Zakaj sovražijo svinje pse, psi mačke in mačke miši?
^aljale so se in rile po mastnej gnojnici Iopo rejene svinje. ,,D6ba našega življenja je prekratka — oglasi se zdajci najtolstejša izmej ujih — res da nam človek streže po svojej moei, a zakaj in koliko časa? — Toliko časa, da nas odebeli in potlej izroči ostremu nožu neusmiljenega klavca. Stvar se mora predrngaSiti, a kako?" —
In zbero se svinje v posvetovanje. Ugibajo in ugibajo, kako bi se dalo po-magati, a vse ugibanje je bilo zaman. Slednjič se oglasi zopet zgoraj omenjena dobro rejena sviDJa, ki ni bila samo najtolstejša, nego tudi najzvijačnejša mej vsemi, ter reee: ,.Treba je sestaviti tožbo, hudo tožbo zoper človeka in njegovo brezobziruost. To tožbo ponese najurnejša izmej nas do jezičnega dohtarja, kateri stanuje v mestu več dni hoda od tii in je menda zelo učen. On naj zagovarja naše pravo, a za plaeilo dobi najlepših klobas, jeternih in mesenih." — Eečeno, storjeno! Tožba je bila jako obširna in temeljita; pravijo, da je po prodajalnicah skoraj papirja primanjkovalo.
Najurnejša svinja se poda na pot. Bil je vroč poleten dan. in svinja, ne-vajeua težavnega pota, po več urnej hoji z veseljera pozdravi hladno mlako ob cesti. Zarije se do vratu v blato, da si odpočije ia ohladl   Mimo pride pes.  Kmalu se
-—»¦< 92 >¦•—
pomenita od kod in kam, in drage volje ponudi se jej pes, da prevzame njen posel, češ, pot ga pelje proti raestu, v katerem prebiva učeni ,,dohtar." —
A tudi njega dolgi pot utrudi; Ieže pod košato drevo, da si odpočije. Sreča ga maček ter ga pozdravi. Kmalu se tudi ta dva dogovorita o njunem poslu, ka-terega zdaj maček prevzame, ker je bil namenjen naravnost v ono mesto. Pot do mesta je bil še zdaj tako dolg, da je bil maček primoran prenočiti v neketn skednji. Vleže se k poeitku, a preje še spravi tisto svinjsko tožbo v varen kraj. Ali kaj se zgodi? Iztaknile so jo radovedne in požrešne miši, vohale od vseh strani, ter jo naposled jele glodati in trgati, da je bilo veselje. Vse tmdapolno in mučno delo nezadovoljnih svinj je bilo v kratkem času uuičeno. —
Ker je morala vže omenjena tolsta in zvijačna svinja v ravno istem času pod klavčev nož, a ostale svinje niso bile tako učene, da bi sestavile drugo tožbo, ostala je doba svinjskega življenja še vedno tako kratka, kakor poprej. Iz sovraštva pa so napovedale svinje malomarnerau psu vojsko, a ta zopet mački, mačka, se ve da, pa mišira, iu to sovraštvo traja vže sila dolgo dolgo časa in menda tudi nikoli uehalo ne bode.
N a u k:  Opravi vsako delo sam in o pravem času.                        J. Medič