Izdaja Okrajni odbor Socdailistdčme zvezo delovnih ljudi v Trbovljah. — Urejuje in odgovarja uredniški odbor. — Odgovorni urednik: Stane Šuštar. — Tiska Tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. — Naslov uredništva in uprave; »Zasavski vestnik«, Trbovlje I, uprava rudnika. — Telefom št. 54. — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah številka 614->T«-146. — List izhaja vsak četrtek. — Letna naročnina 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din, mesečna 25 din. — Posamezna številka 6 din, na 6 straneh 8 din, na več 10 din. — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsako nedeljo dopoldne in 66 ne vračajo. LETO VI. — ST. 13. TRBOVLJE, 1. APRILA 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Družbeni plan in proračun okraja Trbovlie s spremembo sprejet Na zadnji 6eji okrajnega zbora in *bora proizvajalcev, ki je bila minulo soboto, so ljudski odborniki našega milijonov 588.000 din; svojo stopnjo so povečali rudnik Trbovlje-llrastnik, rudnik Zagorje, cementarna Trbovlje in okraja razpravljali o spremembah strojna tovarna »Miha Marinko« Zanimivo je bilo poročilo predsedm- rora- av- okrajnega družbenega plana in prc cuna za leto 1053, o komunalni dej. bosti v letošnjem letu ter o pospeševanju kmetijske proizvodnje v okraju Trbovlje. Obe seji sta se vršili skupaj, vendar sta oba zbora nekatera vprašanja obravnavala poprej ločeno. Ločeno je razpravljal zbor proizvajalcev o imenovanju posvetovalnih odborov podružnic Narodne banke v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Istočasno pa je okrajni zbor obravnaval zdravstvene probleme našega okraja. Predsednik Sveta za zdravstvo tovariš Vencelj Miklavčič je poročal o delu svete. Med drugim je dejal, da bomo letošnje leto razširili operacijski trakt v Splošni bolnišnici v Trbovljah in da je izvršena decentralizacija zdravstvenih ustanov. Največja akcija v zdravstvenem pogledu bo letos fluorografiranje Prebivalstva našega okraja, ki je predvideno junija. Po poročilu tov. Miklavčiča je okrajni zbor potrdil odlok o obveznem fluorografiranju v okraju Trbovlje. Iz poročila tov. Juvančiča o spremembah okrajnega družbenega plana in okrajnega proračuna je razvidno, da te je ta načrt povišal od 8 milijard 245 milijonov 921.000 din na 8 milijard 558 ka Sveta za komunalne zadeve tov. Milana Kožuha, ki je govoril o letošnji komunalni dejavnosti v našem okraju. V tem poročilu je poudaril, da bo treba posvetiti večjo skrb graditeljem hiš, ki jih 151 in imajo velike težave. Glede želje prebivalstva, da bi uvedli avtobusno relacijo Trbovlje—Hrastnik, je tovariš Kožuh pripomnil, da bo želji zaenkrat težko ugoditi, ker takšne proge niso rentabilne, kar dokazuje avtobusna proga Trbovlje—Zagorje. Zelo ostro je tov. Kožuh apostrofiral mahinacije nekaterih posameznikov, ki špekulirajo s stavbnimi parcelami in zahtevajo zanje nemogoče vsote. Tak primer smo imeli v Trbovljah, kjer je lastnik gradbenega zemljišča, ki bi prišlo v poštev za zidanje 16-družinske hiše, zahteval za zemljo preko pol milijona dinarjev. — Ureditev kanalizacije v naših večjih industrijskih naseljih je nujno potrebna, zlasti iz zdravstvenih razlogov; izdatki za te investicije, ki bi prišle v poštev največ v naših revirskih centrih, bi se splačali najkasneje v desetih letih. — Glavni problem v naših revirjih — tako je poudaril tov. Kožuh — pa je preskrba dobre pitne vode. Prvenstvena skrb vseh naših občinskih ljudskih od- Se več skrbi vzgoji mladega trgovskega kadra Na nedavni tedni letni skupščini Trgovske zbornice okraja Trbovlje so Poleg drugih aktualnih vprašanj obravnavali predvsem vzgojo trgovskega podmladka. Poleg izvoljenih delegatov so te občnega zbora te ustanove udeležili te drugi, med njimi zastopnik OZ 7,K Trbovlje tov. Som ter delegat republike zbornice tov. Pečar. V uvodnih besedah in v referatu je Predsednik zbornice tov. Anton Ule pod-črtal pomen ustanovitve trgovske zbor-teoe, ki je začela z delom v lanskem •Tgustu. Predsednik se je dotaknil raz-mh vprašanj članov zbornice, zlasti še neizpolnjevanja obveznosti nekaterih e*anov do zbornice. Vprašanje vzgoje in jmzvoja mladega kadra v trgovski i-tro-f1 pa je obravnaval tajnik zbornice »°v- Rado Kovačič. Prav tako je ta re-terent omenil, da šteje zbornica 32 čla-?.°v, da pa 60 najbolj neredni plačniki C1«narine predvsem kmetijske zadruge. . Posebno skrb je upravni odbor zbor-5*®® posvetil vprašanju vzgoje trgov-r*ga kadra; v ta namen je bil izvoljen ^članski odbor, ki 6e je še posebej fmunal za to vprašanje. Problem trgov-kadra je na področju okraja ibovlje pereč; v okraju imamo 292 K°vskih uslužbencev, od katerih jih je 1*7 brez strokovnega izpita še 169. Med K&Pjskimi nameščenci je 129 moških in - . Čensk. Ker v Trbovljah ni bilo po-f:Jev za vajeniško šolo. je bil z repub-ien • Gornico storjen sklep, da se va-V“ci našega okraja pošljejo v šolo v •„1mesto. Tamkaj je trenutno 23 Uudi. Vprašanje mladega trgov-dr,5a. kadra je posebno pereče v za-zn' trgovski mreži. ra»n ^skusiji, ki je bila bogata, so kvJw,vi 0 trgovskem kadru in njego v y'».--; v irguvs&ciu nnuru ui njegovi drui • 1 ugutovili. da je ravno v za-n0 ‘,u. trgovski mreži opaziti premajhna .J1 ltnai?je za vzgojo trgovskega pod-tebli • kjer se vajenci večinoma upo-izoi!iaj? za vsa druga dela prej, kot za dražbo v trnovskih .................... °dno» j T lrgovskih poslih. Nepravilen je i”8 za«ru^n« trgovske mreže do vzgo-Poseh‘zol?razb* vajencev je razvidna še šola o? 'z lega, da se v Novem mestu hirej ■ u^°ncev iz državne trgovske Sku3.‘z zadružne mreže pa samo dva. Ijahi 'S8 ie nadalje mnogo razprav-n0s„ 0 kulturnem poslovanju ter o od-*keo- P°san|eznih uslužbencev do ljud- g premoženja. •krbe jJJ,urna *e debata okroj samo v so- prejel j- prodaje mleka. Prevladovalo skel,°jno •nadnje, da so ravno kmetij-ae a.druge v prvi vrsti poklicane, da zl9sti jj?al° ’n *krbe za prodajo mleka, ka, n Se za organizacijo preskrbe mle-lja’n;- i18 da jim je prva skrb ustanav-oh .-Li^iilu in podobno. To je cialistixn-it^.0va družbena dolžnost Itelnil«« državi glede na dojenčke in •tih 6 * industrijskih krajih in me-bfftv , ,ero bi morale misliti še ^.Posebno. te Df6aV°j*Lab Je bil ponovno izvoljen te Brdnik« zbornice tov. Anton Ule, ?Ce .JL^dnjka tov. Franc Rozin, za jene T. °I' Alojz Korimšek. Tone Ko-ftzau« v' Sršen, Alfonz Žarn in Stane Ičinn »t„a L-, l°Kata v republiško skup-An*« »,» sos'asno izvoljena tova-An‘on Ule in Rado Kovačič. Med sklepi, ki jih je skupščina sprejela ob zaključku, je zlasti poudariti predlog zastopnika invalidske organizacije, da se v trgovinah ne bi prodajal tobak, marveč samo po tobačni maloprodajni mreži. Ta predlog je bil sprejet s pripombo, da se mora invalidsko podjetje »Tobak« potruditi, da bodo pri mnloprodajalcih tobaka na razpolago vedno vse vrste tobaka iz raznih krajev naše države. borov v letošnjem letu naj bi nadalje bila, da se vse začete gradnje tudi dovršijo; navedel je šolski primer v Trbovljah, kjer so že lani začeli z zidanjem javnega stranišča na najbolj prometnem kraju, ki še danes ni dovršeno — na drugi strani pa bodo morali to stranišče podreti, ker pač ne 6odi tjakaj. V svojem poročilu se je referent nadalje dotaknil velikih vsot, ki so jih posamezni ljudski odbori predvideli za letošnje komunalne investicije, za katere pa nimajo potrebnega kritja in bo treba najemati posojila. Za komunalno dejanost so občinski odbori okraja Trbovlje vnesli v proračun skupno 357 milijonov din, od katerih pa je zanesljivih le 118 milijonov, za vse ostalo bi pa bilo treba iskati kredčt. Naša gospodarska podjetja in ljudski odbori so preliminirali letošnje leto investicije v skupnem znesku 885 milijonov din; medtem ko imajo podjetja za svoja nova dela kritje, so ljudski odbori navezani samo na 25-odstotni prispevek podjetij iz fonda za samostojno razpolaganje. Izmed občinskih ljudskih odborov je edino mestna občina Radeče predvideia manj investicijskih del, kot ima razpoložljivih sredstev, vse ostale občine pa bodo morale najemati posojilo. Tak primer imamo pri občini Čemšenik, ki je začrtala več investicijskih del, kot jih prenese njena davčna zmogljivost. Ljudski odborniki so razpravljali še o pospeševanju kmetijske proizvodnje v našem okraju. Letos bomo polagali veliko pažnjo gradnji silosov in gnoj-ničnih jam, za kar je preskrbljen potreben cement po znižani ceni. — V Trbovljah so nadalje ustanovili Okrajni zdravstveni dom ter proglasili Splošno bolnišnico v Trbovljah za ustanovo s samostojnim finansiranjem. Tretja seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev je pokazala, da ljudski odborniki vse bolj posegajo v diskusijo in da se zavedajo svojih funkcij in odgovornosti. Na podrobne probleme komunalne dejavnosti in kmetijskih vprašanj okraja Trbovlje se bomo še povrnili. NoDoizDoljeni delavski svet Strojne tovarne >Miha Marinko« v Trbovljah Problemi ob us/anooifui Zveze prijateljev mladine Pravilnik’ Zveze in napotki, ki so jih dobili delegati na ustanovni skupščini Zveze, so močno razgibali duhove. Ljudje, ki jim je pravilna rast pionirjev in mladine pri srcu, so pozdravili ustanovitev organizacije, ki bo v bodoče podpirala in usmerjala naša vzgojna prizadevanja. Od začetka so 6i bili edini v tem, da je potrebno ustanoviti Zvezo prijateljev mladine, niso se pa mogli zediniti o vlogi Društva prijateljev mladine in Pionirskih starešinskih svetov. Nekateri 60 bi'i mnenja, da sta organizaciji odveč, saj bo njihovo vlogo prevzela Zveza prijateljev mladine, drugi pa so zagovarjali njun obstoj, ker je namen Zveze pomagati z nasveti staršem, poklicnim vzgojiteljem in organizacijam, ki se ukvarjajo z izvenšolsko zaposlitvijo pionirjev in mladine, ne pa rešavanje drobnih vzgojnih in organizacijskih vprašanj nd terenu. To nalogo morajo prej ko slej opravljati Društva prijateljev mladine in Pionirski starešinski svet. Proti prvi koncepciji govori tudi to, da je članstvo v Zvezi kolektivno, kar pomeni, da morajo na vzgoji zaiin- Novi delavski sveti so že izvoljeni Na zagorskem rudniku so izvolili nov delavski svet Prejšnjo 6redo so izvolili na rudninu v Zagorju nov delavski svet. Volilo je 90 odstotkov volilnih upravičencev. Novi delavski svet šteje 61 članov, med katerimi so samo štirje nameščenci, ostali so pa rudarji in drugi delavci. Ženske niso nobene izvolili, akoravno jih dela na rudniku okrog 80. Zanimivo je, da so v novi delavski svet izvolili samo 9 članov prejšnjega 6veta, kar dokazuje, da so delavci tokrat temeljito izbirali, in kakor kaže, tudi izbrali svoje najboljše zastopnike. Na pripravah za te volitve sta aktivno sodelovali sindikalna podružnica rudarjev in organizacija ZK, zlasti pri izbiri kandidatov v posameznih rudniških obratih. Rudarji v Trbovljah in Hrastniku so volili 25. marca Prejšnjo gredo go gi trboveljski In hrast-nlkki rudarji izvolili nov delavski svet. Po dobro opravljenih anketah, ki go jih izvedli po vseh rudnifiklh obratih v Trbovljah in Hrastniku, ni bilo težko izbrati dobre kandidate, vendar Pa ni pravilno, da ni billo na kandidatni listi niti ene žene, zato razumljivo ni mogla biti izvoljena v delavski svet nobena žena, kar je zgreSeno, zlasti Se, če pomislimo, da je v tem velikem podjetju zaposleno precejšnje Število žensk. 25. marec je bil praznik rudarjev, zato je bilo vseh 20 voliSž okrašeno z zelenjem in zastavami. VeliSča ao bila odprta že ob 5. uri zjutraj. Do sedmih zjutraj je volilo že 59,6% volivcev. do 9- ure dopoldne pa že 86.5%. Volitve so bile končane ob 17. uri. Udeležilo se jih je v Trbovljah 96,6% volivcev, v Hrastniku pa 98,8%. Od predlaganih 114 kandidatov je izvoljeno v nov delavski svet rudnika 81 članov. Novi delavski svet Je sestavljen v večini iz rudarjev, ki delajo v produkciji. Teh je 56, ostali so pa namcSčenol. Od prejšnjega delavskega sveta jo sedaj ponovno Izvoljeno 26 tovariSev, iz česar vidimo, da j« bila izbira knndidatov kritična in stroga. Volitve so potekale v najlepšem redu ter je bila tudi udeležba boljša kot pri prvih volitvah. V Strojnem mizarstvu v Trbovljah so izvolili delavski svet V prostorih Doma ŠD »Rudana« je kolektiv Strojnega mizarstva v Trbovljah izvršil preteklo soboto svoje volitve v delavski svet. Člani kolektiva so se jib udeležili polnoštevilno, prisostvovala pa sta jim tudi predsednik MLO Trbovlje, tov. Alojz Dular in sekretar Mestnega komiteja ZK Trbovlje, tov. Dušan Povše. Iz poročil, ki so jih podali pred volitvami dosedanji predsednik delavskega sveta, predsednik upravnega odbora in direktor podjetja, je razvidno, da je delavski svet te tovarne skupno 6 kolektivom dobro delal, kar najbolj dokazujejo novozgrajeni delovni prostori podjetja, v katerih so začeli z delom že 29. novembra 1952. Predvidena je razširitev tovarne, ker postajajo dosedanji prostori že pretesni. Zanimiva diskusija se je razvila po poročilu gospodarsko-raču nekega eek-torja podjetja, kjer so delavci pokazali vse zanimanje za finančno poslovanje svoje tovarne. Pri volitvah v nov delavski svet je bilo predlagano 20 kandidatov, izvoljenih pa 13. Ob zaključku uspelih volitev v tem mladem podjetju bi poudarili še besede, ki jih je izrekel predsednik trboveljske mestne občine: »Po tej poti pojdite naprej in zmaga je v vaših rokah!« Volitve tudi v cementarni in elektrarni Pred dnevi se izvalili nov delavski svet tudi v trboveljski cementarni. Volišča so bila na treh krajih: v sami tovarni, v kamnolomu Retje In kamnolomu Vasle. Kandidatno listo so postavili na podlagi ankete. Udeležba valitev je bila odlična — stoodstotna. Prav dobro so opravili volitve v delavski svet tudi v trboveljski elektrarni, kjer je volilo preko 90% volivcev, ostali so pa bili večinoma v bolniškem stanju ali pa službeno odsotni. V litijski predilnici je izvoljenih v nov delavski svet 19 žena Litijska predilnica je bila med prvimi podjetji, ki si je letos izbrala nov delavski svet. Ljudje se zavedajo, da leži dobršen del odgovornosti in pravic na delavskem svetu, zato so bili pri sestavi kandidatnih list zelo vestni. Nekaj kandidatov je izpadlo z liste zaradi tega, ker so bili doslej že dve leti v delavskem svetu, zakon pa ne dovoljuje, da bi bili posamezniki več kakor dve leti zaporedoma v DS. Zato je med drugimi izpadel s kandidatne liste dosedanji predsednik DS, tov.. Jernej Kaplja in nekateri drugi vzorni predil-ničarji, v katere imajo tovarišice in tovariši z vseh izmen neomajno zaupanje. Pri zadnjih volitvah so volili v delovnih izmenah. Na kandidatni listi je bilo 45 kandidatov in kandidatinj. Volivci, ki jih je v tovarni 796 (od tega 526 žena in 270 moških) sojp izvolili od 45 kandidatov 19 žena in* moških. Zaradi premajhnega števila glasov je izpadlo 5 kandidatov in sicer 1 tovariš in 4 tovarišice. Največ glasov je dobil tov. Ivan Zupan, eden najstarejših litijskih predilničarjev, ki mu je izkazalo zaupanje 600 predilničarjev in predilničark. Tov. Zupan je bil tudi med ustanovitelji predvojne »Svobode« in njen zadnji predsednik v času, ko je bila »Svoboda« leta 1935 zaradi odločnih revolucionarnih nastopov na znanem celjskem izletu razpuščena. V času, ko to poročamo, se novi delavski svet še ni sešel k prvemu zasedanju. Želimo mu pa, da bi vodil litijsko predilnico k novim delovnim zmagam in utori! vse v korist naše socialistične skupnosti. teresirani posamezniki sodelovati le preko že obstoječih organizacij. Na tem me»tu bi hotel opozoriti na misel predsednika Okrajnega starešinskega sveta tov. Kukoviče, da naj se organizacije Društev prijateljev mladine bolj prilagodijo terenskim prilikam povsod tam, kjer je to potrebno, da bi tako laže reševale vzgojne probleme, ki jih ustvarjajo posebnosti terena. Če apliciramo to misel na hrast-niške razmere, bi bilo morda koristno, I če bi se članstvo omenjene organizacije formiralo v dve skupini (ena naj bi delala na terenu rudnika, druga pa v območju steklarne in kemične tovarne), da bi tako laže reševali vprašanja, ki jih ustvarjajo terenske posebnosti. Kdo naj bi bil član Zveze prijateljev mladine? V prvi vrsti naj bi se v Zvezo vključili starši in poklicni vzgojitelji preko Društev prijateljev mladine in rionirskih starešinskih svetov. V zvezi s tem bi si dovolil pripomniti, da bosta omenjena organa zadostila svojim dolžnostim le, če ju bodo organizacije, ki se ukvarjajo z izvenšolsko vzgojo mladincev in pionirjev, obveščale o vz„jjnih problemih in o organizaciji dela, kar pa dosedaj ni bil ved,no običaj. V Zvezo naj bi stopile tudi organizacije, ki se neposredno ukvarjajo z izvenšolsko zaposlitvijo pionirjev in mladincev (TVD Partizan, taborniki, klubi Ljudske tehnike, »Svobode« itd.). Taka povezava že obstaja v okviru Pionirskih starešinskih svetov, a ne zadostuje, kajti delo z mladino ima svoja, po vzgojni problematiki prav tažka vprašanja (zdravstvena in etična zgoja do-raščajoče mladine). Poleg teh organizacij pa morajo biti v Zvezi prijateljev mladine zastopane vse množične organizacije, ki so že po svojem programu globoko zainteresirane na pravilni vzgoji pionirjev in mladine. V Zvezi prijateljev mladine bodo morala biti končno zastopana tudi naša gospodarska podjetja, ki so dolžna voditi račun o vzgoji bodočih kadrov in jim pomagati, da se v okviru svojih organizacij razvijejo v poštene, delu predane ljudi. S tem sem nanizal nekaj misli v zvezi z ustanovitvijo Zveze prijateljev mladine. Dosedanji odbor Društva pri-I jateljev mladine pa naj bi prevzel iniciativo pri izvedbi tega programa. Neupravičenim kritikom, ki so njegovo I delo hromili, pa kličem: Hic Rhodus, hic salta! (Z delom v organizaciji se izkaži!) Važno sporočilo vsem naročnikom in bralcem Spričo podražitve rotacijskega papirja so se vsi časniki g 1. aprilom t. I. podra žili. Tudi uprava našega lista je pod silo razmer primorana, da primerno poviša naročnino »Zasavskemu vestniku« od dne 1. aprila 1953 dalje. Dogovorno z odločilnimi činitelji na. Kolektiv steklarne v Hrastniku si je izvolil nov delavski svet Dne 24. marca so si steklarji v Hrastniku izvolili svoj delavski svet. Zvočniki so že ob štirih zjutraj naznanjali volitve. Prav tako so zvočniki ob 9. uri dopoldne objavili, da je do tedaj volila brusilnica ža 82-odstotno, volišče na sindikatu 62-odstotno, notranji obrat pa 52-odstotno Konec volitev je pokazal 99-odstotno udeležbo kolektiva. Volitve 60 v redu potekale in razpoloženje je bilo ves čas dobro. Razprava o kandidatih je pokazala. da je treba kandidirati več tovarišic, kar je kolektiv tudi storil. Rigo šega okraja in po kalkulaciji vseh stroškov smo ceno našega tednika zvišali minimalno. »Zasavski vestnik« bo stal v bodoče: celoletna naročnina 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din. mesečna naročnina pa 25 din. Posamezna številka na 4 straneh bo stala v kolportaži 6 din, na 6 straneh 8 din. na reč straneh pa 10 din. Upamo, da boste vsi, ki ste bili doslej naši naročniki, ostali zvesti listu našega okraja tudi v prihodnje. Prav tako pričakujemo, da našega lista ne bodo odklanjali vsi tisti naši bralci in prijatelji, ki kupujejo naš list sproti v kolportaži. Vsi novi naročniki plačajo od 1. aprila pa do konca letošnjega leta za list 225 dinarjev, g čimer si pridobe pravico do nagradnega žrebanja »Zasavgkega vestnika«, ki bo 3. maja t. 1 Vsi naši stari naročniki, ki so že plačali naročnin«, bodo imeli prav tako pravico do tega žrebanja, vendar naj nam pozneje še doplačajo 45 din, s čimer bodo imeli naročnino poravnano za vse leto. UPRAVA »ZASAVSKEGA VESTNIKA« FRANCOSKO-AMERISK1 RAZGOVORI Te dni je francoska vladna delegacija pod vodstvom predsednika vlade Reneja Mayei-ja in zunanjega mini' stra Bidaulta imela važne politično-gospodarske razgovore s predsednikom Eisenhowerjem in' njegovimi sodelavci Predmet razgovorov je bila predvsem evropska obramba, zlasti v zvezi z načrti za evropsko vojsko, vojna v ladokini ter druga važna med narodna vprašanja. Francija želi ved pomoči za svoje vojaške sile v Evropi, zlasti pa za vojno v Indokini, ki obremenjuje francoski proračun za več kot milijardo dolarjev letno, ZDA pa ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Posledice teh razgovo-rov se bodo pokazale v kratkem glede sklepov po vsen vprašanjih, na katerih rešenju so zainteresirani predvsem Zahodna Evropa in ZDA. SESTANEK ŠTIRIH VELIKIH tVinston Churchill je na eni od zadnjih sej spodnje zbornice izjavil, da bi angleška vlada z veseljem sprejela vsak znak s sovjetske strani, ki bi kazal, da namerava vlada ZŠSR prispevati k zmanjšanju mednarodne napetosti. Chuehill je odgovarjaj na interpelacije številnih laburističnih poslancev, ki so ga spodbujali, naj da pobudo za četverni sestanek s sovjetskim ministrskim predsednikom Malenkovim, vendar je na ponovno zahtevo laburističnega poslanca Le-wisa dejal, da bi se mednarodni položaj nedvomno poslabšaj, če bi takšna iniciativa angleške vlade imela negativen rezultat. OKOLI NOVEGA GENERALNEGA TAJNIKA OZN Varnostni svet OZN je že na ponovnih sestankih razpravljal o novem generalnem tajniku OZN. vendar se je dosedaj pokazalo, da so bili vsi razgovori brezuspešni. Varnostni svet je zaradi tega pozval Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo, Francijo in Kitajsko, naj skušajo med seboj doseči glede kandidature novega generalnega tajnika sporazum. Vprašanje se sodi kot nujno, ker še ni znano, če bo Trygve Lie sploh hotel ostati še eno leto na svojem položaju. ŠE 65.000 TON PŠENICE IZ ZDA Naša država bo za vrednost 7 milijonov dolarjev, ki jih je prejela iz ameriškega dela tristranske pomoči za gospodarsko leto 1952-53, nakupila v Ameriki nadaljnjih 65.000 ton pšenice, da s tem zagotovi naše potrebe po žitu. Nakupljeno pšenico bomo prejeli prve dni meseca maja. Jugoslavija je v gospodarskem letu 1952-53 prejela od ZDA pomoč v vrednosti 87 milijonov dolairjev. NORVEŠKI KREDIT JUGOSLAVIJI Po poročilih iz Osla je norveški parlament soglasno sprejel vladni predlog o dodelitvi kredita Jugoslaviji v znesku 2 milijonov norveških kron. Norveško zunanje ministrstvo bo izvršilo ta vladni predlog. Kredit bomo uporabili za nakup življenjskih potrebščin. AMERIŠKI BOMBNIKI ZA JUGOSLAVIJO Po ameriških časopisnih poročilih bodo ZDA v kratkem poslale za JLA najnovejšo vrsto napadalnih bombnikov, ki jih izdelujejo v tovarni Farmingdeil v državi New York. To vrsto letal prevzemajo armade 9 držav, ki dobivajo ameriško vojaško pomoč. FAŠISTI DIVJAJO Druhal mladih fašistov je v Rimu vdrla v knjižnico British Connsila in jo zažgala, druga skupina fašistov pa jo razbila izložbe urada britanske letalske družbe. Razbijači so potem demonstrirali zaradi obsodbe fašističnih izgrednikov pred zavezniškim vojaškim sodiščem v Trstu. Solidarnost s temi demonstracijami sta pokazala tudi Italijanski parlament in senat, kjer »o zastopniki vseh strank v govorih ogorčeno napadli zavezniško vojaško sodišče. THOREZ SE VRAČA? Po inozemskih čaaniških vesteh naj bi se Thorez, vodja francoske komunistične partije, po dolgem »bolezenskem dopustu« v Sovjetski zvezi spet vrnil v Francijo. Pravijo, da sc ga sovjetski zdravniki toliko »ozdravili«. da se bo lahko spet vrnil na svoj položaj. Spremljala ga bo baje nekp sovjetska zdravnloa. Thorezova vrnitev naj bi pospešila novo akcijo, ki naj bi dokazala pomirljivejšo politiko ZSSR do držav Zahodne Evrope. NEKAJ ŠTEVILK O SLOVENCIH V zvezi s popisom prebivalstva, ki smo ga izvedli pred nekaj dnevi, ne bo slabo, če si ogledamo nekaj številk, ki so sestavni del naše splošne izobrazbe in znanja, ki pa o njih v teku študija na naših s ednjih in pozneje na visokih šolah izvemo razmeroma malo. Meseca januarja je prof. Ilešič v nekem svojem članku omenil presenetljivo hitro naraščanje prebivalstva na zemlji. Vsako uro se poveča število ljudi za 3000, vsak dau za približno 70.000. Ocenjujemo, da je leta 1650 živelo na svetu okrog 545 milijonov ljudi, leta 1950 pa že skoraj dve in pol milijarde. Te ugotovitve seveda ne veljajo za vse dežele enako. Za majhno, poldrug-milijonsko Slovenijo ocenjujemo število prebivalstva leta 1857 na 1,036.000, leta 1948 pa smo popisali na istem ozemlju 1,392.000 ljudi. Medtem ko se je prebivalstvo po vsem svetu v sto letih več kot podvojilo, je število ljudi v naši mali Sloveniji naraslo komaj za tri odstotke. Samo teh nekaj številk pa kaže na izredno težke gospodarske pogoje, ki smo v njih živeli v preteklih eto letih. Akoravno Slovenca v svetovnem merilu nimamo morda podpovprečne natali- tete, smo v zadnjih sto letih relativno močno nazadovali v deležu vsega prebivalstva na svetu. Velika izseljevanja Slovencev na prelomu sedanjega to-letja v zahodnoevropske države in preko morja so bila žalostna posledica kolonialnega položaja naše dežele v mejah kaDitalistično razvijajoče se Avstro-Ogrske. Nato sta sledili dve strahoJnj vojni, med njima pa novo izseljevanje po načrtu, ki ga je izdelala predvojna Jugoslavija. Podroben študij in zgodovinska analiza podatkov k teh preteklih popisov v primeri z drugimi jugoslovanskimi narodi in v primerjavi z ostalimi narodi po svetu je delo, ki še čaka svojega obdelovalca. Pokazalo bi nam zgodovinski tribut, ki smo ga Slovenci plačali na svoji poti k socializmu in napredku. Kako težke so bile izgube v drugi svetovni vojni, nam je povedal popis prebivalstva leta 1948. V tej vojni so bile izgube žena nižje od izgub mož. Medtem ko je bilo 1. 1951 še 1052 žensk na 1000 moških v Sloveniji, je prišlo leta 1948 na 1000 moških 1132 žensk. Najtežje so bile izgube mož na Dolenjskem. Naši fantje in možje so padali v letih polne delovne sposobnosti, največ pa v starosti od 18 do 34 let. Zato živ-jenjsko drevesce po petletnih starostnih Ifi Trbovlje se vse bolj dvigajo in izgrajujejo v lepo industrijsko mestece. Gradijo se tovarne, stanovanjske hiše, sodobno gledališče, modernizira se glavna cesta skozi mesto itd. — skratka: dela se, kar je mogoče, da bi se Trbovlje čimbolj modernizirajo. Vendair to ni vse; poleg ljudi, ki skrbe za gradbeno dejavnost kraja, je brezpogojno potrehno, da deluje v mestu tudi Turistično-olepševalno društvo. To naj bi skrbelo za to, da se okoli vseh gradbenih objektov — kjer je to le mogoče — uredi in nasadi kakšna tratioa s cvetjem, okrasnim grmičevjem in drevjem, kajti le v takem primeru lahko pride ta ali ona zgradba do svoje prave veljave. Brez trate in lepotičnega drevja postanejo mesta dolgočasna in pusta. Če pogledamo prostor okrog naše železniške postaje, moramo priznati, da ni nikomur prijetno, če se mora tamkaj dalj časa zadržati. Obžalujemo ljudi, ki jih poklic veže na to okolje. Toda vprašamo se vendar: ali je res potrebno, da je ta kraj tako dolgočasen in pusti Akoravno se bo ta aili oni skliceval ali izgovarjal na bližnjo cementarno, ki upropašča floro, si vendar upamo trditi, da bi bilo mogoče z marsičem napraviti bivanje na postaji le prijetnejše, čeprav dobi vsak tujec že na postaji prvi vtis o Trbovljah, ki je zelo »lab, pa to še ni vse; če se namreč nagoti domačin, zlasti pa tujec, ki vise opazuje še bolj kritično, proti mestu peš, tedaj postane nemalo pre- Iz Hrastnika Orodni telovadci TV D Partizana o Hrastniku so se v lepem številu udeležili jubilejnih tekem Partizana Narodni dom v Ljubljani. Obisk bodo vrnili hrast-niškim orodnim telovadcem najboljši ljubljanski telovadci v soboto, 4. aprila. Ob sedmih zvečer bo v domu Partizana v Hrastniku dvoboj orodnih telovadcev Ljubljana—Hrastnik. Nastopili bodo torej republiški reprezentanti. Po dvoboju bo izbirna tekma orodnih telovadcev za dvoboj Slovenija—Srbija. Riickloo most. Obok čez cesto na »em mostu popravlja sedaj tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku, tako da bodo lahko spet vozili čez most železniški vagoni, napolnjeni z apnom. Prejšnji teden so namreč spet začele delati apnenice te tovarne, kjer je več delavcev dobilo zaposlitev. V sami tovarni je pa pridno na delu gradbena brigada, ki slcončava lanska gradbena dela; tako so prestavili portirnico, ki je 6edaj poleg glavnih pisarn, kjer je tudi novi vhod v tovarno. Ob tem vhodu zidajo novo čakalnico in kopalnico za moške. Prejšnja kopalnica bo sedaj služila delavkam. L. H. Se en mesec je čas Dne 3. maja 1953 bodo prejeli naročniki »Zasavskega vestnika«, ki bodo do 1. maja t. t. plačali naročnino za naš list za celo letošnje leto, lepe dobitke. Dobitki ; 1. kuhinjska oprava 2. tri metre -ol-nenega blaga tu moško obleko, 3. 120 kosov keramičnih ploščic za oblogo enega štedilnika. 4. deset vreč trboveljskega ee menta. 5. blago za ženski letni plašč, 6. moški ali ženski čevlji, izdelani po meri, 7. pet vreč cementa, 8. devet kv. metrov plošč »Izolit« za oblogo stene, 9. ena tona apna, 10. tisoč din v gotovini, II. isti znesek. 12. isti znesek, 13. steklen, bru šen servis za vino, 14. steklen, brušen servis za žganje ali liker 15. steklen, bru Sen servis za vino, 16. brušen stekleni komplet, 17. steklen, brušen servis za liker, 18. šunka * teži 5 kg, 19. en voziček premoga, 20. en voziček premoga, 21 200 kilogramov žganega apna. 22. moška srajca. 23. moška srajra, 24. moška srajca, 25. steklen servis, 26. steklena, brušena vaza, 27. pločevinasto vedro za vedo, 28. pločevinasto vedro za vodo. 29. en zavitek pisalnega papirja. 80. en zavitek pisalnega papirja 31. en zavitek pisalnega papirja: 82. en zavitek pisalnega apirja 83. en zavitek pisalnega papirja. .4. en zavitek pisalnega papirja. 35. mn. ška jopica 86. moška jopica. 37 moška jopic«, 38. steklenica likerja. 39. steklenica likerja. 40 do 47. knjižna darila, 48. n.vlnn onditlacija » Irizerskem salonu Serafinnvlč v Zagorju, 19 otroški brezrokavnik. 50. do 52. po eno steklenico ▼ina. I Vsem naročnikom »Zasavskega vestnika«, kj so že in bodo še plačali do 1. maja t. L naročnino za naš list do konca leta, sporočamo, da bo naše nagradno žrebanje v nedeljo, 3. maja 1953, ob 11. uri dopoldne na vrtu rudniške restavracije v Trbovljah. Žrebanje bo poteklo takole: imena vseh. kd imajo plačano celoletno naročnino, bomo izpisali na posebne lističe. Ti listki pridejo v vrečico, nato pa se ob prisotnosti posebne komisije, v kateri bodo tudi naši naročniki, pričnejo vleči iz vrečice listki po vrsti, kolikor Je dobitkov. Tisti, čigar Matek bo prvi izvlečen iz vrečice, bo dobili 1. dobitek, drugi bo prejeli 2. dobitek itd. Vrednost vseh nagrad znaša nad 100 tisoč dinarjev. Se mesec dni imate časa za poravnavo naročnine, zato pohitite, dokler je časi Uredništvo in oprava Zasavskega vestnika Za popularizacijo Tišja Kakor znano, je bila na Tisju pri Litiji že v prvem letu NOV ena izmed prvih bitk slovenskih partizanov z okupatorjem. V borbi 24. decembra 1941 so prizadejali partizani komanda ita Staneta nemškim napadalcem težke izgube. Da bi popularizirali vas Tišje, se je dosedanja krajevna trgovina v Šmartnem pri LitiH preimenovala v Tigovsko podje ie Tišje in si je že nadela novo napisno tablo. senečen nad zanemarjenostjo In umazanijo, ki ga spremlja ob vsakem koraku. Res je, da postaja položaj bliže mesta nekoliko znosnejši, vendar še zdaleč ni zadovoljiv. Človek bi moral nositi paš stalno s seboj ššetko za obleko in ševlje. toliko prahu je na cesti ob lepem vremenu, ob deževju pa blata. Ne vem, ali je dobro ali »labo, da je na naši glavni cesti tako stanje: nemara Je dobro, ker tujec vidi in gleda samo cesto in tako prezre vse »dekoracije«, na pol polomljene m podrte plotove, barake in svinjake ter podobne »olepšave«, ki spremljajo tujca na poti v mesto. Naj mimogrede omenim samo spomenik padlim borcem nasproti glavnega vhoda v cementarno: ta spomenik je sramota vsem tistim, ki so ga postavili, saj so menda nanj pozabili, ker je ves v samem blatu. Take ta podobne primere zanemarjenosti ta pomanjkljivosti najdemo povsod po Trbovljah, zato je bilo potrebno, da so osnovali tudi tukaj Turistično-olepševatao društvo, v katero naj bi se včlanili vsi prijatelji reda, snage in parkov. Dne 7. aprila bo v sejni dvorani LO MO Trbovlje letni obšni zbor Turistično-olepše-valnega društva, na katerega vabimo vse, ki so voljni sodelovati z nasveti ta delom na olepšavi mesta Trbovlje. V. B. skupinah nazorno kaže naše velike vojne izgube tam, kjer je izdolbeno, namesto da bi se enakomerno vzpenjalo v piramidi proti svojemu stoletnemu življenjskemu vrhu. O teh žrtvah nam govore tudi številke o vdovelih ljudeh; v Sloveniji smo imeli leta 1948 okrog 100.000 vdov in vdovcev, od katerih pa je bilo tri četrtine žena. Popis rrebivalstva že zdavnaj ni več samo preštevanje ljudi kot pred sto leti. Danes je to obširen, natančnejši popis ljudi, ki žive v določeni dobi, opis njihove gospodarske in biološke strukture. Daši je naša dežela za svoj eko-nomsko-družbeni napredek plačevala i strašen človeški davek, se je gospodarsko hitro razvijala in v zadnjih 60 letih znižala delež kmečkega prebivalstva na 1 račun ljudi, ki se preživljajo od industrijske in obrtne dejavnosti, za celih 25 odstotkov; v letih 1890 se je od kmetijstva preživljalo še 75% ljudi v Sloveniji, leta 1948 pa samo še 49%! Največji del indusmjsko-obrtnega prebivalstva naše republike živi v severnem delu Slovenije in v okraju Tr- I bovlje, malo pa je industrijsko-obrtnega prebivalstva v vzhodnem delu Slovenije 'razen Maribora) in v primorskih krajih. Hkrati z ekonomskim razvojem slovenskega prebivalstva opazujemo tudi razvoj izobrazbe; leta 1880 je bilo v Sloveniji še 46% nepismenih, 68 let pozneje — leta 1948 — pa samo še 2,43%. Znatnejše predele nepismenosti imamo danes še v Prekmurju in v jugozahodnem delu Slovenije, t. j. v okrajih Ilirska Bistrica in Sežana. Po izobrazbi ima v Sloveniji vsak 187. človek visokošolsko izobrazbo, vsak 35. človek višjo srednješolsko izobrazbo in vsak 13. prebivalec nižjo srednješolsko izobrazbo. Največje število diplomiranih imajo pravna, filozofska in tehniška fakulteta. To bi bilo nekaj okvirnih podatkov iz preteklih popisov v Sloveniji. In čemu smo zdaj spet popisovali? Storili smo to zaradi tega, da bomo vedeli o sebi še kaj več, da si bomo položili račun o važnih spremembah prebivalstva, ki so nastale v izredno pospešenem tempu našega gospodarskega in druž- j benega razvoja po osvoboditvi, in zato, j da bomo razpolagali s takimi podatki, I ki bodo mednarodno primerljivi, nam samim pa dali čvrste temelje za perspektivni pogled v prihodnost. | KaV, Izidor Lazar - sedemdeset* letnik Mnogo starih in mladih rudarjev ter ostalih Trboveljčanov pozna korenjaka Izidorja Lazarja, ki te dni praznuje svojo 70-letnico Rojen je bil 3 aprila 1883 v Dobrni-čah na Dolenjskem. Kot mlad kmečki fant je šel s 17 loti med trboveljske rudarje ter začel delati v jami na Tereziji. Vesten in priden, kakor je bil vedno, je tov. Lazar kmalu postal motoro-vodja, pozneje strojnik na šahtu, kjer je dolga leta prevažal svoje tovariše-rudarje na delo in z dela. Novice iz Litije in okolice Šmarčani na poti novih zmag z opereto »Planinska roža« ’ V oaic lO DO «»*»*V*V «• » “B ii obiskovalec niti ne opazi. Samo je namreč premajhno, da bi posta-oder tolikšno čtevilo sodelujočih. Poročali smo že na kratko, da so Šmarčani naštudirali Gobčevo opereto »Planinska roža«. Na domačem odru so jo dali doslej že Šestkrat pri razprodani dvorani. Zadnjo soboto ta nedeljo pa so pohiteli Šmarčani na prvo gostovanje v Litijo. Šmarsko opereto sem poslušal v soboto, za to prireditev je bij tak naval, da sem dobil prostor že bolj v ozadju dvorane. Litijani so torej Številno sprejeli Šmarske sosede Z uprizoritvijo so bili nad vse zadovoljni. Prepričali smo se, da je sloves, ki ga uživajo Šmarčani kot pevci in igralci, upravičen. Da spraviS na oder tako zahtevno delo, Je treba poleg 50 pevcev, igralcev, statistov ta članov baleta Se mnogo drugega, kar povprečni obiskovalec niti ne opazi. Samo Šmartno vilo na ______ _____,_ zato »o priskočili na pomoč Se sosedje, zlasti napredni ljudje iz Velike Koetrevnice. Da bt ocenil vsakega posameznika, prostor tega ne dopuSča, nekatere nosilce glavnih vlog pa moram le omeniti. Tako Anloo IzgorSkovo. ki je nosila pevsko zelo zahtev no vlogo filmske igralke Katje Silvane. Povsem ji je odgovarjaj kot gledališki igralec Miran Svetita tov Franoe Perme. Perme, po domače Rosina, iz Velike Koetrevnice je po poklieu kmet, pa je kljub temu redno prihajal na vaje. Njegovi odrski tovariši eo polni pohvale za tega pevsko zelo uporabnega tovariSa, akoravno je v družini edina delovna moč ta ima Sest malih otrok, si je le Se odtrga, čas za vaje in nastope ter je lahko drugim diletantom za vzgled. Šmarčani ao namreč prepričani, da bi v tej igri sodelovali lahko Se nekateri drugi domači pevci, pa zaradi komoditete niso hodili rodno k vajam Perme in če drugi naj bodo tem maloduAnežem za vzgled in v posnemanje. Viktor Fllsek j« po pokliou meear. v Igri pa j« storil mnogo »a izvedbo dela, saj Je bil režiser in Je igral vlogo Kazimirja Kalana, gledališkega ravnatelja, in se Je prav salonsko kretal na odru. Dobri so bili tudi Franoi Vldio v vlogi Stanislava Cirila Do-brovika, dirigenta in skladatelja, in Fram-ce Rajner kot režlsor Ervin Gabernlk. Albina Mandljeva, po domače Jančetova z UStja, Je bila v vlogi kaantipske Melite, režiserjeve žene, tako dovršena, da Je bila de ležna navdušenega aplavza že kar pri odprti sceni. Imenitno jih je tudi »sekal« Avgust Kokol J iz Zagorice v vlogi Izidorja, vsemo gočnega gledališkega sluge. Moje poročilo bi se seveda precej razteg nllo. če bi navajal vse, ki so to zaslužili. Poudarim naj le, da je večina vlog bila na ramenih naSih kmetov in delavcev, največ J iz tovarne usnja in gozdne uprave. Sinkov-čevemu, po domače Benkotoverau, Oožu iz Velike Kostrevnioe, naravno odigrata vlogi t-ov, pa bi storil krivico, če bi ju ne navedel imenoma Sestanek zaradi elektrike na Prežganjah Prežganje nad Litijo so redka občina kotoverau, ta Cirilu I . Prežganje nad Litijo so redka občin« ioe, ki sta nad vse | okraju Ljubljana okolica, ki če ni elektrij dveh kmečkih fan , no*lej ima od 40 občin v Ljubljane^ glasbene točke bile pravi tako na primer kuplet »Trara- Nekatere umolvorčkl. trara«, ki ga ie zapel moški kvartet z Anico Izgorškovo Ta in še nekateri drugi prizori so bili biseri v delu. Publika je bila Šmarčanom re* hvaležna za to gostovanje S pohvalo polne dvorane so bili gotovo zadovoljni tudi vsi. ki so sodelovali v igri ali so se trudili v pripravah | za igro, tako režiser Flisek, pevovodja šmarski nadučitelj Franoe Gruden, spremljevalec na klavirju Ivo Rotar, drugi, ki jih ne omenja gledališki lepak Potrudili ao se vsi. med njimi tudi študent Janez Vozelj, k) je iz- Preteklo sredo, 25. marca zvečer, je priredilo Trgovsko podjetje NA-MA iz Ljubljane v Trbovljah veliko modno revijo, nad katero so bile naše Trbovelj-čanke zelo navdušene, zlasti še, ker so se na svoje oči prepričale, da se pač najlepše nosijo tisti plašči, ki imajo poševno rezane pole. Ob tej priložnosti so naše tovarišice videle, da so za nežni spol pač najlepši čevlji z 8 centimetrov visoko peto — tako imenovani »salonarji« — ki pa so v zadnjih letih žal prišli pri nas popolnoma iz mode. Vedno smo trdili, da je ženska noga na plesu najlepša v čevljih z visoko peto, pa nam Trboveljčanke niso hotele verjeti. No — sedaj so se same prepri- čale, da smo imeli mi Izredna sreCa zagorskih lovcev Kakor splošno znano, se je v podeželskih krajih našega okraja zadnja leta razmnožilo silno veliko število divjih prašičev, ki neusmiljeno pustošijo po naših njivah in delajo kmetom velikansko škodo. Naši lovci si mnogo prizadevajo, da bi zatrli to škodljivo divjad, žal pa doslej niso imeli posebne sreče, četudi so nekateri člani zelene bratovščine v svoji lovski gorečnosti žrtvovali za ta lov celo svoj letni dopust, kajti pogon na divjega merjasca je življenjsko nevaren opravek, ki ga ne tvega vsak smrtnik. Največ sreče v pokončavanju teh nevarnih poljskih škodljivcev so imeli doslej zagorski lovci. Tako se je nekemu tamkajšnjemu lovcu (ki pa v svoji izredni skromnosti noče biti imenovan) spet posrečilo t IV. ustreliti v prav in ne 0 • Ker pa te odlične revije še niso ■ dele vse Trboveljčanke, se je to sredo, t. IV., na našo proš jazno odločila, da bo to modno ponovila v soboto, 4. aprila, sveče ^ bivšem Društvenem domu v ZgorDJjžj Trbovljah. Posebno zanimivo ob reP iej te modne revije bo še to, da na "i ne bosta nastopila kot konferenci ta tovariša Milčinski in Zlatko Zey. Pe, pa priznani člani trboveljskega lega teatra, kar bo dalo vsei Pr'rSprj,o' prav domač, lokalni kolorit, ki ge * veljčanke v svoji skromnosti tako nijo. Smeha bo — nič koliko! 0j, Druga zanimivost in privlačno«* ^ ponovitvi te nevsakdanje priredi*1' .. na to, da se je NA-MA iz pertebn* j8 klonjenosti do Trboveljčank odloči* tokrat ne bo delila med udeležene^ ^ vije brezplačne nylon nogavice, P® jj. jasca, ki je res prekrasen eksemplar. brezplačno deset parov najelegan j. Seveda so zagorski lovci silno ponosni Jih »salonarjev«, ki so jih izdeln11, Y*j[i na ta redek, nevsakdanji plen. Ker pa znani strokovnjaki v 2ireh. Ti 1-------J’H-----------------Ssl*‘ • se bodo žrebali. — Srečnim Znojila h 180 kg težkega divjega mer- I svidenje I je meso divjega prašiča velika slaščica, so se zagorski lovci to sredo velikodušno odločili, da dado to zver na razpolago upravniku Počitniškega doma rudarjev na Partizanskem vrhu. Kdor koli si želi odlične pečenke te zverine, naj pride v soboto, 4. aprila, zvečer na slavnostno pojedino na Sv. Planino. Te imenitne večerje se bodo udeležili tudi člani uredništva našega lista. Poskus imenitne pečenke divjega prašiča je še ten.bolj vabljiv, ker bo ta večerja sporazumno z zagorskimi lovci popolnoma brezplačna. Udeležencem slovesne večerje ne bo treba poravnati ob tej posebni priliki nič drugega kot pijačo, ki I jo boao popili. — Torej — na veselo kam, ki bodo izžrebane za ta TCf ei$e dobitek, že v naprej naše najprlsrC čestitke! OFOMIIA UREDNIŠTVA Sredi maja bo fiimaka snemanjem kratkometrairiega -luoionami borbi zasavskih revirjev- UredniAtvo prom prebivalstvo rev rJ u <** ekipt priskoči na potno« • tem. „isgn® začasno na razpolago fotografijo- P ,griv” tipkane »uonnn« ter drutt dokuine flgje material, ki bi lahko služil j’*1'®. prei®]? borbe v letih med obema vojnama T8)pr materiaia bo potrdilo uredništvo. ,fogoV®rj ga vestnika pismeno In ga ho c*! i„nje®j Jenem času lastnikom vrnilo. » lastnikov pa bo ta material Po filmu odkupil muzej v Trbovljah, ,33ar Izidor Lazar Svojo službo na rudniku je opravljal od leta 1900 do 1939 v splošno zadof voljstvo svojih predstojnikov. Po svoji upokojitvi se je kot delaven človek vključil v kolektiv strojne tovarne »Mi* ha Marinko«, kjer je služil kot nočni čuvaj pet let. Vsi ga poznamo kot moža, ki je bil pošten, zvest in marljiv delavec, se danes ne more mirovati; vedno ga vidin® kot vrtnarskega samouka na njegovem vrtu, ki ga goji z vso ljubeznijo kot pravi vrtnar. Čeprav stopa v svoje 71 leto, je & vedno vesel, krepak in mladosten; nihče mu ne bi prisodil te starosti. Želimo ®u še mnogo let zdravja, k njegovi 70-let* niči pa mu čestitamo. —b— ] okoliAkem okraju že 88 občin popolno ! vsaj delno elektrifikacijo, le dve občini 8L I še brez nje Pole« Prežganja j« tak kraj * : Ae občina Motnik I Da se Dokrene akcija za elektrifikacij 1 Prežganja, ie obiskal ta kraj v Bredo, 25 marca t. 1. prizadevni predsednik okr®. Ja Ljubljana-okolica tov Miha Berčič, *. je na množičnem sestanku poročal o noj®‘_ potrebi elektrifisacije teh krajev Pod °? čino Prežganje štejejo tudi Janče, ki eo 0&L viAja vaa v tem okolišu (700 m), od koder fr Ljubljana prav lepo vidi Z Janč je kra®? razgled na precejšen del slovenske zaradi česar namerava zgraditi litij®?, podružnica PD na Jančah planinsko K0.™. Za Izvedbo tega načrta so se zavzeli delal kulise. Repriza v nedeljo popoldne je , jan! z vso energijo. Zdaj so si stavbeni bila deležna spet velikega navala. Za sku spot povečali Obljubljena pa jim j® pino Vačanov so komaj našli prostore, mno 1 opeka ki je preostaja od gradnje Sole gl pa so morali domov, ker dvorana ni j Jančah Ta material Je dragocen tenih® mogla sprejeti vsen ki so prišli k opereti ker leži poleg gradbišča Litijani, ki ®° L šmasrkega kolektiva Prav je, če bi dali v zavzeli za gradnjo planinske koče na Litiji še kako predstavo, z gostovanji pa I čah, najdejo vsepovsod razumevanje z® >v naj bi nadaljevali. _ j _ lepi načrt. NEKAJ ZA VSAKOGAR Ponovitev modne revije NA-MA v Trbovljah Stran \ Naši čitatelji pišejo Katero društto bo najboljše v šestmesečnem tekmovati u? šestmesečno tekmovanje društev »Svoboda« v trboveljskem okraju je močno razgibalo kulturnoprosvetno in kultur-noumetniško delo. Uvod v tekmovanje J® bil Teden kulture v Hrastniku v novembru lanskega leta, za zaključek tega tekmovanja pa bo festival vseh kulturnih društev našega okraja v Zagorju, ki bo trajal od 17. do 24. maja. V tem Tednu kulture bo nastopilo v Zagorju tb pevskih zborov, 8 godb in več gledaliških družin. Konec tega kulturnega festivala sovpada z rojstnim dnem našega maršala Tita. Zato bo na predvečer tega praznika, t. j. 23. maja, v počastitev rojstnega dne našega velikega voditelja in učitelja v Zagorju slavnostna akademija, v nedeljo 24. maja pa celodnevna glavna prireditev, kjer bo nastopilo okrog 1000 sodelujočih. K tej naključni prireditvi bomo povabili tudi kulturna društva iz ostalih krajev Slovenije, tako da bo ta velika kulturna Prireditev imela skoraj republiški značaj. obsega dobro organizacijo. Zato so že 16. marca na širšem sestanku predstavnikov društev, množičnih organizacij, podjetij in ustanov postavili glavni odbor, ki bo odgovarjal za brezhibno izvedbo tega velikega Tedna kulture. Ra- j. | veiiKi Jasno je, da terja festival takega I ležbo. Najbolj pereče vprašanje za to veliko prireditev bo seveda preskrba primernih prostorov in prehrana gostov, kajti računa 6e, da bo prišlo na zaključno prireditev do deset tisoč ljudi. Na zaključni kulturni prireditvi bodo ocenili naša prosvetna društva, kjer bo najboljše društvo prejelo prehodni srebrni pokal, ki ga je razpisal Izvršni odbor Ljudske prosvete okraja Trbovlje. Društva, ki bodo po svojem kulturnem delu- v tem šestmesečnem tekmovanju na drugem, tretjem in četrtem mestu, bodo prejela primerne nagrade. — Zanimanje za festival v Zagorju je že sedaj v industrijskih centrih okraja veliko in lahko računamo na dobro ude- Iz Loke pri Zidanem mostu Gostovanje Trboveljčanov v Loki. — Dramski odsek »Svobode II< iz Trbd-velj si je zadal nalogo, da bo prirejal gostovanja na podeželju našega okraja. Tako 6i je prejšnjo soboto kot prvo izbral Loko. Ob dobro zasedeni dvorani je ta gledališka družina prikazala Avery Hop-woardovo veseloigro »Vzorni soprog« v režiji Rada Črešnovarja. Glavno vlogo Billyja je igral Čreš-novar sam. Njegova igra je bila pristna, naravna, čeprav precej težka. Njegovo ženo Margret je upodobila Dragica So-tler, ki je dobro predstavljala moderno damo. Wechlerja, Billyjevega prijatelja, je podal Franc Fakin. Kot osvajalec ženskih src je bil dober, le ob koncu dejanja je nekoliko pretiraval. Njegovo srečno ženo je prikazala Lidija Crešno-varjeva. Njen nastop z Billyjem, fco skupaj iščeta uteho, je bil posrečen; vzbujal je salve smeha. Friderika, Margretinega oboževalca, je igral Božo Jurše dobro. Anka Zupanova je bila kot sobarica Mary pristna zapeljivka in si je z igro pridobila med občinstvom splošne simpatije. Tudi ostali igralci so ustrezali. Odrska skupina »Svobode II« iz Trbovelj je pripravila Ločanom dve uri vedrega smena. Želimo, da nas še kdaj obišče. S. S. Izšla je prva številka revije »Naša sodobnost« jal kulturna vrednota našega preprostega delovnega človeka. Ni mi znan vzrok, zakaj smo izdajanje revije »Novi soett opustili. Še več — prenehalo je izhajati tudi glasilo komunistov Slovenije »Delo*, iz katerega so črpali in bogatili svoje politično znanje naši številni partijski delavci. In ravno opustitev politične revije »Delo* je po mojem mnenju morda vzrok, da smo se odločili za izdajanje nove publikacije »Naša sodobnosti, ki bo imela dvojno nalogo, kakor to poudarja uredništvo nove revije, ki se predstavlja slovenski javnosti s sporočilom, da bo novi me- rt r o z/1' n /i vran c/nenrt-nrt- MM Bodoči Delavski dom v Zagorju V Zagorju gradiio Delavski dom ... . v. i ________7««.« Odkar je buldožer preoral gradbeno Parcelo, na kateri bo stal bodoči Delavci dom v Zagorju, dela na planiranju ferena vidno napredujejo; dopoldne dela skupina stalnih delavcev, popoldne se pa Ustijo prostovoljci iz delovnih kolektivov. Te dni smo videli na takih delih to-variše rudniškega strojnega obrata, nadalje delavce iz rudniških jamskih obratov Kotredež, Podstrana in Kisovec kakor tudi iz zunanjega obrata. Najprid-Qejši so pač bili stanovalci iz FarČniko-kolonije v Potoški vasi, ki so v velikem številu prihajali na popoldansko delo ter polnili tovorne avtomobile z *emlio, ki jo bodo porabili za ureditev 8v°jih vrtov v koloniji. Pasivna je bila ?«mo prva in druga vrsta te kolonije, ki !!&ata že urejene vrtove, nista pa bili to-‘l*o solidarni s sosedi, da bi jim priskoči na pomoč in s tem pomagali tudi *kupni 6tvari zagorskega prebivalstva. . Iniciativni odbor za gradnjo Delavnega doma ima sedaj mnogo 6krbi, kako ^fiti do potrebnih sredstev, da bi z grad-?J° doma lahko nadaljevali skozi celo Res je, da bodo mnogo pripravljal-5’b del lahko opravili s prostovoljnim “om, vendar bo treba plačati kvalifici-(&n.e delovne moči, kupiti gradbeni ma-et'al in podobno. V nekaterih obratih ,udnika Zagorje so se že posvetovali o ‘Č1- da bi vsak delavec doprinesel me-, ono določen delež. Nekateri delavci so j* io, da bi žrtvovali po en poldnevni, pa celodnevni zaslužek vsak mfr Večina je mnenja, da bi laže dali mesec po en enodnevni zaslužek, ^•»esto da bi hodili na prostovoljno de- 0 t. Vse prebivalstvo Zasavja opozarjamo na naše veliko nagradno žrebanje Iz Zagorja nam piše nek naš bralec: Ne bilo bi prav, če bi ta dogodek molče prešli in ne bi ob rojstvu nove slovenske revije spregovorili nekaj besed. V mislih imam namreč prvo številko >Naše sodobnosti*, ki je pred dnevi izšla o Ljubljani in ki jo je njena uprava razposlala na ogled in naročilo o ose kraje naše ožje domovine. Morda se bo marsikdo vprašal, čemu in zakaj so se naši literati odločili za izdajo te publikacije, saj imamo vendar že toliko podobnih revij, o katerih objavljajo svoja dela in misli več ali manj skoraj vsi naši vidni pisatelji in pesniki. . Toda poznavalec našega literarnega in ostalega življenja in naših prilik ne bo takih misli. Do konca lanskega leta je izhajala o Ljubljani revija »Novi svet*, ki je bila nekakšen naslednik nekdanje, dolga leta izhajajoče slovenske leposlovne revije »Ljubljanski zvon*. Tudi »Novi svet* je — kakor nekoč »Zvon* — dostojno reprezentiral slovenske literarne umetnike in kulturne delavce. Posebno razveseljivo pa je bilo, da so se v zadnjih letih o »Novem svetu* o vedno večji'meri uveljavljali naši mladi književniki, pripovedniki in pesniki, ki vzbujajo upanje, da bodo sčasoma dostojno nasledili našo staro literarno generacijo. Novica, da bo naša reprezentančna kulturna revija »Novi svet« prenehala izhajati, je vzbudila vprašanje in začudenje, čemu vendar opuščati nekaj, kar se je že skoraj udomačilo in ukoreninilo pri našem količkaj inteligentnem ter književno razgledanem ter po kulturi in napredku stremečem slovenskem človeku. Kdor se je za to našo reprezentančno revijo pobli-že zanimal, je z nekim veseljem in tihim zadoščenjem opazil, da je bil »Novi svet« ne samo last naših izobražencev, marveč da je o vedno večji meri posta- sečnik prinašal gradivo znanstveno-po-litične ter literarne vsebine. S tem bomo izpolnili vrzel, ki je nastala s prenehanjem izdajanja znanstoeno-politič-ne publikacije »Delo*. Tako bo torej »Naša sodobnost« prinašala hrano tudi osem tistim, ki so črpali in bogatili svoje znanje iz revije »Delo*. Resnica je, da ima naš slovenski človek navado, da z nekakšnimi predsodki in nezaupanjem sprejema kakršrw koli novost, pa naj pride od koder koli. To ima spet svoj globlji vzrok o tem, da je bil naš pošten slovenski delovni človek o težki, neveseli preteklosti v svojih pričakovanjih že tolikokrat ogoljufan in prevaran. Tukaj pa bi hotel poudariti, da je prva številka »Naše sodobnosti* že skoraj dokazala svojo eksistenčno upravičenost. Imena vseh, ki so poslali svoje prispevke za prvo številko naše nove revije — za katerimi pa pridejo prav gotovo še drugi naši kulturni delavci — so nam porok, da bo novi slovenski mesečnik spodoben naslednik revije »Novi svet* in ■»Delo*. Mnenja sem, da je naša dolžnost storiti vse, da se publikacija »Naša sodobnost* zasidra in ukorenini pri vseh naših delovnih ljudeh, s čimer bomo zagotovili njeno redno, nemoteno izhajanje. Stari Soobodaši zopet na odru dramskega v Trbovljah, ga lo. VsekakoT pa vse prebivalstvo Zagorja z zanimanjem spremlja gradnjo Delavskega doma in bo — če bo treba — gotovo doprineslo potrebne žrtve v denarju ali pa z delovno silo za izvedbo tega lepega načrta, saj bo ta stavba v ponos mestu Zagorje. Nastop trboveljskega .Slavčka' v Zagorju Mešani pevski zbor trboveljskega »Slavčka«, ki deluje v okviru delavskega društva »Svoboda-center«, je sprejel povabilo društva »Svoboda-Toplice« v Zagorju, da gostuje tamkaj 6 svojimi pevci. »Slavček« bo zapel v četrtek, dne 2. aprila, ob sedmih zvečer v Domu Partizana v Zagorju. Nastopil bo s programom »Po naši domovini«, ki ga je odpel že doma. Poleg zbora, ki šteje preko 60 pevcev in pevk, bo nastopil v Zagorju tudi »Vaški kvintet« in duet. Pevski zbor »Slavček« je s svojimi gostovanji izven našega okraja in tudi izven meja naše domovine pokazal viden napredek, zato se bodo Zagorjani prav gotovo v velikem številu udeležili njegovega koncerta. V nedeljo na stadionu Rudarja pričetek tekmovanja slovensko , hrvatske nogometne lige I ŽELEZNIČAR (Lj.) : RUDAR Stari Svobodaši, člani odseka »Svoboda-center« v -------- so pod vodstvom svojega nekdanje« režiserja Poldeta Majdiča po dolgih letih spet stopili na oder in bodo 8. in 9. aprila uprizorili v Delavskem domu veseloigro »Cigani«. Zasedba je z malimi izjemami skoraj ista kot pred 32 leti, ko so igrali to gledališko delo, kot sedaj, v Delavskem domu. Delavski dom je bil tista leta v Trbovljah res edino napredno delavsko kulturno žarišče; v tem domu so se zbirali tedaj vsi tisti, ki so že takrat pripravljali delavske množice, zlasti mladino, na velike dni naše borbe, na našo proletarsko revolucijo. Tu so mladim ljudem vcepljali proletarsko miselnost in proletarski ponos. Vsem tem zavednim članom bivših delavskih kulturnih društev »Svoboda« gre zasluga, da se je delavsko kulturno življenje v Trbovljah tako močno razmahnilo — delo sedanjih »Svobod« pa vzbuja upanje, da bodo ta društva stopala krepko naprej po poti, ki jo je nakazal lanski kongres »Svobod« v Trbovljah. Uprizoritev »Ciganov« v taki zasedbi je pravzaprav narekovala nujnost, ker gledališče »Svoboda-center« iz opravičljivih vzrokov v letošnji sezoni ni moglo dati več kot dve premieri, zadnjo šele pred kratkim. Kritika o nedelavnosti tega gledališča se je ponavljala z dneva v dan in tako so se na pobudo tov. Majdiča odločili stari člani — bivši igralci — da še v tej sezoni uprizore eno gledališko delo in tako pomagajo gledališču preko mrtve točke, kar je vsekakor hvale vreden zamislek. Morda se bo kdo vprašal, zakaj so se odločili ravno za uprizoritev veseloigre. Tudi naš dopisnik se je zanimal za to, zlasti še, ker v letošnji sezoni uprizarjajo tako »Svoboda II« kot »Svoboda-center« kaT po vrsti same veseloigre oziroma komedije, kar gotovo ni zdrav pojav. Res je, da veseloigra privabi največkrat več gledalcev, toda gledališče ni samo za uprizarjanje burk, pač pa mora postavljati na oder tudi dela z resno in vzgojno vsebino. Stari Svobodaši so se odločili za to uprizoritev zaradi tega, da privedejo v dvorano spet stalni kader gledaliških obiskovalcev, ki jih je bilo v zadnjem času vedno manj. Mogoče je slabemu obisku vzrok to, da so se ljudje nekako odvadili gledališča, ker ni bilo rednih predstav, morda pa je iskati vzrok tudi v _uuu>, ~~ -r-—----- tem, da kino močno konkurira gledali- »Ciganov« že v nakazanem smislu stor-šču in so izdatki za kino in gledališče I jeni potrebni koraki za izboljšanje gle* strojno tovarno »Miha Marinko«, cementarno in elektrarno, za prosvetne delavce, ustanove in šole, za komunalna podjetja, obrt in trgovino. Tu je treba le malo dobre volje sindikatov in frontne organizacije, pa bi bil tudi problem obiska gledališča v Trbovljah rešen.. Mogoče bodo ravno ob uprizoritvi ____— - Xn —• m n b *» *» n m nm 1C lil rt A 1*M Prva uprizoritev »Ciganov« leto 1921 le preveliki. Ob tem pa mislimo, da bi | dališkega obiska, ker ga ti etari igralci predvsem mladina lahko v večji meri , tako zaslužijo. Povprečna starost lgral-obiskovala gledališke predstave, name- ! r'Wncr " w niimi sn trlTe sto da v zakajenih gostilnah pleše »raš-plo» in 6e udaja uživanju alkohola. Naj bo že tako ali drugače, vsekakor je naloga množičnih organizacij, zlasti pa sindikatov, da vplivajo na svoje članstvo, da vsaj štirikrat napolnijo dvorano za vsako naštudirano odrsko delo. — Ali ne bi bilo mogoče tudi v Trbovljah - kakor v Kranju in na Jesenicah — uspeti, da bi za posamezne kolektive priredili zaključene predstave? Tako n. pr. za rudnik Trbovlje, za cev je okrog 45 let, med njimi so trije upokojenci, pet gospodinj in trije nameščenci, šest se jih je aktivno udeležilo NOV, več pa jih je bilo v koncentracijskih taboriščih, med njimi tovarišica Rovšnikova in drugi. V glavnih vlogah bodo nastopili tov. Pavšek, Teržan, Vencelj Miklavčič, Gustelj Miklavčič, nadalje Kusterjeva, Rovšnikova in Ravnikarjeva. Vabimo Trboveljčane, da si igro ogledajo in jo vzamejo tako, kot bo postavljena na oder — z veseljem za dobro voljo. M. M iiiiiniiHiiittiiHiiitiiiiiiiiimjtiiHiiiiiiiitiuituullunu pr------------ - - _________________ BiiiginilMii»!iiiiii!^ Enajst let pozneje To®«*«!! Je otresel pepel ■ »voje cigarete. JS,« brat. Samo to Je hotel vedeti. elU, "»oviti novci,« Je ponovil Italijan. »81-#oTJc*",kl novel, grški novci, rlmljanakl »vH-i® I« trgovina?« Je vprašal Haaaolt. taja p*l*nljl, plazza Mazzini. Lahko Jo Je daj,. u*. režem vam, krasne reči Ima. Cel Pa n® moreš ločiti od njih. Vopell »am »a«' nekoliko čuden človek. Hočem reči, on Hj0 J1 r*vno čuden Irti čudne atvarl govo-tli0 i* njem, NI pa treba, da bi vaa to mo-»K, *°vl atarlnakl novel »o edinstveni.« ivJl P« govorijo o njem?« le Vopell n| Italijan. Ne. Inozemec Doh«JLRova J-.* ■'»"orel Jtlrgen Vopell Je popolno-5?nJ iTIVJ ®‘pvek kot njegov brat. Sicer ni Prece?ry*t®IJ. Prehladen se ml zdi. veste •toj| J "omlšljav je In visok. Je pa moi. ki “ajdltVii*4!. "* av*lth tleh Kemik Je In Iz-»All ii **•*- ki Im.*, uspeh « — ‘Malhi’* on v KatanlJI?« JI, y yj"° hišo sl Je najel tamkaj. Se pr.' va, rg° <11 Catanla, v predmestju vil eksperimentira. Svoje poslovne pro- , vam ga ni treba bati. Saj ni nnj bj®Jo res Prav gotovo vse to ni res. _ jjlkolaja Vopeliusa.« Je kriknila Silvina prestrašeno. Na- Ona Je samo za spoznanje dvignila oči. *DIbp*rosU,ada*sem se zakasnil. Zašel sem z nekim možem v pogovor, z možem, ki... se vedno Je tako strašno vroče!« »Meni se zdi prav prijetno.« »No, potem Je vse dobro. Torej — raztovarjal sem se z nekim gospodom... povedal tl bom na kratko: v ulici Garibaldi sem videl človeka, ki te Je..., videl sem tvojega morilca!« _ , , , »Koga sl videl?« Je vprašala plavolasa dama; nagnila se Je naprej — na čelu pa se JI Je zarisala ostra zareza. Hassolt se Je zasmejal. »Tvojega morilca!« »Ne'delaj vendar tako. strašnega obraza! Videl sem N »Ah!« Je k--------- slonlla se Je nazaj. »To Je zate veliko presenečenje, kaj ne? On Je seda! trgovec z antlkvltetaml. Stanuje v Taormlnl. Trgovino pa Ima v KatanlJI.« »Ah!« Je kriknila Silvina še enkrat. Spet Je njen vzklik razodeval prestrašenost. Počutila se je slabotna. »Da, tudi Jaz sem bil sprva zelo presenečen. Neprijetno presenečen. To tem bolj. keiitihnll je ln potegnil lz žepa cigaretno d°»To tem bolj. ker...?« ga Je Silvina Nelp-pert vprašala brez sape. »To tem bolj. ker... Ali sl vedela, da Ima Vopellns brata?« »Seveda ml Je bilo insn;.« , »Pa ml nisi o tem nikoli pripovedovala.« »Za to tudi nisem nikoli Imela vzroka.« »Seveda, seveda. Bes Je, nisi imela vzroka. Ali sl poznala njegovega brata?« »Samo enkrat sem ga videla. Bilo Je na železniški postaji v Mflnchenu. Bil Je tisti- zlatoplavlml lasmi že sedela v veliki hotel- | VVnVu** peljal skoz? mesto skl veži. On Jo Je videl takoj, ona ga pa ni počitniškem potovanju peijai »«o». opazila; zatopljen, v misli J. kadil, clga- Potem VSTSMT N* *T* Ker8Jeda lahko ugotovimo, da tudi tlakovani del ceste ni v redu vzdr- r,l0Žail tak’ da če oMina ne bo dala cesto tedensko vsaj enkrat čistiti, bo tudi urejeni del ceste kmalu popolnoma enalt ostali neregulirami cesti. “™d.a/ačeli pr. It? «*„ i« **Lu?«*!* na .^afvn,9 »tranišfio, deli bodo menda načeli nri noAti trAhn ga MM* ”®,“,a “testu, kjer je bilo predvideno — je pTL‘e vu 8,,,ro‘rem centru kraj«. N« to ibV. bn 0 Postaviti hotel s trgov- v pritličju. Danes dobi tujec v i„ 7?.j. le *,,toiavo primerno prenočišče in tudi modernih trgovskih lokalov nimamo. Cementarna je začel« v Bovškem graditi nov stanovanjski blok. Naši ljudje eo pa res JP°st“vi,y bodo ta blok tako, da va korl? obrnjene na glavno T£bovlJe Zagorje, namreč v smeri v*hod-»ahod. pf®vlJo namreč, da perilu, ki Ka bodo gospodinje sušile na balkonih, ne bo šodoval prah s ceste, sicer pa bodo tulci V Trb?vlJe videh, da imajo naši ljudje toliko perila, da se lahko dva-nadalje, da eo s« raiSdi t ™ nUkv r d an J a tega bloka tudi zaradi tega, ker bodo gospodlnle porabile manj kurlave. ker bodo InSele d5p® bolj uspela, poziva Mestni odbor R<^ čega križa vse prebivalce Trbovelj °d 21 do 60 let starosti, da se v čim večje® številu odzovejo temu klicu. Kot že nešteto drugih akcij, D®t tudi ta dokaže visoko zavest našega de-lovnega človeka, ki je vedno pripr*?' ljen, da se žrtvuje za 6voje sotovariš®' Za zgled naj nam služi potres T Turčiji, kjer so tisočem ponesrečen«? rešili življenje prav s transfuzijo krvb ki so jo imeli v rezervi za take izredne primere. Vsak državljan zgoraj navedene st®* rosti naj se odzove temu vabilu. Mestni odbor RK Trbovij« Podjetju bodo prihranili * nad 300.000 dinarjev Kolektiv Industrije gradbenega ®®' teriala v Zidanem mostu-Radečah s® pridno pripravlja na volitve delavske' ga sveta, ki bodo 15. aprila. Izvolili b0* do 15-članski delavski svet, pri čem® pa niso pozabili, da postavijo na kan«1' datno listo tudi žene in sicer tri tov*' rišice. . Novi delavski svet podjetja stoji Prer važnimi nalogami, vendar bo z delav®1 kot je kolektiv Industrije gradbene#® materiala v Radečah, lahko uspežn° delal. Člani tega kolektiva bodo s Pr°" stovoljnim delom, ki so ga v glav"!1!, že skončall, prihranili podjetju P?*, 300.000 din, kajti v svojem prostem £®*j so postavili električni vod v doltrt* 750 metrov. Lahkoatleti - pozor! Vsi, ki imate veselje do lal'lt® atletike, ne pozabite na ustanovo* občni zbor lahkoatletske sekcijo f Trbovljah, ki bo v petek, dne 3. aprila, ob 18. uri v domu »Rudarja«. Na občni zbor vabimo vse I**1' koatlete in vse prijatelje te zanimive In koristne veje Sportneg® delovanja. , 8D »Rudar«, pripravljalni odbor VSEM SVOJIM POTROŠNIKOM SE PRIPOROČA Trgovsko podjetje na Delo pri Hrastn.hu OGLEJTE SI NAJNOVEJSE VZORCE SPOMLADANSKEGA BLAGA V NAŠIH POSLOVALNICAH O B | A V E ZAHVALA Uredništvo in uprava »Zasavsk®* vestnika«, glasil« Socialistične zveze « , lovnih ljudi okraj« Trbovlje, se p" poti zahvaljujeta podjetjem, ustanova® .j organizacijam, ki so s svojimi P*-*^«, in dobitki pripomogli. Ha bomo , izvedli nagradno žrebanje za naše ® ročnike. Uredništvo In upr*T® STARSl — POZOR Starši, prijavite bolehne otrok« Savudrijo. Pojasnila dobite pri j,, nem odboru Rdečega križa v TrboVU" OGLAS Varuhinjo za otroka v drugem ^ iščemo. Najraje Iz bližine lekarne-Poizve se v trboveljski lekarni PREKLIC 4 Preklicujem vesli o Mariji Cu*C'/!o' v Št. Gotardu. — Ivanka Jenčič, st. tani. Preklicujem obtožbo proti Lazarju iz Dol — Anton Baloh, ^ — Mlinše. ___ Okr®i' CENE KONKURENČNE Poslužujte se kreditov, ki jih daje Narodna banka. Zahtevajte pri nas predračune Trgovske poslovalnice pri Lazniku in Kozoletu Vsem, Franc« hvala. ZAHVALA n®š*' Potekeva, mi pomagaj* v "težkih*arab.*i^f<>7^?,|iiMi,k* bi in darovaloem vencev. — 2«luJoG* soroda tvo.