, se pred človekom proti zapadu vedno bolj odpira in razteza furlanska ravan. Končno prodre naš Pogled bolj razredčeno grmovje in zdi se nam, da vidimo le-Po obdelane majhne njive, kjer so koruzna stebla pravkar pri-kukala iz zemlje. K0 se izrinemo iz nadležnega grmičevja, vidimo. da smo dospeli na področje obdelane zemlje v bližini vasi, toda vas se ne vidi, leži nekoliko više. Tu srečamo prvega človeka iz Porčinja, ki kosi ob robu travo, malo više Pa pleve njegova žena na posejanih razorih. Mož je prija-zen in zgovoren. Ne izdamo se takoj, da si ne pokvarimo načrtov (praksa nas je izučila): nagovorimo ga po laško oz. furlansko. V razgovoru odobravamo vso mogočo uporabo in Prednost njihovega slovenskega narečja in ga primerjamo 5 slovenskim pismenim jezikom itd. Mož nam je naštel nekatera lepa ledinska imena: Mokra skala. Rebro. Kavalar. ()e na bolj vzvišenem kraju: ehako ime srečamo v Kanalski dolini pri Fužinah), dalje Pod-v>šnje. Rep, Zelenjak, (tu je tudi nekaj trt amerikanske vr-sto. ki daje grozdje temno-višnjeve barve z okusom ma-*n). Fijuje (figovje, tu je tu-t nekaj trt. morda so bile *«aj posajene fige in od tod le še ostalo ime), Berda, so ■e nad temi naštetimi imeni m Laz. Izmed priimkov in hišnih zdevkoc pa je navedel kot Običajne: Di Turko, Di Baluš. urko. Baluš, Spehanja. v ,, ’ Smrekar, pravijo ne- u Priseljencu iz Libušenj, im b.1aCr. *ut*' običajen pri-/nek. Posebnih hišnih vzdev-v ni in doma se imenujejo j spemo končno v vasico, kjer so hiše postavljene sem in tja v postopnih vrstah kot v vseh ostalih gorskih vaseh po Benečiji. Hiše so povsod enolične Nekatere imajo tiste običajne mostovže, druge pa so bolj enostavne in bedne, kjer se še vali dim pri vežnih vratih. Imajo pa škoro vse hiše preddvor, to je nekaka odprta veža pred kuhinjo; zgoraj v prvem nadstropju je pod, kjer je prostor za shrambo ali sobo. Na tem preddvoru opravljajo vsakovrstna domača dela kuhinja pa služi le svojemu namenu. V kuhinji nimajo več ognjišč- «po starem«, vpeljali so štedilnike, dasi preproste, samo z železno ploščo in s krožci, čeprav imajo dovolj drv. Poti in steze po vasi so kamnite, pozna se jim kraški značaj kot kje na Krasu ali pc Tolminskem in Banjški planoti. Domačini nosijo obutev iz krp. Iz številnih gnojnic se cedi po vasi gnojnica. Vstopim v eno izmed prvih hiš, v kateri sta bili dve ženski, starejša in mlajša, ki sta pripravljali obed. Pozdravim ju s krepkim «dober dan!» Obe sta me začudeno pogledali, češ boljši nekmetski človek nas pozdravi po naše in tako tudi nagovori. No, kmalu sta se sprijaznili in začeli veselo kramljati, ne da bi pri tem prenehali z delom. Povedale bi mi rade. kako azagomalči-co» (pravico) v njihovem narečju, toda 'one jih ne znajo več, «te stari suo znabi. pa so pomrli, tako sta mi odgovorili. V narečju uporabljajo tu agol «govorjo», rečejo pa tudi KČakavajoii. Poznajo razliko med svojim narečjem in tistim iz Canebole. ki je dokaj boljše, kakor sem že pisal. Drugače je to narečje precej umljivo, ker so vedno v stiku z ostalimi vasmi na teh planinah, kot so Podvrata, Ca-nebola in Subid. S furlanskimi vasmi imajo le malo zvez. Drugače je opaziti, da imajo le nekaj narodni' zavesti in pojma o pripadnosti in da jim nova dogajanja dajo pobudo za to. Vasica je bila prvotno selišče planšarjev, ki so imeli tu staje za rogato živino. Ime vasi ne moremo izvajati iz laške oznake Porzus (porco — prašič), ker tu got ni bilo pripravno za rejo prašičev, ker manjka še za ljudi koruze. Neka žena je zatrjevala, da je ime vasi izpeljano iz domače izreke pr • čuš = pri čuku. češ da so nekdaj čuki gnezdili in imeli svoja, skrivališča v onih stajah. Ne pripisujemo posebne etimološke vrednosti temu izvajanju, priobčujemo jo pa kot mnenje domačinov. Vas je na vsak način stara in to priča kamnita plošča vzidana zadaj za prezbiterijem; napis je nerazvozljiv. sicer pisan. t. j. vklesan, s češkimi gotskimi črkami. Podobne napise smo srečali še mar.sikje (N. pr. na Stolnem trgu v Gorici je na neki hiži nad obokom plošča z napisom v podobnih črkah v latinščini; ta napis je zlahka razvozljiv). Letnica 1220 se pa vendarle razbere. Ta napis je bil prvotno na kapelici, ki so si jo pozidali takrat in pozneje, čim so prezidavah cerkev, so vzidali tudi to starinsko ploščo. Sedaj je cerkev lepo pozidana in njeno belo pročelje se odraža v soncu Vidna je že od daleč iz železnice in nam kaže kraj. kjer leže te tri gorske vasice. Število hiš v vasi je vedno enako, nič ne zidajo: je tako, kakor bi bil obdelani svet že odmerjen za toliko prebivalcev in nič več. Tudi emigracije ni sedaj. Nekateri gredo le na sezonska dela, n. pr. v opekarne v Nemčijo, Avstrija in Francijo. Izdatnejši izkupiček pa imajo od drv, posebno oglja, ki ga žgejo, ker se laže prenaša v 'olino zara- di skrajno slabih poti. Tudi s senom kupčujejo in prenašajo na hrbtu cela bremena v dolino. Ni mogoče popisati, kako se ti ubogi ljudje mučijo, da se prežive. Sicer je kupčija z ogljem vedno slabša, ker je drv vedno manj, gozdovi in logi so že precej iztrebljeni. Nekateri rede tudi nekaj živine, kar jim donaša tudi nekaj dobička. Prašičev je malo v vast, saj morajo kupovati še zase «sirak». Prej so imeli lepe dohodke od prodaje kostanja, sedaj pa so morali zaradi uničenja vgnezdenih črvov vsa debla posekati in pričeti z novimi nasadi. Neka vrsta kostanja je bila tu zelo cenjena in je imela svoj sloves na trgu v bližnjih mestih. V vasi je tudi preprosta krčma, a vse potrebščine morajo prinašati iz Fojde ali Ahtna. Tu v krčmi se zbirajo domačini, posebno ob nedeljah, da si potožijo svoje reve in nadloge in se pri kozarcu vina malo utešijo. Sicer je videti pri teh ljudeh vseeno nekako zadovoljstvo in vdanost v usodo — resignacijo; ne tarnajo posebno, menijo, da pač drugače ne more biti, in to toliko bolj. ker niso okusil. boljšega, na sedanje stanje pa so navajeni. Glede običajev in šeg ni tu nig posebnega; narodnih noš m, petja tudi ne, kaka monotona uspavanka kot: «Tim starim čarejo, tim mladim galejo, tim starim pupu, tim mladim kuku...» To bi pomenilo: Starim stolico, da se odpočijejo, mladim veslo v roke na galeji, zopet starim požirek dobre pijače in mladim pa osle... Med letom nimajo ob cerkvenih praznikih posebnih šeg, kot samo o božičnem času običajna voščila. Posebno otroci hodijo od hiše do hiše, pozdravljajo in voščujejo, večinoma po laško, ostalo pa govore slovenski. *V cerkvi je vse laško, tako tudi v drugih vaseh v bližini. (Konec jutri) i: — v: SEST MILIJONOV ZA PRVO KONSERVO Pred dobrim mesecem so časopisi poročali, da so vrgli v ZDA na tržišče konservirano vodo. To konservirano vodo kupujejo turisti, avtomobilisti in sploh ljudje, ki potujejo kraje, kjer bi bilo možno tudi pomanjkanje vode. Torej prišli smo že tako daleč, da smo začeli konservirati že vodo Res je, da nam. Evropejcem še dolgo ne bo prišla taka zamisel v glavo, in bomo še dolgo pili navadno studenčnico ali pa vodo iz pipe, t. j. vo dovoda, ter prepustili Američanom njihovo nagnjenje do konserv in konserviranja. 2e v prvem povojnem času. ko so nam iz Amerike pošiljali še UNRRA pomoč, ko je bila Evropa sestradana od petletne vojne, se je Evropejec le težko privadil konservirani hrani ter že v samem začetku iskal katero koli možnost, da bi prišel do normalne, sveže hrane. Cim pa so se razmere e malo izboljšale, je vse konservirano blago izgubilo na Voda v konservah - Trgovčič Apperl prehitel znanstvenika Pasteurja - Preizkušanje konserv na Kon-Tikiji > -e** s 'ti ožPv - V"'S i • ' i Nicclas Appert, ki je prvi začel s konserviranjem hrane. svoji vrednosti, tako da ga ni nihče niti več ponujal. Iz tega bi sledilo, da Evropejec absolutno noče konseiv virane hrane. In vendar to ni res. Med ZDA in sploh vso Ameriko ter med Evropo obstaja dejanska ali bi celo rekli osnovna razlika v hrani. Predvsem se Američani hranijo z mnogo močnejšo hrano kot Evropejci. Na drugi strani pa hoče imeti Evropejec od za-uživanja hrane nekaj užitka, dočim Američan tega ne pričakuje ali zahteva. To je videti na prvi pogled sicer protislovno in vendar je to tako Dočim hoče Evropejec pri kosilu uživati, predstavlja Američanu kosilo ali kateri koli obrok hrane le nujnost prejemanja novih kalorij v surovem stanju. Videti je absurd sam na sebi. in vendar je to res, kajti znano je vsakomur, da v ZDA skoraj ni restavracij v našem smislu .ampak so neke vrste bufeti. kjer človek brzo, na pol stoje na pol sede, pogoltne kosilo ali večerjo ter hiti dalje, hiti, ker se mu stalno mudi. Verjetno prav zaradi tega se je v Ameriki lahko razširilo konserviranje hrane v takem obsegu, kot ga srečamo danes. Ne mislimo pa trditi, da se konserviranje hrane v Evropi ne širi. Nasprotno, tudi v Evropi srečujemo na dnevnem trgu stalno nove artikle te vrste. Stalno več in več vrst hrane prehaja v ta način izdelovanja. V Evropi pa vendarle pazimo vsaj malo na okus. za kar se Američani niti ne zmenijo. Evropejci se včasih norčujejo iz Američanov prav zaradi tega načina življenja: zaradi konservirane hrane. In vendar bi morali Evropejci reči: iimea culpa!». Naša je krivda! Ce so kdaj naši pradedje v predzgodovinski dobi konservi-rali hrano, nam ni znano, toda mirne duše lahko trdimo, da je niso, kajti po dosedanjih odkritjih so prišla na dan razna orodja ter orožja naših prednikov, prišle so na dan razne kosti, toda nobenega znaka o konserviranju hrane. Zato lahko z gotovostjo trdimo, da znamo za začetek tega načina hranjenja prehrambenega blaga. Leta 1795 so francoske revolucionarne oblasti razpisale nagrado 12.000 frankov tistemu, ki bi povedal za način, kako naj se spravi ter očuva hrana za vojsko, ne da bi se pokvarila. 12 tisoč frankov ni bilo malo in podjetni trgovčič Appert se je lotil dela. Leta 1809 je predložil način dela ter dobil nagrado, ki bi današnji vrednosti veljala okoli šest milijonov lir. Gospod Appert zasluži, da se malo pomudimo ob njem. Rodil se je 1750. v Chalons -sur - Marne ter umrl 1841. Leta 1810 je izdal tudi knjižico: «L’art de conservdr». Danes se nam zdi zelo lahko vse to in skoraj smešno, da so francoske oblasti dale tako lepo vsoto za tako malenkost. Toda pomisliti moramo, da se je vse to dogajalo pred velikim znanstvenim odkritjem Pasteurja, ki je ugotovil vzroke gnitja vseh organskih snovi ter dosledno s tem tudi možnost preprečenja gnitja. Appert je torej osnoval svoje odkritje le na svoji vsakdanji praksi in ne na znanosti kot Pasteur, ki je sistematično ugotavljal to, kar je razum predvideval. To dejstvo, je še najbolj razvidno iz .knjižice, ki jo je Ap-pert izdal in kjer je kot na dlani, da Appert ni poznal kemije, ni poznal biologije, ni poznal higiene, ni poznal mikroorganizmov ter vseh onih elementov, ki so s tem v zve-z:- Appert je najenostavneje delal tako, da je vsako hrano, kr jo je hotel konservirati, segrel sto stopinj Celzija ter gledal, da hrana, ki se mora spraviti v konserve, ne pride več v stik z zrakom. Prav v tem je vse bistvo konserviranja hrane tudi danes. le da je danes vse to že znanstveno ugotovljeno ter ni nujno, da se moderna industrija drži teh predpisov, ki so zastareli in k° ima na razpolago veliko drugih načinov steriliziranja ter hermetičnega zapiranja konserv. Seveda je takrat delal le navaden trgovčič, ki ni imel tako rekoč niti pojma o vseh mogočih kemičnih ter drugih zakonih, ki so s tem v zvezi, dočim delajo danes cele množice kemikov ter zdravnikov, biologov ter vseh vrst znanstvenikov na tem. Znan je poizkus dveh mladih znanstvenikov. ki sta potovala na splavu Kon-Tiki ter se hranila nekaj vej kot sto dni samo s konservirano hrano. Omenjena znanstvenika sta hotela poizkusiti posebne konserve, ki jih je neka južnoameriška država pripravila za svoje podmorničarje, ki ostanejo v prime- ru vojne po cele mesece v morju ter nimajo nobenega stika z ostalim svetom in so zato navezani le na svojo hrano, ki v tem'primeru ne more biti drugo kot — konserva. Prej smo rekli, da dela na tem področju cela množica strokovnjakov. Pravkar smo tudi navedli primer onih dveh mladih znanstvenikov s Kon-Tikija. Tu moramo nekaj pojasniti. Ce bi se omenjena znanstvenika s Kon-Tikija hranila s konservami, ki bi jih izdelal sicer vse hvale vredni gospod Appert, bi gotovo ne dokončala poti, ampak bi že med potjo resno zbolela in sicer zaradi pomanjkanja raznih vitaminov ter drugih snovi, ki se uničijo s takim pripravljanjem hrane. Sedanja znanost pa dela na tem, da se pri pripravljanju hrane za konserviranje ohranijo vse tiste snovi, ki jih določena bruna vsebuje in ki so človeškemu organizmu potrebne. Pasteriziranje mleka n. pr. je osnovano na istem načelu, namreč na uničenju1 vseh morebitnih škodljivih klic, ki bi bile v mleku, ter istočasno se pazi na to, da se ne uničijo vitamini, ki ne prenesejo večje toplote. Tu smo navedli en primer, ki ga pa v raznih oblikah srečujemo prav v vsej tehniki konserviranja hrane. Kdor pa se malo spomni po- loma italijanske vojske leta 1943 ter onih revnih ostankov hrane, ki so jih italijanske čete pustile za seboj v svojih skladiščih, bo imel v tem zgled, kako. naj se konserve ne delajo. Ta primer je bil vendar edinstven. Samo discipliniranosti slovenskega ljudstva se je zahvaliti ponekod, da ni prišlo do zastrupitev s pokvarjenimi konservami. V mnogih krajih je bila večina konserv pokvarjena in seveda neužitna, in če bi človek ne poznal siromaštva italijanske vojske v pretekli vojni, bi skoraj ne mogel verjeti, da je kaj take- ga mogoče. To seveda ne meče temne luči na konserviranje hrane, ampak samo na onega, ki tako dela. Tako smo malo pokramljali o konservah, o zgodovini konserviranja hrane, o važnosti konservirane hrane za vojske ter tudi o konservah, kakršne ne bi smele biti, ker predstavljajo nevarnost za zdravje ter celo življenje. Pri vsej tehniki konserviranja pa bo Evropejec verjetno ostal še dolgo pri svojih konservativnih navadah uživanja sveže hrane, ki je najokusnejša in tudi najbolj zdrava. ; \< ■ ■■■■: | | Se ni dolgo tega, ko smo pisal' o televiziji . ter o razširjenosti televizijske mreže v svetu. Takrat smo pisali, da so ZDA daleč pred ostalimi dr- tazi postaje v Stalingradu, Kijevu ter Sverdlovsku. To poročilo pa ne omenja sovjetske postaje na Daljnem vzhodu, o katerih pa poročajo drugi ča-žavami’v svetu, kar se tega j sopisi. Poleg lega so R.usi pre-tiče. Danes pa imamo na raz- hiteli Američane v barvni televiziji, ki je v ZDA šele v poizkusni fazi. Del tovarne za pripravljanje konserv, toda v svoji začetni fazi te industrije pa polago podatke, ki nam potrjujejo naše tedanje trditve. Kakor poroča itNZZ» iz Švice, imamo danes v svetu naslednjo razporeditev televizijske mreže razdeljeno po državah. Največ televizijskih oddajnih postaj imajo ZDA, in sicer 200. dočim je v načrtu do leta 1955 še dve sto petdeset novih postaj. Televizijskih sprejemnikov imajo v ZDA danes že 15 milijonov. Kako se televizija naglo širi, najbolje dokazuje to, da so ZDA imele leta 1945 vsega 15 tisoč televizijskih sprejemnikov, kar pomeni, da se je njihovo število v samih sedmih letih pomnožilo za tisočkrat. Na drugem mestu v televiziji je Velika Britanija, ki ima doslej tri oddajne postaje, ki so v obratu ter še tri, ki so šele v poizkusni fazi. Za Veliko Britanijo je na vrsti SZ, ki ima dve postaji v obratu ter tri postaje v poizkusni fazi. V obratu sta moskovska ter leningrajska postaja. dočim so šele v poizkusni V Franciji imajo tudi dve postaji, ki že oddajata, ter tri postaje, ki so šele v gradnji. Zapadna Nemčija ima za sedaj le dve postaji v poizkusni fazi, in sicer v Hamburgu ter v Berlinu. V načrtu pa imajo Nemci še postaje v Koelnu, Hannoverju, Feldbergu in Kob-lenzu. Tudi Španija ima v načrtu dve oddajni postaji, in sicer eno v Madridu, eno pa v Barceloni. - Podobno ima v poizkusni fazi televizijsko oddajno postajo tudi Vatikan. Švica ima eno postajo, kj pa je šele v poizkusni fazi in bo prešla šele prihodnje leto v roke PTT in v last švicarske ra-diooddajne družbe ter začela z normalnimi oddajami. Sosedna republika Italija ima sedemletni načrt raztegnitve televizijske mreže po vsej Padski nižini, po polotoku ter otokih. Načrt bi se moral začeti izvajati letos ter končati leta 1959. Načrt predvideva trinajst oddajnih postaj. Razvoj jugoslovansko letalske industrije in napredek jugoslovanskih konstruktorjev na orvi povojni letalski razstavi v Beogradu Na Kalemegdanu v Beogradu je bila od 17. do 27. junija prva povojna razstava jugoslovanske letalske industrije. Razstava je postavljena na zgodovinskem mestu, kjer se je ponesrečil prvi konstruktor in pilot Edvard Rusijan. Štirideset let pozneje, prav na tistem mestu, je mlada jugoslovanska industrija pokazala, kako je na tem področju napredovala in koliko, naporov je vložila v to. da se iztrže iz zaostalosti, odvisnosti in da vstopi v vrsto tehnično naprednih narodov. Razstava prikazuje razvojno linijo domačih konstruktorjev. Čeprav so v predvojni Jugoslaviji izdelovali avione raznih vrst inozemske konstrukcije, so šele zdaj, po osvoboditvi začeli domači konstruktorji izdelovati avione in njihove dele. Podjetja letalske industrije so se po vojni združila v enotno podjetje «Ikarus», ki proiz. vaja šolske avione «Aero — 2». Konstruktorji so se v svojem delovanju tudi združili in pojavljajo se prototipi šolskih letal, poleg «Aero — 2» še «211» «Trojka», «212». Konstrukcijsko delo stalno napreduje. Poleg šolskih avio-nov so začeli graditi lovske. Tako imajo zdaj prehodni avion «213», lovsko letalo «C-49» m eksperimentalni avion za pilotažo v ležečem stanju «Pionir». Vsi ti avioni, kot tudi šolski, so zgrajeni iz lesa in mešane konstrukcije. Pojavljajo se tudi prototipi bombarderja za treniranje «214» in «215». Na prvi razstavi zrakoplovov industrije so sodelovala naslednja letalska podjetja: «Ika-rus», «Utva», «1. petletka« «So-kol«. «Teleoptik», »Rudi Caje-vac«. «Franjo Kluz«, «21. maj» in «Moma Stojadinovič«, kot podjetja, ki se ukvarjajo izključno z letalsko industrijo. Poleg teh pa so sodelovala še nekatera druga s proizvodi, ki so namenjeni letalstvu, 'ter ustanove «Letalska zveza Jugoslavije« in «Vojna delavnica št. 160». Vsi razstavljalci so razstavili predmete, ki so jih od osvoboditve do danes začeli proizvajati. Razstava je živo dokazala, kako se je letalska industrija Jugoslavije v kratkih sedmih letih razvila iz nič v pomembno proizvodnjo in kako je zrasla vrsta konstruktorjev, ki stalno dela na izboljšanju starih tipov in na gradnji novih vrst letal. Atomska energija namesto premoga Neki avstralski strokovnjak za atomsko energijo je rekel, da ni daleč čas, ko bo atomska energija morda tako poceni kakor iz premoga in vode pridobljena energija. Poudaril je, da se je v vseh deželah, kjer znanstveniki pridno proučujejo atomsko fiziko, atomska energija že znatno pocenila, medtem ko je iz premoga in vode pridobljena energija čedalje dražja Zaključni koncert Glasbene Matice Naša Glasbena Matica je s I ker je pokazal v eni pesmi to koncertom v ponedeljek za• ključila letošnjo koncertno se zono. Iz sumaričnega poročila, ki ga je. prinesel .naš list takoj po prireditvi. smo že zvedeli,, da je odnesla publika or. vseh sodelavcev najboljše vtise. Koncertu je dal svoj odtis oktet, ki je bil glavni partner, m ki je od točke do točke odliko, v drugi je zopet izluščil izredno posebnost, v tretji določil lastno interpretacijo ali dal svojemu podajanju posebno glasovno barvo (v «Ribniški!>) in podobno. Zbor je pel z lagodnostjo In neprisiljenostjo, poleg tega pa z gotovostjo ter umetniškim dognanjem, ki dopušča navzočim, (la z zaprtimi očmi samo , • _ V -v — — 7 h”* 7 - • llv t t/v 'I — v O U> I stopnjeval razpoloženje poslu- \ poslušajo in uživajo ali pa sninen c /-»-»« •• •• i___________________ •' ... šalcev sam v svoji notranji skladnosti, homogenosti in zli-tosti pa rastel. Ne moremo re ci, kdaj je dosegel svoj višek. Na zadnjem letošnjem koncertu Glasbene Malice so nastopili Slovenski vokalni oktet in solisti Ana Safred, ameriška Slovenka, tenorista Dermota in Lipušček ter basist Petrovčič. Pevka Je v priznanje prejela mnogo cvetja, oktet pa lovorjev venec. zadržanim dihom sledijo pevskim frazam ter držijo pripravljene roke, da dajo s ploskanjem duška svojemu odobravanju. Člani okteta imajo tako jasno dikcijo in popolno fonetiko. da smo razumeli do zad njega stiha besedilo vseh pesmi Prehodi iz decrescendo v crescendo od piano do pianis-'simo so bili izvedeni z oso preciznostjo in so bili tudi v visokih legah zapeti z naravnim glasom in ne s falsetom Nastavek, sočasnost, občuteno in doživljeno podajanje, umerjenost, dihanje, vse to so pač prerogative slovrnskega vokalnega okteta, ki so njegovim članom ukoreninjene kot posameznikom ali celoti. Zbor predstavljajo pevci, ki so že zdavnaj prestopili meje običajnih zborovskih pevcev saj je vsak zase tudi dovršen solist: ima tedaj nalogo, da zlije svoj glas v harmonično celoto. Seveda tudi to ni enostavno, ker ima solopetje in zborovo petje svoje posebne zahteve in lastnosti. Spored zadnjega koncerta ie zajemal dela povečini iz ro-i mantične dobe naše glasbene ; iterature. kar je sprejela pub lika s hvaležnostjo. Tako je i zbor po Juvančeni «Slovenski 1 zemljin in Nedvedovi ((Popot- nikovi. pesmi)), ko tenor z domotožjem zapoje: «K vam, k vam želi srce» ter po Aljaževem aOj Triglav-moj dom«, kije tolikokrat bodril naše ljudi v Avstriji in pod Italijo, ustvaril razpoloženje za ((Buči, buči morje Adrijansko», o kateri Hajdrih ni mogel slutiti, da je vlil v to skladbo čustva vseh Slovencev, posebno pa Primorcev. Oktet je zadostoval da je izrazil vso maestoznost te pesmi. Morda so tenorji v pasusu ((Morje bi jih pokopalo« vendarle nekoliko preveč izstopali. Mirkova «Na trgu« je glasbena mojstrovina, ki je s soli in brezhibnim predvajanjem ter elegičnim koncem izredno učinkovala. Foersterjev ((Spak« je s svojo baladno vsebino, vzeto iz ribiškega življenja, ter s svojo živahnostjo naenkrat ubrala veselejši ton. Ublažila ga je šele pesem «Obroč« od M. Kozine. Pevci so z dožive-tostjo podali vso dramatičnost dogodka in skladbe, ki je po svoji odsekanosti na mnogih mestih izredno zahtevna. Po drugem odmoru je odpel oktet pravi potpuri narodnih pesmi, prirejenih po F. Maroltu, kot: «Furmansko)>. «Pastirsko». «Kej b’ jes tebi dau» in ((Ribniško)), dalje Kernjakovo «Ti poubč...» in Simonitijevo ((Kaj ti je deklica». Vse. te pesmi, ki jih poživljajo vneseni soli (tenor, bariton in bas) pevcev z lepo barvo glasov, so naleteli v «Ribniški». ko pevec pravi ((poslušajte purgarjen, na izredno zadovoljstvo publike, tako da so navrgli še pesem «Je vpihnila luč» Vse te pesmi je pel oktet Slovenski vokalni oktet bo naše občinstvo vselej sprejelo z veseljem in ga rado poslušalo, ob prvi priliki morda z umetno novejšo pesmijo, da spoznamo njegove sposobnosti tudi s te strani. Med obema nastopoma zbora smo slišali sopranistko ameriško rojakinjo Ano Safred, ki je v prvem delu zapela Zormanovo «Dekliško pesem)), Tom-čevo ((Tam, kjer teče bistra Žila« in Vilharja «Nezakonska mati», ter v drugem delu dve ameriški pesmi. in sicer (dnd.i-iansko ljubavno pesem» od Lieuranca in ((Vedno tvoja» od Bamberga. Safredova je izbrala program, ki je bil v skladu z okte-tavim; njen glas je mehak, topel. zlasti v srednjih legah prijetno zaokrožen in brez ostrin. Ko -je pela zadnji dve pesmi v angleščini, smo imeli vtis, da ji je glas zvenel lepše. Nič čudnega, saj pevka v ZDA gotovo nima toliko prilike, da bi gojila v prvi vrsti slovenska glasbena dela. Vseeno je imela tudi pri naših slovenskih pesmih kar dobro izgovarjavo. Iz solo-spevov, ki so bili na sporedu še nismo mogli spoznati vsega obsega njenega glasu in ostalih sposobnosti umetnice, toda podajanje, barva in sonornost njenega glasu so zajele poslušalce. Safredova v kulturnem svetu ZDA vsekakor častno zastopa ondotne slovenske naseljence. Nekateri člani okteta so nastopili tudi s solospevi. Tako tenorist G. Dermota s Pavčiče-vo uPadale so cvetne sanje» in z ((Gor čez izaro« Prva skladba ie težka in zahtevna • Poitor in iz> 7___i se v višini to pot ni razživel. | delovanja poveže z UNESCO l. Petrovčič je s svojim ro- I organizacijo ozm , IT bustnim in dramatičnim gla- I g C1J° OZN za kultur- som podal Michlovega «Pevca». Barva njegovega glasu je dosegla, da je zajel vse navzoče, dasi je skladba zasnovana izredno pesimistično. Naravnost elegičen je bil pevec v Simonitijevi «Pod brajdo». Tenorist J. Lipušček nas je seznanil z Ravnikovo razpoloženjsko pesmico «Kje so tiste stezice» in Lajovčevo ((Mesec v izbi». Vokale je izgovarjal tu in tam preveč odprto, pokazal pa je zvenečo višino, ki je dala publiki povod, da se pevec ni mogel umakniti ovacijam ter je moral priti ponovno na oder. Dodal je še pesmico «Pri farni cerkvi», ki je zopet do živela priznanje. Soliste je spremljal pri kla vir ju dr. G. Demšar z zadržanostjo pa še vedno z ognjem m tehnično popolnostjo.' Glasbeni Matici smo hvaležni tako za koncert, kakor tu-dz za vse ostale, s katerimi je izpopolnila letošnjo koncertno sezono. Tj. ™T~3i.Un_£“L ! ?ef*C jo je predvajal izredno ), posebno vrlino je po-pianissimo. medtem ko i. pespiim tudi pravi ljudski duh., čustveno, posebno vrlino je vo -\ ki jih preveva. J kazal v pianissi '■ - Na drugem kongresu mednarodne federacije za umetniško fotografijo, ki je bil te dni v Salzburgu, je bilo odločeno, da bo v Beogradu ustanovljen mednarodni muzej za fotografijo. Kongres ie sprejel tudi predlog jugoslovanskih predstavnikov, da se federacija zaradi krepitve in ožjega mednarodnega so- na vprašanja v svetu. Za podpredsednika FIAP (Mednarodne federacije za umetniško fotografijo) -je bil enoglasno izvoljen Josip Bosnar, predsednik zveze' foto- in kino amaterjev Jugoslavije. * * * Pretekla gledališka operna sezona v Sarajevu je imela sedem premier. Poleg tega je dala sarajevska opera devet simfoničnih koncertov in poseben dijaški koncert. Opera je priredila tudi več gostovanj po Bosni in Hercegovini ter Crni gori in v Dubrovniku * * * Romunski partijski tisk kiitizira romunske književnike, ker So dopustili organizacijo diskusije ob članku «Pravde» o sovjetski dramaturgiji Celi vrsti nadalje o-čitajo, da ne obiskujejo rednih literarnih sestankov, da ne sodelujejo pri razpravljanju in da le počasi napredujejo «p0 poti socialističnega realizma«. Posebej so imenovani v neuradnem glasilu agitpropa CK RDP «Kontemporanul» med drugimi naslednji književniki: Hihaja Davigdoglu, Aurel Baranigi, Marija Be-nuš, Jan Kolugaru. Rado Boureanu, Jon Vihter in drugi. MS HiiiHiSn iliiiPiHH ttfnnf* ------------------------------------------------------ Vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno vreme z nespremenjeno temperaturo. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 25.9 stopinj; najnižja 19.7 stopinj. MIROVNA POGAJANJA V PAN MU N J O MU VISOK ANGLEŠKI ČASTNIK v Clarkovem glavnem stanu Z imenovanjem angleškega generala v Clarkov glavni stan je načelno sporazumna tudi ameriška vlada . »Nobena zavezniška bomba ni padla na mandžursko ozemljepravi glasnik ameriških zračnih sil PAN MUN JOM, 26. — Na današnji plenarni seji v Pan Mun Jomu je general Nam II odgovoril na zavezniška nami-gavanja, čej da so pustili Sovjeti po drugi svetovni vojni nemškim ujetnikom prosto iz. biro glede repatriacije Nam II je poudaril, da je dokajšnja razlika med obljubami sovražnim vojakom, ki se še borijo, in tem, kar se jim nudi, potem ko so se predali. General Har. rison je odvrnil, da se na podlagi take logike s spremembo zgodovinskega položaja potemtakem spreminjajo tudi moral, ni principi. Naslednja seja bo jutri. Z bojišč poročajo o lahkih napadih zaveznikov severno-zapadno od Jongčona, na kate. re je odgovorilo severnokorejsko topništvo. Zavezniška letala so bombardirala železniški most na Severni Koreji. Poročilo pomorskih sil na Daljnem vzhodu javlja, da je bilo na reki Jalu pri zadnjih bombardiranjih popolnoma uničenih 7 hidroelektričnih central, med. tem ko sta ostali dve neuporabni. Skupno je bilo porušenih 45 zgradb, poleg tega devet transformatorskih postaj in 33 drugih objektov. Kakor poročajo iz Washing-tona. je bilo tam uradno javljeno, da ZDA niso vnaprej obvestile Anglije o množičnem letalskem napadu na električne centrale v Severni Koreji. Na angleške kritike je glasnik ameriških zračnih sil izjavil danes zvečer, da so te opera, cije narekovale vojaške potrebe. Dodal je, da ni padla niti ena bomba na mandžursko o-zemlje, kar jasno dokazujejo fotografski posnetki po bom. bardiranju. Glasnik angleškega zunanjega ministrstva je danes zanikal, da bi bila Churchill in E-den formalno protestirala pri Achesonu, ker angleška vlada ni bila vnaprej obveščena o namenih vrhovnega poveljstva glede hidroelektričnih naprav na reki Jalu. Avstralski minister vojske Francis je izjavil, da ameriška bombardiranja hidroelektričnih naprav na reki Jalu dokazujejo, da ameriški voditelji ne računajo več na pogajanja v Pan Mun Jomu. Dodal je, da Kitajci in Korejci upoštevajo le silo in da je treba s silo ravnati, četudi bi to povečalo rusko in kitajsko jezo. Indijski ministrski predsednik Nehru je v zvezi z bombardiranjem električnih central v Severni Koreji izjavil, da je nasproten podobnim operacijam, zlasti še v trenutku, ko se skuša zaključiti mir. Radio Peking trdi, da je kitajsko ljudstvo v preteklih le. tih prispevalo ogromne vsote, ki so omogočile nakup 3710 lovcev. Skupna vsota za nakup tolikih letal bi dosegla okrog osem milijonov 700 tisoč funtov šterlingov. Po mnenju a. meriškega ministra za letalstvo razpolagajo Severnokorejci z nad 2000 letali, od teh 1000 na reakcijski pogon. Kljub te. mu ima zavezniško letalstvo še vedno premoč v zraku. Poročilo južnokorejskc vlade javlja, 4a bo 30. junija izpuščena na svobodo prva skupina izmed 27.000 internirancev, ka. terim je komisija OZN v nedeljo obljubila skorajšnjo prostost. Izpuščene internirance bodo podprle organizacije OZN in južnokorejska vlada, pre. skrbeli jim bodo nekaj oblačil in hrane ter jih poslali v njihove rojstne kraje. Iz Londona poročajo, da je angleška vlada odločila imeno. vati visokega angleškega častnika, ki naj bi bil dodeljen glavnemu stanu generala Clarka. V tej zvezi je bilo javljeno, da je ameriška vlada načelno že pristala na imenovanje. Maršal Alexander je ob tej priliki izrazil mnenje, da bi ne bilo pametno, imeti angleške, ga predstavnika tudi pri mirovnih pogajanjih. V tem pogledu sicer je ni prišlo do odločitve, vendar je znano, da tudi Eden ne želi, da bi bila Anglija neposredno zastopana pri pogajanjih. Alexander je potem govoril o položaju v u-jetniškem taborišču na otoku Kojedo in dejal, ,da je trenutno stanje zadovoljivo. Kar zadeva sile na bojiščih, meni obrambni minister, da se bodo zavezniki lahko z uspehom uprli vsaki sovražni iniciativi, do katere pa ne bo prišlo tako kmalu Izredna vročina v ZDA WASHINGTON. 26. — Zaradi! izredne vročine je moral celo predsednik Truman odložiti običajno tedensko tiskovno konferenco. Dvorana, ki jo v ta namen uporabljajo, nima modernih hladilnih naprav’, ventilatorje pa morajo med1 konferenco ustaviti, da ne motijo go- vorjenja. In tako se je predsednik odločil govoriti šel« prihodnji teden. Vzhodne pokrajine ZDA je zajela huda vročina in susa. Na jugu so zabeležili 38 in tudi več stopinj toplote. Iz številnih krajev javljajo o primerih sončarice, ki je zahtevala že več smrtnih žrtev. V Wasning-tonu že od leta 1875 nis0 zabe-vročine. Po incidentih v Tokiu TOKIO, 26. — Poveljstvo japonske policije javlja, da je bilo v včerajšnjih spopadih med 3000 Korejci in Japonci in 1000 policijskimi agenti ranjenih 188 policistov, med temi 50 zelo hudo. Demonstranti so obmetavali policijo s steklenicami kisline in z eksplozivnimi naboji. PREDVOLILNA KAMPANJA V ZDA Neogibna razcepitev med republikanci BOGOTA, 26. — Iz jetnišnice v Quimbayi (Columbia) je pobegnilo 80 jetnikov, potem ko so razorožili pet jetniških paznikov. Krajevne oblasti zahte. vajo ojačenja. Poveljnik britanskega sredozemskega brodovja admiral grof Mounthbatten, ki je prišel z devetiisočtonsko križarko uGlas-gow» na vljudnostni obisk v Jugoslavijo. Križarka se je vsi-drala v reškem pristanišču. Poveljnika je sprejel maršal Tito na Brionih, o čemer prinašamo poročilo na prvi strani. WASHINGTON, 26. — Sodeč Po komentarjih ameriškega tiska, je razdor v republikanski stranki skorajda dokončen in nič ne kaže na morebitne kompromise, zlasti ne po gworih o zunanji politiki, ki sta jih imela v ponedeljek in torek Taft in Eisenhoiver. Po vsem tem Foster Dulles skorajda ne bo mogel uresničiti naloge, ki mu je bila zaupana to je, sestaviti program o republikanski zunanji politiki. In tako ni mogoče predvidevati, kdo se bo lahko pohvalil z zmago na chi-kaškerr. kongresu: Taftov izola. ctomzem ali Eisenhowerjeva politika sodelovanja. Nesporni so Taftovi uspehi v pogledu števila delegatov na kongresu. Ako bi bili delegati. ki se še niso odločili, komu bodo dali glas. neposredni predstavniki republikanskih volivcev1, bi postale Ei9enho-werjeve možnosti zelo močne. Toda delegati na kongresu so v splošnem politične osebnosti, katerih poklicna in socialna delavnost je več ali manj navezana na krajevne organizacije stranke, pri katerih ima senator Taft dokajšen vpliv. Večina opazovalcev pa vsekakor meni, da bi imel Taft kot predstavnik konservativnih republikancev dokajšnje težave pri zbiranju absolutne večine ame- riških glasov. Republikanska stranka bi prav gotovo ne želela biti že četrtič poražena po 1942. letu in potrebuje kandidata, ki bi znal združiti ameriški narod. Spričo tega ni čudno ako raste optimizem v vrstah demokratov, ki vedno v večjem številu podpirajo kandidaturo Ste-vensona. Tudi na podlagi referenduma 50 najvidnejših ameriških korespondentov v Wa-shingtonu ima Stevenson največ možnosti uspeti kot demokratični kandidat. Značilen pa je izid referenduma glede republikanskega delegata. 26. maja na primer je 35 korespondentov predvidelo izbiro Eisen-howerja, 11 pa Tafta. Danes pa se jih je 25 izreklo za Tafta in 24 za Eisenhowerja. Senator Lodge, ki vodi volilno kampanjo v prid generalu, pa kljub temu trdi, da bo Eisenhower na kongresu izbran za kandidata. Medtem se je general Eisenhoiver odločil dokončno, da bo v Chicago odpotoval prihodnji mesec. Odbor predstavniške zbornice je odobril uvedbo poštnega žiga, ki vabi državljane z ne-pristanskim napisom naj se udeležijo prihodnjih volitev. 2ig bodo pritiskali na vsa pisma in ves čas do volitev. ;i s .or SAN PAOLO. 26. — Z nadčloveškimi napori so zadnji ubežniki s «prekletega otoka« Anchiete prehodili 150 km, po džungli in med prepadi visokih gora, da bi se pretolkli v svobodo. Policijske patrulje so jih polovile nekaj, ki se od lakote in izčrpanja niso mogli niti braniti. Vsekakor pa kaže, da je večja skupina upornikov, okrog 50, izredno odporna, kajti oddaljila se je v notranjost že za celih 150 km. Zasledovanje je otežkočeno zaradi tega, ker se ujetniki Po dnevi skrivajo in nadaljujejo svoj pohod ponoči. Poleg tega ima policija nalog, naj jih zajame žive. Medtem je prišlo včeraj zjutraj na otoku Anchieta do novih incidentov. Okrog deset ubežnikov, ki se skrivajo v gozdovih na otoku, je streljalo na jetniške paznike. Pazniki so e-nega ubili, medtem ko so drugi pobegnili. Vodja upora Pereira Lima se je izmuznil policiji in vojaškim četam, ki so ga obkolile ter napreduje proti Agra Dos Reis v državi Rio de Janeiro. Pri tem se je poslužil prevare in sicer na ta način, da je zbral deset svojih mož in jim ukazal, naj uprizorijo prepir, da bi s tem pritegnili pozornost vojaštva in policije nase. Z ostalimi 18 uporniki se je potem Lima izvil iz obroča. Po pričanju nekaterih naj bi imeli ubežniki namen doseči Serra Do Mar, kjer bi se sestali z nekaterimi uporniki in nato šli proti cesti Rio - San Paolo. Na tej cesti bi se potem polastili kakšnega vozila in se z njim odpeljali v državo Minas Geraes, kjer bi s§ poskrili. Borbenost najboljših ter ponovna belgijsRa zmaga Fiorenzo Magni je prvi favoritov izgubil dragocene minute Van Steenbergen bo drago prodal svojo «rumeno majico VRSTNI RED : 1. Rosseel (Belg.) 5.52:02; 2. Ruiz (Sp.); 3. Molineris (Jugozahod); 4. Close (Belg.), vsi s časom zmagovalca; 5. Canavese (Jugozahod) 4.52:28; 6. Gil (Sp.) 4.52:52; 7. Van Steenbergen (Belg.) 4.53:12; 8. Baroni (It.); 9. Laipebie (Francija); 10. Van Est (Hol.); 11. Ockers (Belg.), vsi s časom Van Steenbergen a. (Naše poročilo) LE MANS, 26. — Danes zjutraj j? v hotelih dolgo bilo vse mirno. Start za drugo etapo Renes-La Mans. dolgo 181. je bil šele ob 11.30. Na minuto točno je z viška svojega direktorskega avtomobila Goddet dal na začetku državne ceste znamenje 121 tekmovalcem. Brzina je zadovljiva in že v samem začetku poskušajo srečo Caput, Decaux in Dielerich. Toda skupina je budna in reagira na vsak poskus trdogla-vosti. Glavni dogodek dneva: La-joje, Close in Pardoen vozijo prvi skozi Vitre (34 km). Niso še zapustili mestnega obzidja, ko se jim za hrbtom priključijo Robič, Geminiani, Coppi, Baro. ni, Close, Roks, Rotta, Maltejac, Decock, Rosseel, Van Verkho-ve in Kebaili. Na vodstvu je tako 15 mož, med njimi trije favoriti, katerih namen je prozoren: v drugi skupini je namreč zaostala rumena majica Van Steenbergen in Bartali. Majhen udarec po nosu ne bi škodoval ne enemu ne drugemu. Vsaj v tem so si edini Francozi in Coppi. Sporazum je hitro sklenjen; me. njaje se na vodstvu prva skupinica veča naskok. Zaustavili smo naš avto v Lavalu (69 km) in se posvetovali s kronometrom. Po tabelah, ki so izračunane na 36 km povprečne brzine vozi devet o-rica dirkačev deset minut prezgodaj. Skupina je raztegnjena, med enim in drugim vozačem je vedno nekaj metrov. Na čelu vodi v elegantnem stilu Ge-miniani, sledijo Pardoen, Rctta, Robič, Dekkers, Lapebie, Van Kerkove, Mallejac, Coppi. Po 2:40 vidimo Quentina in Lltjrco, štirideset sekund kasneje Po-tuie "kozi kr-i qtnvrrn-' Van Steenbergen, Bart .li, Ock rs in Rui; so v prv.n pozicijah in ka. že, ket bi samo čakali, kdo bo začel sovražnosti. Pri 90 km je položaj tak: Ob 15.30 Robič in Coppi s svojimi, nato čez 1:45 Quintin, Llorca, ROlland in Gil, ki sta se medtem odtrgala iz glavnine, ki sledi po 3:40. Kmalu nato je Van Steenbergen otvoril napad. Odgovorijo Bartali, Ookers in še nekateri, ki so pri asih Magnija v tem trenutku ni na čelu. Kc se je zavedel bega je bilo prspi zn j. Skupinica se ie spravila resno va delo in kdor je enkrat zaostal, na noben način ni mogel več dohiteti. Ma gni je torej žalostno gledal za tovariši, ki so izginjali v obla-ku prahu za obzorjem. Van Steenbergen vleče čudovito, po. magajo tudi drugi. Vidi se, da je združitev med obema skupinama le še stuar časa. V La Fleche (157 km) je v družini zavladal red in mir. Nesrečna železniška zapora je sicer nekoliko zavlekla bratski sestanek, a preprečiti ga ni mogla. Bartali in Coppi se pomenljivo spogledata, najbolj zadovoljen pa je na vsak način Van Steenbergen, ki je tako ohranil ru. meno majico in novih 100.000 frankov. In končno še beg, ki je dal etapi zmagovalca. Pri Cerans. Fouilletourte (155 km) Cana-vese skupno z Rosseelom dobi nekaj sto metrov naskoku. Takoj nato jim sledijo se Ruiz, Molineris, Close tn Gil. Do cilja je kakih deset km. Sest mož vozi odlično, posebno Bernardo Ruiz. Gil in Canavese ne zmoreta in zaostaneta. Preostali štirje se pripravljajo na zaključni sprint. Rosseel začne s finishem šele 500 metrov pred ciljem in porazi za tri kolesne dolžine Ruiza, Molinerisa in Closa, ki so se plasirali v orne. njenem vrstnem redu. Cez eno minuto skupina asov. med tem ko ima Magni na cilju 4.30 zamude. Jutri zjutraj start ob 11.15. Potuje se v Rouen. Proga je dolga 189 km, ravna, torej primerna za brzinske vozače. Morala druge etape: Priprav>■ Ijencst asov. Pri manj resnih poskusih gredo po ubežnike služabniki, pri resnejših asi ne varčujejo s silami. Junaki dneva so še vedno Belgijci, ki pa bodo morali nujno čez nekaj etap prepustiti mesto nacional. nima moštvoma Francije in Italije. Tekmovalci i>si dobre raz poli ženi razen Magmja, ki je prvi od favoritov zaradi tre-nutne neodločnosti in motenj na kolesu izgubil štiri minute in pol. JACQUES COPAIN LESTVICA: 1. Rik Van Steenbergen 11.19:43; 2. Pierre Pardoen 11.20:43; 3. A!ex Close 11.22:41; 4. Marcel Blomme 11.23:32; 5. Rajmond Van Der Stock 11.23:37; 6. Andrea Carrea 11.23:51; -7. J. M. Clieliska 11.23:51; 8. Andre’ Rosseel 11.24:54; 9. Bernardo Ruiz 11.25:24; 10. Dom Canavese 11.26:20. Še o nogometni tekmi mi Norveško in Jugoslavijo Zaradi pomanjkanja prostora smo bili prisiljeni izpustiti podrobnosti, o nogometni tekmi med Norveško in Jugoslavijo Ker mislimo, da bo na£e čital-ce zanimalo, jih prinašamo danes: ZAGREB. 26. Pred 27.000 gle- dalci je danes jugoslovanska nogometna reprezentanca premagala Norveško z rezultatom 4-1 (3-1). Igra je bila povprečna, jugoslovanska zgrtaga pa je zaslužena. Zmagovalci so naisto-pili v naslednji postavi: Beara, Stankovič, Crnkovič. Boškov, Horvat, Luštica, Ognjanov, Mitič, Vukas, Bobek, Zebec. Igra se je začela z napadi domačinov, ki so v osmi .minuti po Vukasu prišli v vodstvo. Takoj nato bi Norvežani lahko izenačili, toda srednji napadalec Soerensen je streljal žogo Beari naravnost v roke. Dve minuti kasneje je Vukas iz bližine gola ostro streljal in povišal rezultat na 2-0. V 13. minuli je Mitič dal tretji gol. Norvežani so po tem golu igrali bolje od Jugoslovanov. Plod dobre igre je bil gol, ki ga jie v 32. minuti dosegla leva zveza Sag-vold. Bil je streljan kot, Beara pa je interveniral nesigumo. Stanje 3-1. V drugem polčasu so Jugoslovani bili v stalni terenski premoči, a so kljub temu dosegli z Zebcem v 14. minuti samo en gol. Sest minut pred koncem b; Norvežani lahko zmanjšali poraz, ko je njih leva zveza streljala z glavo točno, toda preslabo. Beara je z lahkoto ubranil. Gostje so nastopili z devetimi mladimi igralci. Igrali so enostavno in osvajali igrišče z dolgimi pasovi. V njihovem moštvu je bil najboljši mladi vratar Hanssn, ki je zlasti v drugem polčasu žel navdušeno priznanje Zagrebčanov. Razen njega je igral dobro srednji krilec E ide ter obe krili. V jugoslovanski reprezentanci je zadovoljila krilska vrsta, napad, v katerem sta zadovoljila edino Ognjanov in Zebec pa je igral netočno in neefekt no. Generalni sekretar norveške nogometne zveze Halversen je izjavil, da igra ni bila lepa. Jugoslovani so bil-i tehnično boljši, a imajo PO mnenju Norvežana premalo smisla za skupno igro. Helversen je zadovoljen z rezultatom, ker je v moštvu devet novincev. Clan komisije za sestavo moštva Lemešič pa je dejal, da ni zadovoljen in da se je jasno videlo, da igralci med seboj niso vigrani. Tekmo je sodil Švicar Scherz. Mit mi + VROČINA = :maša nad Rebinsenem NEW YORK, 26. — Kljub visoki temperaturi (30 stopinj nad ničlo) se je zbralo na Yankee Stadiumu nad 30.000 gledalcev k dvoboju med svetovnima prvakoma: Maximom (srednje-težka kategorija) in Rayem Robinsonom (srednja kategorija). Robinson je prikazal boks visoke kvalitete, vendar je klonil po naporni borbi, polni napetih momentov. Glavni razlog za to je velika vročina. Joe Maxim je ohranil svoj naslov prvaka srednjetežke kategorije, čeprav je bil v vsem slabši nasprotnik. «Cloveške moči imajo svoje meje«; to je edini nauk, ki ga lahko izvlečemo iz divjega boja, v katerem je Robinson hotel dodati dvema še tretje svetovno prvenstvo. V tem ni uspel. Ko je gong naznanil konec trinajstega kroga, se je Ray Su-gar zgrudil. Vsled tega črni prvak ni nič manjši v očeh občinstva in strokovnjakov. Sodnika so v desetem krogu morali zamenjati, ker je padel skoraj v nezavest zaradi prave tropske vročine. Lahko si predstavljate kako je bilo šele obema'borcema. Maxim je imel na svoji strani naklonjenost občinstva. Ves čas je iskal Robinsonovo bližino, da bi se obesil nanj in z obdelovanjem bokov vsaj delno nadoknadil pomanjkanje hitrosti ter čudovito raznovrstne udarce črnca, ki je prvih sedem krogov bil popoln gospodar na ringu. Kljub dolgoletni praksi je Maxim prejel težko lekcijo boksa. Robinson ga je napadal od vseh strani, plasiral serije udarcev v trup, da si je potem dobil nepokrito mesto na bradi. Ničesar ni manjkalo v Robinsonovi umetnosti. Celo v dvoboju na bližino je Robinson kljub sedmim kilogramom razlike v teži v prvem delu dvoboja mnogokrat presenetil s sijajnimi upercutsi. V sedmih krogih je Robinson zadel nasprotnika z peštevilni-ml crocheji, ki bi spravili na tla vsakega boksarja srednje kategorije. Toda Maxim je udarce prenesel brez vidnih znakov utrujenosti ali bolečine. To delo je Robinsona utrudilo, poleg tega pa je začelo dajati rezultate tudi Maximovo boksanje Robinsonovega trupa. Osmi krog je prinesel spremembo. Robinson je videl, da se bliža konec njegove nadmo-či, zato je iskal zaključni udarec, kar 'je Maxim v protinapadu vešče branil. V enajstem krogu je Maxima zadel močan desni udarec v brado. Robinson je udaril po znamenju za konec, po sodnikovi intervenciji pa je hotel v svoj kot. Naredil je dva koraka in se zgrudil. Tedaj je bilo jasno. kakšen bo konec. Drama je bila zaključena v trinajstem krogu. Maxim — videč nasprotnikovo izčrpanost — je močneje pritisnil. Robinson je hotel preiti z desnim croche-jem v protinapad. Maxim se je izognil, pest je zadela v prazno, Robinson je pri tem izgubil ravnotežje in padel na tla. Po štirih sekundah se je dvignil in postal žrtev bolj ali manj preciznih Maximovih crochejev. Robinson je bil «groggy» in se je držal na nogah le zahvaljujoč močni volji. Ob koncu kroga je padel v naročje svojih sekundantov. Boj je bil končan. V začetku 14. kroga so Robinsonovi spremljevalci predali match. Raya so nesli v slačilnice v polzavestnem stanju. Noben novinar ni mogel do njega po koncu borbe. Robinsonova vrata je čuvala četa policajev, ki je pustila v sobo le zdravnika, Joa Louisa, newyor-škega župana in nekaj članov boksarske komisije. Zdravnik je dal naslednjo izjavo: «Gre za običajni primer izčrpanosti zaradi vročine. Trenutno Robinson ne more govoriti«. Maxim je dejal novinarjem, da bi zmagal že prej, ako vročina ne bi bila tako huda. »Sicer pa je to motilo tudi Robinsona. Vedel sem, da ne bo zdržal celega matcha v tako strašnem tempu, kot je začel«. Moški posamezniki v Wmb'edonu WIMBLEDON. 26. — Dvaindvajset tisoč gledalcev je bilo danes na igriščih v Wimbledo-nu. Igrali so tretje kolo moških posameznikov. Rezultati: Patty (ZDA):Horn (V. B.) 6-1. 6.i 6-1; Seixas (ZDA):Rus-sell (Arg.) 6-3, 6-2. 6-4; Clark (ZDA):Gardini (Italija) 6-1. 6-1, 6-2; Flam (ZDA):Ulrich (Dan.) 7-5, 6-2, 8.6; Sedgman (Avstra. lija):Washer (Bel.) 6-3. 4.6. 6-3, 6-3; Sturgess (J. Afrika):Mot-tram (V. B.) 6-4, 6.3, 6-4; Drob-ny (Eg.):Van Swoll (Hol.) 6-0, 6.1, 6-4: Golden (ZDA): Y. Jo. hansson (Sved.) 6-3, 4-6. 6.1, 4-6. 6-1; Candy (Avstralija): Balbiers (Cile) 6-0, 6-1, 6-4; Brichant (Bel.):Capell (J Airi-ka) 6-3, 3.6, 6-8. 6.2, 6-4;’ Rose (Avstralija)JUielsen (Dan.) 8-6, 6.4, 6-3; Mulloy (ZDA):Stocken. berg (Sved.) 7-5. 4-6, 3-6, 6-2, 4-2 predaja: Mc Gregor (Av- stralija):Cockburn (J. Afr.) 6-0, 4-6, 6-4, 6-3; Viera (Brasilija): Dorfman (ZDA) 11.9. 6-1. 7-5. MIZARSKA DELAVNICA TRST - OPČINE NARODNA ULICA ŠT. 156 ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA FRANČIŠKA TRST-OPČINE Narodna ul. št.77-Tet. 21-034 KINO V TRSTE Rossetti. 16.30: «Knjiga džungle«, Sabu, J. Calleja. Escelsior. 16.30: »Moja žena je angel«,'J. Fontaine. Nazioaale. 16.30: «Sekta treh K«, R. Reagan. Fenice. 16.30: «Za čast moje hčerke«, M. Robinson. Filodrammatico. 16.30: «Zig krvi«, Alan Lacki. Arcobaleno 16.30: «Andaluzija«, C. Sevilla. Astra Rojan. 16.00: ((Zarota odpadnikov«, G. Mac Rae. Alabarda. 16.00: »Znamenje odpadnika«, R. Montalban . Armonia 15.30: »Kalifornijski eks- pres«, C. Colbert. Ariston. 16.00: »Mavrični otok«, D. Lamour. Aurora. 16.30: »Rdeče peščine«, K. Douglas. Garibaldi. 15.30: «Rdeča luč«, G. Raft. ideale. 16.30: »Polnočni poljub«, k. Grayson. Impero. 16.00: «Pogubljeni», R. Basehart. Italia. 16.00: »Furija iz Konga«, J. VVeismueller. Kino ob morju. 16.30: «Sestanek s smrtjo«, J. Mason. Moderno. 17.00: «Vljudni tolovaj«, D. Brian. Sdvona. 16.00: »Dogodivščine Olivera Tvvista«, R. Nevvton. Viale. 16.C0: »Prikazen v operi«, Nelson Eddy. Vittorio Veneto. 16.00: »Ce bi mo ja žena vedela«, L. Darnell. Azzurro. 16.00: «Kristof Kolumb«, F. March. Belvedere 16.00: »Gospa z reke«, Y. De Carlo. Marconi. 16.30: «Yvonne la Nuit«, O. Villi. Massimo. 16.30: «Dekle z Donave« Marika Rokk. Novo cine. 16.00: «Zadnja etapa«. Odeon. 16.00: »Elegantni lopovi«, G. Cooper. Radio. 16.00: »Saga o Forsytih», E. Flynn. Venezia. 16.00: «Kapitan Ona«, J. Payne. Poletni kino Rojan. 20.45: «Otok zakladov«. RADIO J IJROgLOUMSKE CONE TKsn 254,6 m ali 1178 kc 5.30 Poročila. 5.45 Jutranja glasba. 7.00 Poročila. 13.30 Poročil a. 13.45 Od včeraj do dane«. 13.50 Lahka glasba. 14.30 Igra orkester JLA iz Portoroža. 18.15 Rumbe in sambe. 18.30 Iz opere v opero. 19.15 Poročila. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila. < TRST 11. 306.1 m ali 980 kc-sek 7.15 Poročila. 7.30 Jutranja glasba. 11.30 Lahki orkestri. 12.10 Za vsakega nekaj. 12.45 Poročila. 13.00 Glasba po željah. 14.00 Poročila. 14.15 Ritmična glasba. 17.30 Plesna glasba. 18.15 Koncert orkestra ruskih balalajk pod vodstvom Nikole Sokratova. 18.35 Veseli motivi. 19.15 Pestra operetna glasba. 19.45 Poročila. 20.00 Večerni koncert. 20.30 Tržaški kulturni razgledi. 21.00 Iz angleških koncertnih dvoran. 22.00 Beethoven: Sinifomja št. 9 v d-molu. 23.15 Poročila. 23.30 Polnočna glasba. TRST 1. 7.45 Jutranja glasba. 11.00 Komorna glasba. 2.15 Orkester. 13.30 Popoldanski koncert. 14.20 Tretja stran. 17.00 Orkester. 17.30 Spored BBC. 18.30 plesna glasba. 18.00 Koncert. 18.30 Plesna glasba. 20.16 Aktualnosti. 20.30 Glasbeni variete. 21,00 Simfonični koncert. 23.00 Tehnični komentar francoske kolesarske dirke. 23.30 Plesna glasba. SLOVENIJA 327,1 m 202,1 m 212,4 m 12.00 Slovenska orkestralna glasba. 12.30 Poročila. 13.20 Mali koncert. 14.30 Operetne melodije- 18.30 Igra Orkester Radia Ljubljana. 19.15 Slovenske narodne. 19.30 Poročila. 20.15 Slovenske narodne v priredbah Tomca, Str1* tofa in Preiovca. 21.00 Peter K°-čič: Jazbec pred sodiščem. 21-*u Zabavne melodije. 22.00 Poročila- ■JWAWAWIWAAVW.\ ^JVW■■AAWW/JA^WJY.*WtWJWWWJWW.^VA^V.^^^V^V^^^W.V■^'tV■^^^V■^•.V.^^'^AV•*^WAV.^VAČA*A,A^A^^^VAAAAV.V■llA^^.^WAVAW.■AVA^VA' ■,%AW.WA-.VW.VAVAA5di I Ckalleb UJickmb 17. I Dret/ednl prof. dr. Fr. Rradaf: »In vam, gospod?« Je nagovoril le-ta gospoda Snodgrasa z očetovsko skrbjo. »Izvrstno, kaj ne? To je lepo. In kako se imate vi, gospod?« se je obrnil h gospodu Winklu. »Ah, z veseljem slišim, da vam je tako dobro. Moji hčerki, gentlemeni — to sta moji deklici, in to je moja sestra, miss Rachel Wardle, ki še zmeraj čaka na tolažbo zakona« — m debeli mož je za salo sunil gospoda Pickvvicka v rebra ter se smejal od srca in na glas. »Za božjo voljo, brat!« je rekla miss Wardle in se proseče smehljala. »Saj je vendar res«, je rekel debeli gospod. «Gentlemant, prosim oprostite — to Je moj prijatelj, gospod Trundle. No,, in ker se zdaj vsi poznate, bodimo veseli in glejmo, kaj se tam godi. To Je vsaj moje mnenje«. S temi besedami si je nasadil naočnike, gospod Pickwick je vzel daljnogled v roke, vsi so vstali ter gledali manevre drug drugemu čez rame. Bili so čudni manevri. Vrsta vojakov je streljala čez glave druge vrste, potem pa tekla proč; nato je ustrelila druga vrsta, spet čez glave druge čete in Je tudi zbežala: in potem so na- pravili kare, s častniki v sredi; čete so plezale po naskočnih lestvah doli v jarke in na drugi strani spet gori; rušili so barikade iz košev in delali čudeže hrabrosti. In potem so nabijali topove z nekimi pripravami, podobnimi velikanskim omelom; pri strelu je bila taka eksplozija, da so dame preplašene zakričale. Obe Wardlovi gospodični sta se revici tako prestrašili, da je eno moral držati gospod Trundle, Snodgras pa drugo; m živci sestre gospoda Wardla so bili tako grozno pretreseni, da je gospod Tupman smatral za svojo sveto dolžnost, da jo objame z roko okrog pasa, da se ne bi zgrudila. Vsi so bili razburjeni razen rdečega mladeniča, ki je na kozlu tako sladko in trdno spal, kakor da je grmenje topov njegova običajna uspavanka. «Joe, Joe!« je klical debeli gospod, ko je bila trdnjava zavzeta ter so obleganci in oblegovalci šli k obedu. «Peklenski fant že zopet spi. Bodite tako prijazni in uščipnite ga, gospod — v nogo; samo to ga prebudi — hvala lepa! Odveži košaro, Joe!« Joe, ki sta ga uspešno prebudila kazalec in palec gospoda Winkla, je stopil spet s kozla ter začel izkladati iz košare z večjo naglico, kakor bi bili pričakovali po njegovi dosedanji pasivnosti. , «Moramo sesti — seveda bo malo tesno«, je rekel gospod Wardle; po mnogih šalah o zmečkanih širokih rokavih dam in po prav tolikem zardevanju nad šaljivimi predlogi, naj bi dame zaradi pičlega prostora sedle gospodom na kolena, je bila slednjič vsa družba zložena v koleselj ln gospod Wardle je sprejemal stvari; ki mu jih Je podajal Joe iz košare. «Nože in vilice, Joe!« Joe jih Je podal, dobile so jih dame In gospodje v vozu ter gospod Winkle na kozlu. «Krožnike, Joe, krožnike!« Lončarske izdelke Je Joe razdelil po isti proceduri. «In zdaj, Joe, piščance! Peklenski fant, že spet spi! Joe! Joe! (nekoliko udarcev s šibo po glavi je debelega kočijaža prebudilo, da ni bil več zaspan) «Pojdi brž, daj nam jedi!« V tonu teh poslednjih besed je bilo nekaj, kar je tega po-časneža prebudilo. Skočil je na voz in njegove težke oči, ki so mežikale med debelimi lici, so kopme požirale jedi, ki so jih njegove roke jemale iz košare. «No, tak delaj!« je klical gospod Wairdle, zakaj debeli fant se je preveč ljubeznivo sklanjal nad kopunom in zdelo se je, da se kar ne more ločiti od njega. Globoko Je vzdihnil, hrepeneče pogledal tolsti kos ln ga slednjič moral podati svojemu gospodu. «Tako je prav — sedaj jezik — in golobjo pašteto — ne pozabi gnjati — misli na morske rake — daj salato in pribor!!« so se glasili nagli ukazi gospoda Wardla, medtem ko Je ponujal naokrog, kar mu je podal Joe. »Ali ni to Imenitno?« Je vprašal, ko je bila košara prazna. »Izvrstno!« je pritrdil gospod Winkle, ki se Je mastil s kopunom na kozlu. »Čudovito!« so rekli pickwlckovcl, ki so manevrirali v kolesju. »Gospod Wlnkle, čašo vina?« »Z največjim veseljem!« »Najbolje bo, ce vzamete celo steklenico na kozla, kaj ne?« «Ste preljubeznivl!« «Joe!»l »Da, gospod!« To pot ni spal, ker si Je ravno od strani prinesel telečjo pašteto ln jo obdeloval z zobmi. »Prinesi gospodu na kozlu steklenico vina! — Zares me veseli, da vas vidim pri sebi, gospod«. «Najlepša hvala!« Gospod Wlnkle je izpraznil čašo ter postavil steklenico zraven sebe. . »Ali smem prositi, da bi izpil čašo vina z vami?« Je reke gospod Trundle gospodu Winklu. «Zmerom sem vam na uslugo«, je odgovoril gosjpod Winfr ’ nakar sta trčila oba gospoda med seboj ln potem z vso družbo. »To je škandal, kako naša Emilija koketira s tujim gospodom!« je pošepetala teta svojemu bratu s pristno zavistjo s rih devic. . »O, ne vem«, je rekel dobrovoljnl stari gospod. »Je vse ns naravno — nič nenavadnega ni pri tem. Gospod Pickwick. lo vina?« Gospod Pickwick, ki Je ravno temeljito raziskal notranj nadetega goloba. Je nadvse rad privolil. »Draga Emilija«, Je rekla teta v tonu guvernante, »ne vori tako glasno, otrok!« »Moj Bog, teta!« „„Var- »Mislim, da bi se teta in mali debeli gospod rada POB°’ n jala Cisto sama«, Je pošepetala gospodična Isabella Wardie s sestri Emiliji; mladi deklici sta se hehetali, stara pa se je lala ljubeznivo, a Ji hi uspelo _ wardle »Mlade deklice so tako žive«, Je rekla gospodična w ^ gospodu Tupmanu z izrazom sočutja, kakor bi bila naravn vahnost kontraband in njena posest brez posebnega dov nja velik zločin. jg0. «Da, so«, Je odvrnil gospod Tupman, ne da bi zadel vor, ki se je pričakoval; »to je krasno!« Deviška teta Je rekla dvomljivo: »Hm«! »Dovolite, prosim«, je nadaljeval gospod Tupman v naj ^ sean tonu ter se z eno roko dotaknil roke očarljive Rac drugo pa nekoliko privzdignil steklenico; «dovolite, P (Nadaljevanje sledit m „rwi„ik BRANKO BABIC - Oag urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCH1 St. b, III nad. - telefon Stev 93-BUe In 9V638 - Poštni predal 502. — UPRAVA; ULICA SV FRANČIŠKA št. 20. - Telefonska St. 73-38 - OGLASI, od 8.30 12 In od 15 18 - Tel. — V*n. nplasov Za vsak mrn vlSine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir, — Za FLRJ- ra vsak mm širine I Shjlpca za vs* vrsteogiasov po 10 din - Tiska Tiskarski zavod ZTT. - Podruž.: Gorica III S. Prlllco l-II. Tel 11-32. Koper. Ul Battistl 30ia-l Tel 7(1 NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Uvod usk* Poštni tekoči račun ra STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokraUčneg . TRST Llubljana Tvrševa 34 - tel 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 - Ir