Kmetijska posestva naj bodo pri planiranju pogumnejša
Nedaivno so j.meli zastopniki kme-ti.jskJh posestev s področja ožje Srbije in Kos-meta posvetovanje. Na n.jeni so ugoLoviili, da so dasegla posesbva s tega pod/ročja dobre rezuhate, posebno v polijedeLstvu. Iz analize, ki so jo narpravili za 98 kme-tijskih posesiev, je r-a&vidmo, da so Jetos doseg-la mnogo večje pridelke kakor lami. Tako je bdl pridelek pšeiMce za 80- od-stotkov večji, ječmena za 90 odstotikov, koruze za 186 odstotkov, sladikortne pese za 110 odstotkov. Ktnetijska posesiva na Kosmetu so ¦tudi imela znatno večji pri-delek kakor lanii. Na posesbviih tega pod-ročja so lstos prideilaK za 77 od&tolkov v«č pšenice, za 95 odistotkov več ječmena, za 100 odstatkoT več ovsa in za 265 od-s-totkov več koruze.
Udeležeince posvetovainja so sezmanidi z orientaoijskiim pridelovalnim progrcimom za kmetijska posestva ožje Srbije do Kos-meta, ki ga je sestarvilo Zdruižeuje kme-ti'j®kih proizvaijalnih podjetij. Iz tega programa je razividno, da je tnsmeritev kmeitijiskih pasestev v platn.iranem pride-lovanju za leifo 1958 zelo raizlična. Nekaj posestev je pravilmo razaimolo, da je treba storiti komipleiksne uikrepe za intenzivi-ranje pTid<?lovainiia. Od skupn.ih 86 ana-liTriraaih iposestev jwh 29 plamira pride-le'k pš^nice od 25 do 35 stotov na hektaT, 22 kmetijtskih posestev planira pridelke ječmona od 28 do J5 stolor na hektar, 26 poseistev planira pridelke koruze od 35 do 60 stotov na hoktair. Nekaiera ipodjetja so planirala pridelke na enaki rafVTii, ka-kor so jo dose.plc letos. So pa posestva, ka'tarih pridf.lovailni plain za 1. 1958 sloni na najmainjšem letos uresničemem pri-delku: 15 posestev n« priTner plaraira pri-delek pšenice od 8 do 16 stotov na hek-tar, 35 posestev pride-lek ovsa od 8 do 16 stoiov, 17 posestev pridelek ječmeina od 12 do 18 stotov, 53 posestev pridelek ko-ruze od  15 do 28 stoiov na hffkiar.
Na posvetovaojii so posveitild veliiko po-zornost pospeševaTijin žnvjmoreje. Rez-U'1-tati, ki so jiih doseg^li letos, so bili slabši kakor rezuitaiti v poljedelstvu, čapraT se je slanje t primerjavi z /aČ€tkom letoš-njega leta i.zbo.]]šalo. Podatki s 84 kme-tijskih poseste-v (ki imajo 78 odistotkov sknipnega števila krav in brejih telic io 59 odstotkor svinj in D-rej.ih emoletnih svrinj) pričajo, da ie številSno stamje krav im brejili felic za 30 odstotkov (1.310 ži-vali) večje kaikor v zečetku leta, prair taiko pa je večje za 30 ad.sfot'kov ind\ šte-vilo stHthj. Poz.tfiivino je deji&tvo, da so vzporedno s poTn.TKvži-tvijo žiTiine ttidi spremiTijala plemen«'ko sesta^vo v korist krav. ki dajejo veliko inleka vrx mesnatih
Nekaf posesiev je že i*dela.lo persipek-tiv.ne plane za posipeŠeTanje živinoreje in še ti plani ¦večinoma približujejo repu-bliškpmu perspektivnemii planu. Tako ra-čuna 34 km eiiijsikrli posestev s poveča-njem šteT~i'la krav in brejih telic do konca lrta 195S y primeTiavj s sfanjem v ra^etkti tega meseca za 281 odstotkov, do konca l«ta 1961 pa za 506 odstotkov, svinj in brejih enolefnih win | do konca lpfa 1958 za 188 odMotikov. db konca leta 1961 pa za "507 oHistotkov.
Nekatera posestva (8 od anketnrainili 34) Pa planiiraijo zelo majihino povečamje šte-
vjla žiTine taJco v priilioidujem lefcu kator todi do konca leta 1961. Ta posestva, ki imajo 6092 ha površine, so planirala, da se bo število krav in brejdli telic pove-čalo do konca leta 1956 za 94, do konca leta 1961 pa za 425 odstotikoiv, število svinj in brejah enol&tnih svinj do konca leta 1958 za 75, do konca leta 1961 pa za >25 odistotkoT. Na posvetovanju je bilo poudarjeno, da tako planiraoje nj v skla-dn s težnjo po napredku in intenziviira.n.J!U sklada žiivime ter da plaiairano število ne omogoča sodohne organizacije dela in proizvodnje. Kako nizko je planirano šte-vilo amtne na teh posestvih, je najbolj ra«a"idmo iz podatka. da planirajo ta px>-sestva na 100 ha orne zetnlje in vrtov v letu 1958 samo 5 krav in 3 s^inje, do konca leta 1961 pa le 12 krav in 8 svinj. Značilno je, da neJcaj pose&t&v, na ka-terih je. poljedelstro vodilna veja, sedaj niima niti ene plpmenske žiVali. Pričako-vali smo, da bodo ta posestva posebno zainleresirana za povečanje sklada živi-ne, posebno ker imajo precej velike po-VTŠine (kmetijsko posestvo iDrcnove vo-de« v Obrenovcu ima na primer 865 h&k-tarov skuipue površine, od tega 693 hek-tarov orne zemlje in vTtov, 143 hektarov travnikov   in   pašniikov:   kmetijisko  pose-
stvo >StubiJts v Negotinu itna od skup-nih 207 ha. 100 ha travnikov in pai.nikov; 12 kmetijskdli posestev s področja ožje Srbije ima 5.6«7 ha skupmah povišin, od tega orne zemLje in vrtov 2.553, travniikov in paiš-niJiov pa S32ha, njnoaijo pa niti ene plemenske žiTali, niti je ne planirajoj. Glede na veldik poanen, ki ga pripis.ujemo napredku živinoreje, je bvlo na posveto-vanju poudarjeno, da moramo perspek-tivnemu razvoju te Teje pt«vetitii posebno pozornost. Kmetijska posestva morajo biti bolj poguimia pri planirainju, po-sebno kadar gre za povečenje števila go-vedi in plemenekih žifvaiM osnovmh čred. Na posvetovanju so iigc-torili tudd ne-katere važnejše naloge, ki jih bodo mo-rala kmetiijska posestva rešiti. Med dru-gim je bila poudarjena potreba po hiirej-šem itiTestiranju (Bekaiteia posestva 90 bila kriti^irana, ker ne sodelujejo pri na-tečajih Narodine banike), po uvajainjn no-ve delovne orgamizacije in sistema na-grajevainja po proizvodrni enoti, podčrta-na je bila možnost gradit^e cen«jših oi>-,'ektov, da bi tako ublažili problem pro-stora za nastanitev. Ob koncu je MLo po-udarj©Do. da morajo v priiodnje kmetij-ska pose&bva bolj sodelorati z Ijiud&kimi odbori.