GLASILO delavcev organizacije združenega dela trgovsko podjetje za promet z industrijskimi surovinami ter reprodukcijskim in odpadnim blagom s proizvodnimi obrati dino 61001 ljubljana, parmova 33 — LJUBLJANA, JUNIJ 1979 LETO XVIII. ŠT. 82 Detajl z Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, kjer je bila letošnja jugoslovanska razstava Tehnika za okolje ISKRENE ČESTITKE VSEM DELAVCEM IN DELAVKAM ZA 4. JULIJ, KO JE DAN BORCEV NOV IN ZA 22. JULIJ, KO PRAZNUJEMO DAN VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM ZA 24. JUNIJ, KO JE PRAZNIK OBČINE LJUBLJANA-BEŽIGRAD, KJER IMA SEDEŽ NAŠA DELOVNA ORGANIZACIJA NEPRESTANO PREVERJANJE SAMOUPRAVNE ORGANIZIRANOSTI KOMISIJA KOMITEJA ZKS OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD O NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI V zadnji številki našega glasila smo zapisali, da je bil dne 5. aprila 1979 v naši delovni organizaciji sestanek članov komisije komiteja ZKS občine Ljubljana Bežigrad z našo celotno politično in samoupravno kadrovsko strukturo. Partijska komisija je svojemu komiteju napisala poročilo in oceno o tem, kar je na sestanku zvedela. S tem dokumentom je seznanila tudi naši partijski organizaciji. V nadaljevanju v celoti objavljamo to poročilo oziroma oceno. »Naloga komisije je bila, da ugotovi kakšno je stanje na področju samoupravnih in medsebojnih odnosov v tej delovni organizaciji. Mislimo, da je bil sestanek izredno delaven in, da je od vseh prisotnih zahteval izredno angažiranje z namenom, da se da realno oceno trenutnega stanja. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi prisotni sodelovali v razpravi in podali svojo oceno. Po njihovi oceni do sedaj ni bilo sestanka, na katerem bi vsi prisotni sodelovali v razpravi. Iz razprave izhaja, da je ta delovna organizacija, 'ki je bila pred leti v položaju neurejenih samoupravnih odnosov in kot posledica temu neurejenih oziroma konfliktnih medsebojnih odnosov, naredila bistvene korake naprej. Do tega zaključka smo prišli iz diskusije prisotnih, iz sedanje organiziranosti TOZD in samoupravnih aktov, ki so jih sprejeli. Iz razprave je razvidno, da je samouprava v TOZD zaživela in, da je organiziranje TOZD omogočilo delavcem, da se ib olj neposredno vključijo v odločanje o pogojih ustvarjanja dohodka in njegove delitve. Očitno je, da je novo vodstvo vložilo precejšnje napore za izboljšanje odnosov v tej delovni organizaciji. Na sestanku je bilo poudarjeno, da so tudi nekateri problemi, ki motijo intenzivnejše urejanje samoupravnih odnosov, kot so številni majhni dislocirani obrati po vsej republiki. Očitno je, da pri dislociranih obratih obstajajo problemi pri uveljavljanju samoupravnih odnosov, ki so pa v DINOSU objektivno pogojeni z majhnim številom zaposlenih v teh obratih. Ne glede na to so v DINOSU na razpravah ugotovili, da je potrebno tudi v večjih dislociranih obratih ustvarjati pogoje za formiranje TOZD. Problem, ki se je pojavil zadnje čase, je nastal z uvedbo nove tehnologije (nakupa novih strojev). Po mnenju diskutantov, delavci, ki so opravljali dela na dotrajanih strojih, zaradi nizke kvalifikacijske strukture niso mogli opravljati dela na novih strojih. Zato so bili primorani na prekvalifikacijo na druga delovna mesta, s čimer posamezniki niso bili zadovoljni. Drugih pomembnejših ekscesov v zadnjem času po oceni prisotnih v tej organizaciji ni bilo. Komisija smatra, da so v zadnjih letih samoupravni odnosi v tej organizaciji bistveno napredovali, da pa jih je potrebno še naprej krepiti. Za izboljšanje teh odnosov ima v veliki meri zaslugo novo vodstvo, ki po našem mnenju ima pogoje, da z doslednim razvitjem samoupravnih odnosov lahko uspešno vodi delovno organizacijo.« Za komisijo: NIKOLIČ Staniša, dipl. oec. Vhod v halo A na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer je bila letošnja jugoslovanska razstava Tehnika za okolje 79 TEHNIKA ZA OKOLJE Kot vsako leto so bili tudi letos že priznani ljubljanski ekološki dnevi med 7. in 12. majem. V tem času je bila na GR razstava Tehnika za okolje s programom: — odpadki kot sekundarne surovine za ponovno uporabo ali kot gorivo za pridobivanje energije ali kot kompostno gnojilo ob istočas nem varstvu okolja pred njihovimi škodljivimi vplivi, — proizvodnja energije s poudarkom na uvajanju novih virov energije, racionalne rabe energije in omejevanje onesnaževanja okolja zaradi rabe energije. Na razstavi smo podobno kot vsako leto nastopili tudi mi z nekaterimi eksponenti, ki so prikazovali koristnost in pomen naše dejavnosti za naše gospodarstvo in družbo kot celoto. Skupaj z nekaterimi drugimi podjetji smo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije razstavljali v osrednjem najbolj vidnem razsta-viščnem prostoru, kar kaže, da dobiva dejavnost zbiranja, priprave in predelave odpadkov v odpadne surovine večji pomen in večjo pozornost. Vzporedno z razstavo so potekala razna posvetovanja. Za nas je bilo najpomembnejše posvetovanje Odpadki — sekundarne surovine, ki so neposredno obravnavali dogajanja in aktivnosti v naši dejavnosti in v katerem je nastopil s svojim referatom Problemi in možnosti zbiranja odpadnega papirja v DO »DINOS« tudi naš direktor. Tako razstava kot posvetovanja so bila zanimiva, še posebej za strokovnjake, ki se ukvarjajo s tem področjem. Pomembna pa so bila tudi za javnost, ki je bila s tem opozorjena na naša prizadevanja, napore in uspehe, pa tudi pomanjkljivosti v našem delu. Janez Ramovš 25. MAJ PRAZNIK MLADOSTI Petindvajseti maj, Titov rojstni dan in praznik mladosti naših narodov in narodnosti praznujemo vsi, še najbolj pa naša mladina. Vsako leto na ta dan, skrbno izbrani najboljši jugoslovanski mladinci ali mladinke, izročajo dragemu Titu štafetno palico, ki so jo pred tem več kot mesec dni nosili po Jugoslaviji. Ob predaji štafetne palice Titu pride tudi do zadreg, ki pa po zaslugi tovariša Tita niso nikoli hude. Če bi radi zvedeli kakšno zadrego sta doživela dva slovenska športnika, berite ta zapis še naprej. Prvi Slovenec, ki je predal štafetno palico tovarišu Titu, je bil legendarni slovenski planinec Joža Čop z Jesenic, ki je nosil na svojih prsih značko gorskega vodnika s štev. 1. Joža je palico odnesel kot prvi nosilec z vrha Triglava in jo kot zadnji predal tovarišu Titu v Beogradu. Joža je ob izročitvi palice pozabil naučeni tekst. Še kasneje je rad pripovedoval, da se ni mogel spomniti niti besede, voščil mu je tako kot je znal povedati le on: »Dolgo živi in bodi zdrav kot planinski kozel!« Ob zadregi in prisrčni čestitki se je tovariš Tito široko zasmejal in krepko objel junaka vršacev. »Hvala Joža, imam rad ljudi, ki ne govorijo veliko!« Legendarni junak planiške skakalnice Janez Polda, neustrašen skakalec in lovec na daljave, je uspel pri čestitki izgovoriti le nekaj besed, potem pa se je zataknilo. »In tako dalje!« ga je iz zadrege rešil naš predsednik. Beograjčani, ki vsako leto napolnijo stadion JLA do zadnjega kotička, se še danes spominjajo, da je bil med najbolj postavnimi nosilci štafetne palice naš najboljši športnik vseh časov, nosilec številnih medalj s svetovnih, evropskih in olimpijskih tekmovanj — Miro Cerar. Belo oblečen, kot so telovadci, je v lahkotnem teku prinesel palico Titu. (Povzeto iz Antene) DOGODEK DNEVA (11. maja 1979) ZLATO V SMETEH Slovensko gospodarstvo je v veliki meri odvisno od nakupa surovin na tujem. Zato poskušamo preusmeriti slovensko industrijo tako, da bi pri proizvodnji uporabljali več znanja. Uporabljati več znanja ipa pomeni predelati tudi več odpadkov in iz njih dobiti čimveč surovin za ponovno predelavo. S surovinami, ki nam jih ponujajo milijoni ton odpadkov, bi lahko privarčevali precej denarja in energije, koristili pa naj bi tudi našemu vse bolj onesnaženemu okolju. Strokovnjaki vedo veliko povedati o pridobivanju tako imenovanih sekundarnih surovin. Prav zdaj smo jih že drugič poslušali na posvetu v okviru ljubljanskih ekoloških dnevov, kaj storiti v tej smeri. Nedvomno so taki posveti potrebni, saj ponujajo industriji vrsto rešitev. Le lotiti se je treba dela. Opažamo pa, da slovenske gospodarske organizacije ne znajo prav prisluhniti idejam, ki se zaiskrijo na teh posvetih, in uporabiti izsledkov strokovnjakov. Tako sicer zelo dobri posveti ne dosežejo želenega cilja ... Marjeta Šoštarič, »DELO« NEKATERE ZANIMIVOSTI IN OPOZORILA IZ NAŠEGA PLANA ZA TEKOČE LETO Ker je plan namenjen širokemu krogu uporabnikov in sestavljen tako, da celovito predstavlja TOZD POS. TOZD RET, DSDO in DO kot celoto, je na prvi pogled relativno obširen. Če pa ga razdelimo na štiri dele, lahko ugotovimo, da so v njem začrtane temeljne usmeritve in obveznosti, ki jih moramo izpolniti v letošnjem letu, da bi uresničili srednjeročni program, ki smo ga sprejeli s samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1978—1980. Posebej bi radi opozorili na preurejanje planskih zadolžitev ob vsakokratnem periodičnem obračunu in ugotavljanje vzrokov za odklone, še posebej, kadar gre za nedoseganje planskih zadolžitev. Ob tem je posebnega pomena to, da bodo delavci jasno vedeli: kakšen cilj smo si postavili in na kakšen način ga bomo dosegli. Kot zanimivost planiranja v TOZD POS naj omenimo, da smo letos prvič planirali po trimesečjih (dinamičen plan), ker se je iz dolgoletnih izkušenj pokazalo, da niso vsa trimesečja enako »močna«. Najboljše je drugo in četrto, prvo in tretje pa sta pod vplivom sezonskih gibanj. V I. trimesečju največkrat vplivajo na slabše rezultate, če jih primerjamo z II. oz. IV. trimesečjem, sneg in mraz ter deloma zimskih dopusti, v III. trimesečju pa izkoriščanje letnih dopustov. Seveda pa lahko pride do večjih ali manjših odstopanj od te razvrstitve zaradi vzrokov znotraj in izven TOZD oz. DO kot celote. Pokazalo se je, da bi bilo treba tudi v obeh obratih TOZD RET podobno planirati kot v TOZD POS, ker se tudi tu pojavljajo sezonski vplivi, ki v končni fazi vplivajo na rezultat TOZD. Na splošno lahko ugotovimo, da smo v TOZD POS v I. trimesečju vse najpomembnejše pokazatelje in kazalce iz plana presegli, kar pomeni, da smo plan postavili realno. Kot rečeno pa se v TOZD RET kažejo sezonski vplivi, ki jih nismo upoštevali, in se zato rezultati do postavljenih planskih zadolžitev kažejo v slabši luči. Realno sliko bomo dobili ob koncu I. polletja, ko se negativni in pozitivni vplivi med seboj v največji možni meri izenačijo. Znotraj TOZD POS lahko ugotavljamo, da so bile po fakturirani realizaciji pod začrtanimi predvidevanji poslovalnica Ljubljana, količinsko za 3 odstotke in vrednostno za 13 odstotkov; poslovalnica Nova Gorica, količinsko za 3 odstotke in vrednostno za 3 odstotkov ter poslovalnica Koper, količinsko za 4 odstotke in vrednostno za 9 odstotkov. Znotraj TOZD RET sta ob upoštevanju fakturirane realizacije tudi med obratoma (interna realizacija) oba obrata nad planskimi predvidevanji. > Z doseženo razliko v ceni smo v TOZD POS lahko zelo zadovoljni, saj je pod planom le poslovalnica Kočevje za 17 odstotkov in Pivka S odstotkov. V TOZD RET pa obrat Ljubljana za 10 odstotkov in Bohova za 1 odstotek. Ob teh pokazateljih bi lahko opozorili, da nas ne smejo uspavati; v primerih, kjer smo pod planom, pa da bo treba zamujeno nadoknaditi v II. trimesečju. Pri tej oceni pa nismo upoštevali plačane realizacije, ki v poslovalnicah Brežice in Slovenske Konji- Odpadno blago (avtomobil) in sekundarne surovine (paketi) naše delovne organizacije v hali A na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, v času III. razstave Tehnika za okolje 79 Razstavo Tehnika za okolje 79, ki je bila v Ljubljani od 7. do 12. maja 1979, so hodili ogledovat tudi srednješolci ce, deloma pa tudi v poslovalnicah Koper in Pivka, izkrivlja sliko do te mere, da so prišle poslovalnice v preplačilo. Te je treba opozoriti, da naj prodajajo odpadne surovine le kupcem, ki so plačilno sposobni in da ni dovolj odpadne surovine samo oddati, ampak tudi pravočasno poskrbeti za plačilo. JR Dobivati izkušnje, pomeni delati napake. H. G WELLS Kdor je s seboj preveč nezadovoljen, je šibak, kdor preveč zadovoljen, je omejen. MADELINE DE SABLE Najkrutejše laži so ponavadi povedane potihem. STEVENSON SREDER NAPRAVA NEWELL V našem glasilu smo že nekajkrat pisali o šreder — napravi, ki raztrga velike kose odpadne pločevine (npr. osebni avtomobil) na majhne koščke. Da bi imeli predstavo, kako izgleda takšna naprava objavljamo njeno risbo. Za okni kontrolnega stolpa si zamislite delavca — kontrolorja pa boste zaslutili velikost takšne naprave. Kontrolni center upravlja celotni proces v šreder napravi. Mlin na principu delovanja zvončastih kladiv v manj kot eni minuti raztrga osebni avtomobil. Sistem separacij in delovanja zračnih tokov omogoča pripravo jeklenih odpadkov vseh možnih oblik. Zračna separacija omogoči odstranjevanje smeti in umazanije, tako da je zagotovljena čistoča pridobljenih jeklenih odpadkov. Magnetni separator izloča umazanijo in odpadke od jeklenih in izloča tudi barvne kovine. Popravek V prejšnji, enainosemdeseti številki našega glasila se nam je na prvo stran vrinila napaka. Tiskarski škrat nam je izvolitev prve slovenske vlade postavil v leto 1941. Prva suverena Slovenska vlada je bila, sicer pa to vsi vemo, izvoljena 4 dni pred uradnim koncem druge svetovne vojne, 5. maja 1945 v Ajdovščini. Za napako se uredništvo opravičuje. »Očitno je, da sta naša sedanja politika in praksa pri tej stvari popolnoma napačno zastavljeni. Kako sicer pojasniti, da dandanes množično pričakujejo stanovanje od družbe in delajo družbo odgovorno za stanovanje, občani, tudi tisti brez stanovanja, pa čakajo v vrsti za avtomobile, gradijo počitniške hišice, potujejo v tujino in podobno. Tisti delovni ljudje, ki so sami reševali stanovanjske probleme in gradijo stanovanja, to pa so povečini delavci, pa morajo plačati precejšen prometni davek za gradbeni material. Zato mislim, da moramo tu nemudoma spremeniti svoje ravnanje in prenesti odgovornost za reševanje stanovanjskih zadev na tistega, ki stanovanje potrebuje, vštevši tiste, ki že imajo družbeno stanovanje. Temu je seveda treba prilagoditi celotno politiko.« (Mika Špiljak na skupščini SFRJ dne 15. 5. 1979) Tudi prijateljem je 4-cba povedati resnpco v obraz. IVAN CANKAR PREDLOG PROGRAMA AKTIVNOSTI OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE SINDIKATOV PRI URESNIČEVANJU STALIŠČ RS ZS SLOVENIJE V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI Naloga Roki in nosilci nalog 1. Sklic razširjene konference sindikalnih organizacij kamor so povabljeni tudi delegati OOS TOZD reg. tekstila Ljubljana in Bohova in delovna skupnost 30. 5. 1979 predsednik konference sporazumno z ostalimi 2. Ocena urejenosti posameznih vprašanj v zvezi z opredelitvami v stališčih in ugotovitev kje je treba dopolniti akte 8. 6. 1979 komisija — strokovna, imenovana na konferenci 3. Obravnava ocene in programa o aktivnostih uresničevanja stališča 12. 6. 1979 IO OOS predsedniki 4. Sprejem ocene in programa aktivnosti za uresničevanje stališč 15.—20. 6. 1979 delavski sveti 5. Poročilo o aktivnosti IO OOS in ostalih dejavnikov v pripravah za sestavo programa 18. 6. 1979 predsednik konference sindikata NOVO SKLADIŠČE V ČRNOMLJU BO DRAŽJE Po prvotni ponudbi smo za novo skladišče v Črnomlju planirali 1,800.000 din. Med tem je prišlo do podražitev in zato nam je izvajalec del iz Črnomlja poslal ponudbo za izvedbo vseh del za 2,200.000 din. Delavski svet TOZD POS je odobril, da se od 500.000 din planiranih za razširitev poslovalnice Novo mesto prerazporedi 400.000 din za skladišče v Črnomlju. Na Zavodu za planiranje v Novem mestu smo namreč zvedeli, da je postopek za pridobitev zemljišča precej zamotan in da novega zemljišča za skladišče v Novem mestu letos ne bo mogoče pridobiti oziroma kupiti. S prerazporeditvijo sredstev se strinja tudi zbor delavcev v Novem mestu. sk Če nameravaš opisati resnico, pusti eleganco krojaču. ALBERT EINSTEIN DOLOČANJE VIŠINE LOKO-KILOMETRINE JE SAMOUPRAVNA PRAVICA ZBORA DELAVCEV Še se dogaja, da iz poslovalnic v imenu zbora delavcev pošiljajo predloge delavskemu svetu TOZD, da naj odobri zvišanje loko-kilo-metrine poslovodji. Enaindvajsetem zasedanju DS TOZD POS sta bila predložena dva taka predloga, ki sta bila na samem zasedanju črtana z dnevnega reda. Zakaj? Zato, ker je odločanje o tem prepuščeno zboru delavcev poslovalnice, ki lahko najbolj točno ugotovi ali stara loko-kilometrina predstavlja oviro za doseganje boljših poslovnih rezultatov poslovalnice ali ne. Kadar je kristalno jasno, da bo večja loko-kilometrina dala poslovalnici večji dohodek in s tem večji zaslužek delavcem poslovalnice, gotovo nihče ne bo proti. sk Stiskalnica Bach je ob Arnoldovki postala majhna, pred desetimi leti pa nas je navduševala, kot nas danes navdušuje stiskalnica Arnold. Kakšen stroj za stiskanje pločevine bomo imeli čez naslednjih 5 ali 10 let, če bomo sploh še pločevino stiskali v pakete? Na sliki: stiskalnica Bach s strojnikom Smajo Kvrgičem POROČILO Z 21. ZASEDANJA DS TOZD POS Enaindvajseto zasedanje DS TOZD POS je bilo 20. aprila 1979 v Ljubljani. Na dnevnem redu je bilo 16 točk. Zasedanja se je udeležilo 12 delegatov. Poleg delegatov so zasedanju prisostvovali predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij TOZD in OZD Dinos ter nekaj članov delovne skupnosti skupnih služb. Zasedanje je bilo v pisarni v. d. direktorja TOZD, tovariša Jančiča, ki je bila nabito polna. Nekateri so morali gledati v hrbet drugemu, kar ni moglo prispevati k delovnem vzdušju. Tovariš Kralj j c mimogrede pripomnil, da komaj čakajo na preselitev v nove prostore naše delovne organizacije, kjer bo tudi primerna soba za sestanke in zasedanja. Enaindvajseto zasedanje DS TOZD POS je vodil predsednik DS, Oto Centrih, poslovodja poslovalnice v Celju. Na zapisnik prejšnjega zasedanja je imel delegat iz Kočevja pripombo. V njem ni bilo zapisano, da je 20. zasedanju prisostvoval tudi delegat iz Kočevja. Sprejeli so sklep, da se zapisnik popravi. Veliko razprave je bilo pri sprejemanju plana za tekoče leto. Kratko poročilo o razpravah o planu in o predlogih sprejetih na Janez Ramovš razlaga pripombe zborov delavcev na naš letošnji plan zborih delavcev je podal Janez Ramovš. Iz razprave na zasedanju DS pa se je pokazalo, da ni vsem jasno, kakšno vlogo imajo sindikalne organizacije, kadar je v razpravi plan, sporazum in podobni dokumenti. Vprašanje, ali je potrebno, da v takšnem gradivu razpravljajo delavci enkrat kot člani sindikata in drugič kot člani zbora delavcev je bilo očitno prisotno. Razprava je v bistvu iskala odgovor na to, kako čimbolj racionalno izrabiti čas, ne da bi okrnili vlogo sindikata kot politične organizacije delavcev ali pomen zbora delavcev kot samoupravne organizacije delavcev. Rešitev tega vprašanja je po mnenju enega od udeležencev zasedanja naslednja: Člani izvršnih odborov sindikalnih organizacij naj vedno predhodno gradivo proučijo, na zboru delavcev pa povedo, kaj izvršni odbor sindikata misli o gradivu, potem pa da te misli v razpravo, kot predlog sindikata. Sicer so delegati sporočili kar precej pripomb na plan, vendar nekaterih ni bilo mogoče upoštevati ker so nastale bodisi zaradi slabega proučevanja plana ali pa zato, ker določenih planskih postavk niso dobro razumeli. Tudi o sprejemanju sprememb in dopolnitev metodologije vrednotenja delovnih opravil, ter sprememb in dopolnitev razvida in nalog z zahtevnostjo in ocenitve delovnih opravil je bilo veliko razprave. Delegat ljubljanske poslovalnice je bil mnenja, da morajo takšne spremembe in dopolnitve sprejemati delavci na referendumu, ne pa delegati na delavskem svetu. Po pojasnjevanju, da Vsi niso mogli sesti za isto mizo bodo delavci s podpisom kot osebnim izjavljanjem prispevali svoj delež soglašanja, je bil predlog sprememb in dopolnitev sprejet. Iz zasedanja delavskega sveta TOZD POS, dne 20. aprila 1979 v Ljubljani V. d. direktor TOZD POS in zapisnikarica Med važnejšimi točkami tega zasedanja je bil tudi sprejem Rafaela Kravcarja za novega oziroma prvega direktorja TOZD POS. Predsednik razpisne komisije tovariš Kušar je prebral poročilo o delu komisije, ki je imela 9 sej. Kandidata za direktorja TOZD POS sta bila dva, vendar so se vse organizacije v podjetju izrekle za Rafaela Kravcarja, inženirja kemijske tehnologije, rojenega 24. 5. 1940, bivajočega v Ljubljani. Celotno razpisno gradivo je obravnaval tudi koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Ljubljana Bežigrad, ki na celotni razpisni postopek ni imel pripomb. Imenovanje Rafaela Kravcarja bo veljalo z dnem, ko bo podpisal izjavo, da je seznanjen z vsemi splošnimi akti in predpisi, ki veljajo v naši delovni organizaciji in, da sprejema obveznosti in dolžnosti, ki so določene s temi akti. Odkup naprav za taljenje aluminija od inženirja Marinka Zlate-vo iz Maribora je delavski svet TOZD POS obravnaval na predlog mariborske poslovalnice, ki te naprave že dalj časa uporablja. Knjižna vrednost je 162.660 din. Delavski svet se je strinjal z odkupom vendar potem, ko bo uradih cenilec ugotovil sedanjo vrednost naprav. V zadnji točki dnevnega reda je tovariš Mancini seznanil vse navzoče z nekaterimi podatki poslovanja v prvih treh mesecih, hkrati pa je bil sprejet koledar sprejemanja periodičnega obračuna za I. trimesečje na zborih delavcev in potrditve na delavskem svetu TOZD. Stane Koman DOPISUJTE V GLASILO DOGODEK DNEVA (24. maja 1979) PET VODILNIH NAČEL Pristojnosti in odgovornosti predsedstva SR Slovenije bi na kratko lahko strnili v pet vodilnih načel. Ta so med drugim zapisana tudi v slovesni izjavi, ki sta jo včeraj podpisala novi predsednik in član tega naj višjega slovenskega predstavniškega telesa, Viktor Avbelj. Gre za varstvo neodvisnosti države, za uresničevanje oblasti delovnih ljudi, za utrjevanje bratstva, enotnosti in enakopravnosti vseh narodov in narodnosti, za odgovornost za razvoj socialistične samoupravne družbe in za uveljavitev skupnih interesov delavcev in občanov v Sloveniji in Jugoslaviji. Pri izpolnjevanju svojih ustavnih dolžnosti pa se predsedstvo SRS potrjuje kot ena izmed oblik kolektivnega vodenja in odgovornosti. Zato je uspešnost njegovega dosedanjega petletnega dela le dodatna spodbuda za nadaljnje utrjevanje samoupravljanja ter povezan in usklajen razvoj republike. Janez Odar, »DELO« Paketi industrijske odpadne pločevine so proizvod Arnoldovke, ki si ga železarne najbolj želijo ŠPORTNO SREČANJE SUROVINA - DINOS Surovina Maribor je organizirala prijateljsko športno srečanje v kegljanju, streljanju in šahu. Srečanje je bilo 1. 6. 1979 v Mariboru — hotel HABAKUK. Za DINOS je sodelovalo 40 tekmovalcev, enako tudi za SUROVINO. REZULTATI SREČANJA: Kegljanje - moški: I. mesto — DINOS (Vidmar, Podakar, Šmelcer, Čepelja, Kamac, SimoniŠelt, Veber) II. mesto — SUROVINA III. mesto — DINOS (Jamšek, Vertelj, Premrl, Čokelc, Paternoster, Sešek, Trček) Šah - moški: I. mesto — DINOS (Vojin, Zorko, Brinar, Krstič, Luzar) II. mesto — SUROVINA Streljanje - moški: I. mesto — SUROVINA II. mesto — DINOS (Mlinar, Čampa, Kar, Herle, Založnik) Kegljanje - ženske: I. mesto — SUROVINA II. mesto — DINOS (Jankovič, Rahne, Jeraj, Jovičevič, Jenko, Musar, Hafner) Streljanje - ženske: I. mesto -- SUROVINA II. mesto — DINOS (Cafuta, Hribar, Kurent) K. R. 22. ZASEDANJE DS TOZD POS Dvaindvajseto zasedanje DS TOZD POS je bilo 25. aprila 1979 v Ljubljani. Dnevni red je obsegal 4 točke. Delegati so potrdili zapisnik prejšnjega zasedanja ter sprejeli in razglasili obračun poslovanja za letošnje prvo četrtletje. Ponovno so obravnavali predlog zbora delavcev poslovalnice v Novem mestu o pokritju večjih stroškov za izgradnjo novega skladišča v Črnomlju, na račun že odobrenih investicijskih sredstev za povečanje skladišča v Novem mestu. sk GOSPODARSKA ZBORNICA JUGOSLAVIJE JE POSLALA V CHICAGO VLADIMIRJA KRALJA Od 25. maja do 1. junija 1979 je v ZDA, v Chicagu, svetovni kongres BIR (Buro International ob Rocyc-ling), ki je organizacija, katera se ukvarja s predelavo odpadnega blaga v sekundarne surovine. Na ta kongres, kjer bodo razstavljeni tudi najnovejši stroji za predelavo odpadkov, je bila povabljena tudi Jugoslavija. Gospodarska zbornica Jugoslavije se je odločila, da se tega kongresa udeleži, kot svojega predstavnika za dejavnost sekundarnih surovin Jugoslavije pa je izbrala Vladimirja Kralja, ker dobro pozna to dejavnost pa tudi zato ker obvlada angleški jezik. Naš direktor, Vladimir Kralj, je tudi predstavnik SR Slovenije v Izvršnem odboru trgovinske dejavnosti Jugoslavije pri Zvezni gospodarski zbornici. Potovanje v Chicago je gotovo posebno priznanje Vladimirju Kralju za njegovo dosedanje delo v Zvezni zbornici in našem Poslovnem združenju INOT. Tovariš Kralj je obljubil uredniškemu odboru našega glasila, da bo v nadaljevanjih pisal za naš časopis o tem, kaj je tam videl in doživel. Rezanje železa s škarjami Aligator na skladišču ljubljanske poslovalnice. Prvi z desne je Peter Babič — strojnik »To, kar je družbenopolitično nevzdržno in ustvarja nekatere probleme, zlasti pri delavcih v proizvodnji, je da sta v praksi nastala dva sistema delitve osebnih dohodkov. Edene za delavce v proizvodnji, katerih delo se kakorkoli že meri po normi in dohodek pridobiva po teh merilih, drugi za skupne službe in celotno nadgradnjo, kjer se konkretno delo in prispevek praviloma ne meri, temveč se določa po povprečju delavcev v proizvodnji, ne glede na to, koliko je katera služba ali struktura prispevala k temu povprečju. Ta druga, usluž-benska struktura pa lahko vrednoti in ocenjuje delo delavcev v proizvodnji, medtem ko se njeno delo in prispevek ne meri in ocenjuje. Tu je treba napraviti določen preobrat. Delo in prispevek vsakogar moramo začeti meriti in vrednotiti tako, kot je določeno v zakonu o združenem delu.« (Mika Špiljak na skupščini SFRJ dne 15. 5. 1979) Spominski posnetek na skladišču ljubljanske poslovalnice. Z leve na desno i Huse Kvrgič — delavec na skladišču, Ahmed Kurbegovič — vodja delavcev na skladišču in Dragiša Vučkovič — delavec na transportu ZDRAVKO TRČEK NAŠEL IN ODSTRANIL OKVARO NA ARNOLDOVKI Dne 22. maja 1979 popoldne se je potisni bat na stiskalnici ARNOLD nenadoma ustavil in nobena ročka, noben vzvod ali gumb ga ni več premaknil. Vse »komande« so delovale, le bat, ki ima glavno vlogo pri stiskanju, se ni premaknil ne naprej, ne nazaj. Pri težji okvari stiskalnice je predvideno, da se iz Avstrije pokliče strokovnjaka firme Arnold. Predno bi prišel in stiskalnico popravil, bi minilo nekaj dni, recimo tri. To pa bi bil prevelik zastoj, zato so naši poklicali Zdravka Trčka, vzdrževalca strojev na ljubljanski poslovalnici, ki je bil zaradi poškodbe leve roke doma oziroma na bolniški. Ko je Trček nekaj časa opazoval stroj in naprave, ki so še delovale, je takoj ugotovil, kje je najverjetneje prišlo do okvare in sicer v enem od dveh cilindrov, ki potiskajo bat. Odprl je prvi cilinder. Nič. Odprl je drugega in šaril po njegovem »drobovju«. Otipal je komaj en kvadratni centimeter veliko spiralno vzmet. Potem je našel še dva taka koščka. Zdrobila se je spiralna vzmet, dolga kakšnih 5 centimetrov m široka en centimeter. Tako majhna stvar je ustavila delovanje večtonske stiskalnice. Podobno vzmet je Trček našel v mehanični delavnici in jo vstavil v cilinder. Pol ure je trajalo njegovo delo in velika stiskalnica je zopet, z enako silo kot pred poškodbo, začela delovati. Stane Koman KAVICA POMEMBNEJŠA OD VREMENA Kuhanje turške kave je sila odgovorno delo. Tako men ja v upravi zveznega hidrometeorološkega zavoda v Beogradu. V predlog pravilnika o delitvi osebnih dohodkov so namreč odgovornost pri »pripravi in serviranju toplih napitkov« ocenili s 120 točkami, kar je za polnih 20 točk več, kot so jih prisodili za odgovornost dela meteorološkega opazovalca na letališču. »Delo« 10. 5. 1979 RAZREZ LADJE V KOPRU DELAVSKI KONTROLI I-uka Koper je naši poslovalnici v Kopru ponudila v razrez staro ladjo. Ker je Luka dobra stranka koprske poslovalnice so ponudbo sprejeli. Kolikor je bilo ladje nad morsko gladino je bilo železo, ki so ga rezilci dobili iz nje dobro, kar pa je bilo ladje v vodi, pa je bilo močno načeto od rje. Rezanje ladje je bilo vse bolj počasno in težje, kvaliteta železa pa vse slabša. Stroški so bili iz dneva v dan večji. To je sprevidela tudi Luka in prodajno ceno ladje znižala. Kljub temu je ostalo okrog 4 stare milijone nepokritih stroškov. Koprska poslovalnica, ki je tudi brez tega primanjkljaja v nezavidljivem položaju je zaprosila, da bi še neplačani računi, v zvezi z razrezom ladje, bremenili skupna sredstva TOZD POS. O tej prošnji je delavski svet TOZD POS razpravljal na svojem 21. zasedanju. Sprejel je sklep, da naj samoupravna delavska kontrola prouči, kako so nastali tako visoki stroški in poroča na naslednjem zasedanju delavskega sveta. Ker pa je treba račune poravnati pa je sklenil, da naj se začasno knjižijo na skupna sredstva TOZD POS. sk DINOS — TOZ DPOS Član SISEOT Kaj je SISEOT? Prve tri črke so kratica za »samoupravno interesno skupnost«, naslednje tri pa so kratica za »ekonomske odnose s tujino«. Naša delovna organizacija je bila med prvimi delovnimi organizacijami, ki so se po določilih zakona o združenem delu registrirali tudi za poslovanje s tujino. O tem smo v 80. številki našega glasila objavili prispevek Simone Pahor, referentke za zunanjo trgovino naše TOZD POS. Logična posledica takšne registracije je vpis med člane SISEOT, ki se je ustanovila na podlagi zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino in na podlagi zakona o samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino v SR Sloveniji. Član SISEOT smo postali, ko je delavski svet TOZD POS sprejel samoupravni sporazum o merilih in postopku za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino. To je bilo na 21. zasedanju 20. aprila letos. Sprejeti samoupravni sporazum med drugim rešuje tudi vprašanja zadolževanja v tujini in dajanja kreditov strankam iz tujine. sk OBISK IZ SKOPJA Dne 9. in 10. maja 1979 je našo delovno organizacijo obiskal novi direktor delovne organizacije Odpad iz Skopja, tovariš Mirko Ma-rinkovski, dipl. iur. V Ljubljano je prišel zaradi ogleda III. jugoslovanske razstave Tehnika in okolje 79 oziroma zato, ker je bila v Ljubljani v dneh omenjene razstave, ki je imela tudi podnaslov Ekološki dnevi v Ljubljani, seja Koordinacijskega odbora INOT za sekundarne surovine, katerega podpredsednik je. (Predsednik tega odbora je, kakor smo sporočili že v prejšnji številki našega glasila, tovariš Vladimir Kralj, naš direktor.) Mirko Marinkovski ni dolgo novi direktor skopskega Odpada in je zato želel področje dela s sekundarnimi surovinami natančneje spoznati tudi z obiskom v naši delovni organizaciji. Gosta je zani- mala naša organizacija dela, naši samoupravni akti in naš razvojni program. Tovarišu Mirku smo pokazali delo na poslovalnici v Ljubljani, predvsem kako dela nova stiskalnica za pločevino tipa Arnold. Delavci so demonstrirali celoten proces — dvigovanje karoserije avtomobila iz kupa pločevine, polaganje le-te na ploščad stiskalnice oziroma v odprtino stiskalnice, stiskanje v paket in odlaganje paketa v kontejner za transport. V ljubljanskem tekstilnem obratu smo mu pokazali klasično sortiranje tekstilnih odpadkov, v Kranju pa urejenost sodobne poslovalnice, kjer celotno operacijo zbiranja in pripravljanja odpadnih surovin v sekundarne opravljajo dosledno s kontejnerskim sistemom. S. K. REZULTATI VLAGANJA NAŠEGA DENARJA V LJUBLJANSKO BANKO Naša delovna organizacija je članica Ljubljanske banke. Z njo imamo sklenjen samoupravni sporazum o oblikovanju in uporabi prihodkov ter o razporejanju skupnega dohodka. Pri razporeditvi skupnega dohodka ustvarjenega v letu 1978 z našim denarnim deležem, nam pripada 940.376,20 din, ki pa jih moramo po istem sporazumu v višini 398.711,05 din združiti oziroma vrniti v bančne sklade. Razlika ostane nam na razpolago. S to razporeditvijo so se delavci na zborih strinjali, kar je na 21. zasedanju ugotovil tudi DS TOZD POS. sk Vladimir Kralj izroča Mirku Marinkovskemu v spomin na obisk knjigo o Ljubljani Poslovodja ljubljanske poslovalnice Janez Jamšek (drugi z desne) je gostu iz Skopja (drugi z leve) razkazal skladišče in pojasnil organizacijo dela Grabilec dvigala LIV je še zadnjič potisnil karoserijo V takšen paket je spremenjena Škoda, ko zapusti sti-Skode nad odprtino za stiskanje skalnico Arnold MOČNO PODJETJE JE TO . . . O obisku predsednika občinskega odbora ZZB NOV občine Ljubljana Bežigrad, narodnega heroja Mirka Jermana in podpredsednika skupščine občine Ljubljana Bežigrad, Borisa Burdycha smo že pisali v 80. in 81. številki našega glasila. Zdaj objavljamo drugo nadaljevanje o tem, kako je obisk potekal oziroma o čem je potekal razgovor z gosti. delal zaradi čistoče okolja. Danes v grmovje ne bi bilo treba nič skrivati, ker skoraj v vsakem tiči kakšen odpadek — iz plastike, smo vsi štirje, ki smo bili v avtomobilu, prikimali. Potem se je razgovor zopet začel vrteti okrog steklenic v gospodinj stvih. Enkrat smo že zapisali, da je to vprašanje še posebej zanimalo tovariša Jermana. Jančič je povedal, da se večkrat tudi novi- Na skladišču novomeške poslovalnice. Ogled demonstracije stiskanja karoserije avtomobila s stiskalnico Arnold Še vedno smo se vozili proti Novemu mestu in tovariš Jančič je gostoma razlagal svoj pogled na razvoj naše delovne organizacije. Povedal je, da sta zelo jasni dve obdobji. Prvo obdobje je poslovanje brez mehanizacije, za drugo obdobje pa je značilno uvajanje mehanizacije. Delo v prvem obdobju so zmogli le močni fantje. Šibki so nas kmalu zapustili. Glavno delo je bilo — ročno nakladanje in prekladanje. Delavcem pri teh delih smo rekli — akordanti. Prišli so k nam kot mladi fantje in od nas odšli v pokoj. Ta ugotovitev je zelo pomembna. Govori o tem, da so v delovni organizaciji vladali dobri odnosi. Tudi delo s tekstilnimi odpadki je bilo težko. Mikroskopski delci tekstila in umazanija vseh vrst, ki jo je vsrkal tekstil, se je ob prekladanju dvigala v obliki prahu. Delavka, ki je pri tem delu vzdržala nekaj let, je postala neobčutljiva za ta prah. Postala je imuna in potem je lahko vzdržala 30 let. Takšno razlago je potrdil tudi dr. Mis. Mnogim delavkam je prišlo sortiranje tekstila pod kožo, kot rečemo, in vzdržale so do upokojitve. Tej ugotovitvi je dal tov. Jančič še poseben poudarek, ko je ponovil: do upokojitve, ne do smrti. Kotel je reči: niso zbolele in umrle, ampak vzdržale do upokojitve. Jančič se je pri opisovanju delovnih pogojev v prvem obdobju obstoja naše delovne organizacije tako razvnel, da je postal čustven. To so bili očarljivi časi, je rekel. S preprostimi sredstvi so se dosegali veliki rezultati. Bili smo polni elana, iznajdljivosti in predanosti. Šoferji so ponoči popravljali stare kamione, da so lahko zjutraj vozili. Danes, žal, ni več tako, je Jančič potožil. Ko se pokvari dvigalo za nakladanje, delavcem niti na misel ne pride, da se da nakladati tudi — z rokami. In, ko je ura dve — pade jermen s kolesa ... Med drugim je Jančič povedal tudi naslednje: Naši odkupovalci so obšli sleherno vas in nagovarjali vaščane, da so mu prodali kar so imeli neuporabnega iz železa ali kovin. Nagovarjali so tudi otroke, da naj preiščejo vso okolico in prinesejo kar bodo našli na kup sredi vasi, on pa jim bo za vse prineseno odštel dinarje. Večkrat so se otroci izgovarjali, da ni takih odpadkov. Eden od nakupovalcev pa jih je učil kje vse morajo iskati. Sam je v grm skril razne stare železne stvari in potem napotil otroke, kje naj iščejo. Tako opogumljeni otroci so nato samoiniciativno preiskali vse grmovje v vasi in njeni bližini ter prinesli na kup »čuda« stvari. Take zavednosti danes ni več, se je Jančič nasmehnil in dodal, da bi bilo dobro, če bi danes kdo tako nar ji spravijo nad nas in nam očitajo zakaj ne odkupujemo vseh steklenic. Časi so se spremenili in danes se steklenice nič več ponovno ne uporabljajo razen pet ali šest vrst, kot npr. pivske in radenske. Toliko jih kroži, druge ne, druge gredo v črepinje, v smeti. Naša delovna organizacije je npr. pred 12 leti še prevzemala litrske steklenice in jih prala oziroma razkuževala in prodajala. To delo pa je poleg stroškov zbiranja in skladiščenja postalo dražje kot izdelava novih steklenic, zato smo to dejavnost morali opustiti. V Ljubljani smo imeli posebno odkupno mesto in skladišče za steklenice. Mi bi jih še danes odkupovali, je prepričljivo dejal Jančič, če bi jih kdo kupil. Danes za nas celo steklene črepinje niso več tako interesantne, kot so bile nekaj let nazaj. Naša celjska drobilnica črepinj nima- več (Nadaljevanje na str. 14) PET STARIH MILIJONOV ZA ČRNO GORO Delavski svet TOZD POS je na 21 zasedanju, ko je obravnaval predloge zborov delavcev v zvezi z letnim planom sprejel sklep, da se poveča sklad skupne porabe za 50 tisoč din na račun investicij v novogradnje. Teh 50 tisoč din je po istem sklepu namenjenih za ublažitev škode, ki jo je povzročil katastrofalni aprilski potres v Črni gori. O pomoči Črni gori zaradi potresa pa je delavski svet razpravljal še enkrat in sicer v 14. točki dnevnega reda. Direktor DO Dinos je predlagal, naj bi za odpravo posledic, poleg 50.000 din, namenili tudi enodnevni zaslužek. Po razpravi kaj bi kupili za odobrena sredstva pomoči in koliko bi dali Pri sprejemanju plana za leto 1079, na 21. zasedanju DS TOZD POS, je bil predlog, da se sredstva za športno in kulturno udejstvovanje ljudi naše delovne organizacije povečajo, sprejet. Prvotno je bilo v te namene predvideno 100.900 din, sedaj pa 200.900 din. Če pomislimo, koliko je za to dejavnost namenjal Dinos pred nekaj leti, potem lahko ugotovimo, da se je precej spremenilo na bolje. Zdaj je le vprašanje, kako čimbolj pametno in koristno porabiti ta sredstva. Za šport je po zaslugi (Nadaljevanje s str. 13) dela. V promet gredo le brezbarvne črepinje in brezbarvne steklenice odkupujemo le kot črepinje. Barvaste steklenice oziroma črepinje pa nihče ne odkupuje. Odpadkov s katerimi se ne da nič narediti, ki niti predelani ne gredo v promet, mi ne moremo odkupovati, ker smo delovna organizacija, ki mora ustvarjati dohodek. Nadaljevanje prihodnjič! Stane Koman xr denarju je bil predlog tovariša Kralja soglasno sprejet. Kakor veste se je v Črni gori treslo 14 dni skoraj neprestano, tako da se je zrušilo tudi tisto, kar bi po prvem najhujšem potresu še lahko popravili. Potres je najbolj rušil v vaseh, kjer so bile hiše grajene s kamenjem. Nek japonski znanst\'enik je izračunal, da se je v Črni gori sprostila taka podzemeljska sila, ki se bo morala nabirati 300 let, da bi lahko zopet povzročila podoben potres. Ta znanstvenik je zato tudi mnenja, da je Črna gora najbolj sigurni kraj, kjer nekaj 100 let ne bo škodljivih potresnih sunkov. sk vsakoletnih delavskih športnih iger INOT morda še kar jasno kako, ne moremo pa tega reči za kulturo oziroma za kulturne dejavnosti. Teh tudi Delavske igre INOT ne vsebujejo, kar je povsem napačno. Prav sredi maja meseca je bilo v Mariboru I. jugoslovansko posvetovanje o kulturi v organizacijah združenega dela. Kako pomembno je bilo to posvetovanje lahko zaključimo tudi iz tega, da se ga je aktivno udeležil tudi predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak in predsednik Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner. Osnovna misel, ki jo je dalo dvodnevno posvetovanje je: Kulturo v načrte organizacij združenega dela. In kje smo vzeli teh dodatnih 100 tisoč din? Pri planiranih sredstvih za novogradnje. Prvotno smo za novogradnje planirali 2,410.000 din, zdaj pa je zanje namenjenih 2.160.000 din. Deset starih milijonov je bilo odvzetih za zdravstveno skrbstvo delavcev naše delovne organizacije, deset za kulturo, pet pa za Črno goro. sk V prejšnji številk) našega glasila smo objavili to sliko iz Novega mesta in bralce zaprosili, da jo šaljivo komentirajo. Nekaj komentarjev smo že prejeli 'n jih tu objavljamo, vendar zaprosilo še velja, zato nam šaljive komentarje še lahko pošljete. 1. Zanje prometne prepovedi ne veljajo, ker imajo neparne številke ... (Voznik s parno številko) 2. Kdo je spet obrnil znak? (Dober izgovor) 3. Saj niso šli peš na ono stran, ampak so se peljali. (Črn mercedes; 4. Čudno da Kralja ni zraven? (Pravnik) 5. Nič hudega tovariš predsednik. Prehod je prepovedan le nizki produktivnosti, slabi organizaciji dela, nesodelovanju in nesamoupravljanju ter vsemu kar zastruplja tovarniške odnose in ustvarjalnost. (Dobro gospodarjenje) 6. Tovariš poslovodja, naredili smo prekršek. Nikar ne skrbite tovariš predsednik. Za nas ta znak ne velja, saj vid ite, da je človek, ki je na njem narisan, prečrtan. (Upokojenec) 7. Gost gor, gost dol, kar je prepovedano je prepovedano. A tako. samo za goste to velja. Zdaj me pa še bolj zanima kaj skrivate tu zadaj? (Gost) 8. Oprostite tovariš predsednik, ali niste videli kaj tu piše? Jaz nisem videl, vi pa najbrže ne znate brati, ha, ha! (Ena nič zame) 9. Tovariš Hočevar, to bi mi lahko poxredali na uho. Zdaj pa vsi gledajo sem :!n vidijo kakšen prekršek ste naredili. (Predsednik) 10. Imajo posebno dovoljenje! (Vrtnar) 11. Prišli so naokrog, iz druge strani. (Delavska kontrola) ZA ŠPORT IN KULTURO 100.000 VEČ TRETJO VELIKO STISKALNICO MARIBORSKI POSLOVALNICI Prva je novo veliko stiskalnico za staro in odpadno pločevino dobila naša novomeška poslovalnica leta 1976. Za njo jo je, čez dve leti, dobila ljubljanska poslovalnica. Obe novi veliki stiskalnici sta odlično prestali preizkušnjo in obe odlično delujeta. Novomeško stiskalnico povsem »okupira« odpadna pločevina iz novomeške tovarne avtomobilov ir prikolic, ljubljanska pa še vedno »čisti« skladišče, ki je bilo »do grla« založeno z raznovrstno staro pločevino, žico in sodi. Medtem ko je novomeška že »premajhna« za vse večje količine odpadne pločevine iz IM V, v ljubljanski že delajo načrte in izračune za dovažanje pločevinastih odpadkov iz sosednih poslovalnic. Podobno kot je bilo ljubljansko skladišče založeno z raznovrstni- mi odpadki iz pločevine in žice je že nekaj časa založeno naše mariborsko skladišče. Če tam kmalu ne dobijo podobne stiskalnice kot jo imata Novo mesto in Ljubljana (obe imata stiskalnici tipa ARNOLD uvoženi iz Avstrije), jih bo stara pločevina »zadušila«. To je ugotovil tudi TOZD POS. Na zasedanju dne 20. aprila 1979 je imenoval komisijo, ki bo iskala ponudbe in med ponujenimi stiskalnicami izbrala najprimernejšo, nato pa nakup predlagala delavskemu svetu. V komisiji so: Franc Kološa iz Maribora, Franc Hočevar iz Novega mesta, Stane Križan iz Novega mesta, Ervin Matešič iz Trbovelj in Zdravko Trček iz Ljubljane. DINOSOVA DELAVCA NA ZVEZNIH MLADINSKIH AKCIJAH Morda kdo še ne ve, da je tudi naša delovna organizacija v preteklem letu dala v MDB (mladinske delovne brigade) dva zastopnika. To sta bila Zdenka Cafuta in Stevo Stupar iz ljubljanske poslovalnice. Zdenka je bila meseca julija blizu Zenice, na progi Šamac—Sarajevo, Stevo pa meseca junija, na izgradnji avtoceste v Makedoniji. Obe akciji sta bili zveznega pomena. Delo v MDB je trajalo po en mesec. Cafuta in Stupar sta se v MDB prijavila na razpis občinske konference ZSMS občine Ljubljana Bežigrad. V razpisu je bilo napisano, da naj bi vsaka delovna organizacija dala v MDB dva do tri svoje delavce — mladince. Njuno odločitev je podprl tudi zbor delavcev ljubljanske poslovalnice in tako sta imela zagotovljen mesečni osebni dohodek, ko sta delala v MDB. Stevo je za svoje brigadirsko delo dobil naziv udarnika in udarniško značko, kar je naj višje priznanje v MDB, Zdenka pa je dobila pismeno pohvalo v obliki plakete. Čeprav je ta vest pozna, saj je stara eno leto, menimo, da je prav, ker jo objavljamo. Gre namreč za to, ali se zavedamo, da je s to udeležbo naša delovna organizacija izpolnila izredno pomembno poli- tično nalogo naše sedanjosti. Pomembna je tudi zato, ker je naša mladinska organizacija tudi letos dobila poziv OK ZSMS, da naj pošlje svoje predstavnike na zvezne mladinske delovne akcije. Zopet sta se prijavila Zdenka in Stevo. Zdenka se je prijavila v brigado, ki bo delala na Djerdapu meseca avgusta, Stevo pa v brigado, ki bo delala v akciji pod nazivom Morava in sicer meseca junija. V tem trenutku, ko to pišemo, njun odhod s strani delovne organizacije še ni rešen. In še to. Udeležba na mladinskih akcijah, zlasti zveznih in republiških, ki so do potankosti organizirane, ne pomenijo počitnic. Na takšnih akcijah se dela s takšno vnemo, da brez žuljev ne gre. Vstajanje je ob 4. uri zjutraj, z delom pa se konča ob trinajsti uri. Znak neizkušenega človeka je, da verjame v srečo. JOSEPH CONRAD Ce se lotiš naloge, k£ ji nisi kos, ne boš dovršil niti te, niti tiste, ki bi jo zmogel. EPIKTET Prava naslada ni v tem, da najdeš resnico, temveč, da jo iščeš. L. N. TOLSTOJ Ni večjega izvora zablode, kot je iskanje absolutne resnice. SAMUEL BUTLER Za vsakega od nas obstaja samo ena pot; lahko jo je najti, a težko zadržati. JALOUX Ne postajamo pametni od tega, kar smo slišali, temveč od tega. kar smo doživeli KARL GLOERSEN Žene so nevarnejše od cestnih razbojnikov. Razbojniki hočejo samo denar ali življenje, žene pa oboje. RICHARD BURTON Ženska je kakor senca; če bežiš za njo, se ti izmika, če bežiš pred njo, teče za tabo. GRUZIJSKI PREGOVOR Potem je kosilo, eno uro odmora, nato pa pouk in vaje v krožkih, ki si jih sam izbereš. Za izhod iz tabora brigad moraš dobiti dovolilnico s katero se javljaš vratarju. Vsak zamujen povratek se piše v minus brigadi katere brigadir si. Ob 22. uri morajo biti vsi v svojih sobah oziroma v spalnicah. Čez 10 minut mora zavladati tišina, luči pa ugasnjene. Vsak prekršek gre v škodo ocene brigade in zato si redko kdo dovoli, da bi zaradi njega trpela cela brigada. Kljub temu, pravi Zdenka, je udeležba v takšni akciji čudovito in enkratno doživetje. Doživetje je v tem, ker se vsi vedno lotimo vsake naloge kot eden in vedno z navdušenjem. To te tako zagrabi, da ne poznaš utrujenosti in da sploh ne veš kdaj mine dan, teden, mesec. Tam se ne zgodi kaj takega, pripoveduje Zdenka, kot na primer tu, pri nas, v naši mladinski organizaciji. Ker predsednik ni imel časa sem po njegovem naročilu, v zadnjem času že dvakrat, sklicala sestanek članov naše organizacije. Prišli so po trije, štirje .. . S. K. NOVICE IZ SAVUDRIJE V Savudriji imamo pet počitniških hišic. Dve sta bili zgrajeni pred 14 leti, tri pa pred 3 leti. Stari dve hišici imata ime A in B, nove tri pa C, D in E. Stanovanja v teh hišicah imajo oznako A-l, A-2, B-l, B-2, C-l. C-2 itd. V vsaki hišici sta namreč po dve stanovanji. Oskrbnik teh hišic je že tretje leto Miha Štebe. Letos je že marca meseca kosil travo, obrezoval drevje, grabil listje in prezračeval stanovanjske prostore. V aprilu mesecu je nadaljeval s prezračevanje prostorov in posteljnine, opravil pa je tudi generalno čiščenje prostorov, kamor spada fudi čiščenje okenskega stekla. Delavec Avlo-liiše iz Ljubljane, katera ilma pooblaščen servis IMV 3z Novega mesia za popravila avtocamp prikolic je v mesecu aprilu, po našem naročilu, opravil generalni servis treh starejših avtoprikolic, ki jih imamo v Savudriji. Delavec Avtohiše je zamenjal na vseh treh prikolicah strešne lopute, ker jih je lansko neurje poškodovalo tako, da je, kadar je padal dež, teklo v prikolico. Zamenjal je tudi poškodovane aluminijaste okvire na katere se pripenja baldahine. Napravil je servis električne in plinske napeljave ter zamenjal steno v kuhinjskem prostoru ker jo je načela trohnoba itd. Pri tem je zanimivo, da je moral oskrbnik Miha Štebe del materiala potrebnega za zamenjavo sam iskati po Ljubljani, ker ga pooblaščeni servis ni imel. V drugi polovci meseca aprila je sa-vudrijski obrtnik Henrik Podloga pobelil fasade vseh treh novejših hišic s svetlo olivno zeleno barvo, s sivo rjavo in z rumeno barvo tipa Acryl color. Najboljši prikolici je nekdo snel oziroma ukradel kolesa Za prvomajske praznike so bila vsa stanovanja v vseh hišicah zasedena z Dinosovimi delavci oziroma z Dino-sovimi upokojenci ali njihovimi sorodniki. Le tisti, ki se je prijavil za stanovanje E-l ni prišel. Oskrbnik predlaga, da se v vseh štirih stanovanjih v starih hišicah namesto peči na olje_ postavi termoakumulacijske peč'. Pred in po sezoni je včasih kar hladno in dobro dene če sc prostore lahko malo ogreje. Peči r.a olje so že izstrošene in smrdijo. Praksa je pokazala, da bi bilo treba v stanovanju A-2 zamenjati sedanji hladilnik z večjim. To stanovanje je namreč naj večje in vedno vanje pride oseb za dve družini. Sedanji hladilnik je enodružinski in že ves povešen ker se vanj nalaga živila za dve družini. Vse tri novejše hišice bodo ali pa so že dobile na okna mrežice proti komarjem. S. K. V vseh treh novejših hišicah so bile shrambe brez polic in zato predmet, kritike vseh počitničarjev, ki so te shrambe uporabljali. Zadnje dni meseca aprila je obrtnik iz Savudrije montiral police v vseh šestih shrambah. Shrambe so hladne in zato sedaj ne bo več treba pokvarljiva živila shranjevati v premajhnih hladilnikih. razen seveda najbolj občutljivih in pijače. Oskrbnik Miha Štebe je iz Ljubljane pripeljal štiri nove ležalne stole in nov 8-litrski bojler za stanovanje B-2. Preskrbel in pripeljal pa je tudi dve vreči kurjakov. da je z njimi pognojil zemljo okrog vrtnic .n vinske trte. V avtocampu v Savudriji imamo 4 prikcice. Čez zimo jih imamo spravljene pri naših počitniških hišicah, ki so od avtocampa oddaljene 100 metrov. Iz avtocamp prikolice, ki smo jo kupili nazadnje in je skoraj nova, je nekdo ukradel kolesa in si- cer v času od 25. marca do 7. aprila letos. Tatvino je 7. aprila oskrbnik Miha Štebe prijavil milici, ki je o tem napravila zapisnik. Med letošnjimi prvomajskimi prazniki je oskrbntlk Miha s pomočjo prvomajskih počitničarjev odpeljal v avtocamp tri prikolice (četrte ni mogel ker je bila brez koles). To je bilo potrebno zato. da običajne Dinosove prostore v avtocampu ne bi zasedel kdo drug.