Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote 1*4. številka *Joliet. Illinois. 12. marca 1909 PREMOGARJI IN OPERATORJI. Njihovi zastopniki zborujejo in se po-posvetujejo o novi plačilni lestvici. OBOJI PRIPRAVLJENI ZA BOJ. Premogarske zahteve so osmere, pa bodo li sprejete? Philadelphia, Pa., 10. marca. — Zastopniki združenih premogarjev in rudniških posestnikov se bodo jutri tukaj sestali, da se posvetujejo o novi delavski pogodbi, ki ima nadomestiti triletno staro, katera poteče dne 1. aprila. _____ Bati se je, da ostane zborovanje brez uspeha, nakar bi sledil ali velik štrajk ali začasen zatvor vseh rudnikov v okolišu trdega premoga. Operatorji so bili že dolgo bojaželjni, ampak bali so se odločnega Roosevelta, ki nikakor ni hotel, da se krši pogodba, katero je njegova komisija pridobila; odkar je pa Roosevelt odstopil, so postali pogumni in verjetno je, da bodo izzvali delavce s tem, da jim zavrnejo vse njihove zahteve. Premogarji, z druge strani, so pripravljeni na zavrnitev svojih zahtev, in predsednik Lewis je že napravil načrt za sklicanje konvencije premogarske v Shamokin, Pa., v dveh tednih, da se določi nadaljnje postopanje, ako se premogarske zahteve ugodno ne rešijo jutri. Da nevarnost zaustave dela, bodisi vsled štrajka ali zatvora, splošno uvi-devajo trgovci s premogom, kaže njihovo uradno glasilo. To je predkrat-kim objavilo članek, v katerem je rečeno, da trgovci s premogom pričakujejo, da se rudniki zapro vsaj za nekaj časa in da štrajk ali zatvor ne bi bil nič čudnega. Predsednik Lewis in uradniki treh antracitnih okrajev so nocoj zborovali, da ,sestavijo konečni načrt za prvo konferenco. Znano je, da so pripravili zapisek osmerih zahtev za lzpre-membe v sedanji pogodbi, ki je skoraj ista, kakršno je sestavila Rooseveltova štrajkovna komisija v poravnavo premogarskega štrajka, ki je trajal od meseca maja do oktobra 1902. Nove zahteve so skoraj iste, katere je Rooseveltova komisija zavrnila. Prva izmed novih zahtev je, da se imajo vsi prepiri med operatorji in pre mogarji poravnati pod pogodbo, ki se ima sestaviti med zastopniki premo-garjev in operatorjev. Operatorji mislijo pri tem na osemurni delavnik. Druga zahteva se tiče pripoznanja zveze “United Mine Workers of America”, katero vprašanje, je Rooseveltova komisija zavrnila. Tiče se tudi pripoznanja njihove “pravice, da si omislijo sami svoj način, kako nabirati dohodke za organizacijo.” S tem nameravajo določiti, da se unijske pristojbine plačujejo po operatorjih in odtrgujejo od delavskih plač. Ob vseh prejšnjih prepirih s svojimi delavci so operatorji odločno čuvali svojo pravico, da plačujejo delavcem polni znesek njihovega zaslužka in prepuščajo njim, da rabijo svoj denar kakor žele, dasi je bilo zastopnikom unije dovoljeno prisostvovati, kadar so se delavci izplačevali, da so lahko nabirali unijske pristojbine. Ena največjih težav za unijske uradnike bi bilo nabiranje pristojbin brez pomoči operatorjev; kajti tu se gre za $80,000 do $85,000 na mesec. Konferenca operatorjev in premo-garskih zastopnikov se začne jutri do-poludne ob 11. uri. Čeprav ne pričakujejo, da bodo vse njihove zahteve uslišane, bodo premogarji vendar pred ložili vsako posebej in jo obenem zagovarjali. To bo trajalo bržkone ves prvi dan. Potem bodo operatorji menda dan ali dva presojali zahteve premogarske, predno bodo odgovorili nanje. Premogarji se posvetujejo. Wilkesbarre, Pa., 5. marca. — Uradniki za okoliš trdega premoga od “United Mine Workers of America” so tukaj na zborovanju s Thomas L. Le-wisom, predsednikom premogarske združbe in skoro polovico 40 narodnih organizatorjev. Razpravljale se bodo premogarske zahteve, in kako jih predložiti rudniškim posestnikom. Vkljub prejšnji tajitvi je g. Lewis sedaj priznal, da se je v Philadelphiji razgo-varjal s predsednikom Baerom, od Reading-kompanije. Povedati pa ni hotel, o čem sta govorila. Pravijo pa, da se je šlo pri razgovoru predvsem za to, pripraviti sestanek z vsemi rudniškimi posestniki, ki se bo vršil bržkone prihodnji teden v New Yorku. V konferenci se je razpravljalo o osemurnem delavniku, nadalje o nabiranju unijskih prispevkov po kon-panijah, o tehtanju premoga in zvišanju plače za delavce, ki niso zaposljeni v rudnikih. Tudi še druga manj važna vprašanja so se razpravljala. Predsednik Lewis odpotuje od tukaj v Indianapolis, kjer se bo posvetoval s člani splošnega odbora za okoliš mehkega premoga, ki so jim predložene zahteve premogarjev iz okoliša trdega premoga. Premogarji pričakujejo po dote-ku sedanje pogodbe dne 31. marca za-ustavo poslovanja do zaključka pogajanj. Mislijo namreč, da bodo njihove zahteve najprej odklonjene, ampak upajo, da se doseže kompromis ali nekak sporazum. Narodni organizatorji se namoč trudijo, pridobiti spet one člane, ki svojih prispevkov niso plačevali izza zadnjega štrajka. Wilkesbarre, Pa., 6. marca. —- Predsednik Lewis je imel s svojimi svetovalci drugo sejo. Proti večeru se je odpeljal v Pittston, da se tam snide z rudniškim posestnikom W. J. L. Cake-om, ki je predsednik združbe neodvisnih operatorjev. Povabiti ga je hotel na posvetovanje, ki se bo vršilo prihodnji četrtek v Philadelphiji. Udeležili se bodo istega vsi' predsedniki železniških črt v okolišu trdega premoga m premogarski odbor, kateremu so izročene obravnave o plačilni pogodbi. Upapolno poročilo, katero je Lewis dal ostalim unijskim uradnikom o spre jemu, ki ga je doletelo pri predsednikih premogovih družb, je vse razveselilo. Posebno je govoril o predsedniku Baeru zelo pohvalno. Lewis odpotuje od tukaj v Indianapolis in od tam se odpelje v torek v Philadelphijo. V Harrisburgu, Pa., se mu pridružijo predsednik Fahey in distriktni uradniki okraja Schuykill. Vsled upanja na mirno sporazumljenje med delavci in rudniškimi posestniki je že opaziti živahnejše poslovanje v okolišu trdega premoga. Philadelphia, Pa., 6. marca. — Predsednik Baer od “Reading R. R.” je potrdil, da se bo prihodnji četrtek vršilo posvetovanje med rudniškimi posestniki in odborom premogarskih u-nij. Pričakuje se, da se bo na tem posvetovanju sklenila pogodba o plačilnem vprašanju med posestniki rudnikov trdega premoga in delavci za tri leta od dne 1. aprila. Znižanje plače. Phoenixville, 8. marca. — Znižanje plače za 10 odstotkov je zadobilo danes veljavo za zaposljence Phoenix Iron-kompanije. Okoli 3000 moških je prizadetih po tej odredbi. Samo risarji in splošno osobje po uradih so izvzeti. Phoenix Iron Company je eno največjih neodvisnih podjetij. Njene velike tovarne so bile lani zboljšane in povečane, ampak ta zima je bila najtišja izza mnogih let. Ostane pri starem. New York, 8. marca. — Charles M. Schwab, predsednik Bethlehem Steel-korporacije, je izjavil, da njegova družba ne namerava znižati plače svojim delavcem, dasi je prepričan, da bodo cene jeklu še bolj padle, predno se nove razmere temeljito urede. Rekel je nadalje, da se bodo razmere konečno zboljšale. Štrajk končan. Brockton, Mass., 8. marca. — Črev-ljarnice tvrdke W. L. Douglas Shoe Co. so danes zopet zaposlovale, ko se je vrnilo k delu 425 kopitarjev, ki so pred tednom dni zaštrajkali in tako pripravili ob delo kacih 1650 zaposljen-cev. Dosegla se je mirna poravnava med štrajkarji in družbo, a podrobnosti niso znane. Tovarne v South Chicagi. Chicago, 111., 10. marca. — “Illinois Steel Company” in “Chicago Shipbuilding Co.” sta se nasproti Southchi-cažanom izrekli, da bosta prisiljeni zapustiti South Chicago, ako jima trgovci ne priskočijo na pomoč. Združba “Business Men’s Association” onega okraja je vsledtega sinoči sklicala shod, da se zadeva preišče. Uradnike Steel-kompanije je zbegalo postopanje postavodajstva v Spring fieldu, ker je namreč to začelo dvomiti o pravici omenjene družbe, vzeti v posest jezersko brežino, kjer so se tovarne zgradile. Če bo ta pravica zanikana, bo družba prisiljena, svoje tovarne, ki je v njih zaposljenih do 10,000 moških, premestiti v kako drugo državo. Superintendent H. L. Tims od Shipbuilding Co. je izjavil, da se bodo tovarne zaprle in naročbe izdelale v Milwaukee, če družbini zaposljenci ne končajo svojega štrajka in se ne vrnejo k delu v enem tednu. Bičani. Wilmington, Del., 6. marca. — V tukajšnji prisilni delavnici je bilo danes 18 kaznjencev, povečini tatov, tepenih z bičem. Skupaj so prejeli 255 udarcev z devetrepatim mačkom (pasom). DUHOVNIK UMORJEN V SVOJEM ŽUPNIŠČU. Strašno hudodelstvo se zgodilo v poljski župniji sv. Stanislava v mestu Newark, N. J. TRIJE MASKIRANI MORILCI. Po zločinu utekli. Prejšnji cerkveni odborniki dejani v zapor. Newark, N. J., 10. marca. — Rev. Father Erasin Ansion, župnik poljske cerkve sv. Stanislava, je bil davi ustreljen in skoro v hipu usmrčen po treh nakrinkanih moških v svojem župnišču. Gospodična Antonija Sewrzyt-ska, gospodinja župnikova, ki je poskušala umor preprečiti, je bila lahko ranjena na trebuhu. Ker so se cerkveni voditelji razprli, se je mislilo iz-prva, da je umor s tem v zvezi. Trije moški, ki služinčadi niso bili znani, so se oglasili v župnišču, medtem ko je župnik čital sv. mašo v cerkvi. Vstop jim je bil dovoljen, in gospod Ansion je bil obveščen o njihovi navzočnosti, bržko je prišel iz cerkve. Ko je župnik stopil v sprejemnico, so začeli moški takoj streljati. Ena krogla je prevrtala njegova prša, prav tik srca in dve sta obtičali v trebuhu. Father Ansion je umrl v ambulančnem vozu, ko so ga peljali v bolnišnico. Ko so drugi duhovniki, ki stanujejo v župnišču, culi strele, so hiteli v sprejemnico, nakar so zahrbtni morilci zbežali iz hiše in utekli. Štirje sumljivci so bili prijeti, a umorjenčeva gospodinja jih ne more spoznati. Newark, N. J., 10. marca. — Policija je tekom dneva prijela štiri moške pod sumom, da so se udeležili umora v župnišču, a dvomno je, če so oni morilci, ker je v bolnišnici ležeča gospodinja duhovnikova spoznala samo enega izmed njih kot enega od morilcev. Toda vprašanje je, če se ni žena zmotila, kajti svoje stvari ni bila prav gotova. Streljanje v župnišču se je izvršilo tako hitro, da je trojica lahko utekla, predno so jo mogli prijeti ljudje, ki jih je streljanje privabilo na lice mesta. Nagib za dejanje je še docela nejasen. Res je sicer, da so bili v občini, katere dušni pastir je bil umorjenec šele izza petih mesecev, strankarski prepiri, ker je župnik Ansion ob svojem nastopu uvedel več izprememb. Vendar mislijo odlični župljani, da ti prepiri niso bili taki, da bi mogli povzročiti umor. Zločin je bil bržkone skrbno nameravan. Štirje zaprti moški so člani občine, in policija je nadalje odredila prijetje vseh bivših u-pravnih svetovalcev, ki jih je umorjeni duhovnik ob svojem nastopu odstavil. Župnik Ansion je prišel pred petimi leti iz Rusije v Ameriko, je župniko-val najprej v Jersey City, potem v Patersonu, N. J., in pozneje je prišel semkaj. Skabi napadeni. Woodbine, N. J., 8. marca. — Več o-seb je bilo ranjenih ob nemirih, ki so nastali vsled štrajka v tukajšnji klo-bitčarnici. Nad 400 ljudi je napadlo dvanajstorico moških, ki so v tovarni nadaljevali svoje delo. Frčalo je kamenje in drugo metalno orodje. Med izgredom je bil izstreljen revolver in neki Willert je bil ranjen z opeko. Ranjenih je bilo še več drugih, predno je omenjena dvanajstorica utekla. Drzna lopova. Salt Lake City, Utah, 6. marca. — Sprevodnik Goodfellow na Poplar Grove-črti tukajšnje cestne železnice je bil na svoji zadnji nočni vožnji zvezan, oropan in položen na tir. Kakor pravi, sta dva neznanca stopila na karo in zahtevala ob 10. West Str., da ju spusti z voza. Ko se je kara tamkaj ustavila, je eden izmed njiju prisilil z revolverjem sprevodnika, da je stopil ž njim doli, medtem ko je drugi dal znamenje za nadaljevanje vožnje in začel pleniti “cashregister”. Ko je bil s tem gotov in je uplenil $19, je skočil z voza, ki je drdral naprej. Slučajno je nič hudega sluteči motornik opazil odsotnost sprevodnika. Šel je po progi nekoliko nazaj in 'je našel sprevodnika zvezanega na tiru. Krčme na reki. ,East Liverpool, O., 6. marca. — Od-loko, ki je bodo vesele posebno žejne duše ob reki Ohio, je izdal okrajni sodnik Hole. Odločil je namreč, da se na reki Ohio smejo prodajati upijan-ljive pijače, ne da bi se kršila postava o lokalni opciji. Ker so okraji ob reki Ohio povečini “suhi”, zato je ta odloka velevažna za velik del prebivalcev, ki jim vise jetra na solnčni strani. Fanatični Vodopivci pa bodo bržkone vložili priziv proti tej odloki. Afrika se pripravlja. Mombasa, Vzhodna Afrika, 10. marca. — Mombasa se pripravlja na sprejem Theodore Roosevelta, ki odjadra iz New Yorka na parniku “Hamburg” dne 23. marca na lov v Afriko preko Italije. Guverner Sir Sadler izdeluje obsežen program v pozdrav. V čast odličnemu gostu bo prirejenih mnogo slavnosti. Vse ,te priprave pa veljajo bolj lovcu Rooseveltu, nego bivšemu predsedniku. To bo lov, da mu ni bilo izlepa para. Taft. Washington, 4. marca. — William H. Taft iz Ohio in James S. Sherman iz New Yorka sta bila danes opolu-dne vmeščena kot predsednik in podpredsednik Združ. Držav. Obred vrne ščenja se je izvršil po vseh potrebnih predpisih, ampak pod skrajno nenavadnimi okoliščinami zaradi strašnega blizzarda, ki je besnel po ulicah deželnega glavnega mesta in zaviral ves promet po cestah. Tisočeri gostje in obiskalci so bili razočarani. Inavgu-ralni govor je imel gospod Taft v se-natski zbornici in ne kot navadno pred kapitolom. Washington, 5. marca. — Wm. H. Taft je ravno ob poldesetih danes do-poludne prvikrat sedel za svojo pisalno mizo v dvorani upravnega poslopja kot predsednik Združ. Držav. Bela hiša je kar oblegana po neštetih obiskovalcih. Novincev dovolj. Los Angeles, Cal., 7. marca. — Prvikrat izza dolgo let si Stric Sam jie želi več novincev za svojo stalno vojsko ker šteje sedaj svoje polno število 77,-753 mož. Pred dvema tednoma je bilo izdano povelje na vse naborne urade v deželi, naj se ustavi nabiranje novih novincev. Nič več “mrtvaških žrebljev”. Topeka, Kas., 6. marca. — Postava proti cigaretam je sinoči zadobila veljavo in danes ni bilo tukaj mogoče kupiti niti cigarete, niti cigaretnega papirčka. Neki trgovec je poslal zaboj cigaret v vrednosti $500, ki ga je danes prejel, hitro nazaj izdelovalcu, da prepreči zaplenjenje. Trgovci so mislili, da postava zadobi veljavo šele meseca maja, zato so zamudili, svoje zaloge o pravem času razpečati. Mestece razdejano. Little Rock, Ark., 9. marca. — Hud vihar je sinoči razsajal po zapadu, vzhodu in jugu države Arkansas. Mnogo oseb je usmrčenih in ranjenih. Pq brzojavki iz Brinkley so tam trije ljudje storili smrt in mesto je v plamenih. St. Louis, Mo., 9. marca. — Po posebni brzojavki na “Post-Dispatch” iz Brinkley, Ark., je bilo tam 30 oseb usmrčenih in 15 do 40 ranjenih. Škoda na lastnini znaša baje nad milijon dolarjev. Mestece, ki je štelo nad 3,-000 prebivalcev, je popolnoma razdejano. Vihar je odhrulil ob 7. uri sinoči. Ko je solnce davi razsvetlilo mesto, se je pokazalo, da je kupčijski del popolnoma razdejan in ista usoda je zadela devet odstotkov domovanj. Petrolejski trust zmagal. Chicago, 111., 11. marca. — Petrolejski trust je zmagal. Zavezna oblast je s’Svojo drugo pravdo proti Standard Oil-kompaniji v Indiani pogorela. Še predno so se obravnave nekoliko razvile, je zavezni sodnik A. B. Anderson tožbo zavrnil. Omenjena družba je torej oproščena obtožbe, da je jemala nepostaven popust od Chicago & Alton železnice pri pošiljanju petroleja iz Whitinga, Ind., v East St. Louis, 111., in iz Chappella v St. Louis, Mo. Priziv je nemogoč in zopetna obravnava slučaja je istotako nemogoča. Namesto $29,240,000, kojo globo ji je svojčas prisodil sodnik Landis, ni treba Standard Oil-kompaniji sedaj plačati niti lc. Popolnoma oproščena je. Plača zvišana. Milwaukee, Wis., 8. marca. — Zastopniki združbe “Milwaukee Brewers’ Association” m zastopniki delavcev v tukajšnjih pivovarnah so danes tukaj zborovali in se posvetovali o plačilni lestvici, ki se ima obnoviti za nadaljnja tri leta. Konečno je bilo sklenjeno, da se ima plača zvišati od 50c do $1 na teden. To je približno polovica zneska, ki so ga delavci zahtevali. Plača se zviša okoli 7,000 delavcem. Štrajk poravnan. Terre Haute, Ind., 6. marca.—Štrajk 300 delavcev v obeh tukajšnjih pivovarnah je bil poravnan danes, ko se je sklenila delavna pogodba za tri leta. Izučenim delavcem se plača zviša in delavnik se zniža od devet na osem ur. HRUP V DUNAJSKI DRŽAVNI ZBORNICI. Že v prvi seji avstrijskega državnega zbora povzročili Čehi in Nemci buren dirindaj. AVSTRIJA PRIDOBIVA SRBIJO. Odškodovati jo hoče na gospodarskem polju. Vojne menda ne bo. Letnik XVIII Dr. Ivan Schwegel — konzul. Ljubljanski “Slovenec” z dne 24. febr. poroča med “osebnimi vestmi” sledeče: Cesar je imenoval podkonzula dr. Iv. Schwegla v New Yorku za konzula. — Nadalje piše “Slovenec”: G. dr. Schwegel je te dni potoval po južnem Tirolskem ter je na razglednici poslani “Amerikariskemu Slovencu” pozdravljal amerikanske Slovence.” — Amerikanski Slovenec najiskreneje čestita našemu odličnemu rojaku na zasluženem povišanju. Bog živi našega konzula! Dunaj, 10. marca.—Poslanska zbornica avstrijskega parlamenta je bila danes spet otvorjena; kakor znano, je bila dne 5. februarja zaprta zaradi silnega hrupa in pretepa, ki je nastal vsled starega sovraštva med Čehi in Nemci. Kakor pa vse kaže, se bodo neredi nadaljevali. Na galerijah je bilo vsepolno pristašev obeh strank, in bržko so se ministri prikazali v zbornici, so zagrmeli sovražni klici odstrani Čehov in radikalcev, ki so prevpili pozdrave članov levice in Poljakov. Prvi minister baron Bienerth je izjavil sredi neprestanega hrupa, da je 19. seja o-otvorjena. Izrekel je svoje upanje, da bo delo venčano z uspehom in da se bo vse mirno' razvijalo. Vpričo neprestanega hrupa je zvenela njegova izjava nekoliko ironično (zasmehlji-vo). Dr. Pattai (krščanski socialec) je bil izvoljen zborničnim predsednikom. Ta je poslance pozival, naj se združijo k plodonosnemu delu v prid državi. Dunaj, 10. marca. — Prvi minister Bienerth je v poslanski zbornici izjavil, da se je s Turčijo dosegel sporazum, in da je Srbiji poslano vabilo, naj se začne glede svojih gospodarskih odnošajev naravnost pogajati z Avstro Ogrsko. Prvi minister je rekel, da je vnanji položaj nekoliko zboljšal nade na vzdržanje miru, a vkljub temu zahtevajo notranje razmere pazljivosti in združenja vseh državnih sil. Dunaj, 11. marca. — Grof Forgach, avstro-ogrski poslanik v Belgradu, je v ponedeljek izročil Srbiji poslanico svoje vlade in izrazil željo, da.se raz-por med obema deželama poravna mirnim potom. Danes je izdala avstrijska vlada glede te poslanice izjavo, ki vzbuja splošno pozornost in je dokaj jasna. V tej izjavi je rečeno, daje avstro-ogrska poslanica Srbiji zopet del programa, ki si ga je vlada načrta-la. Po sporazumljenju Avstro-Ogrske s Turčijo in objavljenju dotičnega zapisnika je prišel čas za prijateljsko poravnavo razpornih vprašanj z belgraj-sko vlado, tako da se položaj razjasni. Da bo Avstro-Ogrska, tako je rečeno v uradni izjavi, vstanu priti nasproti na gospodarskem polju, potem mora vedeti, da li hoče biti Srbija sovražnica ali dobra soseda. Za zadnji slučaj je neposreden dogovor najprimernejše sredstvo. Ako se pa Srbija ne bi hotela naravnost dogovarjati, bi se tako jasno pokazale njene prave namere in vsak nadaljnji dogovor bi bil odveč. Pokazala bi namen, zadržavati odločitev in njena zagotovila, dana velesilam, bi se razkrinkala kot neiskrena. Konečno je rečeno v izjavi, da Av-stro-Ogrska vpošteva dušeslovno razpoloženje in ne zahteva takojšnjega razgovora. Vsekakor pa želi, da se kmalu začno razprave. Od sicer dobro poučene strani se poroča, da se uspeh po grofu Forgachu izročene poslanice lahko imenuje zadovoljiv. Srbija je po zaslišanju Rusije in zapadnih velesil pripravljena, pogajati se naravnost z Avstro-Ogr-sko, želi pa, da se gospodarska vprašanja, ki se ne tičejo naravnost samo Avstro-Ogrske in Srbije, predlože kon ferenci velesil. Še nobene izvolitve. Springfield, 111., 10. marca. — Pri 42. skupnem glasovanju za urad zavezne-nega senatorja je bil izid sledeči: Hopkins 76; Foss 17; Shurtleff 18; Mason 4; Lowden 1; McKinley 1; Stringer 49; Sherman 2; poslanec Thomas Gorman 1; A. J. Sabath 18; poslanec H. A. Shepard 1; Calhoun 1; John J. Mah-ony (Chicago) 1; Felix B. Janovsky (Chicago) 1; John R. Cronin (Joliet) 1; Thomas O’Connor (Peoria) 1. Tornado. Brinkley, Ark., 10. marca. — Po najnovejših poročilih je bilo ob tornadu tukaj predsmočnjem 29 oseb usmrčenih na mestu in 74 ranjenih. Vsepolno ljudi je zaposljenih pri odstranjevanju razvalin, med njimi 100 kaznjencev iz državne kaznilnice. V Little Rocku, Memphisu, Heleni in drugih mestih se prirejajo shodi v nabiranje denarja za potrebnike. Vihar je prišel od jugozapada v državo Arkansas in je razsajal čez 11 okrajev proti severovzhodu. Izven mesteca Brinkley je bilo 13 oseb usmrčenih in 46 hudo ranjenih. Škof Trobec v Rimu. Rim, 9. marca. — Papež, ki je prehlajen, se počuti mnogo bolje. Lepo, spomladansko vreme je ugodno vplivalo na bolnika. Dovoljeno pa mu ni, iti doli v državne dvorane; ker je pa vsekakor hotel podeljevati avdijence, je sprejel v svojem zasebnem stanovanju več odličnih osebnosti. Med temi sta bila: Kardinal Richelmy, nadškof turinski, in Msgr. Trobec, škof iz St. Clouda. Psi in konji dediči. Hartford, Conn., 8. marca. — Tukaj je umrla Mrs. Mary B. Snow in sedaj naznanja zapuščinsko sodišče, da je glasom njene oporoke ostavila večino svojega 50,000 dolarjev vrednega premoženja svojim psom in konjem. Ko je izdelala svoj testament, je imela sedem konj in trideset psov. Konjem je ostavila 32,000 dolarjev in psom 10,000 dolarjev. Od tedaj naprej so pa vsi konji razen enega poginili in od psov jih je le še deset ostalo. Svojemu možu je ostavila le ono svoto, katero določa zakon. Živa pokopana. Salt Lake City, 10. marca. — Brata Jerry in George Peterson sta izza ponedeljka popoludne obsuta v mali jami, dočim se kacih petdeset reševalcev besno trudi odkopati ju. Hrane jima popolnoma primanjkuje in svež zrak se jima dovaja le v.mali meri po dva palca debeli železni cevi. Nesreča se je pripetila v mali jami, ki leži 6 milj vzhodno od Murray visoko v gorovju. Volitve v Minnesoti. St. Poul, Minn., 10. marca. — Poročila o včerajšnjih krajevnih volitvah v Minnesoti kažejo, da se je šlo predvsem za zmago med “mokrači” in “suhači”. Ponekod je bil boj srdit. V celoti so bili Vodopivci zmagovitejši, nego prijatelji osebne svobode. Znamenito je pa, da se je mnogo krajev, ki so bili doslej “suhi”, spet odločilo za uvedbo salunov. Od 51 krajev, iz katerih so poročila že dospela, je glasovalo 24 za in 27 proti salunom. 100,000 moških brez dela. Berolin, 7. marca. — Kakor v Londonu, tako je tudi v Berolinu beda med brezposelnimi delavci velika. So-cialdemokraška komisija je naštela v Berolinu in predmestjih nad 100,000 delavcev brez posla, in sicer v samem Berolinu 67,000 in po predmestjih 33,-000. Štetje se je vršilo od hiše do hiše. Plazi na Koroškem. Dunaj, 7. marca. — Iz Koroškega poročajo o mnogih pogubonosnih snež nih plazih. Več hiš v raznih vaseh na Koroškem je bilo zrušenih. Kolikor je doslej znano, je bilo dfeset oseb usmrčenih. Pozor! Združeni odbor Slov. izobraževalnega društva in društva “Sokol” priredi v nedeljo, dne 14. marca 1909 ob pol 8. uri zvečer v stari cerkveni dvorani pod podkroviteljstvom Sokola prvi slovenski shod z vsestranskim narodnim programom. .Bratje Slovenci in Hrvati se uljud-no poživljajo, da se udeleže v najobil-nejšem številu tega velepomembnega shoda, na kojem se bode razpravljalo o sokolski idčji, petju, igri in narodni izobrazbi, kakor tudi o medsebojno narodnem združenem delovanju joliet-skih Slovencev in Hrvatov. Brate! ne žabi obiskati tega shoda, vsakdo je dobrodošel. Pripravljalni odbor. Znamenje ozdravljeno. “Imel sem nekako rujavo znamenje; izgledalo je kot bi bilo prirojeno. Po rabljenju Severovega zdravilnega mila za kože je isto izginilo in je popolnoma odstranjeno. Priporočam to Vaše milo vsakomur, ker je najbolje za perilo in ob enem je izborno zdravilo kože.” Friderik Balzar, Bridgeport, Ont., Canada. — Severovo zdravilno milo za kožo je res najbolje. Za može in otroke. Cena 25 centov kolaček. Dobi se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Planinac Anton, Zupančič Ivana. Joliet, 111., 10. marca. — 40urna pobožnost Sv. Rešnjega Telesa se bo pričela letos v naši cerkvi na praznik sv. Jožefa pri sv. maši ob 8. uri in zaključila v nedeljo za tem zvečer s slovesno procesijo po cerkvi. Ura molitve za bratovščino sv. Rožnega Venca bode vse tri dni od 1. do 2. ure popolu-dne. — Zadnjo soboto so zopet štirje Slovenci iz našega mesta postali državljani strica Sama. Ampak dandanes ni tako lahko dobiti državljansko pravico, kakor je bilo pred nekaterimi leti. Zdaj mora vsak kandidat napraviti skušnjo. Vsako soboto pride sem vladni zastopnik iz Chicage, ki izprašuje kandidate in le kdor skušnjo prestoji, dobi državljanske papirje. Tako je bil minoli teden nek Italijan zavržen, ker ni vedel, kako je našemu županu ime. Istotaka se je prigodila kandidatu, ki spada doslej pod krono sv. Štefana. Izpraševalec ga vpraša: “Who makes laws for United States?” Mož odgovori: “The lawers.” “Wrong” —zakliče sodnik. Izpraševalec: “Who makes laws for the state of Illinois?” Kandidat: “Politicians.” “Wrong” — se zopet oglasi sodnik. “Who makes laws for the city of Joliet?” — Kandidat: “Policemen”. “Wrong again” — zagrmi sodnik in kandidat je moral odlaziti brez papirjev. — Včerajšnje prvotne volitve (primaries) so se vršile ob precejšni udeležbi v najlepšem redu, in z izidom smo zadovoljni — zadovoljni tem bolj, ker je naša .II. warda pokazala tako lepo politično zavednost. G. Anton Nemanich, naš dosedanji alderman II. warde, je dobil več glasov kakor kateri drugi kandidat in je nominiran z veliko večino za aldermanskega kandidata na republikanskem tiketu. Naši rojaki so pokazali, da se čimdalje bolj zavedajo, zato tudi kažejo čimdalje lepšo slogo in bratovsko ljubezen, kadar se gre za narodno čast. In za narodno čast se je šlo o tej priliki— tn v bratovski slogi smo zmagali! Dal Bog, da bi bilo vedno tako! Čast vsem zavednim rojakom-volivcem v II. war-di! In slava tudi vsem bratom Hrvatom in Srbom, ki so pokazali svojo slovansko vzajemnost in pomagali g. A. Nemanichu do nominacije! Trdno upamo, da bo tudi dan 20. aprila — dan naše zmage! V I. wardi pa sploh ni bilo pričakovati, da bi prodrl naš kandidat za nominacijo za aldermana. In g. Mihael Kochevar je res podlegel, ampak podlegel častno. Kolikor glasov se je j ni gospod urednik! Ker se malokdaj dalo pridobiti, jih je pridobil; a proti kaj sliši iz naše naselbine, zatoraj mi Rockdale, 111., 10. marca. — Gosp. urednik! Ker vem, da zanima ves slovenski narod tudi ameriška politika, posebno ako se gre ob enem za slovensko stvar, za to tu nekaj naznanim. Včeraj smo imeli tu prvotne volitve (primaries) po novi postavi. Ker je iskalo nominacijo za municipalne urade tudi več rojakov, za to omenim imena nominiranih na obeh strankah. Citizens (dem.): za župana: I. Brunner; za klerka: Jos. Wolf; za policij, sodnika: J. Connors; za aldermane: Geo. Buščaj, P. Kramer, P. Johnson. Peoples (rep.): za župana: C. Brown; za klerka: Alb. Leš; za policij. sodnika: J. Linn;*za aldermane: Martin Žagar, P. Koreva, W, Nodd. Med prejomenjenimi nominiranci so tri naši možaki in en brat Poljak, drugi so “mešanica”. Volilci so se polnoštevilno udeležili volitve, ker se je šlo, da bi naše rojake izpodrinili iz uradov. Ker pa #naša kri čedalje bolj bije za rojake, za to jih imamo čedalje več na tiketu. U-pam, da bodo vsi naši kandidatje izvoljeni, ker so tudi lahko, ako bomo se združili Slovani in volili naše kandidate, ker tu imamo večino. Veseli smo bili ;tudi ko smo izvedeli, da je naš alderman Nemanich v Jo-lietu dobil tako veliko večino nad svojim nasprotnikom. To je lepo! To kaže, da se Slovenci čedalje bolj zave damo svojih dolžnosti. Pri politiki in drugi podobni priliki, ko se gre za našo stvar se mora pozabiti vsa mrž-nja, ako jo ima kdo do rojaka, ker pri tem se ne gre le za dotično osebo, pač pa za ugled celega slovenskega občinstva, Toraj rojaki, ob prihodnjih volitvah moramo vsi voliti naše rojake, ker le od njih smemo pričakovati pomoči, ako bo treba, kajti tujca ni mar za nas. Pri .tem se gre tudi za našo čast, ker ko bodo drugi videli, da držimo vsi za enega — eden za vse, bodo se nas bolj bali in nam bodo ugodili, ako bomo zahtevali. Stojmo složno vsi kot eden mož, ker tako se pokažemo, da smo vredni in deležni upoštevanja med drugimi narodi! Ako se nas bojijo nam še ugodijo kaki zahtevi, ako smo nesložni se nas ni nikomur treba bati. Toraj skupno stojmo, da pokažemo narodom svojo moč. Kdor pa ne bo z nami — pa mu dat po lampi! Fr. Bolte. Bridgeport, Ohio, 25. febr. — Cenje- navzoče občinstvo, ki j e vsem burno ploskalo, Želimo mlademu Dramatičnemu Društvu “Orel” mnogo napredka, da bi nam še večkrat predstavilo kake igre, kajti spoznali smo, da so igralci sposobni za vsako igro. Seveda, udeležba ni bila taka, kakor bi mogla biti, in to je vzrok zopet ta kriza; ko se časi zboljšajo, napoči tudi za društvo “Orel” boljša doba. Naj še omenim, da smo Kurentov dan slovesno obhajali letos, ker precejšno število šaljivih rojakov je priredilo lepo maškarado, in po staro-kranjski navadi so slavnega Kurenta slovesno pokopali. Zatoraj je bilo zabave in smeha dosti; gotovo bi je pa bilo še več, da nimamo dvojne suše: od ene strani nas hočejo temperenčni fanatiki vladati, a od druge strani nas je pa kriza že docela posušila. No, vode imamo pa dovolj, ker imamo večjidel le dež in se je bati, da ne nastane povodenj, ker Ohio reka je začela močno naraščati. Zdaj moram pa skončati, ker sem že tako preveč napisal, si boste morda mislili, gospod urednik: ta pa ne ve kedaj skončati. Zato bom pa drugi pot bolj na kratko napravil. K sklepu Vam želim obilo vspeha. Srčen pozdrav vsem rojakom in rojakinjam to in onostran oceana. Mihael Hočevar. ogromni večini drugorodnih volivcev je boj moral ostati seveda brezuspešen. Izmed kandidatov za druge mestne urade so bili nominirani, kolikor nam doslej znano, sledeči: Za župana, demokrat John R> Cronin (dosedanji župan) in republikanec Robert W. Martin; za mestnega klerka, demokrat Matt Berscheid (dosedanji klerk) in republikanec C. E. Wunderlich; za mestnega blagajnika, demokrat John J. Nicholson in republikanec Fred E. Stoddard; za policijskega sodnika, demokrat Edmund M, Allen in republikanec Charles R. Spears; za mestne-, ga pravdnika, demokrat John J. Wellnitz in republikanec Pence B. Orr. — Slovensko pevsko društvo Sokol bode vkratkem uniformirano, kakor čujemo izza kulis. Uniforme so že naročene. Sploh se je naš Sokol začel vsestransko razvijati, a bolj mirno in natihoma, da bo ob njegovem prihodnjem javnem nastopu prijetno presenečenje tem večje. — G. John Pluth s svojo družino je pretekli teden odpotoval v stari kraj in sicer v Petrovo vas, fare Črnomelj. V Ameriki je bival 9 let. Pred svojim odhodom je tem potom izročil pozdrav vsem prijateljem in znancem. — Prejeli smo sledeči dopis: Iz naše sredine ali župnije sv. Jožefa so se dne 1. marca podale tri familije na svoje lastne farme v Donipho, Mo. Tam so kupile farme še lansko leto. Te ,tri familije so: George Babič in žena, John Ancel in družina ter Jakob Kamele in žena. Želim jim prvič zdravje in drugič srečo v novem domu. Nadalje želim, da bi nam kot bivši dobri sosedje kasneje kaj poročali, kako kaj napredujejo, da tudi mi pridemo pogledat in si kupit nov dom. Upamo, da nam bodo oni kaj bolj po pravici pisali, kakor kdo drugi. Bodite kakor moji dosedanji dobri sosedje zastopni in zadovoljni.s svojim trudom in Bog Vam daj vse dobro. S pozdravom Martin Težak. — Jolietski trgovci skoro brez izjeme so podpisali dogovor, po katerem bodo zapirali svoje prodajalnice ob 6. uri zvečer, izvzemši soboto in mesec december. Tudi bodo zapirali svoje prodajalnice cel dan ob nedeljah in četrtega julija, na Delavski dan, Božič in Novo leto, ter pol dneva na Spominski dan in Zahvalni dan. Večerna otvoritev prodajalnic pred prazniki je dovoljena. Dogovor je podpisala tudi Slovenska veletrgovina The Eagle. — cušec je znan hudomušnež. Soln-r-. dež, veter, sneg, blato itd. se menjava v najlepšem neredu. ne boste za zlo vzeli, če se danes nekoliko zglasim s poročili od tukaj. Kar se krize tiče, nas ima še vedno v oblasti in to še bolj kot kedaj, odkar je nastala. Delamo po vseh tukajšnjih premogokopih prav slabo, komaj po dva dni v tednu. Razume se sámo ob sebi, da nismo ravno Židane volje. Zato ne svetujem rojakom sem hoditi sedaj, ker si ne bodo nič prebrali. Pustni čas je minul z vsemi svojimi burkami. Pri nas smo imeli eno “oh-cet”. Oženil se je namreč občespo-štovam rojak Matija Štraus, iz Kacen-berka pri Žužembergu, z Marijo Martič, iz Srednjega Lipovca, fara Ajdove. Želimo jima mnogo sreče v novem stanu. Da pa čisto ne pozabimo pomena predpustnega časa, nam je Dramatično Društvo “Orel” pripravilo na pustno soboto večer, veselo igro in veselico času primerno. Igrala se je igra “Ne vdajmo se”, ki je bila vse skozi jako zanimiva in šaljiva. Vsi igralci so svoje vloge izvrstno rešili in želi obilo pohvale. Kako pa bi ne! Župan Černič (Matija Žitnik) je natančno po starokrajski navadi opravljal svoje težavne posle; posebne sitnosti mu je delala novica, da hočejo druzega župana izvoliti. Tudi Katra (Marija Kočevar), njegova žena, je dobro igrala svojo ulogo, in Rezika (Štefana Kočevar) se je obnašala kakor prava županova hčerka. Jurij Korenjak (Anton Hočevar) se je izkazal pravega kmetskega fanta, ki ljubi poštenost in svoj materni jezik,' zato ga je tudi Re-zika rada imela. Muha (Frank Hočevar), občinski pisar, je znal župana prav premeteno slepariti, ravno tako doktor Zavijač (Matevž Treven) je izvrstno igral vlogo prebrisanega advokata, da bi bila župana kmalu Opeharila za lepo svoto denarja, da ni pravočasno prišel Jurij Korenjak, ki je oba razkrinkal za sleparja. Največ smeha je pa povzročal Luka (Alojz Možina), ki je v pijanosti prepeval pó poti domov in nazadnje zaspal, misleč da je doma; pri tem ga je zasačil policaj Jaka (Frank Rutar); v strahu, da ga ne odvede v špehkamro, mu vse obljubi in še piti mu da; policaj je bil s tem zadovoljen, zato sta ga prav po domače še pila skup. Lukatova žena Mica (Fr. Rutar) je bila pa na pijance, posebno pa na Lukata strašno huda, zato je ob prihodu Lukata domov regíala na vse mogoče načine nad njim; ker ji je pa povedal, da je on gospodar, jih je dobil zato pošteno po gerbi. Ker Se je tudi občinski berič Križev (Mihael Gregorčič) vmes vtikal, ter hotel Lukatu pomagati, jo je še on pošteno dobil od razjarjene Mice. Da 50 igralci izvrstno igrali, je pričalo Brockway, Minn., 1. marca. — Cenjeno uredništvo Am. Sl.:—Tukaj imamo še vedno zimo, še nič ne jemlje slovo, tudi snega je dosti. Mraz ravno sedaj ni preveč. Dve ženi iz ženskega društva, Mrs. Marija Mrak in Mrs. Jera Tratnik, sta bolni. Vedno obišče bolezen enega ali drugega. Jakob Zima je tudi bolan. Upamo, da vsi kmalu okrevajo. Naša šola vedno dobro napreduje pod vodstvom dobre učiteljice. Vsaki teden dvakrat se otroci tudi slovensko uče. Danes je zopet prišel Amerikanski Slovenec, kar vsakega veseli, ker mu prinaša razne novice. Zopet se je o-glasil naš nekdanji Boštjan, ki pravi, da jaz ne pišem resnice v naš list. Veš kaj, Boštjan, jaz dobro vem, da sem pisal resnico, bolje že vem kot ti. Praviš, da so že vrabci čivkali, da m resnica, pa bilo je tako mraz, da so vrabcem skoraj kljuni zamrznili, ali pa vsaj po strehah niso bili. Rajši bi ti nedolžnega otroka pustil pri miru. Tudi jaz ti lahko rečem, da ne govoriš ali ne pišeš resnice, ampak sam sebi priimke daješ. Jaz poznam vse naročnike Am. Sl., pa z imenom Boštjan nobenega. Boštjan, ko boš ti imel ene 3,120 petkov kakor jaz, boš pa drugače mislil. Vdrugič se podpiši s pravim imenom. Pozdravljam vse naročnike Amer. Slovenca. Vrlemu listu pa obilo uspeha. Se podpišem s 13 črkami, da bodeš imel vdrugo več povedati Janez Poglajen. Brockway, Minn., 7. marca. — Dovolite mi, gospod urednik, nekoliko prostora v vašem cenjenem listu. Prišlo mi je na ušesa, da mislijo nekateri od naših bralcev A. S. — katerih ni malo — da je bil dopis iz Brockwaya v .12. štev. A. S. pisan od mene. Zato pa želim tem potom obvestiti vse tako misleče farane, da jaz tega nisem pisal in da mi še na misel ne pride kaj takega. Saj imarrr vepdar še glavo na vratu, ali saj tako se mi je zdelo oni dan, ko mi je priletela ledena kepa snega od nekod in me zadela ravno na ta kraj, kjer imajo navadni ljudje glavo. . Dopis sem bral tudi jaz in čudno se mi je zdelo, da bi mogel kedo naših Slovencev tako nepremišljeno ravnati. Vsebina dopisa čisto dobro kaže, da farizejski duh še ni izumrl in da se še celo med našimi dobrimi ljudmi tukaj najde človek, ki bi rad pod krinko resnicoljuba razglašal in trosil na vse četiri vetrove stvari kogar vsota bi koristila čisto nikomur, škodila pa večini. Raztrgajmo mu krinko raz nos in videli bodemo namesto resnicoljuba le človeka, čegar edino veselje je o-pravljanje in delati kolikor mogoče nepotrebne govorice ter trositi na široko karkoli bi moglo napraviti kak škandal. Nočem omenjati podrobnosti o-menj enega dopisa, rečem le, da ko sem tega bral, mi je takoj prišla na misel prilika o “farizeju in cestninarju”. Taki smo ljudje! Z brunom v svojem očesu se obračamo na vse strani ter skušamo zapaziti prah v očesu bližnjega. Če se nam posreči, da res zapazimo smetico, takoj se prestrašeni obrnemo vstran, prekrižamo roke na prsih ter povzdignemo naše farizejske oči proti nebu, rekoč: “O Gospod, zahvalim te, da nisem tak kakor ta cestninar.” Kar še tiče J. P., je pisal on čisto prav in kakor se spodobi. To mu bode dal prav vsak trezno misleči človek; saj to bi že vsakemu vsaj konjska pamet imela dati. Kar pa zadene onega “Boštjaha” in “resnicoljuba” (?), pa je zadosti, da rečemo, da je tudi “farizej” v oni priliki govoril resnico, ko je Bogu našteval koliko dobrega da stori, koliko da vbogajme, koliko se posti-i. t. d., in vendar nas zagotavlja Bog sam, da ni šel opravičen na svoj dom. “Ne vsak, ki pravi: ‘Gospod, Gospod’, pojde v nebeško kraljestvo, ampak tisti, ki stori voljo mojega Očeta, ki je v nebesih.” Ali nas ije uči Bog sam ljubezen do bližnjega, v kateri je pred vsem zapopa-deno to, da ne trosimo po nepotrebnem njegovih napak in pregreškov med svet in tako napravljamo škandal? Pometimo vsak pred svojim pragom, in glej, vsi pragi bodo pometeni! To naj si dobro zapomni “Boštjan”. J. P. pa smo hvaležni, da se potrudi in tako redno piše naše novice v nam priljubljeni list Am. Slov. Le tako naprej, J. P.! In ti, “Boštjan”, pa nikar ne misli, da si skrit. Toda dosti v tej neumnosti! Šel je pred mano mlad mož, držal se je po konci ter korakal čvrsto in ponosno kot kak general. Okoli usten mu je igral širok smehljaj. Uljudno je pozdravljal vsakogar, ki ga je videl na daleč okoli. Obrnil se je tudi nazaj in me takoj pozdravil. "Dobro jutro, Jones. Kaj ni to prijazen dan? In zrak, kako je to svež!” Začuden ga pogledam, kajti dan je bil ravno nasprotno pust, mrzel in meglen. Nisem si mogel razodeti njegove radosti in zato ga vprašam: “Kaj pa je, Andrej, da si tako dobre volje?” “E, kaj je, deklica je, in povem ti, da še tako lepe in brihtne deklice nisem nikdar videl. Krstili smo jo za Dorothijo.” Nasmehnil sem se mu, stisnil mu roko ter odšel šepetajoč: “Bog jih blagoslovi.” Bil pa je to naš vrli rojak Andrej Blenkusch, Jr. Mladim stari-šem častitamo. Pred nekaj časom je hudo obolela za mrtvoudom Jera Tratnik in leži še vedno v zelo nevarnem položaju. Omenjena je že zelo priletna, vendar pa upamo, da z božjo pomočjo zopet okreva. Kar se tiče dela sedaj, je to raznp-tero. Nekateri pripravljajo drva za čez leto, drugi si pripravljajo ograjo, s katero bodo ogradili pašnike, njive ali travnike, in zopet drugi vozijo skup potrebno lesovje za nova pohištva. Pri tem pa delajo eni več eni menj, vsak kakor se mu poljubi ali zdi potrebno. Nove hiše si bodo postavili: Joseph Mensinger in Gregor Smolej st., do-čim namerava naš vrli business-man Frank Vovk, obložiti svojo lično m moderno hišo z opeko. Snega je bilo letošnjo zimo kacih 60 do 70 centimetrov na debelo, toraj več kot zadosti za sani. Tudi smo imeli par pravih dakotskih blizzardov (burjo), ki so nakopičili sneg v več krajih tri metre na debelo. Dolgo že ne pomnijo tukajšnji farmarji toliko snega. Vendar pri tem ni bilo posebnega držečega se mraza in sedaj je vreme lepo in toplo tako, da bode sneg kmalo primoran ,vzeti slovo od nas, ako nam sušeč ne prinese novega. John J. Omann. (Nadaljevanje na 7. strani.) Ne trpite za reumatizmom. Drgnite otekle in bolne ude z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. Rev. H. W. Freytag, Hamel, lil. Na vsaki steklenici je >naša varnostna znamka “sidro”. 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. E. Ad. RICHTER «St CO. 215 Pearl St., New York. JOHN J. WELLNITZ, Gosp. Wellnitz je dem. kandidat za mestnega pravdnika (City Attorney). Vsem rojakom se iskreno zahvaljuje za izkazano naklonjenost. G. Wellnitz je. Slovan in kot tak sme pričakovati, da ga bodo vsi slovanski volilci tega mesta volili, da pokažejo kaj morejo doseči Slovani, ako se združijo. Prav gotovo ga vsakdo pozna, ker je eden najboljših advokatov v mestu. Za prihodnje volitve dne 20. aprila bodi naše geslo — “Slovan na dan!” DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ................ 50 kron, za 20.50 ............... 100 kron, za 41.00 ............... 200 kron, za 102.50 ............... 500 kron, za 204.50 .............. 1000 kron, za 1018.50 .............. 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money; Oder ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER CO„ 82 Cortland Street, New York. 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani >—iteirj -u.li.oe sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun /f 1 0/ ter je pbrestnje po čistih -iTS /O Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu. Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni sklad K 300 000. PODRUŽNICE, SPLJET, CELOVEC IN TRST. VAV,VM\V,V.V.V.V.V.V.V.V.VAYAV.V.V.V,WY.V.V.V.YAV.,.V.V.V.,.,.V.V.,.,.,.WA% £ Štev. 1005. Garantirano pod “Food and Drugs Act,” dne 30. junija 1906. Kako odstraniti kašelj Je več potom po katerih se doseže odstranjenje kašlja. Najvarnejši, najboljša in najhitrejša pot k odstranjenju kašlja je, ako rabite dobro in zanesljivo zdravilo, ki res deluje. To pa je Severov balzam za pljuča Dobite ga pri vseh lekarnarjih; rabite ga po navodilih. Okrepča ranjena pljuča, čisti grlo, prinese zdravje, odstrani kašelj in prežene vse nevarnosti. Ker je nežno in prijetno zdravilo, za to ga la—hko rabi vsakdo, brez kake težave. Cena 25 in 50 centov. Prejemamo na stotine pisem, ki so slednjemu podobna: “Gospodje! Prejel sem Vaš al-manak z Severovim balzamom za pljuča. To zdravilo je vstavilo moj kašelj, odstranilo prehlad in hripavost ter se sedaj prav dobro počutim. Sem popolnoma zdrav.” Jos. Slemonski, Wickhans, W. Va. Vaša kri rabi čistenja. Med spomladnim časom nadlegujejo človeka razne bolezni kože in krvi, katere povzroči edinole nečista kri. Vsi torej rabimo dobro zdravilo, ki nam bode očistilo in okrepčalo kri in utrdilo telo. Ni boljšega zdravila kakor je Severov kričistilec Odstrani spomladne bolezni ter je izvrstno zdravilo zoper mozolje in razne odrgnine ter rane, katere potrebujejo hitro pomoč. To zdravilo je vredno, da se ga priporoča in rabi, ker ima lastnosti, ki so vsakomur gotova pomoč, ako ga rabi po navodilih. Cena $1.00. Po bolezni. Ko bolečina ostane nespremeljiva in bolnik ne počuti nobenega napredka v telesu glede moči, v slučajih neprebavnosti in slabosti ali ob priliki potrebe ali pomoči prebavnim organom, da delujejo pravilno, je najbolje rabiti Severov žiljenski balzam ki hitro prinese pomoč, prenovi ves sestav ter okrepča organe, da delujejo v pravem tiru. Nasledki delovanja tega zdravila so dobri in ostanejo nespreminjeni. To je jako uspešno zdravilo zoper vse zastarele in kronične bolezni. Cena 75 centov. Vprašajte svojega lekarnarja, ki jih ima vedno pri roki. Ne jemljite ponaredkov. Nasvet o rabi damo zastonj. r ÉT O CEDAR RAPIDS w . r ■ o % E VER A VO. IOWA — V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 9. febr. 60 Slovencev, 40 Hrvatov, 25 Ma-cedoncev in 40 Ogrov; dne 10. febr. okoli 20 Gorenjcev iz kranjske okolice; dne 11. febr. 1 Slovenec, 25 Hrvatov, 16 Črnogorcev in 42 Macedoncev. — Aretovan je bil v Ljubljani na Južnem kolodvoru 191etni Anton Težak iz Dol. Suhorja pri Črnomlju, ker se je hotel odpeljati v Ameriko, še predno je zadostil vojaški dolžnosti. Za vožnjo potrebni denar je imel zašit v hlačnem robu. Oddali so ga sodišču. — Anton Verovšek v Ameriki? Ljubljanski “Slovenec” z dne 13. febr. piše: Govori se, da namerava priljubljeni slovenski igralec Anton Verovšek poskusiti svojo igralsko srečo v Ameriki. Žele ga baje Slovenci v Clevelandu, kjer so zadnjič predstavljali dramo o -ljubljanskih septemberskih dogodkih, ter spravili na oder zanimive Ljubljančane od dr. Tavčarja do detektiva Pirca. — Škofovim zavodom v Št. Vidu pri Ljubljani, od 1. do 4. razreda, je podelilo naučno ministerstvo za leto 1908-9 pravico javnosti. —'Novo mesto, 12. febr. Prošt El-bert je ravnokar prejel poročilo z Du- morilko revnih — jetiko. Pokojnik je poskusil vso bedo slovenskega dijaka. Gimnazijo je zvršil- v Ljubljani, vseučilišče v Pragi. Bil je zlasti za jezike silno nadarjen. Študiral je moderno filogijo ter je bil, dokler mu ni bolezen ubranila, učitelj modernih jezi-| kov, francoščine in laščine, na državni gimnaziji v Brnu. Na dan njegove Smrti je došlo sporočilo, da je imenovan rezervnim častnikom. — Nepričakovano je umrl v Idriji dne 11. febr. na svojem domu 731etni gospod Ivan Zazula, c. kr. rudniški kontrolo^ v pokoju, oče gerenta gosp. Jos. Zazula. Zadela ga je srčna kap. Pokojnik je bil zelo blag človek. — Umrl je 12. febr. v 33. letu svoje starosti Mihael Pavčič, tajnik gasilnega društva v Bizoviku. Zapušča ženo in tri otroke. — Mrtvega so našli v hlevu posestnika Martina Marinka iz Spodnje Šiške, bivšega posestnkia pri Sv. Marti- I nu pod Šmarno goro. Mož se je že v j jutru napil, šel v hlev, da bi se prespal r in je ondi umrl. Zadela ga je bržkone srčna kap. — Umrl je v Preski, občina Šmartno pri Litiji, občespoštovani posestnik gosp. Miha Ponebšek, oče davčnega višjega nadzornika g. dr. Janka Po-nebšeka. — Umrl je v Velikih Čolnarskih ulicah v Ljubljani g. Anton Ješenak. Bil naja, da je za novomeško gimnazijo je svoje dni jako sloveč in imovit po-določena svota 300,000 kron. sestnik na Bledu. — Naše gimnazije naj bodo tudi zares slovenske. Ljubljanska dnevnika poročata pod tem napisom: Profesor ski zbori vseh slovenskih gimnazij na Kranjskem so sedaj sklenili, da imajo v bodoče biti šolska spričevala in letna poročila slovenska, da se uvede na vseh naših gimnazijah slovensko uradovanje in da se ima tudi na konferencah učiteljskih zborov razpravljati izključno v slovenskem jeziku. — Ljubljanska “Kreditna banka” je kupila od mestne občine stavbišče ob Dunajski cesti baje za 225,000 K in namerava tam prihodnje leto zgraditi svoje lastno trinadstropno poslopje s kavarno in restavracijo v pritličji, v prvem nadstropju za pisarne in s 100 sobami za tujce. Vrše se pogajanja med mestno občino in strankami tudi za druga stavbišča. — Preselitev vojaškega preskrbova-lišča v nove prostore na Kodeljevem se izvrši meseca oktobra letos po prej izvršeni kolavdaciji. — Na upravno sodišče odide pritožba ljubljanskih Nemcev v zadevi ljubljanskih uličnih napisov. Seveda bo finale ta, da bodo za Veliko noč — napisi že na zidu! — Nemško gledališče' v Ljubljani. Ljubljanski Nemci vpijejo po listih, da nameravajo zidati v Ljubljani svoje gledališče, češ, da ima “Kranjska hranilnica” že zbranih za to 650,000 kron. S takim gledališčem bi bila najostreje začrtana meja med Slovenci in Nemci. Kakor v kazino ne gre noben Slovenec, tako bi tudi v nemško gledališko poslopje ne šel. — Gospodinjska šola na Vrhniki. Deželni odbor priredi na Vrhniki gospodinjsko šolo, ki bo imela vzgajati kmečka dekleta v gospodinjstvu, šivanju, likanju, vrtnarstvu, reji male živine itd. Pouk bo brezplačen, le za hrano bo plačevati po 50 vinarjev na dan. Tečaj se prične dne 15. marca. Sprejemala se bodo vanj kmečka dekleta od 16. leta naprej. — Dve novi “Kmečki zvezi”. Dež. vlada je potrdila pravila političnemu društvu “Kmetska zveza” za višnje-gorski okraj in političnemu društvu “Kmetska zveza” za sodni okraj Kostanjevica. — 601etnica Prešernove smrti. Dne 8. februarja 1909 je preteklo 60 let, odkar je umrl v Kranju pesnik dr. France Prešeren. —Generalmajorjem je imenovan ob-čeznani in spoštovani Dolenjec, gosp. Supančič pl. Kroissenau, vpok. žand. polkovnik in posestnik pri Mokronogu. — Za okrajnega glavarja v Radovljici imenovan bo g. Župnek, doslej okrajni glavar v Črnomlju. V Črnomelj pride nadkomisar g. Domicelj. — Blag čin. Umrli čevljarski mojster Jernej Žitnik v Ljubljani je zapustil svojo hišo na Bregu čevljarski zadrugi. — Umrl je v Vogljah dne 11. febr. č. g. beneficijat Karol Dornik. Truplo so prepeljali v Tržič. — Umrl je dne 10. februarja v Žirovnici na Gorenjskem Jožef Kajdiž, brat kanonika Kajdiža in oče dobrovskega kaplana. Bil je, ¡zgleden oče svojim otrokom, nenavadno potrpežljiv in udan v božjo voljo. — Zgodnji grob. Dne 7. febr. je umrl v Spodnji Idriji v svoji rojstni hiši ?71etni gospod Ivan Balant za znano — Smrtna kosa. Umrl je v Spodnji Šiški g. Anton Vavpotič. —R Rodo-hovi vasi je umrl gostilničar g. Franc Rebec. — Nesrečna smrt. Iz Gorij se poroča: V dolini Radovini je našla nesrečno smrt 231etna Mina Mandeljc. Vso okrvavljeno so jo našli blizu Fužine; prenesli so jo v hišo, kjer je na-nagloma neprevidena umrla. — Neprevidnost. Zakonskima Pa-leje pri Sv. Petru in Postojni se je zadušil otrok, ker je požrl turšično zrno, s katerim se je igral. —Umrla je gosp. Franu Šviglju, tovarnarju na Bregu pri Borovnici, hčerka Verica, stara 7 mesecev. — 4 vojaki umrli za zastrupljenjem krvi. Po Ljubljani se je v zadnjem času razpravljalo o čudnem slučaju da so namreč tekom kratkega časa umrli 4 vojaki, pa vsi 4 za zastrupljenjem krvi. O tem vsekakor čudnem slučaju, ki se je mnogim dozdeval neresničen, se poroča, da so bili od vojaške oblasti podpisani mrtvaški listi res zaznamovani: vzrok smrti: zastrup ljenje krvi. Od teh vojakov sta bila dva od belgijskega, 1 topničarskega, in 1 domobranskega polka. Kako so prišli ti štirje “slučaji” v tako kratkem času do zastrupljenja krvi in vsled te do smrti, o tem se ni moglo ničesar pozitivnega poizvedeti. Najbrže je to tajna zadeva od strani vojaške uprave. — Umrli so v Ljubljani: Ana Čatar, sirota, 11 let. Helena Zadnik, mestna uboga, 74 let. Agata Pencelj, gostija, 85 let. Franja Turk, gostija, 37 let. Fran Merčnik, hlapec, 47 let. Stanko Šmuč, čuvajev sin, 1 mes. Borislav Trtnik, sin preiskovalcev vozov, 1)4 mes. Anton Turner, kurjačev sin, 11 mes. Anton Manfredo, strojnikov sin, 5 mes. Makso Gale, okrajnega narednika sin, 4 mes. Škofje ulice 9. Ivana Miklavčič, delavka 64 let. Liza Žagar, delavka, 55 let. Terezija Klemenčič, uradnikova vdova, 77. let. — Sam se je zglasil. Dne 20. maja jo je popihal iz prisilne delavnice v Ljubljani korigend Fran Jerin. Taval je po svetu in ko mu je slednjič prostost presedala, se je dne 9. febr. zopet sam povrnil nazaj. — Mlada rokovnjača. Zrel sad hudobije sta pokazala dečka Male in Sluga Ignacij, ki sta bila pri mokrono-škem sodišču kaznovana na tri in štiri mesece zapora, dasi sta^stara komaj 12 in 13 let. Doma sta iz šentruperske fare. Kradla sta, ropala, goljufala, kakor v prejšnjih časih rokomavhi. — Nevaren tat prijet v/Gorici. Kakor posnetnamo po goriških listih je policija v Gorici prijela nevarnega tatu. Piše se Karol Premrl, star 22 let iz Novega mesta na Kranjskem. Radi tatvin ga iščejo sodnije v Ljubljani, Novem mestu in Postojni. — Slovenski delavci v Badnu. Iz Stuttgarta se piše, da je badensko ministrstvo koncem minolega leta izdalo ukaz, da se 43 slovenskih delavcev, ki so ondi delali, odpošlje nazaj v domovino, in sicer na stroške dotičnih tovarnarjev. Nato je posredoval c. in kr. poslanik baron Callenberg pri ba-denskem zunanjem ministrstvu v prilog delavcev z uspehom, da je ministrstvo utegnilo svoj ukaz in „smejo slovenski delavci ostati na svojih mestih. — Nov poštni urad. Dne 15. febr. 1909 se je otvoril v Krmelju, v političnem okraju Krško, nov poštni urad z uradnim imenom Karmel-Krmelj, ki se bo pečal s pisemsko in vožnjo po- što ter zajedno služboval kot nabiral-nica poštno-hranilničnega urada. Ta urad bo imel zvezo s poštnim omrežjem po vsakdanji pešpošti do poštnega urada v Tržišču. — Podružnico nemškega šulferajna so ustanovili na Jesenicah na Gorenjskem. Vlada je pravila že potrdila. — Ker sta angleško in nemško govorila. Fanta France Udovič in Jože Kržan vasovala sta dne 29. novembra m. 1. pri Ustinčevih na Spod. Javoršiči. Ostala sta dalj časa in se z domačimi šalila. Govorda sta angleško in nem- ! ško tako glasno, da se je pogovor slišal na vas. Kržan je tudi parkrat zavpil “auf”. Okrog devete ure sta se odpravila domov ter krenila proti Zgornji Javoršiči. Ko prideta do nekega grmovja, planejo s kolmi oboroženi trije bratje Alojzij, Janez in Tone Koderman, posestnika sinovi iz Spod. Javoršice, ter začno po njih udrihati. Eden je prijel Udoviča za vrat in rekel, da bosta vedela, kako bosta hodila skozi vas ter angleško in nemško govorila. Oba napadena sta obležala. Alojzij Koderman je pobegnil v inozemstvo, brata Janez in Tone bodeta pa vsak sedela po 7 mesecev v težki ječi. — Zopet 3 milijone manj v “Kranjski hranilnici”! Po izkazu v “Laibacher Zeitung” je meseca januarja t. 1. dvignilo iz “Kranjske hranilnice” 2024 strank 3 milijone 576,742 kron, da se je torej stanje hranilnih vlog zopet znižalo na 49 milijonov kron. — Kranjska hranilnica. Gradec, 22. febr. “Grazer Montagszeitung” poroča, da je Kranjska hranilnica sedaj odpovedala posojila tudi mnogim graškim m dunajskim hišnim posestnikom. — Rajfajznovka se je ustanovila v Lešah; dasi je kraj majhen, je imela v treh mesecih nad sto tisoč kron prometa. Posojilo so prosili doslej šele trije v skupnem znesku osem sto kron. — Nesreča. Ko je imel 7. febr. neki strelski klub v gostilni št. 28 na Karlovški cesti v Ljubljani streljanje, se je sprožila nekemu naredniku puška m je strel zadel trgovskega sotrudnika Fr. Klemenca v sredo meč desne noge. Ker je kroglja obtičala v mesu, je šel Klemenc na odredbo poklicanega policijskega zdravnika v deželno bolnišnico. — Velika predpustna prireditev Slovenskega planinskega društva” je bila zbrala v “Narodnem domu” okolu 2700 obiskovalcev. Oddanih vstopnic je bilo 2500, za približno 800 več kot druga leta. To je dokaz velike priljubljenosti “Slov. planinskega društva”, tega odličnega borilca za narodno posest. skočil starejši sin z odprtim nožem proti očetu. Da bi preprečil napad na očeta, pobral je nek les in ga zadrl bratu v vrat, a je brata tako nesrečno zadel, da je brat na mestu umrl. Mlajši Pernat se je sam javil sodišču. — Smrt na ženitovanju. V Partivju na Štajerskem možila se je županova hči Dolajževa. Svatba vršila se je po ondotnih običajih zelo veselo. Zvečer pa gre ženin Juri Povalec iz sobe, da se malo ohladi: kjer ga zadene mrtvo-ud in se zgrudi mrtev na tla. — Seveda je goste to toliko ganilo, da so se nehote v kratkem razšli. — V pijanosti zmrznil je pri Kozjem 19 let stati posestnikov siri Franc Hro-, lec. i^aliuT:s^r,t"^rr,'E.WiinilerlichGranit6Cfl. narico dovršenih še drugih pet podmorskih ladij. Dve gradi tvrdka Whiteherd na Reki. 804-806-808 N. Hickory St. Joliet, IL Velika zaloga spominkov -— Nove trgovine v Celju. V novi posojilniški hiši v Celju se bodo pri-lični prostori vsi oddali za trgovine. Za večino prostorov so se že oglasili najemniki. Ker je v hiši hotela “Pri belem volu” še tudi en prostor oddati za kako trgovino ali obrt, se kmalu naseli v Celju več novih slovenskih trgovcev in obrtnikov. — Ponemčevanje. Denvuschek, tovarnar v Leitersbergu (Maribor) sistematično naseljuje nemške rodbine v Leitersberg. V teku treh mesecev je sprejel v svojo tovarno že šest družin. — Nemška šola v Št. Lenartu propadla. Javna nemška šola v Št. Lenartu je propadla. Nemci imajo samo 27 otrok. To je pač zavedna občina. — Glasba v Celju. V Celju so začeli jako gojiti glasbo. Nemci imajo svojo godbeno šolo; Slovenci pa so z novim letom dobili podružnico Glasbene matice v Ljubljani, ki prav dobro napreduje. — Smešni graški nacijonalci. V graškem obč. svetu je prišla k razpravi prošnja administracije potov, knjižnice “Oesterreichs Reisefuehrer” za podporo 200 K. V knjižici se dela namreč za Gradec zdatno reklamo. Prošnja se je na predlog obč. svetn. Schvin gerja odklonila in sicer zaradi tega* ker je v knjižici omenjeno, da živi v Gradcu precej Slovencev. Menimo, da na tak način ne bodo ubili teh Slovencev. — Smrtna kosa. V Partinju je u-mrl v 88. letu veleposestnik Jurij Pa-valec. — Samoumor v celjski bolnišnici, Iz okna celjske bolnišnice je skočila na cesto in obležala mrtva 66 let stara blazna Marija Konec. — Radi tatvine iz naväde je bil pred celjskimi porotniki obsojen 35 letni kurjač Franc Mlaker v šestletno ječo. — Smrt. Iz Celja se poroča: Dne 9. febr. so pokopali mater celjskega podžupana Jesenka. Mož rajne je bil vrl Slovenec iz Kranjskega, ud čitalnice, sin pa je “nemški” podžupan “nemškega” Celja. Sploh so zdaj na krmilu mesta trije sinovi kranjskih Slovencev: dr. Jabornegg, dr. Jesenko in dr. Ambroschitz. Razun prisiljenih Nemcev bi brez renegatov v Celju bilo malo Nemcev, če bi vlada ne preplavljala mesta z nemškimi uradniki. — Brat ubil brata. Posestnik Pernat v Žableku se je dne 6. febr. sprl s svojim starejšim sinom radi oddaje posestva. Mlajši sin je videl, da je •—• Za Simon Gregorčičev spomenik. Odbor za Simon Gregorčičev spomenik objavlja, da so dohodki 20. jan. 1909 znašali 10,340 K 10 v. — Jadranska banka v Trstu izkazuje za leto 1908 K. 200,340.90 čistega dobička, to je 10 odst. obrestovanja. delniške glavnice. Izplačalo se bo 6 odst. dividende. — Največja umrljivost otrok je med. vsemi avstrijskimi mesti v Trstu. Glasom uradne statistike umrje izmed 1000 otrok 423, preden dosežejo 5 let. Glavni vzrok umrljivosti je, kakor trdijo izvedenci, poleg socijalne bede, nenravnosti — kakor navadno v pomorskih mestih — in zanemarjenosti starišev, alkohol, katerega dobe otroci že v nežni mladosti. t —Operni pevec Josip Kašman v Trstu. Slavni operni pevec, katerega rodbina izhaja iz naše Škofje Loke, se je povrnil po 30 letih delovanja v tujini, v domovino. V Trstu je Kašman 11. febr. slavil nepopisen triumf v operi “Janez Krstnik”, ki je delo ženijalnega mojstra Finoa, kanonika katedrale v Bologni. Tržaški listi pripovedujejo čudesa o Kašmanu v tej divni vlogi. Občinstvo je bilo uprav elektrizirano. — Smrtna kosa. “Soča” poroča, da je umrl v Gorici znani hotelijer g. Kancijan Happacher, lastnik restav-ranta “Angelo d’oro”, v goriški bolnišnici pa g. Ivan Peric, posestnik v Biljah. — Puljska postaja za podmorske ladje. Kakor znano, je nedavno priplula iz Kiela v Pulj prva podmorska ladja, zgrajena za avstro-ogrsko vojno mornarico. Z njenim prihodom se —Dvorano so Slovencem odpovedali pri Trabesingerju v Celovcu, kjer bi imeli igrati "Revčka Andrejčka”, dasi so jo bili za trdno obljubili. Odrekli so jo tudi v nemškem “Katoliškem domu", ki so ga ustanovili -—■ Slovenci. Se kar kosajo med seboj, kdo bo bolj proti Slovencem. —V Korbški Beli se je ustrelil 3. febr. 341etni zasebnik A. Markovič. -—Trije smrtni slučaji v rodbini v eni uri. V Ledenicah blizu Beljaka je nedavno pri p. d. Ropeču v eni uri smrt pobrala, tri ljudi. Najprej je u-mrla sinaha, na to kmet p. d. Ropeč sam, četrt ure na to pa še oče sinahe. —Ogenj. Posestniku Lovrencu Gaš-nik iz Mlinega na Koroškem pogorela je nedavno hiša z gospodarskim poslopjem. Gašnik je bil zavarovan za 3000 kron a škode ima nad 8000 kron. HRVATSKO. — Jelačičev spomenik v Zagrebu. Mestno zastopstvo je sklenilo železno ograjo okrog ban Jelačičevega spomenika namestiti z marmornatim stebriščem. Potrebni marmor je došel v Zagreb m delo mora biti do maja t. 1. gotovo, ker takrat slave Hrvatje petdesetletnico njegove smrti. — Sodna tiralica je izdana za gla-sovitim Nastičem, agent-provokater-jem v velesrbski aferi. — Iz preiskovalnega zapora je bil izpuščen odvetniški kandidat Cvijanovič dne 6. febr. Bil je pet mesecev v preiskovalnem zaporu radi velesrbske propagande, sedaj so ga izpustili z motivacijo, da se mu ni moglo dokazati niti razžaljenje Veličanstva niti veleizdajstvo, marveč samo navaden izgred. Nase prodruznice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetaif blizu Summit, Cook Co., in Naperville 111. Chi. tel. 1872. N. W- Phone 4pf KJE JE PETER BAREC IZ KOTA fara Stari trg pri Kočevju štev. 1, rojen dne 22. oktobra 1862. v tukajšnji župniji. Ali še živi ali je mrtev? Ako še živi, natančen naslov njegovega bivanja, ako je umrl, kraj in čas njegove smrti. Važna stvar. Njegova žena bi rada zvedela o njem. C. W. BROWN, predsednik. R. PILCHER,'podpredsednik. W. G. WILCOX, casir. I Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, 111. TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini. 3% O OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu. ■ W.V.W.VAV.V^AV.W^AW/.’AVAWASW.WA'AWAVW.V.V/.W.VAV.WAVVVWi FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Podružnica 6104 ST. CLAIR AVE. IN. E., CLEVELAND, O. Í „• • _ •_____________ kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo. le prati! Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne. m si penjen ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč. jjaioo m rajale, ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in 'brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom “Kretanje parnikov” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno. na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni culo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4 °/2 odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico, Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. YA5AYASVASYAWAYAVYiV.V.V,YAV.,.V.,.Y.VWAV.,A VAYAYAYAW.W//AAWi i Denarji pošiljamo A-merikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC J o 1 i e t, 111. Tiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541. njihovo dušno zveličanje? Da bi svoje- ger, rodom iz Iowe, prihaja z daljne ga Mesijo pripoznali in sprejeli in pacifiške brežine, iz mesta Seattle, stopili v njegovo kraljestvo. Tega ni so storili. Zakaj ne? Ker bi sicer morali stopiti s prvega mesta in se odpovedati svojemu velikemu vplivu. Samoljubje je neurejeno, ako skrbi človek bolj za telo in posvetnost nego za dušo in večnost. In kako dostikrat se to godi! Kako dostikrat pozablja človek večnosti in se popolnoma udaja posvetnosti! Koliko jih je, ki se niti ne zavedajo duše in večnosti! Kako bo prebujenje ob vstopu v drugo življenje, ko mora človek vse posvetne stvari zapustiti? "Kaj koristi človeku, če pridobi vesoljni svet, a trpi škodo na svoji duši? Ali kaj bo dal človek kot vračilo za svojo dušo?” Premišljaj to posebno sedaj v sv. postnem času, kako ceno je plačal Izveličar za tvojo dušo! Potem se zaveš, koliko vrednost ji moraš pripisovati. 1 Še v tretjem oziru je bilo samolju-Pri spremebi bivališča prosimo naroč- ^je farizejev neurejeno. Iskali so svo-nike, da nam natančno naznanijo je ¿ast; ¡n svojega dobička na stroške poleg novega tudi stari naslov. bližnjega. Brez ozira na blagobit dru- Dopise in novice priobčujemo brez- gih so skušali sami doseči čast in last. plačno; na poročila brez podpisa se To je samopašnost, sebičnost. Sovra- se očividno prepričali o tem, da so se že prvi kristjani spovedovali in so prejemali zakrament sv. pokore. ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111. Advertising rates sent on application. TRADES COUNCIL CERKVENI KOLEDAR. 14. marc. Nedelja Matilda; Evtihij. 15. “ Pondeljek Longin, Felicita. 16. “ Torek Herbert; Hilarij. 17. “ Sreda Patrici; Agrikola. 18. “ Četrtek Ciril Jeruzalem. 19. “ Petek Jožef, ženin D. M 20. “ Sobota Feliks in tov. m. K TRETJI NEDELJI V POSTU. Kako malo poznajo in izvršujejo farizeji, ki o njih govori evangelij tretje postne nedelje, ljubezen do bližnjega! Polni nevoščljivosti in ljubosumnosti proti Odrešeniku komaj privoščijo od-rešencu njegovo srečo. Pa kako malo poznajo tudi pravo ljubezen do samega sebe. Njihovo samoljubje je neurejeno. Na prvem mestu ne iščejo časti božje, ampak svoje časti. Čudež, ki ga je storil Izveličar, je bil na čast Bogu. Kajti krdela so hvalila Boga ko so videla delavnost božje moči in ljubezni. Kako lahko bi bilo, temu mišljenju sledeč, voditi ljudstvo k vedno globljemu spoznavanju Boga, k vedno večji božji ljubezni, k srčni zvezi z Odrešenikom, poslanim od Boga in ljudi napravljati za člane Mesijevega kraljestva in tako izpolnjevati najiskre nejšo željo Izveličarjevo! Ne! To je po njihovih mislih na poti njihovi časti. Za to nočejo tega. Sveti Janez je rekel njegovim učencem, ki so bili ljubosumni na Izveli-čarja in njegov rastoči ugled: “On je ženin, jaz njegov prijatelj. On ima nevesto (cerkev), sedaj je moje vese lje izpolnjeno. On mora rasti, jaz giniti.” In Pavel piše iz svoje ječe: “Nekateri propovedujejo Kristusa iz nevoščljivosti in prepirljivosti, drugi iz dobrega mišljenja. Toda kaj je na tem? Če se le vsekako oznanja Kristus to me veseli.” Do tega visocega mi šljenja se farizeji niso mogli povzpeti. To ni bilo njihovo prvo vprašanje: Je li v čast božjo? Pospešuje našo čast ali ji škodi? To je bilo zanje odločilno vprašanje. To je neurejeno samoljubje. Naše samoljubje je neurejeno, ako cenimo svojo čast in svojo voljo više nego čast in voljo božjo. Kako grdo in kako pogostem! Spodobi se, dragi čitalec, da se izprašaš, ali nisi tudi ti podoben farizejem, ali tudi ti ne meriš vsega po svoji volji in želji in po svoji časti, ko bi moral jemati za merilo božjo voljo in čast; ali tudi časih ne kuhaš jeze, če se zgodi kaj velicega v božjo čast, a po drugih, tako da si sam senci. Le preveč tiči v človeku, da hoče postaviti za središče sebe namesto Boga. Ljubezen do Boga te mora že globoko prošinjati, da ne boš nikdar podlegel tej skušnjavi. Mnogo in veliko ža Boga, ampak po meni! Tako misli sebičnež. Mnogo in veliko za Boga po tistem, ki ga je Bog poklical v to. Tako pravi kristjan. Bodi tudi ti, dragi čitalec, pravi kristjan! Pripoznaj brez nevoščljivosti, kar store drugi za Boga! Raduj se nad vsako pomnožitvijo njegove časti, nad vsako pospešitvijo njegovega kraljestva, nad vsako zvršitvijo njegove volje, naj pride odkoderkoli! Ne pripadaj oponašavcem, ki skušajo grajati vse, česar niso sami storili! Če ne mo reš biti hrast, bodi ponižna vijolica, ki se drži tal! Še drugače je bilo samoljubje farizejev neurejeno. Mislili so bolj na čast stan, dobiček, nego na svoje zveličanje. Kaj bi bila zahtevala od njih skrb za žili so Izveličarja, izročili so ga smrti, odvračali so ljudstvo od njega, ker je bilo to v njihovo korist. Naj umre na križu, da le ne bo več njim na poti. Samoljubje je neurejeno, če se išče svoje lastne koristi v škodo svojemu bližnjemu. Kako žalostno pesem bi lahko tu zapeli o strašni sebičnosti, ki se ne plaši, spravljati tisočernike na beraško palico, da sebe bogati! Ampak ti izkoriščevalci v velikem itak ne čitajo teh besed. Zato se obračamo do tebe, dragi čitalec, in ti pravimo: Ljubi sebe samega, resno od srca! Skrbi za sebe samega, išči svoje sreče, ampak pri tem nikdar ne pozabi na zapoved o ljubezni do bližnjega! Rajši se odpovej kacemu dobičku, nego da bi prekršil ljubezen do bližnjega. Bog ti lahko vse nadomesti in take krščanske odpovedi ne bo pustil nepoplačane. Šesteri člani Taftove vlade so odvetniki — tajniki Knox, Dickinson, Ballinger in Nagel, generalni pravdnik Wickersham in generalni poštar Hitch cock. Dva sta, ali sta bila, trgovca — tajnika MacVeagh in Meyer. Tajnik Wilson se naziva farmarja in pozna farmarsko življenje praktično kot teoretično. Po zunanjosti in svojstvih so si izbranci Taftovi tudi precej različni. Tajnik Knox je po postavi najmanjši; meri namreč 5 čevljev 4 palce in ima izredno veliko glavo. Mož je miren, resen, hladen, premiseln, natančen in se baje še nikdar ni prenaglil v besedi ali dejanju, torej bo res sposoben za velevažno službo državnega tajnika. Generalni pravdnik Wickersham je tudi majhen, morda palec večji nego je g. Knox; kot govornik je točen in jedrnat; značijo ga veliki muštaci in velika očala. Tajnik Dickinson je-hrust, 6 čevljev 3 palce visok in 27CLfuntov težak; s Taftom ga veže staro prijateljstvo; po mišljenju je demokrat stare vrste. Istotako demokrat je tajnik MacVeagh, srednje velikosti in aristo-kraške zunanjosti. Tajnik Nagel je izredno visoke in sloke postave, z drob nim obličjem in rjavimi lasmi; zanima se za lepoznanstvo in vedo. Generalni poštar Hitchcock je edini neoženje-nec v kabinetu; visok je 6 čevljev, atlet in rokoborec. Tajnik Ballinger igra izvrstno “tennis” in je velik učenjak. Središče družabnega življenja v Washingtonu bo tvoril menda tajnik Meyer, v kar ga vsposoblja njegovo bogastvo; svojčas je bil poslanik na Italijanskem in Ruskem. TAFT IN NJEGOVI MINISTRI. Dobro zavrnjen. Novopečen doktor zdravilstva je mislil v neki veliki družbi pokazati svojo učenost s tem, da je zanikal obstanek duše in njeno trajnost po smrti, češ, človek ni pravzaprav nič druzega, nego žival, kakor psi, konji, krave, pre-šiči itd. Cela družba se je zgražala nad čenčami mladega moža; star stanovski tovariš, zelo čislan zdravniški svetnik, pa mu je hotel dati krepko, zasluženo svarilo. “Mladi gospod,” je pripomnil, “doslej sem Vas vedno naslavljal z ‘gospod kolega’ in ljubo mi je bilo, da ste me z istim naslovom o-govarjali. Ker imajo v mojih očeh tisti, katere jaz zdravim, razumno dušo in so ljudje, ne pa živali, a Vi trdite nasprotno, zato imam jaz pravico do naslova ‘doktor’ in Vam prepuščam naziv ‘živinozdravnik’; saj niso tisti ki jih hočete Vi zdraviti, po Vaših mi slih nič druzega nego živina. Prepo vedujem si torej, da me še kdaj ime nujete ‘gospod kolega’; ali ste me u meli, gospod živinozdravnik?” ‘ZDRUŽENE PODONAVSKE DRŽAVE” Deveteri možje, ki jih je predsednik Taft izbral kot predstojnike depart-rnentov in svetovalce v državnih zadevah za prihodnja štiri leta, so vsi izšolani v .kolegijih ali vseučiliščih. To dejstvo kaže, kako misli predsednik glede vprašanja o višji izobrazbi kot spričevalu sposobnosti za visoke javne urade; še bolj pa kaže, da čas samoukov kot političnih voditeljev v Združ. Državah mineva vsled naglega razvoja dežele. Predsednik Taft je bil graduiran na vseučilišču Yale, kakor znano. Edini član njegove “uradne družine” z iste ga vseučilišča je Franklin MacVeagh iz Chicage, novi tajnik zakladnice. Vse učilišče Harvard zastopata v novi vladi George von Lengerke Meyer, taj nik mornarice, in Frank H. Hitchcock, generalni poštar. Nobeno drugo vse učilišče ali “college” nima več nego enega člana. Tajnik Jacob McGavock Dickinson od vojnega departmenta je najbolj izobražen, v akademičnem smislu; ko je bil graduiran na vseučilišču v Nashville, je študiral pravo v Columbia College, na vseučilišču v Lipskem m v Parizu. Tajnik Philander Chase Knox od državnega departmenta je graduiranec z nekega ohio-skega “freshwater college-a”, Mount Union. Generalni pravdnik George W. Wickersham je študiral v Lehighu in na pennsylvanskem vseučilišču. Tajnik Charles Nagel od departmenta za kupčijo in delo je pohajal berolinsko vseučilišče, ko je graduiral v St. Louis Law School. Tajnik Richard A. Ballinger od departmenta notranjih zadev je graduiral v Williams College-u, in tajnik James Wilson od departmenta za poljedelstvo je pohajal Iowa College. * * * Izvzemši tajnika Hitchcocka, je nova vlada sestavljena iz premožnih mož. Tajnik Meyer je baje najbogatejši član, zastopajoč takp bogastvo kakor oliko bostonsko. Tajnik MacVeagh, ki je bil kakor g. Meyer veletržec mnogo let, je morda naslednji glede bogastva. Tajniki Knox, Dickinson in Nagel ter generalni pravdnik Wickersham so imeli vsi mnogo let jako mastno prakso kot odvetniki raznih korporacij. Vlada je, zopet z izjemo generalnega poštarja Hitchcocka, sestavljena iz mož, ki so stari 50 let ali več. G. Hitchcock je 41; tajnika Ballinger in Meyer in generalni pravdnik Wickersham so po 50; tajnik Knox je 55, tajnik Dickinson 58, tajnik Nagel 59, tajnik MacVeagh je okoli 68 in tajnik Wilson, ki je načeloval department!! za poljedelstvo dvanajst let, je 73 in najstarejši mož v kabinetu. Predsednik Taft je 51. je naslov članku nekega “Peregrina” v 4. številki “Oesterr. Rundschau”, ki je vzbudila z njim občno pozornost. Člankar izvaja nekako sledeče: Srbija se sicer po pravici pritožuje nad usodo’, ki jo čaka, ker se je Avstrija trdno vkoreninila v Bosni, a vendar pa se s svojimi pritožbami obrača na napačno adreso, ker se Avstrija zaradi upravičenih ekspanzivnih teženj Srbstva ne more odpovedati svoji pravici biti velemoč. Srbi so upali, da se habsburška velesila med laško in srbsko iridento zdrobi, ker so se pa varali, hočejo zdaj junaško umreti. Umreti za domovino je sicer lepo, boljše pa ■ je za domovino živeti, če so dani za, življenje pogoji. In .te Avstrija lahko da vsem balkanskim podonavskim dr- ' žavam. Če hočejo balkanske države gospodarsko napredovati in se ojačiti, je potrebno, da se pridružijo habsburški monarhiji v obliki državne zveze s skupno banko, skupno carino in primerno vojaško konvencijo. Ostale bi drugače čisto samostojne in obdržale tudi svoje dinastije, pridružile bi se Avstriji nekako tako, kakor so se juž-nonemške države Prusiji. Misel podonavske federacije je stara. Košut je hotel Ogrsko združiti s Srbijo, Bolgarijo, Črnogoro in Bosno, da uniči habsburštvo, bivši srbski ministrski predsednik Vladan Gjorgjevič in ruski minister za zunanje reči Izvolskij pa Nekaj za gotove starše. Živel je tu, tako je nekdo pisal iz Bavarskega, mlad uradnik, ki sem ga prav dobro poznal, in ki se mu ni moglo nič posebnega očitati; samo cerkve se je ogibal, in tudi njegova vrla soproga ni mogla v tem ničesar opraviti. Imel je tri cvetoče otroke ki so bili vsa njegova sreča in radost Svojo vero je bil, zapeljan po ukih nevernih profesorjev, odvrgel čez krov na vseučilišču, — verjel je samo še kar je videl! — Nekoč v neki druščini se je izrazil pred več gospodi, ko se je govorilo baš o šoli: “Jaz ne razu mem, kako se more otrokom zabiče vati tako neumnost, da je Bog! Ja svojih otrok ne bom pošiljal v šolo da se jim ne bode v glavo vtepal tak nesmisel.” Ostali gospodje tudi niso bili posebni bogomolci, ampak tako hudobnega izreka nevere in bogotaj stva pa vendar niso pričakovali. Vsi so molčali, in nihče mu ni pritrdil njegovih nazorih. Ko je potem čez nekaj let prišel čas, da je njegova naj starejša hčerka dosegla starost šestih let in imela iti v šolo, je cvetoča dekli ca prav nenadno zbolela in nepričako vano hitro umrla. Tudi drugi otrok je istotako v polšestem letu svoje sta rosti zbolel in'umrl. In tudi njegov zadnji, tretji, je umrl v starosti petih let. Tako ni ta nesrečni oče nobenega svojih treh otrok spravil tako daleč, da bi pohajal šolo. Ljubi Bog je vzel očetu otroke še v času njihove ne dolžnosti, da se niso učili umeti “ umnost” svojega očeta in da niso bili zapeljani po njegovi neveri. Verno ljudstvo je splošno sodilo: “To je prst božji!” Kaj je najboljše od življenja? Ti praviš: Mladost. Res je, to j lep čas, posebno če se preživi v ne dolžnosti, v bogaboječnosti in pobožnosti: kako bogato na veselju in užitku zdaj predlagata balkansko federacijo > kako b°gato na upanju je potem pod turškim vodstvom. Obe te kombinaciji sta napačni. Ogrska ne more biti voditeljica podonavske federacije, ker je premalo kulturna in bi v tej federaciji čisto gotovo sama propadla. Turška hegemonija na Balkanu je za vedno izključena — musliman ne more biti gospodar kristjanu, mladoturki pa so tudi šovinisti, Avstrija pa kot narodnostna država in gospodarsko krepka je kakor nalašč poklicana za tako federacijo. Kralj srbski, car bolgarski mladostno srce! Ampak najboljše od življenja mladost le ni. — Kaj pa — Krepko, čvrsto zdravje? — O ne — Potem morda mnogo posvetne sre če: znamenito premoženje, čislan, ča-stipoln poklic, srečno družinsko življenje, pokojni, brezskrbni, z mnogotero prijetnostjo in zabavo oslajšani dnevi? -—- Vse prav dobro, ampak kako negotovo, in oh, kako kratkotrajno! — Kaj pa še preostaja ugibati? Šele pred nekaj leti je bilo, da je William Cornell Greene ni samo in ga — odstrani. Velikanski užitek kralj bakra” v Mehiki, marveč lastu- j imajo Kitajci na tem, kadar vidijo po dvorišču tekati živali z napol prerezanim vratom, ki so namenjene za kas-neji obed. e tudi več milijonov akrov zemljišč Mehiki in Arizoni. Prva električna brzoželeznica je bila leta 1890. otvorjena “City and South London Line” v Londonu. Radi klica “Živela Srbija!” so v Pragi aretirali neko dekle m jo obtožili veleizdaje. Drobiž iz aluminija uvedejo na Fran coskem. Dotični zakonski predlog je že razdeljen med poslance. Ruska duma je sprejela predlog za odpravo smrtne kazni. Predlog je oddan pravosodnemu ministrstvu. V Peru je rudnik živega srebra, ki je globok 480 čevljev. V tej globočini so ceste, bloki in cerkev, ki se v nji opravlja služba božja. Avstralci pojedo povprečno 129 funtov sladkorja vsako leto, prebivalci Združ. Držav 89 funtov, Nemčije 36 funtov, Francije 32 funtov in Velike Britanije 81 funtov, ampak v zadnji deželi se použitek viša. Čudno dete. V Kezepulju na Ogrskem je neka žena rodila čudno dete. Ima dve lici, eno normalno, drugo zelo malo; 4 ušesa, 4 normalne roke, 4 normalne noge, ki so izrastle po dve skupaj. Ta “unieum” je kmalu po rojstvu umrl in so ga poslali v budimpe-štanski muzej. Imeniten državnik o vzgoji. Garfield, bivši predsednik Združ. Držav je bil mož iz ljudstva. Najprej je bil hlapec, potem mornar, nato vzgojitelj, dalje profesor, kapitan, general, pravnik in poslanec. O vzgoji piše v svojem zapisniku sledeče: Kdor nas v mladih letih nauči kolikor najbolj mogoče porabiti mladostni čas, ta bode največji dobrotnik ljudstva. Ciganska osveta. V nekem ogrskem mestu je dal nadstražnik zvezati nekoč nekega cigana in ga vreči v ječo. S časom se je pozabil dogodek. Cigani so se pomirili z nadstražnikom in ga povabili v svate. Nadstražnik se je odzval pozivu. Ko je pa cigansko veselje doseglo vrhunec, se je vzbudila tudi stara mržnja. Zgrabili so ga, odrezali nos. in ga tako razmrcvarili, da je drugi dan umrl. Grozovitosti evropskih kulturonos-cev v Afriki. “Matin” poroča, da so zaprli v Parizu uradnika v naselbinah, Taqueta. Dolže ga grozovitosti proti zamorcem. Dne 14. julija min. 1. je na francoskem zemljišču dal na grozovit način umoriti nekega zamorca. Dal ga je zvezati in vtaknili so mu v usta dinamitno patrono ter jo zažgali. Drugega je dal obglaviti. Glavo je dal skuhati in to juho so morali jesti njegovi sorodniki. in knez črnogorski bi stopili z avstrij- i unirl mož’ ki Je bil v velikih časteh da skim cesarjem v isto razmerje, kakor i naokrog, opravljal je visoke služ kralj bavarski s pruskim. Skupščina S be in storil v sv°Jem dolgem življenju in sobranje bi ostala. Osnovati se bi moral zvezni svet. Postavodaja bi bila neodvisna, skupne odredbe bi se nanašale na vojsko, carino, banko in državljanstvo. Na ta način bi udarili Ogre, ki nam itak delajo le sitnosti. Spričevalo za spoved. Med preganjanji kristjanov v treh prvih stoletjih po Kristusovem rojstvu, so se zatekali verniki v one milje dolge prekope, ki se raztegajo v zemlji pod Rimom in njegovo okolico srečna smrt! v zamotanih smereh. Tam 'so tudi opravljali svojo službo božjo, prejemali svete zakramente in pokopavali trupla pokojnikov. Ko so se vsled preseljevanja narodov, prekucij in vojn katakombe skoro tako pozabile, da se mnogo dobrega in blagovitega. Čašne imovine mu tudi ni nedostajalo. Ta mož je vprašanje prav rešil: “Najboljše od življenja je srečna smrt!” • Kaj praviš o tej rešitvi? — Res je, smrt vede človeka iz življenja na zemlji in iz vsega, kar ni bilo v istem dobro zanj, in tega navadno ni malo; in vede ga v življenje, kjer ni ničesar več, kar ne bi bilo dobro, kjer bo vse osre-čevalno, oblaževalno in večno brez kaljenja, brez motenja in brez konca. Zares, to je najboljše od življenja — Duhovnik obrnil šalo. Mično zgodbico pripovedujejo o do-broznanem duhovniku O’Shea, ki je dosegel krajevno slavo tudi radi svoje ni vedelo niti za njihovo lego in nji- | dovtipnosti. Eden izmed njegovih hov vhod, je pravoznanec Antonio Presbiterjanskih prijateljev se je rad šalil ž njim. Necega dne sta se sre- čala na pošti, kjer je čakala precejšna Zemljepisno je dežela zastopana od j re in posebne spovedi. Bosio šele v šestnajstem stoletju spet odkril več istih, in od tistega časa so se izpraznovale, skrbno preiskovale mnozlca na razdelitev pošte, ki je prav in ogledovale po tujcih vseh narodov ; kal;Tdosp.eIa' in ver. In te katakombe so krstni list in pristni dokaz zakramenta sv. poko- moz' ‘Lep dan, father O’Shea,” je rekel Nahajajo se I ,lep dan’ ^ospodie odgovoril Bostona na vzhodu do mesta Seattle | namreč v onih podzemskih grobnicah j duhovnik. 1 “Jelite, da ste čitali novico o čudnem tam na zapadu, Tajnik Meyer je Bo- in cerkvah iz treh prvih krščanskih početju tam doli v Texasu?” je rekel stonec po rojstvu kakor po odgoji m stoletij podobe, ki predstavljajo deli-dolgem bivanju; generalni pravdnik je tev zakramenta svete pokore, in nada- šaljivec vpjašaje.^ newyorški odvetnik, ki je bil rojen lje: v mehki lehnjak vsekane globine ! “Nisem čital,” je odvrnil father O’- podobne našim spovednicam °ki oči- I Shea’ “Kai pa počenjajo tam doli?” vidno niso imele druzega namena ne- ! “Vse duhovnike in osle v državi obe-go služiti v poslušanje in opravljanje saj°’” }e odgovonl šaljivec. v Pittsburgu; tajnik Knox je Pitts-buržan; generalni poštar Hitchcock je rodom iz Ohio; tajnik MacVeagh je Chicažan po dolgem bivanju, dasi rojen v Pennsylvaniji; tajnik Dickinson je dolgo let bival v Chicagi, dasi je po vladnem izkazu iz Tennessee, a rojen je bil v Mississippi; tajnik Nagel je odvetnik iz St. Louisa, a rojen v Texas; tajnika Wilsona domačija je med farmarji v Iowi, in tajnik Ballin- posebne spovedi. Ko sem nekoč stal ' .‘‘Well,_ well,” se je odrezal duhov pred temi neprekanljivimi, kamenitimi . ; nik, “sreča za naju, ne li, da Vi in jaz nisva tam doli?” na mesec samo po rojstvih. dokazi za zakrament sv. pokore in po sebne spovedi, nisem ničesar iskreneje ! -7? , ijelel, nego: naj bi šli vsi sovražniki ' “ °Se svete spovedi v katakombe in tam, v ---------- kraljestvu mrtvih, kjer ni stoletja no- Skoro 45 odsto vseh uvozov v Kitaj bena živa roka ničesar izpremenila, bi je lani plačalo carino v luki Shanghai. ! Pijana koza. Alkoholizem dobro napreduje. Kdo bi rekel, da tudi koza čisto navadna koza, se upijani tako, da ne bo mogla stati na nogah. In zgodilo se je vendar. Na Zamosti pri Poljski Ostravi v Goldbergovi hiši si je neki delavec skuhal črno kavo in je v njo nalil ruma. Da se kava shladi, postavi jo na prag ter odide. Šla je mimo koza, povohala je in je že bila z gobcem v piskru. Jedva je kavo popila, bila je že z nogami kvišku. Valjala se je po tleh, grozno je meketala in jezik kazala, kar je zlasti otrokom napravilo veliko veselje. Gledavci so se smejali, toda kozi ni bilo dobro. Raztrgan tisočak. Nek eleganten bu-dimpeštanski kavalir je izumil način, da mu je en tisočak nosil vsak dan 300 do 400 kron obresti. Postopanje je sledeče: Šel je elegantno oblečen na ulico, ustavil prvega denarnega pismonošo ter ga vprašal, ali bi mu ne hotel menjati bankovca od 1000 kron. Potegnil je bankovec iz denarnice ter ga izročil pismonoši. Ta našteje stotakov, desetakov itd., vsega skupaj 1000 kron. “Kaj ne,” vpraša kavalir, “saj ne bo nič škodilo, ker je bankovec na enem koncu odtrgan?” Pismonoša se prestraši, ker bi na pošti takega bankovca ne sprejeli, ter prosi mladega gospoda, da mu vrne drobiž. Kavalir rad vrne denar ter ga vrže pismonoši v torbo tako, kakor ga je držal v roki. Pismonoša, ki je videl, da je gospod držal denar v roki in se ga ni dotaknil, niti slutil ni, da mu je kavalir vrnil okoli 400 kron premalo. To zvijačo je kavalir ponavljal, dokler ni naletel na previdnejšega pismonošo, ki ga je izročil policiji. Kitajske grozote. Kitajci kaznujejo hudodelce s tem, da jih pečejo v vrelem olju! Druga temu približna kazen je, “kazen tisoč nožev”. Telo raz-dele na tisoč delov in hudodelec mora vreči kocko, katera potem dolo.ča, kateri del telesa bo prvi odstranjen. Če pa da hudodelec ali njega sorodniki ra-belju dobro pitnino, tedaj ga zadene sreča, da mu odstranijo srce. — Kitajci puščajo človeka umirati na ulici po cele dneve. Ko že truplo trohni, ko že tako smrdi, da ni mogoče več mimo, spomni se kdo na ta božji stvor NASLOVNIK trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom. JOLIET, ILLINOIS. ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico. BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvi v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta. CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve Prodajalna moških in ženskih ob'ek DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji Munroe Bros. EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek. FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor). GOLOB JOHN, 608 N. Broadway Izdelovalec kranjskih harmonik. GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica. S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joiiet, Ib. šivam, popravljam in čistim obleke. Po naj-, nižji ceni. HORWAT ANTON. 600 N. Chicago St. izdelovalec cigar in trgovec t likerji na debel«* JURlClČ FRANK. 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent v»eh prekomorskih črt. J. P KING. LESNI TRGOVEC. Des Plaines in Clinton Sts. Oba telebana 8. Joliet. 111. KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble. LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna. PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna. STONICH GEORGE. 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo. premogom in pošiljanje denarja. TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja. VOGRIN ANTON, 205 R«by St. Izdelovalec *n popravljalec čevljev V/OLK VICTOR, 200Ruby Str. Krojač moških in ženskih oblek. Popravljam, likam in čistim obleke SOUTH CHICAGO, ILL. KOMPARE J OS., 8908 Greenbajr Ave. Salun in prodaja šifka-*:. PITTSBURG. PA. NOLLE C., 5170 Butler St., ameriški hotel. DINAN C. M., 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev na debelo HOTEL REINHOLD, 54(H) B-tler St., R. Matuszewski, lastnik. HOTEL DUBLIN. H. A. D in, last.. 5438 Butler St. Zdolaj podpisana družba naznanja, da do prvega marca t. 1. se bo še prodajala zemlja za kmetijstvo na Willardu in okolici po 16 dol. en aker zemlje. Potem bode vsak aker zemlje 17 dolarjev. Zatoraj naj si vsak, kateri želi biti farmar, kupi zemljo še ta mesec. Kupi tiket za vlak do Fairchild,' Wisconsin. Lahko se oglasiš na naši postaji ali v našem oficu v Fairchild National Bank. Slovenska naselbina na Willardu dokaj napreduje. Slovenec, Anton Trunkel, je kupil od nas 40 akrov zemlje pred 6 meseci. Od tega časa je napravil hišo in drugo poslopje in prodal je za 200 dolarjev lesa, in še za par stotakov ima narejenega, katerega vozi sedaj samo eno miljo daleč na postajo ali dipo. Radi bi, da pride še več takih Slovencev v okolico naše železnice. Clark Co. zemljemerec je zadnje'dni razmeril zopet 2000 akrov rodo-vite zemlje za farme. In ta zemlja je poleg Slovenske naselbine in leži ob naši železnični progi. Ker je zmlja poraščena s lepim vrednostnim drevjem, ima vsak aker zemlje za 30 dolarjev in več vrednosti v drevju. Ali mi hočemo naseljence ob naši železnici. Zato pa prodamo za polovično ceno vso našo zemljo. Kupiš zemljo lahko poleg železniškega križja, tako da lahko vsak dan eno karo drv izvožiš in naložiš. Gotovo, da to je edina prilika, da se vsak lahko osvobodi n postane movit farmar. Naši pogoji so za nakupovanje te zemlje: Eno četrtino gotovine ostalo vsoto v teku pet let ali več izplačaš. Ako kupiš 40 akrov zemlje moraš plačat 160 dolarjev to je četrtina. Če prideš v Fairchild, vprašaj za N. C. FOSTER, on je prezident od železnice in on ti da vsa pojasnila in pokazal ti bo kam da moraš iti, da vidiš zemljo. Če hočeš imeti kako pojasnilo pismenim potom, piši po slovensko na rojaka: Ignac Česnik, P. O. Willard, Wisconsin, Clark County. On ti bo odgovoril na vsa tvoja vprašanja. Česnik je bil s zemljemercem; on zna za vso našo zemljo. Fairchild North-Eastern Railway Company GENERAL OFFICE FAIRCHILD, WISCONSI N. C. FOSTER, president in general Superintendent, Willard, Wisconsin. K. S. K. JEDNOTA Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. GLAVNI ODBOR: Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111. I. podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa. II. podpredsednik:.....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City. Blagajnik: ........John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111. Duhovni vodja:___Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111. Pooblaščenec..............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111. Vrhovni zdravnik:........Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Frank Opeka, Box 527, North Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111. John N. Gosar, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Leo. Kukar, Ely, Minn. URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC. K. S. K. J., kateri vedno delujejo na to, da pripeljejo zveste, zdrave in poštene vojščake(inje) pod zastavo sv. Jožefa K. S. K. J. Čast in hvala vsem! Le tako naprej! Več ko nas bode združenih pod to zastavo, tem laglje bode nam nastopiti proti sovražniku — nesreči. Uver-jen sem, da bode naša slavna Jednota tudi naprej lepo rastla in napredovala, radi tega se prosijo vsi člani(ice), da delujejo vsak(a) po svoji moči, ter pridobivajo tudi v bodoče več novih članov(ic). V zadnji št. glasila priobčil sem malo opazko, da naj se vsi starodavni zdrav niško-preiskovalni listi vničijo. Ker sem pa iz nekoliko pisem sprevidel, da one prošnje oziroma onega naznanila nekteri gg. društveniki niso razumeli pravilno, hočem toraj danes še enkrat o tem poročati: Zdravniško-preiskovalni listi, ki so bili napravljeni kaka 3J4 leta nazaj, ti listi imajo oziroma obsezajo 4 strani, so še vedno veljavni, toda oni listi, ki so samo dvo-stranski, niso več za rabo. Ti dvostranski listi bili so bolj ob pričetku Jednote napravljeni in nektera društva jih imajo še sedaj. Ti listi niso pravomočni, ker ne odgovar-jejo sedanjim okoliščinam in pravilom. Toraj še enkrat omenjam, da le ti dvo-stranski zdravniško-preiskovalni listi niso veljavni za vsprejem v Jedno.to. Vsi drugi so pravilni, kajti novo tiskani so skoraj ravno taki kakor oni, ki so bili v rabi pred mojim nastopom kot gl. tajnik. Upam, da bodo tajniki(ice) to vpoštevali. Dalje hočem odgovoriti na nektera vprašanja tudi radi novih pravil: Pravila so v tisku in se prav pridno dela na njih. Da ista niso še dogo-tovljena in razposlana, ni moja krivda. Kakor hitro bodo pa izgotovljena, hočem jih razposlati na vsa društva. Radi tega prosim še nekaj dni potrpljenja. K sklepu pozdravljam vse člane(ice) ter jim kličem: Delujte tudi v bodoče za napredek naše slavne K. S. K. Jčdnote.! Ostajam Vam vedno udani sobrat JOSIP ZALAR, glavni tajnik K. S. K. Jednote. IZ URADA DUHOVNEGA VODJE K. S. K. JEDNOTE. Vsi člani in članice K. S. K. J. imajo opraviti svojo velikonočno dolžnost najzadnje do 6. junija in kdor tega do takrat ne stori in nima za svoje opravičenje nikakoršnega postavnega vzroka bo po preteku tega časa suspendan ali Pa izločen, kakor tirjajo naša pravila. Za člane in članice, kateri žive v slo-1909. Dr. št. 143 članov. I venskih župnijah bo posebno vsak izgovor prazen. Naša Jednota je katoli- K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 13675 Martin Stephan, roj ška *n kot tako hoče imeti za svoje sinove in hčere le praktične katoličane. 1891, spr. 5. marca 1909. Dr. št. 87 članov.1 Udje, kateri ne hodijo redno k sv. mašam, ne podpirajo svoje cerkve, ne poši- K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 13677 Peter Saver, roj 1879, 13678 'Jaj° svojih otrok v katoliške šole, a bi vse to lahko storili pa nočejo, niso Luka Mihelich, roj 1870, 13679 Anton Chadež, roj 1875, spr. 23. febr. 1909. i praktični katoličani. Dobra mati pretaka grenke solze nad svojim neubog- Dr. št. 141 članov, i Ijivim otrokom in isto tako toži bridko sv. katoliška cerkev nad svojimi upor- pristopili Člani K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 13676 Ivan Urek, roj 1880, spr. 1. marca K društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 13680 Franc Gracar, roj 1889, spr. 5. marca 1909. Dr. št. 43 članov. K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 13681 Ivan Malovrh, roj 1882, spr. 2. marca 1909. Dr. št. 100 članov. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 13682 Jos. Sterbenz, roj 1890, 13683 Ivan Bohte, roj 1870, spr. 28. febr. 1909. Dr. št. 168 članov. K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 13684 Paskus Skorich, roj 1884, 13685 Franc Ribič, roj 1882, spr. 7. marca 1909. Dr. št. 179 članov. K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 13686 Ivan Miketich, roj 1879, 13687 Jurij Brozovič, roj 1868, spr. 1. marca 1909. Dr. št. 40 članov. K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 13688 Ivan Šircelj, roj 1884, 13689 Josip Stefanich, roj 1878, spr. 1. marca 1909. Dr. št. 55 članov. K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 13690 Anton G. Krašovic, roj 1892, 13691 Martin F. Kočevar, roj 1891, 13692 Josip N. Kambič, roj 1889, spr. 28. febr. 1909. Dr. št. 35 članov. K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 13693 Srečko Loko-tič, roj 1889, 13694 Peter Novosel, roj 1883, 13695 Anton Klobučar, roj 1878, 13696 Gregor Tomach, roj 1876, 13697 Albert Čop, roj 1874, spr. 7. marca 1909. Dr. št. 92 članov. K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 13698 Nikolaj Horvat, roj 1885,: 13699 Ivan Miketich, roj 1881, 13700 Martija Požek, roj 1883, spr. 9. marca 1909. Dr. št. 44 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., k društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 2987 Ignac Miklič, 5. marca 1909. I. dr. št. 100 članov. II. dr. št. 45 članov. Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., k društvu sv. Janeza Krst. 20, Iron-wood, Mich., 8726 Stephen Volčič, 21. febr. 1909. I. dr, št. 198 članov. II. dr. št. 42 članov. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., k društvu sv. Antona Pad. 71, Crabtree, Pa., 13287 Ignac Uršič, 3. marca 1909. I. dr. št. 100 članov. II. dr. št. 33 članov. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., k društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 7127 Ivan Zibart, 3. marca 1909. I. dr. št. 99 članov. II. dr. št. 95 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 6371 Anton Štrekel, 3382 Josip Nose, 18. febr. 1909. Dr. št. 318 članov. K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 13324 Anton Panian, 1. marca 1909. Dr. št. 107 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 7379 Mihael Perše, 8126 Mihael Špehar, 27. febr. 1909. Dr. št. 366 članov. Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 10526 Jernej Rihtaršič, 11785 Štefan Brozovič. Dr. št. 63 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva sv. Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 11665 Jurij Pintar, 21. febr. 1909. Dr. št. 87 članov. ZVIŠALI ZAVAROVALNINO. Pri društvu sv. Pavla 30, Calumet, Mich., 8374 John Kocjan, zvišal posmrtnino na $1000. III. razred. Pri društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 523 Katarina Petrič, zvišala posmrtnino na $1000. IV. razred. ZNIŽALI POSMRTNINO. Pri društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 7930 Peter Kroteč, 10946 Ivan Kroteč, znižala iz $1000 na $500, 8. marca 1909. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 3978 Alojzija Okleščen, roj 1890, 3979 Katarina Miller, roj 1889, spr. 8. marca 1909. Dr. št. 40 članic. K društvu Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 3980 Ana M, Saver, roj 1891, spr. 3. marca 1909. Dr. št. 61 članic. K_društvu sv. Frančiška Šal. 29, Joliet, 111., 3981 Ana Klobučar, roj 1879, 3982 Barbara Žugelj, roj 1882, -spr. 8. marca 1909. Dr. št. 77 članic. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 3983 Ana Bohte, roj 1878, spr. 28. febr. 1909. Dr. št. 112 članic. K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 3984 Katarina Lončar, roj 1870, spr. 3 marca 1909. Dr. št. 30 članic. K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 3985 Frančiška Mesec, roj 1874, spr. 2. marca 1909. Dr. št. 64 članic. K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 3986 Marija Skala, roj 1872, spr. 1. marca 1909. Dr. št. 9 članic. K društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 3987 Marija Lekar, roj 1892, spr. 28. febr. 1909. Dr. št. 75 članic. K društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 3988 Marija Muluch, roj 1891, 3989 Ana Košiček, roj 1889, 3990 Marija Pušnik, roj 1888, spr. 8. febr. 1909. Dr. št. 28 članic. K društvu sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 3991 Marija Ocvirk, roj 1887, spr. 28. febr. 1909. Dr. št. 31 članic. K društvu sv. Martina 126, Mineral, Kans., 3992 Marija Dolenc, roj 1878, spr. 9. marca 1909. Dr. št. 3 članice. K društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111., 3993 Frančiška Gerchar, roj 1890, 3994 Marija Šuštaršič, roj 1889, 3995 Terezija Kavčič, roj 1884, 3996 Ivana Železnik, roj 1888, 3997 Frančiška Furlan, roj 1884, 3998 Johana Kavčnik, roj 1884, spr. 28. febr. 1909. Dr. št. 36 članic. PRESTOPILE ČL/vNICE. Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., k društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 523 Katarina Petrič, 9. febr. 1909. I. dr. št. 34 članic. II. dr. št. 25 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 2490 Jožefa Špehar, 27. febr. 1909. Dr. št. 111 članic. Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3186 Julija Kuzmič, 27. febr. 1909. Dr. št. 52 članic IZLOČENE ČLANICE. Od društva sv. Marije Milosti Polne 114, Steelton, Pa., 3360 Ana Suhar, 2. marca 1909. Dr. št. 15 članic. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. V dolžnost si štejem, kot tajnik K. S. K. J. zahvaliti se vsem članom in članicam za neumorno delovanje k napredku naše slavne Jednote. Kako lepo raste, procvita in napreduje naša organizacija, dokazuje nam lepo število no-vopristopilih članov(ic). Od 1. januarja 1909 pa do 9. t. m. je pristopilo 292 članov in članic. Ni li to lep napredek? Čast komur čast! In ta gre v prvi vrsti društvenim uradnikom(icam), dalje pa tudi vsem ostalim članom(icam) nimi otroci t. j. takimi, kateri se le premalo ali skoraj nič ne zmenijo za njene zapovedi ter iste nepremišljeno kršijo. Člani in članice: Mi smo združeni, da stojimo trdno kakor skala v sveti veri, neupogljivo kakor mogočni hrast, ki kljubuje najhujšemu vihasju. Tudi okrog tebe divja večkrat vihar in ti preti, da te trešči ob tla kakor malo bilko. So hudobni, zaslepljeni ljudje, ki ti pravijo: Čemu boš hodil k sv. mašam, prejemal sv. zakramente; saj ko človek umre, ga ni in po smrti je vse končano. Odkod pa vedo ti ljudje, da ni dru-zega življenja po smrti? Kdo jim je to povedal? Ali nam morejo dati pobotnico za svoje oholo zanikanje? Ne, in stokrat ne! Kaj torej, ali naj v negotovosti živimo, ko se gre za življenje in smrt — za večno srečo ali večno pogubljenje?! Jezus Kristus, kateri se je po svojih čudežih skazal, da je Sin božji, nam je z jasnimi besedami zagotovil, da se po smrti prične drugo življenje in da bomo vživali ali večno plačilo ali pa večno kazen. Če je pa temu tako, potem sledi, da mora biti vsak član Jednote praktičen katoličan, ker sicer mu bo njegova vera, ako po njej ne živi še v večjo sramoto na sod-nji dan. Vsak katoličan je dolžan prejeti sv. zakramente o velikonočnem času, ker tako nam sv. cerkev — namestnica Kristusova zapoveduje. Kdor pa tega ne stori, se upira cerkvi, nasprotuje Kristusu in sv. apostol Pavel pravi: “Kdor ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik.” Ta zapoved ni torej Jednotina ampak cerkvena; če je pa cerkvena potem je dosledno božja. Člani in članice! Bojte se one strašne kužne bolezni, katero imenujemo mlačnost. Nad mlačnim kristijanom bo Jezus izrekel one strašne besede: “Ker nisi bil niti gorak niti mrzel ampak mlačen, zato te bom pljunil iz ust.” Upam torej, da ni v naši Jednoti nikogar, ki bi rekel: Moram iti k sv. spovedi, ker mi Jednota ukazuje, moram podpirati cerkev, hoditi k sv. mašam, ker me bodo suspendali. Kaj, dragi moj, ah se ne bojiš bolj Boga, kateri te bo ne le suspendal toda celo za vselej iz svojega kraljestva izločil? Namen naše jednote je: Zbirati pod svojo zastavo junaško krdelo katoliških mož, žena, fantov in deklet, katerih srca so vneta za sv. vero. Naše geslo je: Vse za vero in narod! ’L' < i Tajnikom podrejenih društev. Kot duhovni vodja terjam po pravilih, da mi pošljejo tajniki podrejenih društev spovedne listke vseh članov kakor tudi članic, ker spričevalo društvenega odbora ni zadosten dokaz, če so isti resnično opravili svojo dolžnost. Iz mnogih pritožb, ki prihajajo na me vsaki dan mi je znano, da društveni odbor večkrat skozi prste pogleda in prizanaša takim članom, ki zanemarjajo svoje dolžnosti, ne da bi jih naznanil duhovnemu vodji. — Poleg spovednih listkov naj mi pošljejo društveni tajniki natančen imenik vseh članov in članic in naj zaznamujejo s križcem pred imenom vse iste, kateri niso prejeli sv. zakramentov. , Vsa ona društva, katera so oddaljena od slovenskih župnij se lahko obrnejo naravnost na me in jaz bom skrbel, da pride*k njim jeden ali drugi izmed slovenskih duhovnikov. Kar velja za možka, velja i za ženska društva K. S. K. Jednote. Pozdravljajoč vse člane in članice, sem vaš, JOHN KRANJEC, duhovni vodja K. S. K. Jednote. rikanskemu Slovencu želim mnogo naročnikov in predplačnikov. Nikolaj Klepec, I. tajnik. Nikdar tie obupaj. Slovensko Zdravišče. Pozor Rojaki, Slovenci in Hrvati! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Slovensko Zdra-. višče pod spodaj podpisanim ravnateljstvom. On ima jako veliko prakso v zdravljenju vseh bolezni, bodisi notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali kronična. On je specialist za ženske in otroške bolezni in operacije. On hitro in zanesljivo ozdravi vsako 130102011 moža in žena. Zatoraj, rojaki! Ako ste bolni ali slabi na kakoršnikoli bolezni ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trošite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite, koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter se lahko z največjim zaupanjem obrnete na to res izkušeno zdravi-šče, kjer najdete gotovo pomoč in ozdravljenje, ako je to sploh mogoče. Nikarte trpeti! Ce trpite Vi, Vaša hči, Vaša sestra, Vaša mati, Vaši otroci, Vaš oče, Vaši bratje ali sinovi na kakršnikoli bolezni, pridite k njemu ali mu pišite pri tej priči, že danes, in dal Vam bo svet čisto zastonj, če se pustite zdraviti ali pa ne. Pišite danes, ker se Vam ta prilika morda ne ponudi nikdar več. Adresirajte pisma tako: Dr. Martin J. Ivec, 711 N Chicago St. JOLIET, ILL. Barberton, Ohio, 28. febr. — Tu-Allegheny, Pa., 8. marca. — Društvo kajšno društvo sv. Jožefa štev. 110 K. sv. Roka št. 15 K. S. K. Jednote je S. K. Jednote si je omislilo in tudi na-določilo, da bode imelo skupno veliko- pravilo zabavni večer na 20. febr. in nočno spoved 27. t. m. in sv. obhajilo sicer v korist društveni blagajni. Tem 28. t. m., to bode na Tiho nedeljo, potom se zahvaljujem tudi vsem čla-Ob pol 8. uri zjutraj se naj zberejo nicam društva Srca Marijinega štev. vsi člani v cerkveni dvorani odkoder UL K. S. K. J., ki so nas blagovolile bodemo skupno odkorakali k mizi bo- posetiti. Toraj ako si vi napravite ka-žji. In to si naj vsak član omenjene- ko zabavo, mi vam drage volje prisko-ga društva zapomni, da prinese spo- č;mo na pomoč. Da smo se dobro zavedni listek dr. tajniku najzadnje do bavali ter tudi po kranjsko obrnili, mi binkoštne nedelje. Kakor lansko leto1 ni treba posebej pisati. Zjutraj pri so nekateri člani pozneje po velikonoč- i belem dnevu smo se razšli, seveda bolj nem krogu prinašali spovedne listke, I z bolnimi glavami, no, pa saj to ni to leto se ne bode čakalo nobenega, I vsak dan. JOHN N. GOSAR CO. 5312 Batler St. Bell Phone, Fisk 1090 J. Pittsburg, Pa. Se priporočam sl. društvom za naročila ZASTAV, znakov (Re-galij)’ gumbov, šarp slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd. Pečati vsakovrstni, itd. Prva in edina slov. tvrdka v Amer. 69- £2 o G "O O g §.a c (D G O KRASNI MOLITVENIKI PO ZEL O NIZKI CENI. ¡POZOR! POZOR !l ‘.V.V.V.V.V.V.V.V.V.SV.VA1, vsak bode izločen iz društva in Jednote, če ne opravi svoje krščanske dolžnosti o pravem času. To velja kakor za člane tako za članice. Žalibog tudi takih je naših rojakov, kateri pravijo: "V društvu bi že bil, ali tistih ceremonij ne maram, da bi k spovedi hodil, raje društvo pustim.” Zakaj pa pri našem društvu vsak, ko pristopi, priseže, da je praktičen katoličan, ali ni to kriva prisega? Tudi se sliši od takih odpadnikov: “Kaj je taka prisega, ko je jo ta ali uni čital — on ni sodnik.” Po naši lepi katoli:ki veri je vseeno prisega, naj jo čita ke-dor hoče; sodnik je pa Bog. Take in enake besede se slišijo od naših rojakov, katere so katoliške matere od-gojile, in zapravljajo ono kar so po svojih dragih podedovali. Zatoraj bratje, ne pozabimo ono, kar so nam naše skrbne matere rekle, ko smo jih zapuščali in šli v tuje dežele: “Bog s teboj :n ne pozabi na Boga!” Ali žalibog, veliko jih je, ko prestopi veliko lužo, že pravi: “Koga mi če cerkev! Zdaj sem v Ameriki, ko domov pridem, bodem v cerkev hodil.” Kdo ve, če bode še kedaj svoj rojstni kraj videl! Zatoraj držimo ono kar smo podedovali po svojih stariših. Katoličan si rojen in ostani do smrti. Ni treba vere v lužo vreči, ko se čeznjo voziš. K koncu pozdravljam vse verne člane in članice K. S. K. Jednote. Ame- Nadalje naj omenim, da je naše društvo sv. Jožefa zmanjšalo pristopnino k društvu za polovico in to za dobo 3 mesecev. Rojaki, sedaj se vam nudi lepa prilika, da pristopite k društvu, kakor lahko tudi k Jednoti. Torej na delo! Kar se dela tiče, se ne morem pohvaliti. Delamo 4—5, a prikrajšanim delavnim časom. Pusta smo tudi srečno zakopali, da bi še krizo tako lahko, pol pa makari če lisica iz zajca rata. Drugič kaj več! Ivan Gabrovšek. Cleveland, O., 7. marca. — Cenjeno uredništvo Am. Sl. Tudi jaz se želim oglasiti, čeravno en malo pozno v slavnem listu Am. Slov., ako dovolite natisniti sledečih par vrstic. Čital sem pojasnilo g. gl. tajnika Jos. Zalarja v št. 12. Am. Slov. z dne 26. februarja 1909. Meni kot članu K. S. K. J. že čez šest let, mi je v resnici za njen napredek m obstanek. Odkar sem pristopil k Jednoti, pridobil sem že marsikaterega člana, in to želim še v zanaprej storiti, ako bode kolikaj mo goče. To in enako želim tudi, da bi vsak član in članica pridobili vsak vsaj po enega novega člana, potem bi naša katoliška društva in slavna K. S. K. J. še bolj napredovala, kakor v resnici napreduje. Ko sem prečital pojasnilo, se mi je zdelo popolnoma prav, kakor (Nadaljevanje na 8. strani.) Bliža se sezona balov in domačih veselic. ? Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača j v dno pri roki. In to je gotovo l ki ga izdeluje znana Š slovenska tvrdka < slovenski popi Joliet Slovenk Bottling Co. i 913 N. Scott Street, Joliet, 111. i Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedeljeh N. W.344. Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in I» hladilna nego katerakoli druga. T okusite ga rojaki in rojakinje in ■* prepričani boste, da trdimo zgolj i-snico. Nadalje izdeluje ista drui Z* ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri-£ poroči .. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesl?' jj SVOJI K SVOJIM ! \vAwvmww.,Aw^w^w.vAvm\\vwum Očistite jetra Flexer’s JPinli Liver Fills čistijo jetra zdravijo nered in za basanost. Urejujejo prebavne orga ne. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica. FLEXER & REICHMAN® LEKARNARJA. Cor. Bluff and Exchange Street» JOLIET, ILL. JOHN GRAHEK GOSTILHIČAR. Točihn vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in trživ» najboljše smodke. Frodaiam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. iota N. Broadway..... JOLIET, ILL. CEZARJEVA VIZIJA. (Švedski napisala Selma Lagerloef.) Po teh besedah odskoči Avgust od nje kakor od kake blazne. Ali nad Šibilo je prišel močni pro-roški duh. Njene motne oči so jele žariti, njene roke so se dvignile k nebu, glas se ji je tako izpremenil, da se je zdelo, kakor bi ne bil njen lastni glas, in imel je tako moč, da bi se ga Bilo* e to v času, ko je bil Avgust pastura repi, ki so lezle proti ognju, ... T 1 ,, , t i i■ . • a „».„in- ,,¡cn na-1 moglo čuti po vsem svetu. In ona je v Rimu cesar a Herod v Jeruzalemu niso li to šakali." A venciai niso pa | ° 1 \ tuinu cea , ' ... I .... i; , - „„ n::i. =0 govorila besede, kakor da jih je cítala kralj. In tedaj 'se je nekoč dogodilo, stnji s palicami udarili po njih, psi so , , dalje spali, ovce niso bezale in divje o0” ' zvezdah. ^ eri so legle k počitku na oni strani, ¡ "Oboževali bodo ljudje na visim Ka- - pitóla obnovitelja sveta, Kristusa áli da se je na' Zemljo spustila velika in sveta noč? To je. bilk najtemnejša noč, ki se je do tedaj-videla; človek bil bi mislil, da je cela zemlja dospela kakor pod nekak ogromen svod. Ni.bilo mogoče razločiti vode od kopnega in nihče bi ne mogel biti gotov tudi na naj-sigurnejšem potu. Pa -to ni moglo biti drugače, ker niti najmanjši svetlobni zve kjer so bili ljudje. To je videla Šibila in ni vedela ničesar, kaj se je godilo okoli nje, na višini brega. Ona ni znala, da so ondi dvignili žrtvenik in zapalili oglje, . ,j_ in da je cesar vzel iz kletke golobico, : ®ul?,a da jo žrtvuje. Ali roke so mu bile Antikrista, toda ne medlih ljudij!” Ko je bila to izrekla, korakala je skozi vrste od strahu osupnjenih ljudij, odšla lahno po višini griča in iz- žarek ni padel na zemljo. .. Vse zvezde j tako otrpnile, da ni mogel držati pti-so ostale doma v svojih dvorih in ljub ki mesec je skril svoje lice. . A istotako globoka kakor nočna tehtna je bila tudi tišina. Reke so zastale v svojem teku, niti najmanjša sapica ni pihljala po zraku, celo topolov list je nehal trepetati. Da je šel člo-.vck k morju, mislil bi bil, da val več ne udarja ob obalo, in da je potoval v .puščavo, ne bil bi škripal pesek pod njegovimi nogami. Vse je bilo oka-menelo in nepremično, samo da bi ne motilo svete noči. Trava se ni upala rasti, rosa ni mogla pasti in cvetje je nehalo razširjati svoj prijetni duh. Ono noč niso preganjale nikogar grabežljive zveri, kače niso pikale, psi niso lajali. In kar je bilo še krasnejše, niti ena neživa stvar ni hotela motiti Svetosti nočne tmine, da bi se dala U- j ce. Z enim mahom, s perotnicami se je golphica osvobodila in izginila v nočni temi. Ko še je to zgodilo, pogledali so dvorjani nezaupno tja k stari Šibili. Mislili so, da je ona zakrivila nesrečo. Mar so mogli vedeti, da se je Šibili vsekako zdelo, da sedi pri pastirskem ognju, in da je sedaj prisluškavala slabemu zvoku, ki je drhtavo prodiral skozi mrtvo nočno tišino? Dolgo ga je še poslušala, predno je zapazila, da ni prišel od zemlja, temveč iz oblakov. Slednjič dvigne glavo in vidi, kako cse skozi temo-vijo svetle in sijajne podobe. To so bile male čete angelov, ki šo ravno leteli tja nekam nad ravnino milo pevajoči, kakor bi nekaj iskali. Medtem, ko je Šibila tako poslušala Ali Avgust je dal drugi dan narodu strogo prepoved, da mu dvigne svetišče na Kapitolu. Mesto tega je zgradil ondi svetišče za novorojeno božansko dete in ga nazval “Nebeški žrtvenik”, Ara Coeli. KAKO JE GORJANEC SPREOBRNIL SVOJO ŽENO. porabiti za kak zločesti čin. Niti eden , . odpirač bi ne bil mogel odpreti ovac angelsko petje, se je cesar ravno p i- „i eden mož prelivati krvi. | PravIJal ,na novo, zrtv°' ,,U.ml ,SI Prav v tej noči je odšla v Rimu svoje roke, očistil žrtven,k m ukazal, mala četica ljudi iz cesarskih soban da mu dajo drugo golobico Toda, na Palatin in udarila potem preko Fo- j ce prav «s je sedaj trudil do skrajno-ruma na Kapitol. Baš tedaj, ko se je ( dan nagibal k zatonu, so vprašali svetniki Cezarja, bi li ne mogel dovoliti, da se dvigne hram na svetem rimskem griču. Ali Avgust ni takoj privolil. Ni znal, ali bi bilo to po volji bogov, in je odgovoril, da hoče najprej prinesti nočno žrtvo svojemu zaščitnemu geniju, da tako izve njegovo voljo v tej stvari. Avgust je zaukazal, da ga nesejo v nosilnici, ker je bil star in bi težko prišel na visoke stopnjice kapitolske. V roki je držal kletko z goloboma, ki ju je hotel žrtvovati. Niso ga spremljali niti svečeniki, niti vojaki niti svetovalci, ampak njegovi najožji prija- sti, da jo pridrži, izmuzne se mu iz roke gladko telo golobice in ptica se dvigne v gosto noč. Cezarja obide strah. Zruši se z ž'r-tvenika na kolena in prične moliti k svojemu geniju. Prosil ga je moči, da odvrne nesrečo, ki mu jo je naznanjala ona noč. Niti tega ni cula Šibila. Ona jc z vso dušo slušala angelsko petje, ki je postajalo vedno močneje. Naposled je postalo tako močno, da je vzbudilo pastirje. Podpro se z rokami in opazijo svetle_čete srebrnobelih angelov, ki so se zibali v dolgih valovitih vrstah kakor ptice selivke kvišku skozi temo. Nekateri so držali v rokah gosli in pi- telji. Bakljonosci so šli pred njim, da ščali, drugi citre in harfe, in njihovo razsvetijo pot skozi nočno temo, a za' petje je zvenelo veselo in milo, kakor ki so nosili tro-! otroški smeh in brezbrižno kakor čvr njim so stopali sužnji, nogi žrtvenik, žerjavico, nože, sveti , ogenj in ostalo, kar se je rabilo pri Žrtvi. Na poti je Cezar veselo kramljal s j svojimi prijatelji, pa nihče ni opazil j neizrecne tišine noči. Ko so došli na ¡ vrh Kapitola do praznega prostora, ki je bil odbran za novo svetišče, bilo jim je jasno, da se bo dogodilo nekaj nenavadnega. To ni mogla biti noč, kakor druge, ker so opazili gori na robu pečine čudovito bitje. Izprva so mislili, da je to staro strohnelo deblo oljke, a pozneje so menili, da je stopil prastari kip Jupitrov na pečino. Slednjič so opazili, da to ne more biti nihče drugi, nego stara Šibila. Kaj tako starega, tako ogromnega še niso videli nikdar. Saj je stara žena vzbudila toliko strahu. Da ni bilo ondi Cezarja, bi bili vsi stekli domov v svoje postelje. “To je ona’’, šepetal je drug drugemu, “ki ima toliko let, kolikor je peščenega.zrnja na obali njene domovine. Zakaj je ravno to noč izšla iz svoje votline? Kaj li naznanja cesarju in cesarstvu ona, ki piše svoja poročila na listje dreves in ki ve, da dónese veter-- njene proroške besede onemu, za kogar so odrejene?” Tako so še preplašili, da bi bili vsi popadali na kolena in udarili s čelom ob tla, da se je Sibila le malo ganila. Ali ona je sedela tako tiho in mirno, kakor bi bila mrtva. Sedla je gori na skrajni rob pečine in odprši z rokami oči, je zrla v noč. Sedela je tu, kakor da bi se vzpela zato na grič, da bolje vidi, kaj, se godi v daljni daljini. Isti čas je opazil cesar in vsi njegovi spremljevalci, kako globoka je bila temina. Nihče ni mogel videti ni ti za pedenj pred seboj. A kaka tišina, kak mir! Niti zamolklega šumenja Tibere niso mogli čuti. Ali zrak jih je hotel zadušiti, leden znoj jim je tekel po čelu, a roke so jim bile otrpnjene in brez moči. Slutili so: morda sc dogodi nekaj strašnega! Toda nihče ni hotel pokazati, da ga je strah, ampak vsi so govorili Cezarju, da je to dober “ornen” (znak): vsa narava je nehala dihati, da pozdravi novega Boga. Silili so Avgusta, da pristopi k žrtvi, in govorili sp, da je stara Sibila gotovo zato izšla iz svoje votline, da pozdravi njegovega g.enija. V istim je bila" stara Sibila kakor prikovana od neke vizije, da ni niti vedela, da je došel Avgust na kapitol. V duhu se je bila zagledala po daljni zcmljj in zdelo se ji je, kakor da hodi po veliki ravnini. V tehii je neprestano zašla na nekaj, kar je mislila, da so zemeljski griči. Zganila se je in tipala z roko. Ne, to niso bili grički po zemlji, ampak ovce. Ona je šla skozi velike staje ovac, ki so spavale. Sedaj je zapazila ogenj pastirjev. Gorel je sredi polja in ona se je prikradla k njemu. Pastirji so ležali o-koli ognja in spavali, a poleg sebe so imeli dolge, šiljaste palice, s kojimi so branili staje proti divjim zverinam. In one male živali s svetlimi očmi in šo- Podpisani naznanjam rojakom, da sem kupil SALOON kjer točim dobro pivo in prodaja... izvrstne smodke. Martin Nemanič, 22nd St. & Lincoln. CHICAGO, ILL MATH. H. NEMANICH, 1005 N. Chicago Street, Joliet, 111. dobroznan SLOVENSKI POGREBNIK V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč. Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263 JOLIET CITIZENS BREWING CO. -N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.— TROST & KRET2 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše 'ftie 0. S” lito, in ■‘M6e^scllauIn,, 5c, Na d. -bno se prodajajo povsod, na debelo pa na Čanje škrjanca. Ko so to čuli pastirji, se pripravijo, da pojdejo v mestece kjer so bili doma, in pripovedujejo o tem čudežu. Šli so po ozki, vijugasti stezi, in Šibila je šla za njimi. Hipoma pa se posveti gori na bregu. Velika, jasna zvezda zablešči nad gričem in mesto na vrhuncu začne odsevati kakor srebro v zvezdinem sijaju. Vse one čete angelov, ki so ravno ondi krožile, za čno radostno klicati, in pastirji pospe še korake, tako da so skoro tekli. Ko so dospeli do mesta, se prepričajo, da so se angeli ustavili nad nekim .nizkim hlevom v bližini mestnih vrat. To je bila siromašna koliba s slamnatim krovom in z golimi pečinami odzadaj. Nad njo se je ustavila zvezda in tu sO se začeli zbirati angeli vedno bolj ih bolj. Nekateri se postavijo na slam nato streho ali pa so se spustili na strmo kamenito steno-za kočo, drugi so se zibali na svojih perotih. Visoko, visoko gori se. je razvedril zrak vsled tega sijajnega leta. Isti čas ko je plula zvezda nad mestecem, prebudila se je vsa narava, in oni ljudje, ki so stali ha vrhu Kapitola, morali so to tudi opaziti. Začutili so sveže m mile vetriče, kako so pihljali po zraku, sladki in prijetni vonji so se začeli razširjati okoli njih, drevje je šumelo, Tibera je začela šum ljati, zvezde so sijale in mesec je v trenutku stal visoko neba in razsvetljeval svet. In iz oblakov se spustita dva goloba in sedeta cesarju na rame. Ko se je to čudo zgodilo, se dvigne Avgust, ponosen in radbsten, in njegovi prijatelji in sužnji so padli na kolena. “Ave Caesar!” (Zdrav cesar!) vpili so oni. “Tvoj genij ti je odgovoril, Ti si bog, ki moraš biti oboža van na višini Kapitola.” In spoštovanje in češčenje, ki so mu ga dajali navdušeni ljudje z glasnim vpitjem cesarju, je bilo, tako glasno, da ga je cula stara Šibila. Predramila se je iz svoje vizije. Vstala je s svojega mesta na robu pečine in stopila med ljudi. Bilo je, kakor da se je dvignil temni oblak iz prepada, da se spusti preko visokega, brega. Strašna je bila v Svoji starosti. Razmršeni lasje so ji viseli okoli glave v neureje nih čopih, členi so bili povečani in temna koža je pokrivala telo, trda kakor skorja drevja, brazgotina pri brazgotini. In ona prihiti k cesarju, z eno roko zgrabi njegovo roko, a z drugo pokaže proti daljnem iztoku. “Glej!” zapove mu ona, in car je odprl oči in pogledal. Velik prostor se je odprl pred njegovim pogledom. Opazil je v daljavi borni hlev ob strmi pečini in nekaj pastirjev, k’i so klečali pri odprtih vratih. V hlevcu je videl mlado mamico, ki je klečala pred malim dete cem, ki je ležalo na tleh na snopiču slame. Veliki trdi prsti Sibilini so kazali na ono sirotno dete. “Ave Caesar!” reče Šibila s porogljivim nasmehom. “To je Bog, ki bo obožavan na Kapitolu.” Gorjanec je bil bogat kmet, dober kristjan, prebrisana glava in trda grča. Njegova žena, ki jo je okrog svečnice pripeljal sem iz celovške okolice, se veda tudi hči veleposestnika, je bila drava in močna, bogata in pridna za delo, pa je hodila bolj po visokih pe tah in krščanstvo ji do vseh dob še tudi ni obribalo kože. Za njo je ljubi Bog bil le dober mož, s katerim smo si v daljnjem prijateljstvu, v drugem pa so ji bila kuhinja in klet, dvorišče in hlev njena najljubša svetišča. Preveč moliti, mislila je, dela ljudi samo lenuhe, — ob delavnikih bi trebalo cerkev pridno zapirati, da se iz nje kaj ne pokrade. Pri Gorjancu pa je tudi med tednom malo cerkvenega duha privelo v hišo in to je Reziki — tako je bilo ime naši znanki — takoj spočetka povzročilo katar na jetrih in pljučah. Vsakdanja molitev rožnega venca največ ni dala pokoja njeni vesti, ker se s tem pokvari glas, pritrga potrebnega spanja, razgreje kolena — z eno besedo škoduje na zdravju. V prvih tednih se je je zvečer po jedi vsekdar lotila kaka bolezen: boleli so jo zobje, ušesa, imela je vročnico, želodčne krče, skrnino itd. in morala je hitro v postelj. Pozneje so ponehale te bolezni in tudi ona ostane med rožnim vencem v hiši, pa na tla ni pokleknila, — to se ne bi strinjalo z njeno častjo — ampak je raje počivala na stolcu. Tudi z ustnicami je migala, samo da nihče ni vedel, ali prerešetu-je kuhinjske račune ali vabi kure. Pri drugem odstavku je vsakokrat na vse strani delala globoke poklone, toda hlapci in dekle so znali natanko, da te reverence ne veljajo Bogu m Materi božji. Njen mož, Jurij, nekaj tednov mirno gleda, nazadnje pa se ne more več vzdržati in trdno prime svojo ženo. Odločno ji obrazloži, da tega ne more več gledati, krščanstvo in molitev je stara dedščina njegove hiše, katero ne da odpraviti *— Rezika naj se sramuje pred hlapci in deklami. S tem pa je bila pri Reziki streha v ognju. V začetku vsled jeze in srda še besede ni spravila iz ust, potem pa se je jokala, nazadnje pa divje zmerjala črez vso to^nabožnost. Jurij jo pusti mirno razsajati, potem. pa še odločnejše izjavi, da luteranščina nima prostora v njegovi hiši. Rezika meni na to, da se ne da tiranizirati (vladati) od svojega moža in da lahko tudi gre. Jurij pa meni, da lahko naredi, kakor hoče. Res, drugi dan že Rezika spravlja svoj kovčeg, tretji dan pa se že z brzovlakom pelje tja v Celovec in se zaenkrat vstavi pri svojem bratu. Pri Gorjancu pa odpotovanje kmetice tudi ni napravilo posebno velike luknje. Jurij hodi s posli na polje, prva dekla oskrbuje kuhinjo, za kmetico pa nihče ne vprašuje. Rezika si je domišljevala, Jurij bo kar drugi dan že vpregel svoje konje in z vso hitrostjo pridrčal za njo, kakor rajni kralj Faraon nekdaj za Izraelci v E-giptu. Pa se je hudo zaračunala. Jurij je res napregel svoja konja, a vpregel ju je pred plug in rezal globoke brazde na njivi in žvižgal veselo pesem. Po Reziki je vprašal tako malo, kakor da nikdar za njo vedel ne bi. Po štirih tednih je dobil pismo iz Celovca, in sicer od nekega duhovnega gospoda, če ne ve, da je oženjen, in da sodita mož in žena skupaj. Jurij odgovori, to ve on čisto natanko, in če bi vsi ljudje to tako dobro znali kakor on, potem bi bilo dobro. Jurij se napravi na sejm v Celovec. Na trgu se mu je večkrat dozdevalo, da je v gneči zapazil obraz svoje žene. Popoldne je romal ven v Gosposveto. Streljaj za njim je šla neka žena. Ko je Jurij pred oltarjem milosti pokleknil v klopi, prikaže se tudi ženska in se pririje k njemu v klop. Jurij poškili malo po strani in spozna v ženski svojo Rezo. Pa še črhnil ni besede in molil mirno pri sebi. Žena pa je škrebljala' s “paternoštrom”, migala z ustmi in jezikom in molila tako hitro in šumno, kakor da bi prevzela v akord. Če bi kdo slučajno gledal, moral bi mu ves farizej v tempeljnu priti na misel. Kdor se je spoznal, položil bi ženi na jezik besede: Gospod, zahvalim se ti, da nisem kakor drugi ljudje, obrekovalci, ali celo kakor tale nezvesti zakonski mož, ki životari od Boga-pozabljeno življenje slamnatega (Nadaljevanje na 8. strani.) 108 Jefferson Street. Joliet, ILL John Stefanie na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, IB Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, is-vrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET IPiite “Elfe: Brand" -prv^o Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicah, FRANK MEDOSH 9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVENSKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO, ILL. Gostilničar. Izdeluje vsa v nota ska dela, prodaja ši karte ter pošilja deaar v staro domovino vest no in zanesljivega. Poštena Postrežba vsakemu. Telefon 123, South Chicago. KRIJEMO STREHE S MOČNIM črnim “Asphalt” papirjem. Delo jamčimo za pet let. Naše delo je najboljše vrste, ker ni treba barvanja. Elaborated Roofing Co., 113 So. Joliet St., Chicago Phone 7902, Joliet, 111. 8—4t Rojaki! Pijte “Elk Brand” piro dobite je pri Mike Kočevar, cot. Ohio 8t State Sts. N. W. Phone 809. Joliet, Illinois- POZOR, ROJAKI! Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj? Pošljite ga po Mohor Mladiču, 583 So. Center Ave., Chicago, TU. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku. Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah. MOHOR MLADIČ, 583 S. Center Ave. Chicago, I1L Ustanovljena 1S71. Of Joliet, Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. The Joliet National Bank RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. KAPITAL $ i o e o o O.O« T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton uHc. Prejema raznovrstne denarne ulogr ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajn*. Gostilno, ROJAKOM priporočam svojo Phoenix Buffet ajer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. SfeiofT, N. W. Phone 609. 1137 N. Hickory St, Joliet ZNAK NEVARNOSTI. Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so naravni znaki nevarnosti Ti so: bolečine, želodčni neredi, žaba sanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino To zdravilo hitro deluje. Okrepča že lodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne nared i. tomm rnnra»-» I>nie zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce in mišice, cisti kri, daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, okrnili zdravje. «tf.GISf&S*» Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec. VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabita zdrav niških nasvetov, pišite nam in nai zdr avnik vam ga pošlje bresplačsM. Rubite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah. 620-622 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. (Nadaljevanje z 2. strani.) Chicago, 111., 8. marca. — G. urednik, ali se vam ne zdi čudno, da v ‘A. S.’ že tako dolgo ni nič slišati iz Chi-cage, te velike Chicage? Pred nekaj časom ste imeli v vašem listu vsaki teden vse polno novic od nas, včasih še kak imeniten pikčer, saj se spominjate. Kaj je vendar s Pavliho s Centre? Pravijo, da se je premufal. Pa nihče ne ve, kam in zakaj? Nekateri govore, da se je naveličal fajtati socialiste, zopet drugi, da se mu je stožilo po denarju, ki ga je vložil v stavbeno ' društvo. Pa kam bi se bil mufal? Chicago je velika vas; če je šel od 18. ceste na 63. cesto ali celo na 125. cesto, je to že blizu tako daleč, kakor če bi šel v starem kraju čez devet fara. Pa ga najdi, če moreš. Vi bi ga že našli, g. urednik, ko bi imeli kaj možgan v glavi. Zakaj ne daste natisniti v male oglase: “Kje je Pavliha s Centre? Se išče zaradi bogate dedšči-ne, ki ga čaka.” Primojduha, hitro bi se oglasil živ in pečen. Pa poskusite, če hočete. Ampak nekaj druzega sem vam hotel povedati. Veste, ongavi večer nas je bilo več v Pihlarjevem kevdru na Blue Island Ave., pa pride nekdo noter, poln papirjev pod pajsho, jih vrže na mizo in pravi: “To so najboljše kranjske caj-tenge v Ameriki, te berite!” Jaz sem takoj mislil, da je prinesel “Glas Svobode” ali “Proletarca”, ker so te najbolj obrajtane v Pihlarjevem kevdru. Pa sem se motil. Nekdo se zasmeje in pravi: “O, to je clevelandska Male-rika”. Brž vzamem list v roko in či-tam naslov: “Clevelandska Amerika”. No in zdaj smo se začeli meniti, kaj to pomeni: clevelandska Amerika? “Ali je Amerika samo v Clevelandu? ali je tam njen pravi dom?” vprašam. “Kaj ti veš — me nahruli mož, ki je prinesel papirje v hišo — ti, ki ne znaš do pet šteti, ti šleva zelena, kaj pa ti zastopiš in kako dolgo si že v ti kun-tri?” Slabo bi se mi bilo godilo, da ni bartender priskočil na pomoč. “Nesrečna Amerika” sem si mislil, ko sem ponižno sedel na stol in poslušal, kaj se je govorilo dalje. In kar sem slišal, je bilo imenitno, le poslušajte! Eden pravi: “Saj imamo tukaj v Chicagi angleški časnik, ki se zove: ‘Chicago American’, to je: chicaški Amerikanec ali Amerikanec iz Chicage, to je čisto jasno. Ampak “clevelandska” Amerika, kaj je Amerika v Clevelandu?” Drugi pristavi: “Po mojih mislih se to pravi, da se je cela ameriška kuntri, kakor je dolga in široka na svoja stara leta premufala v Cleveland.” Ravno sem hotel zopet jaz nekaj povedati, pa me vstavi ongavi mož in pravi: “Molčite, vi vsi skupaj nič ne veste! Vam bom jaz to stvar razložil. Veste, to je vse zavoljo “Amerik. Slovenca”. Tisti gospodje, ki v Clevelandu caj-tenge ven dajejo, nimajo sreče. Veliko so jih že začeli, pa jim vsaka pogine. Zato so bili “Am. Slovencu” jako nevošljivi. Nazadnje pa so rekli: “Bitati ga pa le moramo, ker nas je v Clevelandu še enkrat toliko Slovencev, kot v Jolietu. In bitali so‘ga. Pa veste kako? Začeli so izdajati nove cajtenge in so jim dali ime: Clevelandska Amerika. Ali zastopite to ime? To je tako ime, da se “Ameri-kanski Slovenec” kar skrije pred njim in izgleda, kakor 5c. “Amerikanski Slovenec” se pravi: en Slovenec v Ameriki, “Clevelandska Amerika” se pa pravi: cela Amerika v Clevelandu. Zastopite zdaj?” — Ha, ha, ha — smo se zakrohotali in razšli, ker se nam je zdelo to čez in čez zadosti za postni čas. Ko sem koračil proti domu, sem pa sklenil, da bom koj drugi dan pisal svojim literarnim prijateljem v stari kraj, naj posnemajo učene gospode okrog “Clevelandske Amerike” in na-zivljejo nove slovenske liste tako-le: “Ljubljanska Evropa” ali “Ribniška Avstrija” ali magari “Loška Smojka”. —Pa brez zamere! Vaš Blue Island Avenuški Chicažan. Cleveland, O., 2. marca. — Poročati moram nekaj o našem večnem napredku. Tukaj imamo tudi v postu zmiraj kako zabavo, da se preveč ne zatopimo v žalost. Posebno zadnjo nedeljo smo si privoščili malo špasa, ko smo šli poslušat našega kričavega derviša, oženjenega derviša, ki je sklical skupno farno sejo. Well, ker ni v postu druge zabave, zato smo šli na tisto meetingo, ker tam so špasi zastonj. Kakor je pri nas v Clevelandu navada, seja se je sklicala, da bi se delal nekak mir, katerega si naši derviši tako strašno želijo, ali ga vendar ne morejo skovati. Govorijo za mir in napredek, da bi si kmalu jezike izpahnili. Čudno je, da ima vreme na nekatere toliko vpliva, ali pa luna. Takrat ko se je ustanavljala nova žalostna jednota in je bila postavljena na edino pravo podlago, je bil v Clevelandu snežen vihar. Hudomušni ljudje so dejali, da se je nekdo obesil, menda nova jednota od žalosti. Tudi zadnjo nedeljo je bilo nekam čudno vreme. Menda luna preveč vpliva na to našo ubogo zemljo in dela trubelne, saj sem slišal, da tudi na možgane včasih vpliva. Ko bi se luna toliko ne vmešavala v clevelandske razmere, pa bi se že kako prestalo. Tako pa bo “za scagat” našim lunatikom. Slišal sem tudi, da kadarkoli se mehurji ali tvori delajo na telesu, tedaj je pri človeku nekaj narobe: ali se vreme iz-preminja, ali luna, ali je pa še kaj hu-jega. Tako so tudi naše farne seje nekake bule in mesečne prikazni. Kadar se delajo take seje, je v Clevelandu nekaj narobe. Meni se zdi, da naša preljuba Amerika boleha na neki skriv ni neozdravljivi bolezni. Na jednaki bolezni je zaspala tudi njena mati žalostnega spomina, N. Domovina. Naj v miru počiva, veliko je prestala uboga reva. Mislim, da bo treba zopet mašiti, zato letajo naši dohtarji skupaj. Seveda naši sedajni duhovni se ne ukvarjajo s takimi bolniki kot je Amerika, zato je treba drugih dohtarjev. Se še živo spominjam, kako so letali takrat našli slavni voditelji, ko je umirala njena mati, kot bi jim bilo gorelo pod nogami. Tudi jaz sem žaloval takrat, ker takrat sem bil z ranjko si bolj na roko. Saj sem špendal 25 dolarjev za njen pogreb, kakor tudi več drugih, ki so imeli svoje delnice. Toda sedaj je drugače. Prijatelj zapusti prijatelja, sram me je pripoznati. Pa saj tudi drugi niso bolji. Kako hitro so porabili nesrečnega g. Benedika za svojo reklamo, misleč, da se je njih lasten polom že pozabil. Toda ljudstvo ne pozabi tako hitro, kam je šel denar, to si naj zapomnijo naši derviši. Zraven so hoteli pa še g. Korčeta spraviti ob dobro ime, pa se jim ni posrečilo. To se pravi delati za mir med rojaki in za slogo, ko v svoji hinavski nevoščljivosti komaj čakajo, komu bi vkradli dobro ime. To se pravi svoji k svojim, ko se govori: “Pojdi raje k judu kakor k onemu, ki s cerkvijo drži.” Zraven pa javkajo in cvilijo, kakor so sami priznali, da mačka zacvili namesto zamijavka, ako ji na rep stopiš. Potem se pa postavljajo ljudstvu za vodnike, češ, mi smo ljudstvo, ko bi vendar morali spoznati, da se vse ljudstvo smeje njih kričavosti. To naj bode za danes. Rojaki v Clevelandu, naročajte se na Am. Slovenca, ki je najstarejši slovenski list v Ameriki. S pzodravom Luka Gorjanec. Eveleth, Minn., 2. marca. — Včeraj ob pol 6 tih pop. se je pripetila raz-strelba v rudniku Spruce N. 2. En Slovenec, še ne dolgo v tej deželi, in neki Italijan sta imela za opraviti z neko mino, katera je bila napolnjena z dinamitom. Italijan je drezal z nekim železnim drogom v dinamit, pri tem se dinamit vname ter provzroči pok. Italijana je grozno poškodovalo na očeh m glavi ter tudi po drugih delih telesa, da ni upanja, da okreva. Slovenec je zadobil manjše poškodbe. Kakor se poroča, ni bil nobeden teh rudarjev izkušen delavec v tem poslu. In to je resnica, da se veliko ljudi ponesreči na ta način, ker družba podeli kakim delavcem, kateri še niso izkušeni, kako ravnati z dinamitom, te vrste delo. Imen dosedaj ne vem natančno ponesrečenih. Jos. J. Peshel. Hayden, Utah, 28, febr. — Cenjeni gospod urednik, ako bi imeli toliko prostora v kakšnem kotičku, da bi mi natisnili teh par vrstic v naš cenjeni list Amer. Slovenec; ako ga pa nimate, pa vrzite v tisti koš, kamor mečete vse take stvari, ki niso za porabo, kot tudi moje pisanje ni dosti koristno, ker nisem kaj učen tega dela, ko sem le štiri mesece hlače trgal po šolskih klopeh, ko bi jih bil štiri leta, bi mi morebiti bolje šlo to delo od rok. Kar se tiče nas Slovencev tukaj v Uintah rezervaciji, Utah, se imamo še zadosti dobro letošnjo zimo. Zdravi smo, hvala bodi Bogu, pridelali smo že tudi lansko poletje toliko, da imamo za domačijo zelo vsega zadosti in še kaj malega za prodati; seveda dosti še ni za predati, pa upamo, da bode vsako leto več, ker je šele začetek pridelka. Tukaj jaz sem zadnje poletje pridelal 232 bušlov ovsa, 22 bušlov pšenice, 100 bušlov krompirja, 20 bušlov koruze, zraven pa še vsake druge stvari po nekoliko. Tudi sena bodem imel zadosti za vso mojo živino, ker jih imam šele 12 vseh, 7 goveje, 5 konj; zraven pa še par šetinarjev. Zimo pa imamo tukaj letos precej, dobro opravlja svojo dolžnost, je že precej dolga in pa zdaj na zadnji konec je tudi precej debela, zdaj bi jo že radi spravili spod nog, pa se še nič ne zmeni, da bi se kam mufala, ker je še zmeraj le mrzel čas, bode pa že da bi začeli orati in pa sejati. Večkrat tudi čitam dopise po večih slovenskih listih, ko se dopisniki pritožijo, da nimajo dela ali da ga še celo dobiti ni mogoče v kakšnem kraju, pa če ga dobi da je težavno delo pa mal zaslužek. Jaz pa imam dela za enega poštenega Slovenca; seveda služba bi ne bila tudi ravno tako velika, pa delo tudi ne težavno in ne nevarno, zrak pa zmeraj čist in pa zdrav; kamna bi tudi ne imeli nad glavo, bi ga imeli le pod nogami. Ako bi kakšnega veselilo farmarsko delo in pa da nima dela ali da ga še celo dobiti ne more, pri meni ga dobi za več let, ker sem pečlar, bodem rabil zmeraj delavcev, dokler bodem farmo delal; če bi jo pa dal v najem, bi jo pa tudi raj Slovencu kot pa Mormonu. Zdaj naj pa zadostuje za tabart, pa še ob drugi priliki kaj več; saj pisati bi vedel še dosti, pa se bojim, da bode še to padlo v koš, ker sem tako bolj slab pisač. Zdaj pa srčen pozdrav vsem čitateljem tega lista. Tebi, u-rednik', pa želim še veliko več dela kot ga imam jaz. . Jos. Demshar. tft. Olive, 111., 2. marca. — Cenjeni ;p. urednik! Prosim sprejmite par ;tic v Vaš lits A. S., ker čital sem št. 48. Glas Naroda svarilo zoper :ne zemljobarantače. Toraj ome-n, da meni je znano od več takšnih ljufij, ne ravno med našimi roja-ampak.med Nemci in tudi Angleži, ravno zato sem vedno dajal dopise v pojasnilo, kako se kupi in da se rojaki varujejo agentov in da čuvajo svoj trdo zasluženi denar. Kajti kupi se tudi lahko brez agentov, ker so velike zemljiške družbe, ki prodajejo ve- ! liko zemlje po vseh državah. Da pa ' še človek tudi od družbe ni goljufan,' naj se ravna po tem: Kadar gre po- , gledat zemljo, naj gre na tamošnjo' “Recording office” in naj poizve, ako ta Co. tudi zares lastuje to zemljo in j da lahko da pravi “Deed” in“Abstract”. Potem si pusti zgotoviti te papirje in jih poslati na njegovo banko, kjer on j stanuje; in tam pusti pregledati od' bankarja in notarja, potem položi denar na bank pod' pogojem, da denar ostane pri bankirju do ta čas, da bo njegov “Deed” rekordan ali da bo zem lja nanj prepisana. In ko dobi svoj “Guaranted Deed” nazaj od “Record-ingoffice”, tedaj šele reče bankirju, da lahko denar pošlje na Co. in tedaj še le podpiše “draft”, tako je bankir odgovoren za obe stranki, in vsak je lahko uverjen, da ne bo goljufan. Ako se jih pa iz enega mesta več hoče preseliti na en oddaljen kraj, tedaj si pa lahko enega izvolijo, da gre zemljo pogledat za vse, in potem vsak posamezni piše po “Deed” in “Abstract” in se ravna po goriomenjenem. Svarim pa vsacega, dati poprej kak denar za aro ali kar si še bodi. Ako se bomo ravnali tako, ni se nam treba bati, da bi bili oguljufani. Kupimo pa tudi lahko sami en velik kos skupaj in ga dobimo tisto ceno kot agent in dobiček od zemljobarantača si vsak sam prihrani. Naj vsak vpraša, kjer stanuje, tamošnje posestnike in zvedel bo, da se mora res tako ravnati. In ako se~ združimo, eden več ve kot drugi, in goljufija bo nemogoča. Kjer pa posamezni hoče biti bolj “kšajt”, naj pa kupi kjer hoče, in ako je ogoljufan, naj sam trpi. Marsikateremu rojaku so moji dopisi vbudili željo postati farmar.in sam svoj gospodar, in ako kedo iz tega ravna prenaglo ali kar sam za sebe, prosim, da ne bo mene klel, ker za tiste, ki mojih dopisov ne razumijo prav in me zanaprej nič ne vprašajo, ne morem biti odgovoren. Jaz dobro vem, naš narod se še ni probudil iz spanja in da še ne vidi, kako ga vse dela nevednega, češ bolj je neveden ta narod, lažje ga izkoriščamo. Jaz sem pisal že veliko in če to pisanje ne obrodi sadu za boljšo bodočnost naših rojakov, bodo vsaj pozneje čez kakega pol stoletja drugi taki neumni proroki kot sem sedaj jaz lahko rekli: Bil je eden, ki si je tri svojo glavo, da bi naš narod spravil iz suženstva kapitala, hotel jim je odpreti oči, pa bil je preslab ali pa naš narod še prezaspan. Toraj delujmo in združimo se, da bodo tudi naši o-troci lahko rekli: Naši očetje so se še o pravem času zbudili, tako da smo mi rešeni pred revščino, ki jo še drugi trpijo. Veliko zaprek je, pa treba je korajže in lastnega prepričanja in dosegli bomo naš cilj. Toraj rojaki, bodite previdni, pa ne plašni: vsak lahko zemljo kupi in vsak, ki ima nekaj denarja, lahko postane farmar. Ravnajte se po tem navodilu. In naš list Glas Naroda bi pa prosil, da prihodnjič tudi da kakšno navodilo ali pojasnilo, kako priti do svoje farme ali kako priti do svoje farme ali kako začeti, ker tisto bi rojakom več koristilo kot svarilo. Navodila, poduk in pojasnila jih delajo korajžne in vedne. Svarilo jih pa narede plahe, tako da si nobeden ne upa nič začeti, in tako ostane vsak pri svoji krizi. Pozdravljam vse rojake po Združenih Državah. Tebi, A. S., pa želim veliko napredka! Math Gaishek. Waukegan, 111., 9. marca. — Preteklo nedeljo dne 7. marca zvečer je naša šolska mladina s prijaznim sodelovanjem nekaterih odraščenih močij pri redila krasno igro Lurška Pastarica v prid naši farni šoli. Igra je tako lepo uspela, da se mi zdi potrebno vsem igralkam, malim kakor velikim, javno izreci prav odkrito pohvalo za njihov nepričakovano dovršen nastop. Sicer pri nas v Waukeganu igre niso nič novega. Saj je že naše pevsko in dramatično društvo “Ljubljanica” uprizorilo več iger na splošno zadovoljnost navzočega občinstva. Ljubljanica je že predstavljala' igre: “Mlinar in njegova hči”, “Zamujeni vlak”, “Buček v strahu”, “Rokovnjači” in več drugih. Pa kakor nas je že Ljubljanica zabavala in nam nudila obilo duševnega užitka, vendar moramo odkrito pripoznati, da tako nam v Waukeganu še ni šla nobena igra do srca kakor zadnjo nedeljo uprizorjena “Lurška Pastarica”. Igra ni nova. V stari domovini je že znana skoraj v vsaki fari, tudi v Ameriki so jo uprizorili v večih naselbinah. A igra je bila nova za nas, ker smo jo prvikrat videli. Vsi smo je bili veseli. Otroci so nepre: mično upirali svoje oči v posamezne nežne prizore, odraščejie je pa včasih ganila naravnost do solz. V oceno posameznih ulog se nam je v resnici težko spuščati, ker res ne vemo, ali bi bolj pohvalili dobro naučene otroke, ki so se na odr.u tako urno in korajžno sukali, kakor doma v hiši, ali naj bi zahvalili “ta slepo”, ki je igrala tako milo, da se je smilila vsem, ali Bernardko, ki je tako izborno pogodila pobožno in nedolžno pastarico. Grofinja in županja, mati Bernardkina in stara Bara — sploh vse uloge v rokah odraščenih deklet so nam ugajale, tako da bi človek komaj vrjel, da je marsikatera izmed igralk šele prvikrat nastopila na odru. Igralo se je gladko . brez , onih mučnih, neprosto voljnih presledkov, ko včasih igralcu zastane, da ne ve naprej. Igra je resna in ganljiva, prešinjena z verskim duhom, vendar je v njej prizor, ki je vzbudil med občinstvom obilo smeha. Ta stara Barba (Miss Angela Mensin-ger.) Da bi jo le videli! Gorenjsko “čikvo” je imela s tako.velikim arže-tom, da bi lahko vanj spravil najmanj kakšnih deset pratik in trompihelnov in par “facanetelnov” in pa še kakšno šnoftobakero po vrhu. Kako se miza pobriše in kako se “hiša” pomete, to naj se le gospodinje naučijo od Barbe. V eni minuti je tako počejeno, da vsak grofinja lahko noter stopi. Kdor zna, pa zna! Da je igra tako povoljno uspela, je pač glavna zasluga naše neutrudljive, pri otrocih m pri faranih priljubljene učiteljice, gospodične Angele Mensinger. Da so se otroci toliko in tako dobro izučili in da so tudi odra-ščene vsako svojo ulogo tako izvrstno pogodile, to je bilo skoraj izključno le delo gospodične učiteljice. Zato pa želimo, da bi jo Bog ohranil dolgo let in da bi vedno s takim veseljem in navdušenjem in s tako ljubeznivostjo poučevala slovenske otroke, kakor dosedaj. — Vse je bilo zadovoljno. Vsakdo je rekel: Res, lepo je bilo! Zato pa sklenem z željo: Če Bog da, nam bo naša šolska mladina še večkrat priredila tak lep večer, kakor je bil preteklo nedeljo. Naša fara in naš gospod župnik John Plevnik—-vsi ‘smo že danes lahko ponosni na lepe sadove, ki nam jih prinaša naša slovenska katoliška šola v Waukeganu. K. J. STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. L Chicago telef. 2794 telef.N ß2 7. VW.VAVWAV.V.V.VA'AV. k Sti Sobe 201 in 202 Barbe? Bldg JOLIET. ILLINOIS. JATM NOTAB Kupuje in prodaja zemljiiča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. poškodbi. Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notar-sko sii oko spadajoča pisanja. ■» Govori nemiko in angleiko. *, VAWW.,AV.,.VAVWWiVA\ POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše me so po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnic J. & A. Pasdertz ie dobijo najboljše sveže in preka ¡ene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj «i ooskusire naše meso. Nizke cene in dobra postrežba t< naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. > Chic. Phoue 4531 N W. Phone ni;. POZOR, ROJAKI! urejeno Moderno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domači vino in prodajal dišeče smodke Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. Joliet lil Kot nova izgleda .pbleka ko smo jc mi očistili in pogladili, neglede ako jt iz debelega ali tankega blaga. Ženske bodo jako vesele, ako se seznanijo z našim delom. Prenovimo obleke, boljše in hitreje kot se doma naredi za kar zahtevamo le malo plačilo. Poskusite naše delo! JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co. 520-622 Cass St. JOLIET, ILL Chi. Tel. 489. N. W. Tel. 48S ROJAKI! Kedo zamore v slučaju bolezni jamčiti da Vas bode hitro in po-! polnoma ozdravil? Nikdar kaki Medical-Institut, kateri se skriva za imenom že pred več leti umrlega zdravnika, temveč samo izkušeni in vestni zdravnik, kateremu lahko z mirno vestjo zaupate svojo bolezen v zdravljenje in to je jedino le naš slavni zdravnik: DR.J.E THOMPSON ----—GLAVNI ZDRAVNIK------------ in ravnatelj Slovenskega zdravišca v New York Dr. Thompson je jedini, kateri je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal da lahko z popolnim uspehom in v kratkem času bolnika ozdravi, brez da ga osebno preišče; njemu zadostuje samo natančen opis bolezni v pismu in ako je bolnik še še take daleč oddaljen. Njegova izkušenost in zmožnost v zdravljenju Vam garantira, da Vas zamore ozdraviti in ako bolehate naj si bode kateri koli akutni ali kronični, notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi že kateri koli bolezni. Za zdravljenje vseh bolezni se tajnost jamči. RADI TEGA TOREJ! ako ste slabi in bolni, ter ako Vas drugi zdravniki niso mogli, ter Vas ne morejo ozdraviti in Vam je izkušena zdravniška pomoč neobhodno potrebna, ter ako želite da bodete v kratkem popolnoma ozdravili, tedaj ne odlašajte, marveč se takoj obrnite z popolnem zaupanjem na vestnega zdravnika, zato natanko v pismu opišite v materinem jeziku svojo bolezen ter pismo pošljite edino le na: — DR. J. E. THOMPSON 342 West 27 Street, New York, N. Y. POZOR: Slovensko Zdravišče v New Yorku proslavlja to leto lOletni svoj obstanek. Ob tej priliki bode slavni Dr. Thompson med rojaki porazdelil 10.000 krasnih srebrnih užigalnikov. Vsaki rojak, kateri nam pošlje nekoliko za poštnino potrebnih znamk (stempsov), dobi takoj in brezplačno ta lep spomin v dar. Pišite takoj danes v svojem materinem jeziku na: Slovensko Zdravišče, 342 W. 27th Street, New York, N. Y. Anton Nemanich & Son. 1002 N. CHICAGO STREET 205 7 Ohi» St. JOLIET, IL1. Prvi slovenski pogrebniški ZAVOD IN KONJUŠNICA '¿Mi Chicago Phone 2273 N. \V. 41# Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza. PRIVATNA AMBULANCA. Stanovanje 1000 N. Chicago St. N. W. Phone 344. JOLIET» ILL. FDTO PIVO 7 STEKLE1TICAH. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TKL. 1 i I t t ! ! J. KUKAR, Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182. ZASTOPNIK WAUKEGAN, ILL jvseh parobrodnih družb.;: Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu. Priporočam se rojakom. Zastopnik za Beslev Brig. Co. Razva žam pivo na dom. Postrežba • točna. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boi kupoval od nas, ti bomo vs» 'cj postregli z najnižjimi tržnimi ca nami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.. Za stavno his m poslopij mehki is D trdi les. laie. cederne stebre, desk* n šinglilf vsake vrste. Nas prostor je na Desplaines ulic blizu novega kanala. Preiino kupiš LUMBER, oglasi tu pri nas in oglej si našo zalogo! Mi t» bomo zadovoljili in ti prihrinili deaat W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na vogli DES PLAINES IN CLINTON STS Ant. Kirinčič A, Cor. Columbia in Chicago Sls Točim izvrstno pivo, katero iide luje slavnoznana Joliet Citizens Bre wery. Rojakom se toplo priporočan- vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda 1 “Hill Girt Vineyard” Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50d gal., Riesling vi* no po 55c galon. Sladki mošt, 24 steklenic za $5. Fino muškatel 'ilfljsl vino po 40c gal. Na zahtevanje pošljem uzorce. Vs?. naročila pošljite Stephen Jakše, BOX 77. Crockett, Contra Costa Co., California Ana Vogrin Izkušena babica Midwife 205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111. (Nadatjevanje s 6. strani.) vdovca. V dnu srca pa je vse to le delala na veter, to se pravi, hotela je pokazati svojemu možu, da je v kratkem času postala že na pol svetnica in da ni več daleč čas, ko jo bodo proglasili za blaženo. Črez nekaj časa seže Jurij po svojem klobuku in reče tja proti Reziki: “Hvaljen bodi Jezus Kristus” in gre. Rezika je obledela. Tudi ona je prišla iz cerkve. Njen mož pa že čvrsto koraka navzdol in še pogleda ne nazaj. Rezika pa zopet vstopi v hišo božjo in se joče. Po daljnjih štirih tednih zopet pride neko pismo iz Celovca na Jurija Gorjanca. Sedaj je pisal Rezikin brat. Naznani mu, da ima sedaj svojega konja, kojega je Gorjanec prej enkrat že hotel imeti, na prodaj. Naj le pride in si konja pogleda, če mu je prav. Pri tej priložnosti mu more nekaj izročiti, kar je Jurij izgubil. Lep pozdrav tudi od sestre Rezike. Jurij Gorjanec je odpisal, da konja več ne potrebuje, ker je v Št. Vidu kupil drugega. Da bi on kaj zgubil, ne more prav nič verjeti, on se ne spominja ničesar, ne manjka pa mu tudi nič. Za štirinajst dni je že zopet bilo pismo tukaj; zdaj je pisala Rezika sama. Naznanila mu je, da pride v četrtek z večernim vlakom. Jurij naj bi prišel na kolodvor po njo. Jurij se nasmeje pa ostane miren. Ko je prihodnji četrtek večerni vlak sopihal po Rožni dolini, sedela je mlada žena žarečih lic v kupeju. — Rezika je bila. Stroj zažvižga in brzo vlak pribobni na postajo. Sprevodnik kliče postajo. Žena nateguje vrat, da zagleda Jurija. — Zdaj ga je videla; hitro se stisne nazaj v kot in tiho obsedi. Hotela je, da jo mož nekaj časa išče, rada bi se pasla ob njegovi razburjenosti in se potem še delala razžaljeno. Toda njen trud je bil popolnoma brez potrebe. Jurija še ;tu ni bilo, njene oči so se zmotile. Ko se je vlak že zopet pomikal, skočila je Rezika iz kor tudi celemu slovenskemu narodu v Ameriki? Čemu je treba plačevati veliko renta in potem pa še se ne dobi hiša, katera bi bila tako zidana, da bi bila vsaj nekoliko varna pred ognjem? Ali ni bolj varen denar na hiši, kakor na nekaterih bankah? Kajti večkrat se bere, da je banka propala tu ali tam. Moje želje so, da bi bilo velika večina članov in članic zadovoljnih, da bi se sezidal glavni urad. Večkrat se bere v časopisih, da si eno ali drugo društvo sezida dvorano. Zakaj bi pa tega ne storila Jednota? Da Clevelandska Amerika ne bode nič kaj zadovoljna, da bi se zidala hiša, to se vidi že zdaj, ker nekaj javka, kakor da bi jo kaj bolelo. Pa na njeno bolezen se ne bode oziralo. Mislim, da ako bi glavni urad sezidali zraven uredništva Clevelandske Amerike in vsaj enega iz Clevelanda izvolili v gl. urad K. S. K. J., tedaj bi bilo pa vse dobro. Pa le en mal potrpite! Kadar bode imela clevelandska jednota toliko članov in članic, kakor jih ima naša slavna K. S. K. Jednota, in kadar bode imela v blagajni “bornih” stoinsedem tisoč, takrat bode pa lahko tudi clevelandska jednota zidala dva urada, na vsaki strani uredništva enega. Zatoraj rojaki, ako želite pristopiti k varni jednoti clevelandski, pridite sem kmali, še letos, ker drugo leto je menda že ne bo. Res bi nas radi pahnili v prepad, ali vsaj škodovali naši jednoti. Pa pregovor pravi: Kteri drugemu jamo koplje, sam v njo pade. Pa nikar ne zamerimo hčerki Nove Domovine, kajti mati Nova Domovina, ktera zdaj spi spanje pravičnega, je bila še slabša. Dragi člani in članice, ne ustrašimo se sovraga, kteri našo jednoto napada. Čimbolj jo napadajo, tem boljše napreduje. Ker je moja roka bolj težki šafli vajena kakor pa peresu, zato mislim, da mi dragi čitatelji ne bodo zamerili, ako je moj dopis bolj borov. Kar se tiče dela in delavskih razmer so še zmeraj slabe tukaj. Delo se zelo težko dobi. Kateri delamo, še delamo precej dobro. Ne svetujem ro- njega. Njene oči so na novo letele ' jakom sem hoditi. Kadar se bode po-po ljudeh; pa vse zastonj. Jurija le' ložaj kaj zboljšal, hočem poročati ro-ni videti nikjer. Rezika se joče od jakom v A. S. Toraj sklenem za da-jeze , nes, ob priliki kaj več. Ko je šla Rezika proti Gorjančevem domu, obide jo naenkrat strah in groza. Kaj pa, če je Jurij več ne vzame? Če jo odžene? Ne, tega ne more, te- Srčno pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. Jednote. Slovencem po širni Ameriki pa želimo veliko pravega napredka v najlepši slo- ga ne sme storiti! Nasprotno, najbrž ! gi. A tebi, Am. Sl., najboljši list pa ni dobil pisma, in če bo prišla, razpro- j želim obilo uspeha in veliko naročni strl bo roke in rekel: “Rezika, jaz kov. Z Bogom! sem se pregrešil zoper nebesa in zoper te! Jaz nisem vreden...” In že stoji pred vratmi svojega doma. Iz sobe sliši gias molitve. Ravno so končali rožni venec, in veliki hlapec je začel lavretanske litanije. Rezika je hotela počakati, da odmolijo; toda svoje nepotrpežljivosti ni več mogla brzdati, prime za kljuko in vstopi. Vsi: Kmet in posli obrnejo proti vra-tam glave, molitev tiči za trenotek in dekle se natihem posmehujejo. Jurij da znamenje in veliki hlapec nadaljuje klice k Materi božji, drugi pa od- Slovenec iz Neuburga in čl. K. S. K. Jed. nahajamo izgubo moči in teže, žolta-sto obličje, slabo prebavo, utrujenost, razdraženost, nespečnost, obupnost, lahko priporočamo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, kot zanesljivo toniko. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 S. Ashland, Ave., Chicago, 111. Bolečine v grlu. “Želim se Vam zahvaliti in naznaniti, da je Severov Antisepsol jako dobro zdravilo zoper bolečine v grlu. Imel sem priliko ga poskusiti ko smo se nahajali v indijanski rezervaciji pred par dnevi. Hvala Vam za hitro pomoč.” Anton Moravek, 8th U. S. Cavalry, Troop “C”, Fort Robinson, Nebraska. — Podobna pisma nam dohajajo vsak dan. Vsako nam naznanja kako izvrstno je to zdravilo. Dobro je za zunanjo in notranjo rabo. Posebno je da se prepričate pevcem, ki rabijo čisto grlo. Poskusite samo eno steklenico, da se prepričate. Cena 25 centov. Dobi se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa MALI OGLASI. Allegheny, Pa., 9. marca. — S tem dajem na znanje vsem onim članom, kateri niso bili pri zadnjem zborovanju, da je naše društvo sv. Roka št. 15 K. S. K. J. sklenilo, da bode imelo velikonočno spoved na 27. marca in na 28., to je na Tiho nedeljo, skupno sv. obhajilo. Torej ste naprošeni, da bi se kar v največjem številu udeležili. Pa ne samo člani, tudi članice ste dolž govarjajo: “Prosi za nas”, “Prosi za ?e °PravI,U velikonočno spoved. Vsa-nas”, “Prosi za nas”. Rezika je stala! kl elan, kateri ima svojo soprogo v tukaj kakor uboga duša - ni znala, i tem drustvu oziroma v Jednoti, mora kaj naj začne. Nazadnje gre protl : Pnnesti spovedni listek m ga dati dru-Juriju in poklekne zraven njega. On j ln scler Pr?d ji takoj naredi prostor. Ona se ga rahlo dotakne s komolcem in reče čisto tiho: “Zdaj sem zopet tu.” “Prosi za naš” — je molil Jurij glasno in z globokim basom. “Jurij, zdaj bova zopet haužvala (go spodarila), je-li?” “Prosi za nas”, molil je ta še bolj glasno in pobožno. “Jurij, jaz nisem huda na te”, šepeče Rezika. “Prosi za nas” odgovarja Jurij. “Jurij, jaz gotovo ne bom več tega storila,” šušti natihoma Rezika. “Prosi za nas.” Jurij se tolče na prsi. Zdaj tudi Rezika sklene svoje roke in moli glasno ž njimi. Ko so bile litanije končane, so vsi še nekaj časa tiho klečali, nato pa vstanejo. Jurij se obrne k velikemu hlapcu in reče; “Flori, jutri bo vreme za seno, na dolgem travniku bo najprej suho, glejte, Praga, 6. marca. — V Pragi so zada pridete skoraj v posteljo, da jutri! Prli dva anarhista, kakor tudi anarhi- koštmi. Kateri ne opravi svoje dolžnosti, se bode ravnalo ž njim po pravilih. Pozdravljam vse člane in članice. Društveni prijatelj. Japonsko brodovje. Tokio, 7. marca. — Baron Saito je imel včeraj v pomorskem oddelku proračunskega odbora nagovor o razmerju japonskega brodovja: Ladje v službi: Bojne ladje, 13; o-klopnice, 12; križarke, 43; torpedoru-šilci, 59; torpedovke, 69. Skupaj 196. Grade se: 2 oklopnici, 1 brzojavna ladja in 2 bojni ladji. Nameravane ladje: 2 bojni ladji, 3 oklopnice, 1 križarka I. razreda in 2 podmorski ladji. . Proti anarhistom. ne zaspite.” Nato se obrne mož k svoji ženi in ji reče v najbolj prijaznem glasu: “Rezika, jaz mislim, oba sva utrujena... jaz sem ves dan kosil, ti pa imaš dolgo pot za seboj,...če si lačna, pa si kaj skuhaj, potem pa pridi, tako!” Rezika je postala rdeča kakor roža, in sram jo je bilo v zemljo. Zatrjevala je, da čisto «nič ni lačna. “Potem pa je tudi dobro,” meni mož, “potem pa greva.. .lahko noč.” “Lahko noč”, so odgovorili posli. Drugi dan je bil kmet že na vse zgodaj na dolgem travniku, Rezika pa je delala doma, kakor da se ne bi prav nič pripetilo. Jurij ni zdaj ne pozneje še besedice črhnil o begu in vrnitvi svoje žene in ona tudi ne. Rezika pa je bila odslej pridna, krščanska gospodinja, kakršne ni bilo nadaleč oko-lu. Njen mož pa jo je hvalil in poviševal nad druge. stične voditelje. Osumljeni so velikih cerkvenih tatvin in poštnih vlomov. Policija sledi tudi v provinci anarhiste. V Kladinu je policija preiskala hiše več rudarjem, ki so osumljeni pro-tivojaške propagande. Ob tej priliki so zaprli 241etnega rudarja Emila Str-nata. NAPRODAJ SKORO NOVA HIŠA s 6 sobami, dobrim vodnjakom, hlevom in kletjo. V hiši je tudi pli-nova razsvetljava. Hiša je blizu Horse Shoe Works. Ako se proda pod 20. marcem je cena $1,500.00. Več pove uprav. “A. Slov.” NA OGLED SE POŠLJE NA ZAH-tevo več iztisov “A. S.”, ki se potem vsi naroče. To kaže, da se slovenski narod zanima za svoj list. Največ novic za samo $1.00 na leto; za inozemstvo $2.00. IŠČEM TESARSKEGA DELA. PO-šten fant, star sem 25 let; znam tudi zraven tesarskega dela vsako vrsto kmetijskega dela. Ako hočete zvedeti kaj več, oglasite se pismeno name: Frank Urankar, Thomas, Box 100, W: Va. It NAPRODAJ HIŠA IN LOTA. LO-ta obsega 32x125. Več pove lastnik, 1314 N. Broadway, Joliet, 111. NAPRODAJ DVE HIŠI ZARADI odhoda iz tega kraja; ena na N. Bluff St. 1105, ima 3 sobe, veliko klet in vodo; dobro urejena, za $875. Ena hiša je v Rockdale, popolnoma nova, ima 6 sob s pitno vodo, loto 49x130, na Davis Ave., cena $1100. Ana Gore, N. Bluff St. 1105. Ilt4 KJE JE MOJ BRAT ANTON STAJ-nar. Pred 7 leti je bival v Clevelandu, O., doma je iz vasi Mleščevo, fara Zatična. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njega naj mi naznani njegov naslov, ali pa naj mi sam piše na naslov: Frank Stajnar, Box 178, Biwabik, Minn. 12t3. SOTRUDNIK PRI UREDNIŠTVU slovenskega lista dobi službo; plača po dogovoru. Samo vešči se naj oglasijo pod naslovom: “Sotrudnik”, c. o. Amerikanski Slovenec, Joliet, Za St. Joseph, Minn. in okolico: John Poglajen. Za Eveleth, Minn.: Math Katch. MONTANA. Za Great Falls, Mont.: Math. Urich NEW YORK. Za Little Falls, N. Y.: Fr. Gre- gorka. Za New York, N. Y. in okolico: Mih. Zobec. OHIO. Za Cleveland, O.: John Russ. Za Neuburg, O.: John Lekan. Za So. Lorain, O.: Fr. Kraintz. Za Bridgeport in Lansing, O.: Mih. Hočevar. Za Barberton, O.: Jos. Podpečnik PENNSYLVANIA. Za Pittsburg, Pa.: John Verbiščar. Za Irwin, Pa.; Geo. Bohinc. Za Trestle, Pa. in okolico: Geo. Pre- vich. Za Conemaugh, Pa.: Mart. Černetič. Za Broughton, Pa.: Anton Demšar Za Burdine, Pa.: John Demšar. Za Moon Run, Pa.: Fr. Machek. Za Forest City, Pa.: Alois Miklau-cich. Za Johnstown, Pa.: Jos. Likar. Za Rankin, Pa.: Math Kozan. Za Reading, Pa.: John Jakljevich Za Pittsburg, Pa. in okolico: Ignac Podvasn ik. Za Etna, Pa.: John Skoff. Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik UTAH. Za 5unnyside, Utah: Anton Kosec. WYOMING. 7.2 Cumberland, Wyo.: John Pagon Za Rocksprings, Wyo.: Max Keržiš-nik in Louis J. Pirc. WISCONSIN. Za Willard, Wis.: Ignac Cesnik. Za Milwaukee, Wis. in okolico: Jos Kastigar. 111. 13t3. HRVATSKO DRUŠTVO ZRINSKI Frankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St.; .tajnik: Mih. Podobnik, 920 N. Chicago St.; blagajnik: Josip Tušek, 205 Ruby St.; bolniška načelnika: za vzhodno stran mesta: Tom. Stefančič, 1014 N. Chicago St.; za zapadno stran mesta: Ant. Malnarič, 1316 N. Hickory St. Seja prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. NAPRODAJ HIŠA, ŠE NOVA IN lota 50x125 ft. Poleg hiše je hlev, a pod hišo fina klet. Cena $2600.00. Ant. Stanick, 1206 N. Broadway, Joliet, 111. 13-4t Preklic. Spodaj podpisana tem potom prekličem vse moje izjave, ki sem jih doprinesla dne 22. febr. 1909 proti Ani Težak, omoženi Muc, ter jo spoznam popolnoma nedolžno. Obžalujem vse kar sem rekla proti njej in jo prosim odpuščenja ter upam, da bode to vse pozabljeno. Joliet, 111., 5 m.area 1909. Mary Repovsh. (Nadaljevanje s 5. strani.) piše g. gl. tajnik v Jednotinem glasilu. Glavna točka in glavno vprašanje je: Je-li potrebno zidati hišo? Je-li to v korist Jednoti ali ne? Jaz se popolnoma strinjam s pojasnilom, da bi bilo res prav dobro, da bi se zidala hiša ali glavni urad. In to bi bilo tudi v veliko korist naši slavni Jednoti. Kakor vemo, nas je že čez 10,000 članov in članic, pa bi si ne pustili zidati ene hiše, ki bi bila v veliko korist in ponos njenim članom in članicam, ka- 1 Nejedičnost. Prav navaden znak mnogih bolezni nejedičnost, to je, stanje, v katerem bolnik ne more jesti toliko hrane, kolikor je potrebuje za vzdržanje zdravja in moči. Morda čuti glad, ampak slasti nima in je vstanu jesti zelo malo. Da tako stanje ne more trajati dolgo, je očividno, ker ni življenja brez hranitve. V takih slučajih bi morali uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, znanstvena sestavina iz zelišč in čistega vina. To vince ozdravlja in krepi, obenem pa vnemlja in množi moč. Pri vseh boleznih, kjer Naši zastopniki. Rojakom, ki žele naročiti naš list priporočamo naše zastopnike, ki sr sledeči: COLORADO. Za Pueblo, Colo.: Math Novak. Za Leadville, Colo.: Ant. Korošec. ILLINOIS. Za Chicago-, 111.: Fr. Banich, Za South Chicago 111.: Lov. Sa- motarčan. Za Waukegan in North Chicago, 111. Al. Grebenc. Za Peoria, 111. in okolico: Math R Papich. Za La Salle, 111.: Simon Jesenšek Za Springfield, 111.: John Peterneli Za Mt. Olive, 111.: M. Gaishek. INDIANA. Za Indianapolis, Ind.: John Hriber nik Za Gary, Ind.: Rud. Maraž. KANSAS. Za Pittsburg, Kans. in okolico: A. Skubitz. Za Kansas City, Kans.: Geo. Veselič. MICHIGAN. Za Calumet, Mich, in okolico: John Bahorich. MINNESOTA. Za Ely in St. Louis Co., Minn.: Jos. J. Peshel. Za Hibbing, Minn.: Fr. Golob. Za Soudan, Minn.: John Lovšin. t t Kje je najbolj varno naložen denar Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron Rezervne«” ~Wa',a je: 800,000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana a vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno mečjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne poa jilnica, pupilamo varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O. FRANK SAKSER isr^znsr^isrj-^i^LO \ DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRJ B. BERKOWITZ 910 N. Chicago Stre< JOLIET, ILL. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tel izdelujemo vsa \ Hi stro' «padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike. Ako kupujete pri nas si prihranite denar Emil Bachman 580 South Centre Avenue. Chicago, lil. Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj. Pozor Rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod-. visni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. E. PORTER Brewing Co. EAGLE BREWERY izdelovalci ULEŽANE FIVE PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER. VI B. Solmwrer Young Building. Compagnije ^ G-enera.le ^ Transalantiqne FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St., N. Y. Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St.. Chicagi Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, Ill.Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois. Amerikanski Slovenec stane le $1. ■AVA’.W.V.V.V.V.V.'.V.V.V.W.'.VAV.V.V.’.V.W.W.’.VV.V.VWAVWW.'.WW^AWS; i i Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. Kranjska hranilnica v Ljubljani. \ KNAFLOVE ULICE ŠT 9. USTANOVLJENA LETA 1820. sprejema vloge in jih obrestuje po Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron. Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa 82,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Zemljeknjižno zavarovane terjatve .............37,814,374 K Posojila občinam in korporacijam .............. 2,048,214 K Menice ................... 676,000 K Vrednostni papirji......30,028,626 K Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in na Dunaju ter graščin .............. 2,925,746 K Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.