Uubljana, četrtek, 14, avgusta 1924 Poštnina pavSalirana. Cena 2 Din hshafa ob 4 x\atra). Stane mesečno 20*— Din n inozemstvo 30*— s neobvezno Oglasi po tarifu- Uredništvo j Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo i Linbljana, Prešernovi ul. št 54. Telef. št 36. Podružnici: z dodatkom, ki ga je izne-sla župa Zagreb poldne sta zborovala odsek za načelna i in povdarja, da stoji jugoslovensko bo* vprašanja in organizacijski odsek, popob i kolstvo trdno na narodnem jedmstvu za dne pa literarno»novinarski odsek in čemer jc stremelo žc pred vojno in kar organizacijski odsek. Zborovanje odse j je doseglo na prvem so.-colskem saboru, kov se vrši v poslopju realne gimnazije Tudi druga resolucija »Sokolstvo, na« 1 Je bila sprejeta z dodatkom, da se mora« | jo Sokoli in Sokolice tudi kot člani ne. i sokolskih organizacij brezpogojno rav< na ti po sokolskih načelih ter varovati ugled in dostojanstvo Sokolstva. Isti i referent je poročal o resoluciji »Sokol, j stvo in šola«. ki je bila sprejeta z izpre> membo, da so dijaki lahko popolnoma | enakopravni člani sokolskih organizacij, ako sc temu ne protivijo šolski predpisi in zakoni. Referata br. Ambrožiča »Sokolstvo in vojska® ter aSokolstvo na deželi« sta bila sprejeta brez izpremembe. S tem je bilo delo odseka za načelna vprašanja zaključeno. Ob istem času je zboroval organiza« cijski odsek pod predsedsvom br. Ma> rolta. Odsek je sklenil, da ostane S a v e z še za nadaljnih pet let v Ljubljani. Predlog župe Osjek za osnutek plemenskih podsavezov je bi! brez debate odklonjen. Zastopniki dru= štev iz osješke župe so naglašali, da sc predlog stavili le nekateri člani župe. Daljša debata se je razvila o vprašanju rednega in podpornega članstva. Debata o tem vprašanju se nadaljuje na jutrišnji seji odseka. Za splošni sokolski praznik je določil odsek 1. december kot dan narodnega ujedinjenja. Prihodnji sabor se vrši čez pet let v Beogradu. Predelalo se je vprašanje novoustanov. Ijenega članskega katastra in statistike. Ukrenilo sc je vse potrebno, da se legitb macije in znaki odstopivših članov ne bodo zlorabljali. Poslovniki za Sabor, za statistični in organizacijski odsek, za poškodbeni fond, za glavne skupščine Saveza, za starešinstvo Saveza, žup in društev, za savezne pisarne, za discipli« narno postopanje ter za podelitev spominske plakete so bili soglasno sprejeti, Odsek za sokolski tisk je zboroval tudi popoldne pod predsedstvom brata Ambrožiča. Predlog za osnovanje sa* veznega tiskovnega odseka je bil sprejet soglasno in ima nalogo, da izdela podro* ben načrt o svojem delovanju. Sklene se, naj izdaja Savcz v bodoče list za sokolski naraščaj in poseben list za sokolsko de« co mesto dosedanjega »Sokoliča*. Pripo* roča se izdajanje župnih vestnikov. Manjše župe naj se v ta namen združijo in naj izdaja več žup skupaj svoj vestnik. Seia ministrskega sveta Beograd, 13. avgusta. Danes poj>oldne je imel ministrski svet sejo. Davidovič je poročal o svojih pogajanjih z Mačkom in Predavcem. V razpravi o parlamentar. nem položaju se je ugotovilo, da ni bila debata o vladni izjavi preveč ugodna za ; kabinet. Enotnost narodne opozicije dela | vladi hude prcglavice. Kabinet je za to da ostane zbornica odgodena do oktobra. ' Razpravl jalo se je nato o prihodu kralja ' v Beograd in o avdijencah pri kroni. Zunanji minister Marinkovič je podal poročilo o težavah z italijansko delega* cijo glede konzularne konvencije. Tega dela seje ministrskega sveta se jc udclc. žila tudi jugoslovenska delegacija za po' gajanja z Italijani. Dovoljenih jc bilo nato več kreditov, med njimi 50O.000 Din za zagrebško gle* dališče. V Ljubljano odpotuje minister Sušnik, da otvori velesejem. r.,>v »c v 131 » *------ c.........J- - na Trgu 29. listopada, kjer se bo vršil rod. država in politika« se sprejme .c z tudi Sabor Na zborovanju odsekov so majhno izpremembo, ki pa v bistvu iz = bile zastopane vse /upe Jugoslovenskega ! raža isto, kar je predlagalo zvezno sta. sokolskega saveza, izvzema župi Niš in rešinstvo z dodatkom br. Obcrsnela, ki Skoplje Navzoči sta bili tudi dve sestri . zahteva, da obrača Sokolstvo posebno iz Češkoslovaške, ki zastopata ČOS. ! pažnjo narodni vzgoji v krajih, kjer narod Odseku za načelna vprašanja je pred; še ni dovolj narodno zaveden, sedoval starosta JSS br. GangI, ki je po= Resolucija .P;e Zveze narodov svojeca opazovalen. Toda moskovska vl-da v> sedai odklonila ta načrt s sledečo irteresanino ■votivaero: Moskovska vbda ne more stopiti v nobeno zve?o s Švico, odkar se Švicarska vlada radi svo;eča«no v Švici zvršeneta umora sovjetskega d»le?ata v filmu, Vorovskega. ne opraviči in izjavi, da je' pripravljena izplačati nje-rovl rod ; bini dosm-tno re^to v znesku 500 Švicar- | čno. Kakor se porota, •e šla Moskva v svojem edklnn!anju vseh odnoša'cv s Švico tako deleč, da zapleni bolna.'""kakor I vsa 1>i*ma ruskih trgovcev na švicarske ! fabrikaute in kaznuje pisce z zaporom CKI1 podal. Kakor nam poročajo iz Beograda se ta vest siccr ket preuranjena dementi-ra, ni pa dvema da je nastrpilo v vladi stanje. Izstop drja Marinkovlča Mkih frankov me- lire 3190 do 3210, dinarji 878 do 881. PRAGA: Beograd 42.20. Dunaj 4.72, Rim 153.875, New-York 33 95. BERI IN': Beograd 5.27, Milan 18.95, Praga 12.49, New-York 4.19. LONDON: Beograd 305. Rim 100.67. Dunaj 320.000, Praga 153.87. I NEW-Y()RK: Beograd 125. Pariz 559 50, iP.-'m 462.50, Dunaj 0.1412, Praga 296.-50. Zbirajte in darujte, č.a zgradimo Sokolski dom na Taboru! Z dubrovaiške rivijere Dubrovnik, 8. avgusta. Dnevi obiska angleške sredozem ske flote so za nami. Občinstvu se brne po ušesih zvoki godb, pozdravni govori in napitnice. Gospodarski Dubrovnik ne more pozabiti admirala Broeka, poveljnikov posameznih ladij. častnikov . . . Saj je bilo vse kot napol sanje. Naša mrtva obala je oživela, po brdih so se razlegali topovski streli, na hribih in holmih so goreli kresovi vse je plavalo v navdušenju. Bilo ie res kakor v pravljici. Pet dni je trajalo veselje, šesti dan ga je bilo konec. Angleži so odpluh pr> ti Spiitu. Vendar ni bil ta obisk brez grenkih poskusov in izkušenj. »Jadranska Straža s, ki jc imela posebno važno reprezentančno nalogo, se je izneverila svojim organizacijskim zmožnostim ter ie priredila na gruškem polja svečanost, ki je, odkrito povedano, končala zelo klavemo z ogromnim deficitom. Razsvetljava j« odpovedala, v=;e je bilo zmedeno iu končni so se posetniki prireditve zgubili v noč. da jim ne bo treba gledati v svetlobi osramočenih obrazov prirediteljev. Diugače pa je bilo vse zelo korektno. cDubrovački list* je izšel v 6000 izvodih na angleškem jeziku. Častniki in moštvo so publikacijo v obliki bro-bu-e mahoma razgrabili. Mnogi je poslal list domov, da pokaže svojcem, kako izgleda naše jugoslovensko morje. Našli so se med Angleži celo taki, ki so obljubili, da posetijo Dubrovnik 0 prvi priliki. Krasote naše rivijere uiiO mogli zlepa prehva';ti. Fasjiiirali so jih starinski ostanki iz časov du-brovniške samostojnost;, bogati srednjeveški spomeniki in lega. mesti Vsi hoteli, restavracije in gostilne so bili polni častnikov in moštva. Dubrov-ničani so vsaj enkrat imeli nekaj za-že enega zaslužka. Dubrovniško meščanstvo je goste fepo sprejemalo in jim še lepše streglo! Angležem je posebno prijalo to, da obvlada, toliko domačinov njihovo materinščino. Razgovarjali so se z njimi o vseh mogočih stvareh. Povpraševali so celo po ceni zemljišč in hiš. V zameno so jim razkazovali svoje ladje, prava čudesa moderne tehnike. »Narodna ženska zadrug *» je priredila razstavo ročnih del in vezenin. Angji ?i so razstavo pridno obiskovali in pokupili domala vse preimete. »Zadruga* je s tem prišla do lepega moraličnega a še lepšega gmotnega uspeha. Kmalu za Angleži so se pripeljali Poljaki. Prišli so v Dubrovnik iz Beograda. Spremljal jih je prof. dr. Dešič. Poljaki so se poklonili manom pes-ni-ka Gunduliča, na katerega spomenik so položili krasen venec. Ob tej priliki je bilo izrečenih tudi več govorov. Ved drugimi so govorili: vodja poljske oficirske misije major Lam, dr. Hešič in D. Niko Gjivanovič. Po odhodu Poljakov je postala rivi-jera zopet prazna. Samo solnce paii po svoji stari žgoči navadi, potemnju-je polt globoko razgaljenih dam in greje mersko vodo. Dubrovnik čaka novih gostov. Pripravlja se na sprejem učiteljev, katerim hoče prirediti pod svojo streho nekaj lepih ur zabave in užitka. Ma silni osvafalec žensk V nekem baranjskem selu bliža Peču-ba se je kmalu po zlomu Avstroogrske pojavil neki Stevan Mišelič iz okolice Konjiča v Hercegovini. Mož je prišel iz vojske. Bil je napol nag, bos, praznih žepov, in to se razume, lačen kot pes. Kakor nešteto drugih vojakov je tudi njega vrgel razpad armade s tira. Mož ni ve- del, kam naj se obrne. Nekaj časa je ko-lovratil po Baranji. Delo mu ni dišalo. In ker je videl, da je stanje ob prevratu brezpravno, si je mislil, da so mu lahko odprta vsa vrata in da lahko stori kar hoče. . Te misli so ga pripeljale na idejo zločina, katerega je kmalu izvršil. V temni deževni noči .ie potrkal na vrata nekega bogatega posestnika. Domačini so se čudili, kdo bi utegnil biti obiskovalec v tako pozni uri in so vprašali kdo je in kaj želi- . ,. , »Prosjak sem, dež lije in rad bi pod streho!* ie odgovori! Mišelič. Nič hudega sluteč mu je gospodar odprl vrata ter ga sprejel v hišo. Mišelič pa je bil dogovorjen z nekaterimi svojimi tovariši, ki so nato vdrli v hišo. Komaj je gospodar odvedel gosta v sobo, še se je začulo razbijanje po vratih in duri so se začele tresti v tečajih. Mišelič je na dano znamenje planil' k izhodu, odprl vrata, pustil tovariše v hišo in upihnil svečo, katero je držal gospodar v rokah. V hiši je bilo petero duš: gospodar, njegova žena, gospodarjeva mati in dvoje otrok. Razbojniki so potegnili" skrito crož;e in izstrelili ostro salvo. Pri priči so bili trije usmrčeni. Žena in ena deklica sta ostali živi. Razbojniki so jim zamašili usta, ter jih povezane zaprli v sobo. Sledilo je raziskovanje hiše. V predalih je bilo mnogo denarja, ki je šel po številu v milijone kron. Vse to so razbojnik pobasali, potem pa onečastili zvezano ženo in Gtroka. Ko so ju še namlatill s puškinimi kopiti, so odšli. Razdelili so si plen v denarju. Mišelič je šel po svetu. Udaril jo je v Italijo. Prišel je v Milan. Tam se je seznanil z nekim tirolskim Italijanom, katerega je policija preganjala, ker je nekemu gospodu razbil nos. S tem tovarišem sta začela pohajkovati po mestu in nekega dne ie Mišelič ugledal na ulici krasno žensko. Povprašal je po nji in doznal, da je poročena z nekim kapetanom, toda da je njen mož odsoten. Dama je Mišeliču silno ugajala. Zaklel se jc, da jo mora dobiti v svojo pest, če ne z lepa, pa z grda. S tovarišem sta skovala zaroto zoper njo in nekega dne sta se spravila na delo. Mišelič je udri v stanovanje, presenetil damo v postelji, jo zvezal ter se spustil ž njo v naročju s tretjega nadstropja po vrvi na tla. Tovariš ga je čakal pod oknom in oba sta izginila v mrak. Ugrabljena žena je bila prava krasotica, toda nasilnežema se je tako divje upirala, da sta jo Mišelič in njegov tovariš naslednjega dne ponoči zopet zvezala, ji zamašila usta z robcem ter jo odnesla na polje izven mesta, kjer sta jo prepustila nadaljni usodi. Vsled bojazni, da bi jima kdo prišel na sled, sta jo nato popihala naprej po Italiji, kjer sta se sprla in ločila. V Pisi pa je Mišelič podvzel drzen poskus, s katerim je obrnil nase pozornost celega mesta. Splezal je na pisanski poševni stolp in ko je prišel na vrh, je razpel dežnik ter se spustil navzdol. Ljudje so se baš sprehajali po promenadi. Lahko si mislimo, kakšna panika je nastala med njimi. Ženske so kričale in omedlevale, moški so tekali sem in tja vsi zbegani, a v tem je Mišelič z razpetim dežnikom že prijadral na zemljo in se le neznatno opraskal. Toda kar je iskal, je vendarle našel. Neka kontesa, ki jc prisostvovala drznemu prizoru skoka s poševnega stolpa, se je zavzela zanj, ter ga dala prenesti v svoje stanovanje, kjer ga je negovala dokler ui popolnoma okreval. Fa-lot je umcl kontesino navzočnost dobro izkoristiti in stvar je končala tako, da se mu je kontesa obešala okoli vratu. Ker ie imela denar, mu je obetala lepo prihodnost ter ga oblekla v frak in črtaste hlače, kar pa našemu pustolovcu ni prijalo. Nekega dne jo je natihoma pobrisal in se odpeljal v Marselj na Francosko. Tu se ni zadržal dolgo časa, ker ni našel primerne prilike za kako pustolovščino. Potoval je dalje, prehodil Španijo in se zopet vrnil v Francijo, kjer se je ustavil v Lyonu. Tu mu je že bolj ugajalo kakor v Marselju. Zaljubil se je v neko blagajničarko, kateri je začel dvoriti in pripovedovati, kako se je na Španskem izkazal v bikoborbi. Natvezil ji je, da on sploh ni napadal bikov z bodali, ampak da se ie rval ž njimi držeč jih za rose. Tako jc baje vsakega premagal. Blagajničarka mu ni hotela verjeti. A da ji dokaže svojo moč, se je nekega dne spravil na ulico ter se vrgel pred avtomobil. Avtomobil se jc res ustavil, toda Skrivuoshii naidencek V ŽUpttiŠČii O najdenčku v župnišču farne cerk- | dela. Če Vama ni prav, iščita si pravice pri paragrafih! Strahu ne poznam. Drugi ' gospodje, katere je napadel «Kmetijski I list* naj odgovarjajo sami, če sc jim tc U najaencKu v lup13« -.....| zdi vredno in potrebno. — V Zg. Šiški, ve Sv. Jakob v Slov. goricah nam po- ; meseca avgusta 1924. — Avgust Korbar-ročaio še sledeče: inadučitelj. Okostnjak otroka so našli Čisto slu- j DOMŽALE. Godbcno društvo v čajno. V "soboto, dne 9. avgusta je po- i Domžalah proslavi v nedeljo 17. t m. 40« sestniška hčerka Ivana Oravec iz Sp. j letnico svojega obstoja. K tej slavnosti klanja snažila podstrešje v župnišču so se priglasile že tudi razne druge god« Sv * Jakoba v Slov. goricah. V pod- j be, ki hočejo pokazati simpatijo do jubi« strešju je ležal tudi kup opeke, ki ga ' lan tov in s svojim nastopom slavnost je začela deklica odnašati z drugimi ! povečati. Ker je domžalska godba splo= smrtmi Naenkrat pa je naletela pod i šr.o znana, se pričakuje povoljnega obi« opeko na leseni zaboj,'ki je bil z žeb- ska. Popoldanska prireditev se vrši na lji zabit. V svoji radovdnosti ga je začela takoj odpirati in našla v njem v cunje zavit otroški okostnjak, na katerem je viselo že strohnelo meso. Zadevo so takoj javili orožnikom, ki je mobil. AvtomoDii se je res umivu, iuua — •— — . ..„5„ je podrl pustolovca na tla in šel z enim javilo J^vadno najemno u ta^a kolesom čez trebuh. Nič zato. Junaštvo je bilo dokazano — blagajničarka je bila njegova. Po tem dogodku je menjal Mišelič svoje ime, katerega je pofrancozil. Pisal se jc Michelin. Pod tem imenom je odpotoval v Belgijo, kjer sc ie nastanil v Bruslju. Tu dolgo časa ni bilo nobene prilike, da bi se zaljubila vanj kaka ženska. Mož je že začel obupavatl. Toda svoj objekt je naposled vendarle našel v osebi žene nekega kavarnar.ia. Toda ž njo ni šlo tako lahko kakor z drugimi. Zena se je upirala in ni nikakor hotela koketirati s pustolovcem. To ga je tako razjarilo, da je sklenil odpeljati žrtev iz lokala vpri čo zbranih gostov in moža. Najel je ko-čijaža, se pripeljal pred kavarno in vstopil. Godba je pravkar igrala neko arijo iz opere. Došlec je začel razgrajati in je dvignil celo kavarno po konci ter zmagoslavno korakal h kavarnarjevi ženi, ka tero je naložil na svoje rame ter jo med splošnimi protesti kavarnarja, muzikan-tov in gostov odnesel v voz. Oddrdrati vrtu kolodvorske restavracije in gospoda tovarnarjan Ravnikarja. KAMNIK. Nedeljska prireditev po. družnice Jug. Matice je uspela povoljno. Tombola se jo vršila kljub neugodnemu vremenu. Glavni dobitek, 5 m3 bukovih drv, je dobila hčerka brivca Srdarja. Ve« selica se žalibog ni mogla vršiti na pro« stem, ampak v «Narodni čitalnici*. Dasi gmoten vspeh ni bil tak, kakršen bi bil gotovo na prostem, vendar pa je kljub temu zadovoljiv, čeprav smo pogrešali gotovih krogov. Predvsem gre priznanje našim damam, ki so pod vodstvom gg. Slatnarja in dr. Janežiča v največji meri pripomogle do uspeha. Požrtvovalnost naših dam je še tembolj priznanja vred« v Maribor, odkoder se je naslednji dan pripeljal sodni zdravnik, ki je vzel dragoceni zaklad s seboj v svrho na-daljnega študija okoliščin, pod katerimi je nesrečno dete umrlo. Ni še do gnano, ali je otrok umrl takoj po porodu. ali pa je še nekaj časa živel, kar bi bilo sklepati iz znakov zobovja v otrokovi čeljusti. Ljudska govorica označuje kot mater sove nezakonsko, kuharico, ki Je ------------------ . - baio imela ljubavno razmerje s »ča- j na, ker sodelujejo pn prireditvah vseh štirim* in biLa tudi noseča, ne da bi kdo do danes videl kakega njenega potomca. Drugače si je tudi težko razlagati kako bi prišlo dete v zabitem zaboju v farovško podstrešje, dobro zavarovano pTed nepoklicanimi s -------- kupom opeke. — Upamo, da bo pre- j pa sta v razdalji par koraKov kar dve. tskava kmalu prinesla v zadevo jas- Svoječasno so morale biti trafike v go« noti ter plačilo brezsrčnim starišem tovih razdaljah med seboj. Ah bi ne bilo farovške"-a najdenčka. mogoče to tudi sedaj. Občinstvo, poseb. --no kadilci, bi bili s tem gotovo zado« «3 voljni. .,,„„.„„ Mod. 12 m ROGAŠKA SLATINA. V soboto J „ ,b™""5'ik0jSc T.^Jnz B zvečer se je vršil tu na korist uboge FRANC BAR Cankarje« nr.tr.5.Tel.407 g ^ ^ ^^ ^^ mogočih organizacij vedno ene in iste. KRŠKO. Iz mnogih strani prihajajo pritožbe, da so v našem mestu trafike nepravilno razdeljene, kar je gola res« niča. V razdalji pol kilometra, t. j. od Kriegerja do Goloba ni niti ene, potem »w . - — --------j r*^ ■ ••• w —- - .»»i ^ o is ICC occc v pa ni mogel, ker mu je bila že policija gBHgaBBBgBMIiMMB j škcga doma» koncert, ki pomeni pač višek letošnjih prireditev. Kajti nastopila za vratom. Stvar je končala z aretacijo in sodno razpravo, pri kateri je bil pustolovec obsojen na devet mesecev ječe. Preiskovalni sodnik pa je pri tej priložnosti ugotovil Mišeličevo preteklost in tako bo mož, ko prestane zapor v Bruslju, predan beograjski policiji v nadalj-no kazensko postopanje radi zločina v Baranji. mM Paviljon „E" Razstava in sprejemanje naročil. J ZGORNJA ŠIŠKA. Gospodoma Još« je po!eg popolnega zdraviliškega orke* stra trojica najbolj priznanih pevcev naše države: g. Rijavec, g. N. Zec in ga Lowc» zinska iz Beograda. Sopranistinja gospa Naznanilo! Tvrdka 4173 a G juro Valjak špecijalna veletrgovina z vinom v Ma iboru bode letos v svojem paviljonu na velesejmu točila razun špecijalrclh vin v steklenicah tudi odprta prvovrstna ljutomerska vina. na kar se ljubitelji pristne štajerske kapljice posebno opozarjajo. SLOVO! Ker se mi ob mojem idhodu is Metlike ni bilo mogoče pri vseh znancih in prijateljih osebno posloviti, kličem tem potom vsem prisrčen z Bogom! REGINA PERDAN Ljubljana, 13. avgusta 1924. -----------1 ZludNa iij uuu^ ku in Andrejčku! Na Vajine napade v Lowcz;nska ima prijeten in močan glas, «Kmetijskem listu* odgovarjam le zato, ; ki }e 0£ivjdno sposoben še velikega na« da zvedo ljudje, kje je laž in kje resnica. | pred;ia) basist g. N. Zec se je na mah 1. Ni res, da sem jaz poslal bodisi «Ju« uve]javji s svojim posebno v nižinah tru* ali »Domovini* kak dopis o občin« ! mog0čnjm organom, pravi triumfator ve> skih volitvah v Zgornji Šiški. Morata pač čera pa je bil'zopet g. Rijavec. Vse pevce iskati pisca drugje — torej prva laz. je z znan0 spretnostjo spremljal na kla« 2. Ni res, da sem agitiral od hiše do vjrju g jUpan Bizjak. Izreden užitek nam hiše — druga laž. 3. Ni res, da sem snel je še nudij vojaški orkester 32 mož pod orjunaški znak, ker sem se baje pre« vodstvom g.kapclnika Herzoga s Schu« strašil, Tega bi nikomur, niti Vama na bertovo H«mol simfonijo in Dvofako« ljubo ne storil — tretja laž. Primita za Slovanskimi plesi in vnovič smo se lažnjivi nos sebe, ali pa onega, ki me je i uverili, da take godbe Rogaška Slatina opetovano napadel v »Kmet. listu*! To« ge ni jme]a. Dvorana je bila do zadnjega rej zaslužita brž 2000 Din za tiskovni kotička zasedena od najizbranejšega sklad SKS! Če se smatrate resnim, je j pos]ušaistva. Želeli bi si bili samo, da bi neumljivo, da vedoma lažeta. Glede vsi« , se nekateri izvajalci ne ponavljali leto Ijevanja Vaju pa vprašam: »Povejta od« : za ]ctom z istimi arijami in da bi po« krito, kedaj sem sedel z Vama pri polni j m;s]i]j> kako moti v term pogledu izvež« mizi?* Če sta moža, odgovorita, drugače | hano ujj0 ne baš vzorna izgovarjava sko* rečem: cSram Vaju bodi! Jaz Vaju nisem . raj samo tujih tekstov. prosil še ničesar in se bom v slučajni j ORMOŽ. Nemčurska meščansko* zadregi obrnil gotovo drugam!* Prosim, gospodarska lista je doživela torej pri —,poda Jožek in Andrcjček, ne mešajta ! nede]jskih občinskih volitvah popoln po« v šolo! Jaz vršim natančno svojo raz Pohvalno se moramo pri tej priliki li---* 5. Vf Vfliine do« spominjati tudi vseh onih narodnoza« vednih pristašev SLS, ki so se raje vzdr« žali volitev ali pa volili demokrate, kakot da bi se pridružili nemčurski meščansko« gospodarski listi, ki je hotela spraviti v naši občini zopet na krmilo nemšku. tarje. Čast in priznanje vsem tem, kajti s svojim nastopom so pokazali, da so v resnici zvesti sinovi svojega naroda. gospod dolžnost že mnogo let brez Vajine po« moči in bistroumnosti. Vidva pa semkaj ne vtikajta nosu, ker do sedaj še nisem Vajin hlapec. Le pometajta pred svojim pragom! — Ne morem pomagati, da ste dobili «Samostojni* tako ogromno število glasov, da še eno osmino odbor« nikov nimate. Najbrž bo to tisti zajec, na katerega streljate. Zaletavate se v me, ali sami ste pa lahko izprevideli pri volitvah, koliko zaupanja imate. Uverjcn pa sem. da mi bosta gospoda Jožek in Andrejček (tako sta se nazvala v do« pisu\ četudi sta mogočna in bogata, vsaj milostno dovolila, da se tudi jaz poslu« žujem z istim pravom svojih držav« ljanskih pravic, kakor onadva. Po časo« pisih se v tej zadevi ne bom več prerekal z Vama — ker, četudi imam počitnice — imam dovolj bolj koristnega in uspešnega Darulte u Sisipaliou fond! im JUITJ ii iX:iTn t is i?: i t: M inii i < «£i Hii>iim!n iiid Priskočite na pomoč težko prizadetim rodbinam v Krmelju ponesrečenih rudarjev, k; so padli v zvestem izvrševanju svojega poklica. Darove sprejema Samostojna Strokovna Delavska Unija, Ljubljana Narodni dani. I liHlil'li!'llll'l'lllli!llllil!l.',',"'»■»"',',ji'' * j J."1 if 1 * Tl'3'.^ii*."^ ■ V Nove zborovske skladbe Skladatelj Emil Adamič je izročil "Zvezi slovenskih pevskih zborov* parti. ture šestih narodnih pesmi, katere je za moški in mešani zbor priredil po napevih iz zbirke znanega goriškega nabiratelja narodnega blaga, pokojnega župnika Kc« košarja. Pesmi nosijo naslove: «Ljubezcn brez upa*, cAnzer pobič mlad*, Vozni« ca*, »Stoji gora*. «Od mrtve deklice*, -Kaj pa delajo ptički?* Narodnih melo« (iij ni Adamič harmoniziral v običajnem pomenu besede, marveč jih je obdelal polifonično, tako. da zaslužijo izvajanje v konccrtni dvorani. Zanimivo zbirko bo izdala <». na risal_aaalavnft. stran i preg akademični slikar profesor Saša Šantl. — V Pevcu bodo natisnjene E. Adami« čeve »Svatovske pesmi*, nekaka sloven* ska rukovet, šopek na narodna besedila iz Štreklja. Zelo posrečeno skladbo bo izvajal prvi pevski zbor Glasbene Ma« tiče v Ljubljani. Šentjakobski pevski zbor pa je izdal en Adamičev in štiri Pavei« čeve moške zbore, o katerih smo že poročali. Ambicijozni pevski zbori bodo imeli torej za svoje koncertne vzporede dovolj gradiva in dobre izbire. —a Slavnostna predstava v ljubljanskem opernem gledališču. Na dan otvoritve ye-lesejma dne 15. t. m. ob pol osmih zvečer se vrši slavnostna operna predstava na čast udeležencev otvoritve ljubljanskega velesejma. Uprizori se velika ruska opera 'Carjeva nevesta* pod vodstvom kapel-nika Balatke in v režiji g. Bučarja. Ta večer nastopi cela vrsta naših najodlič-nejših solistov. Glavno vlogo Marte poje gdč. Rozumova, trgovca Sobakina g. Be-tetto in Gerjaznova g. Popov. Lanska zasedba te opere je nekoliko izpremenjena. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem poslopju od 10. do 12.80 in od 15. do 17. Uprizoritve ljubljanske drame na tast udelezenrpm velesejma. Drugi dan velcsgima. y sobotQ. uprizori ljubljanska drama ob 8. zvečer angleško veseloigro ameriških avtorjev Glassa in Kleina «Firma P. Njeno dejanje se suče v trgovskih krogih ter sloni na sreči in nesreči ter humornosti dveh družabnikov, ki vodita firmo P. B., njunih potnikov, usluž- j bencev in sorodnikov. Veseloigra je pol-, na situacijske in besedne komike, v ka-; tere dnu pa se zrcali plemenitost src na-! stepajočih glavnih oseb. Pej>elika igra ; g. Lipah, njegovega družabnika g. Šest, gospodično Žlatoperovo ga. Saričeva, gospo Pepelikovo ga. Medvedova, g. Pazin-skega g. Futjata. Nadalje nastopijo gg. Mira Danilova, Vida, Ježkova, Gorjupova, Plut. Cesar, Tcrčič, Dreuovec, Jan, Med-. ven in Sancin. Režira g. Putjata. — Na-, daljnji spored dramskih predstav na čast' udeležencem velesejma bo pravočasno objavljen. Izreden kredit ia zagrebško gleda- j lišče. Prosvetno ministrstvo je dovolilo zagrebški gledališki upravi pol milijona di-; narjev izrednega kredita. Naš rojak dr. Moric je 13. t. m. na-, stopil zadnjikrat v tei sezoni na dunajski j Volksoperi v cCavalleriji rusticaim. Ravno v tej operi nastopi dr. Moric prihodnji teden v Ljubljani kot gost, in sicer prvič v torek, dne 19. avg., drugič pa koncem prihodnjega tedna. Zgodovinske svečanosti v Brezah. — t Med 15. in 17. t. m. bodo obhajali v Bre- j žah na Koroškem znamenito obletnico po-; staaka mesta. Ob tei priliki sa uprizoril več starih iger, zlasti št. Lambertova velikonočna igra, neka Hans Sacbsova igra, par slik iz zgodovine Brež, maša Orlanda Lassa (1520. do 1594.) ter več madrigal-nih spevov. Zagrebfki gledališki orkester se je letos znatno skrčil. Izgubil ie prvega in drugega violinista, koncertna mojstra Pri-bvla in Beiričko. Prvi je odšel v Brali-slavo, drugi na Francosko. Tudi flavtist, čelist in drugi so vzeli slovo ter šli s trebuhom za kruhom. Poleg opere bo vsled .teh odhodov trpela tudi zagrebška filharmonija. 15 letnica cDruštva hrvatskih književnikov?. — Letos 3. oktobra praznuje ^Društvo hrvatskih književnikov;, v O-ije-ku 15 letnico svojega obstoja. Ostavka g. Eartnlovita v Splitn. Gospo.! Niko Bartulovif, dosedanji dramaturg splitskega gledališča, je podal ostavko "na svojo službo. Odstop utemeljuje s trm, "da beograjska vlada noče dovoliti Splitu potrebne subvencije za oporo in dramo, kateri zahteva domače prebivalstvo. Novo gledališče. V Bllolju se v kratkem otvori stalno gledališče. Vodil ga bo g. Mihajlo Lazič, doslej šef neke potujoče gledališke družbe. Ameriška znanstvena revija o jugoslovanski umetnosti iu o naših starinah. Arheološko društvo v Wahsingtonu izdaja mesečno reviio . Peta števil- ] ka letošnjega leinika je cela posvečena ; našim starinam in naši umetnosti ter nosi i 'iaslov ^Jugoslovanska števil ka>. Na prvi i strani prinaša reprodukcijo Meštrovičeve- I ga načrta za Kosovski hram. Vsebina re-! vije obsega uvodno besedo, članek o pr v i ! civilizaciji v Jugoslaviji, sestavek o jugo-i slovanski narodni umetnosti, razpravo o 1 srbskem slikarstvu v srednjem veku, spis : o -'tski arhitekturi, o moderni jugoslo-j vanski umetnosti ter o črnogorskih stari-| nah. Zvezek krasi mnogo lepih ilustracij. Klavirski izvleček najnovejše Ja-nafkove opere. V založništvu . Prva uprizoritev novega dela. ki se naslanja na Gozzijev tekst istega ime-! na, bo v milanski . Druga izvedba j bo uajbrže na Dunaju. Tekst se že prestavlja na nemški jezik. * Za šefa kabineta r ministrstva pro-1 svete je imenovan g. profesor Avsenek, dosedaj profesor na siov.-nemški realni gimnaziji v Ljubljani. Prof. Avsenek je že nastopil svojo novo službo. * Za šefa prosvetnega oddelka pri l oblastni upravi v Ljubljani je imenoval j minister Korošec prof. Vadnjala, svoje-časnega klerikalnega predsednika viš. šol. sveta. Dosedanji šef prof. Stanko Bevk je poklican na službovanje v ministrstvo prosvete v Beogradu. * Odlikovanje. Protojerej Dimitrije Jan-kovie, pravoslavni svečenik v Ljubljani, je odlikovan z redom sv. Save IV. vrste. * Iz cUr^dnoga !isia». cUradni list» ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v številki 75 med drugim: odločbo ministrskega sveta o izvrševanju sodstva na ozemlju, pripadlem naši kraljevini po rimskem sporazumu; odločbo o kaznih in taksah po obrtnem zakonu; odločbo o prenosu poslov prosvetnih oddelkov pokrajinskih uprav v likvidaciji v področje oblastnih velikih županov; pravila o od-sodstvu uslužbencev v resortu ministrstva 71 prosveto zbog bolovania in okrevanja, odločbo o oblastnih prosvetnih oddelkih ter končno naredbo, s katero se prepoveduje učnemu osebju ia učencem, pristopa*! k organizacijam s tendenco zoper narodno in državno edinstvo. * Iz državne službe. Avgust Šeme, uradnik 2. b skupine II. kategorije v Zagrebu je na lastno prošnjo premeščen k direkciji državnih železnic v Ljubljani. Dr. Igo Gruden, avskultant deželnega sodišča v Ljubljani, je podal ostavko na državno službo. * Izpremen-.be v earinarstvu. Oddelek glavne carinarnice I. vrste v Ljubljani na Gorenjskem kolodvoru je kot nepotreben ukinjen. Glavna carinarnica II. vrste na Rakeku je premeščena v Logatec; spo-recne carinarnice na Otoku, v Kozaršah in hotederšici se ukinijo in namesto njih se ofvorijo oddelki logaške glavne carinarnice na Otoku, Rakeku, v Hotedršici, Kozaršah in Kalcah. Odločba se mora izvršiti do 15. avgusta. 1 Smrtna kosa. Umrl je nenadoma na Studencu pri Sevnici nadučitelj gospoo Gabrijel Grilc v najlepši moški dobi, komaj 39 let star. Vzoren mož, oče in vzgojitelj v družini, tak je bil tudi v šoli, v občini, v celem okraju. Ni mnogo govori!, tem več pa stvarno delal. Od rane zore do poznega mraka si ga videl neumornega in neutrudnega kakor mravljo, tako v šoli kakor zunaj šole. Bil je dober veščak v kmetijski in gospodarski stroki. Bas njegova neutrudna in marljiva delavnost sta mu oslabila njegovo dobro in plemenito srce, da je prestalo za vekomaj. Pogrešala ga bo predvsem njegova rodbina, z-pušča vdovo s štirimi nepreskrbljenimi otroci, pogrešala ga bo šolska mladina, kateri je bil učitelj v vzvišenem pomenu te besede, pogrešalo ga bo učiteljstvo ki-škega okraja, ki mu je bil zvest tovariš. Pogreb dragega pokojnega se vrši v če-•trt-ik 14. t. m. ob 10. uri dopoldne na Studencu pri Sevnici. Naj mu bo lahka žemljica! * Pri javni bolnici v Brežicah ie razpisano mesto upravnega vežbenika. Prošnje je vložiti do 21. avgusta pri vodstvu omenjen^ bolnice. Pogoji za sprejem: kvalifikacija za II. uradniško kategorijo, to je popolna srednješolska izobrazba z zrelostnim izpitom. * Sprejem v višjo pedagoško šelo. V smislu odloka n-:aistrstva prosvete se v višjo pedagoško šolo v Beogradu spiejme letos potom natečaja še 22 kandidatu«, in sicer 18 učiteljev in 4 učiteljice. * Lunin mrk. Danes bo luna popolnoma izginila našem očem. Pomrčanje pučne ob 19.31, ob 20. 31 pa jc pričetek popolne pomreine, ki traja do 22. nre 9 minut. Vato izstopi luna iz zemeljske sence ter io zapusti ob 23. uri 9 minut, v zemeljski polusenci pa ostane do 24. ure 8 minut. * Telefonska zveza Beograd-Praga. Z jutrišnjim dnevom prične funkcijonirati direktna telefonska zveza med Beogradom —Zagrebom—Ljubljano in Prago. * Darovi. V nedeljo 10. t. m. je ob soi-škem mostu nabrala gospa Mara Zorma-nova v družbi gdč. "ožina 9390 K za družine nesrečnih žrtev v Sorški kotlini. Denar je bil izročen županstvu s prošnjo, da da razdeli po preudarku med najpotrebnejše. Vsem darovalcem iskrena zahvala! * Veronika Deseniška v Domžalah. Na Veliki Šmaren, "o. avgusta, uprizore kamniški dijaki Zupančičevo veliko tragedijo cVeroniko DesenSko>. To bo prva uprizoritev te najlepše izvirne slovenske ža-loigre. Priprave za predstavo je vodil naš veliki pesnik sam. Zato na praznik vsi iz biižnje in daljne okolice v Domžale v Društveni dom. * Spomenik padlim bojevnikom na Ce-tinju. Na Cetinju se v kratkem odkrije spomenik bojevnikom, ki so padli na Sveti večer leta 1918. Cetinjska mestna občina je poklonila odboru za odkritje spomenika prispevek v znesku 5000 Din. * Veterinarska postaja v Logatcu. Mejna veterinarska postaja na Rakeku je premeščena v Logatec, kjer bo opravljala vse veterinarske posle ob izvozu, uvozu ia prevozu živali in .živalskih sirovin, ki so se doslej opravljali na Rakeku. * Občinske volitve v Žužemberku raz-feljavljene. Vsled številnih nezakonitosti, Izvršenih pri zadnjih volitvah, je pokrajinska uprava z odlokom od 25. julija razveljavila občinske volitve v Žužemberku. V kratkem se bodo morale vršiti nove volitve. Klerikalci so se tedaj veselili ^rezcodai in ie bilo 50 strelov v čast zmagovalcem izstreljenih zastonj. Prezgodaj so obenem uveljavljali Vehičevi sinovi novi občinski režim z znanimi napadi na Mestno Orjuno v Žužemberku. * Na Gorjance! Novomeška podružnica cSlov Plan. društva* priredi tudi letos svoj običajni planinski izlet ua Trdinov vrb, in sicer dne 24. avgusta (v slučaju neugodnega vremena pa 31. avgusta) ter, « rabi vse ljubitelje narave na bajne Gorjance, da proslave obletnico omamiti. Šele potem so jo spravili v bolnico za duševne bolezni. — V Clevelandu sta umrla naša rojaka Leopold Starin, rodom iz Ihana in Albin Medved, v Lo-rcinu pa je strela udarila v Janeza Gei- zastav, «Concordio» napadajo, ker je od- j gerja, ki je bil smrtnonevarno poško-stopila svoje igrališče za večerne akade- dovan. inije Sokolov, Žide pa, ker so dali prostovoljne prispevke za zletne stroške. Obenem pa slikajo hudiča ua steno: s stra-h namreč pripovedujejo, da pride v Zagreb tudi okoli 200 Orjunašev iz Slovenije v sokolskem kroju, okoli 300 pa iz Splita in Šibenika, vsi oboroženi, ki bodo ogrožali osebno varnost v rezidenci Radi-čeve hrvatske seljačke mirotvorne in čovječanske republike. Za njimi pa pride 10 posebnih vlakov Sokolov, seveda vsi brezplačno. Čudno, da niso napravili celo sedanjega prometnega ministra prof. Suš-nika za protektorja sokolskega zleta. V zadnjem trenutku kličejo za božjo voljo na pomoč vlado, naj jih reši sokolske po-vodnji in kranjskih Orjunašev. Prepozno! Sokolski valovi se že bližajo Zagrebu! * Iz vrst naših čita*eljev dobivamo zanimiva poročila o učinkih, ki se pojavljajo p., zmernem uživanju čaja, kar nam daje povod o tem nekoliko spregovoriti. Čaj je rastlina, kojo so začeli spoznavali že pied nekaj stoletji; raste v tropičnih kiaiih in ima vsled tega v sebi snovi, ki olajšajo človeku duševno delo posebno, kjer ima delovati mišljenje. Da pa moremo doseči ta namen, je treba, da si dobavimo zanesljivo deber *aj. Mnogi izmed nas se spominjajo, ali so imeli sami priliko, da jim je kdo prinesel naravnost iz Kitajske ali Indije dobrega čaja, a danes so se razmere precej predrugačile. Imamo pri nas tvrdko -TEA IMPORTc; le ta se je pred leti ustanovila z namenom pake-tirati (odprt čaj se za nakup ne more priporočati, ker v odprtem stanju izgubi na svoji nravni dobroti in se tudi rad navzame slabega vonja) le prvovrstne in-dijike in kitajske čaje in se s tem svojim * Jugoslovani v Začinjenih državah. — Kakor poročajo ameriški listi, so po uradnih podatkih našteli pri ljudskem štetju leta 1920. v Zedinjenih državah okroglo 408.000 Jugoslovanov. Velika večina dela v tovarniških podjetjih, mnogo pa je zaposlenih tudi v rudarski industriji. Priseljenci iz Dalmacije pa služijo kot izvrstni mornarji na trgovskih parobrodih. V Zedinjenih državah izdaja 46 jugoslovan-s' lh listov, med temi šest dnevnikov. Hrvatje imajo 19, Slovenci 14. Srbi pa 13 periodičnih listov. * Farli bede v smrt. V Selnici ob Dravi se je dne 10. t. m. ponoči v mrtvašnici pokopališča obesil 75 letni vdovec Jernej Perše. brez imetja in sorodnikov. Starčka je pognala v smrt neznosna beda. * Železniška nesreča. Na železniški postaji v Novski je prišel predvčerajšnjim pri razmeščanju vagonov pod kolesa reditelj vagonov Matija čirič. Zdrobljen mu ie bi! prsni koš ter je ponesrečenec ostal na mestu mrtev. * Od doma iz PodMirna je pobegnila 48-letna Marija Rr.taiec, srednje postave, črnih las, špičasiega nosu in podolgaste-ga obraza. * V znamenja noža. Franc Lončar, tovarniški delavec na Savi, se je spri s sodelavcem Rudolfom Bregantom. V prepiru se je zadnji tako razburil, da je porinil Lončarju ž?pni nož do ročaja v hrbet in mu ranil tudi pljuča. Njegova poškodba je smrtnonevnrna. — V Vrhpolju je neznanec napade! posestnikovega sina Ignaca Pele, ga sunil z nož°m v hrbet in ga težko poškodoval. Oba ranjenca se zdravita v splošni bolnici v Ljubljani. * Tatvina v Kamniku Moško kolo. no- načelom, kar se po vesteh iz publike po- i vo, zeleno pleskano. je ukradel v sredo trjuje, vzdržuje popolnoma na vrhuncu in j dopoldne neznan storilec v Kamniku in nadkriljuje v tej stroki, tako da vsakomur j se odpeljal z njim v smeri proti Liub'janf. jistreženio, komur svetujemo naj se o izboinosti čajnih mešanic «3UDDHAr>, ki so sirokovnjaško sestavljene, sim prepriča; poleg zavitka čaja BUDDHA, ki ga nudi vsak trgovec, je zahtevati posebno uporabno navodilo. (1814) • Glavna sknpšeira JugcsJov. gumarskega udruženja v Sarajevu. Za letošnjo glavno skupščino, ki se vrši v Sarajevu r času od 22. do 26 avgusta je odobril gospod minister saobračaja polovično vožnjo po vseh državnih železnicah in parobro-dii. Udeležencem skupščine pošlje direkcija šum v Sarajevu legitimacije, na temenu katerih dobijo na edhodni postaji k-rte za polovično ceno z veljavnostjo od 20. avgusta do 2. septembra. Na povratku dobijo istolako polovično karto, ako imajo potrjeno na legitimaciji udeležbo na skupščini. Jadranska plovitba d. d. je dovolila udeležsncem skupščine za povra tek polovično vožnjo na progi Kotor-Sušak zn čas od 27. avgusta do 2. septembra na podlagi iste legitimacije. Kdor bi legitimacije pravočasno ne prejel, naj jo reklamira pri direkciji šum v Sarajevu * Pcfar v Itačiu iu Orehovi vasi. Dne 7. t. m. opoldne je pri posestniku Josipu 1 Megliču v Račju pri Mariboru iz nežna- j nega vzroka izbruhnil v gospodarskem i roslooju požar, ki mu jc uničil gospodar-j . . . sko poslopja S senom iu slamo. Skoda I Razstava in smeiciaaiiie naročil. Kolo ima tovarniško številko 571.684 in je vredno 3000 Din. Pred nakupom se svari! * Razne ta'vine in vlomi. V Mostah je v gostilni Triplat ukradel okrog 70 let star neznan moški več tobačnih izdelkov. Zglasil se je tudi nri ravnatelju elektrarne Francu Vagaji in mu od-iesel 500 Tin vreden suknjič. — Od motorja za pogon kmetijskih strojev, ki je last Kmetijske družbe v Kranju, je iz-'inil 3000 Din vreden magnet. — V Malem Kamnu je bilo pred nekaj dnevi vlomljeno v bišo Elizabete Vovkove. Tat ji je pobral iz kov" ga par novih čevljev, več peri'a iu ročno žago. — V Blatu so neznani storilci ople-nili posestnika Mi' re!a Klokočovnika za veliko množino perila ter nekaj dragocenosti v skupni vrednosti 1200 Din. na ve*ese*fira! Paviljon E 39. 2C81/1 Karijepa dražestne Ossi Predstave ob nedeljah ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8., ia 9. uri. — Ob delavnikih ob pol 5., pol 8 ia 9. uri. u— Stolpič, izložen v drogeriji Adria v Šelenburgovi ulici, je sestavljen iz škatljic po vsem svetu znane O v o m a 1» ti ne, ki je pripravljena iz svežih jajc, kakava in slad. ekstrakta dr. \Vanderja. u— Poskusen samomor. Anton lžanc, hlapec pri peku Kavčiču v Gradišču, je v samomorilnem namenu izpil steklenico jodove kisline. Prepeljali so ga še pravo* časno v bolnico, kjer so mu takoj izprali želodec. Iz Maribora a— Prihod čeških Sokolov je izpreme- njen. Ne pripeljejo se s posebnim vlakom ob 15., kot poroča »Zletni ve6t-», ampak danes v četrtek ob pol 14. uri s češkim brzovlakom. Mariborski Sokoli (člani, članice in naraščaj) jih sprejmejo v krojili na kolodvoru, kjer bo svirala tudi vojaška godba. Sokolstvo se naj zbere malo poprej na kolodvoru. Sprejema se udeleži tudi JČliga in najširše občinstvo, ki bo imelo prost vstop na peron. Vlai bo stal na mariborskel kolodvoru pol ure. nakar se odpeljejo Čehi proti Zagrebu. Tudi na. ostalih postajah naj bodo bratje Cehi | svečano pozdravljeni, kakor tudi oni vedno nas prisrčno sprejemajo. a— Demisija staroste »Sokola«. Na protestnem shodu so zborovalci dr. Toplaka, ki je bil letos izvoljen za starosto Sokola v Mariboru, ostro napadali, zakaj je nastopil s svojim političnim govorom s sokolskim znakom, kar je strogo zabranjeno. Tudi so mu otačili zagovarjanje radičevsko-klerikalne vlade, ki izroča Slovenijo v eksploitacijo klerika/-lizmu in daje zopet Nemcem narodno koncesije Dr. Toplak je nato včeraj poslal tajniku Sokolsega društva obvestilo, da odlaga mesto staroste, ker hoče imeti proste roke pri svojem političnem udejstvo vanju. Iz Primerja * Sijajno narodno slavje v Bazovici. V nedeljo 10. t. m. je praznovalo bazoviško pevsko društvo »Lipa« 25-letnico svojega obstoja Priredilo je na ta dan proslavo svojega jubileja, katerega se .ie udeležilo brez števila naših ljudi, posebno tržaških okoličanov. Dotok prt. atelje v «Lipe» iz Trsta, Opčin, Kozine, Gropade, 1 rcblč, Lonierja, Gročane, Vrhpolj ter s Krasa kar ni hotel ponehati. Ob pel četrti uri so prišla društva, ki so najavila sodelovanje pri slavnesti. Videti ie bilo vrle Prosckarje, Kozince in druge. Pred vcselico se je vršila revanžna nogometna tekma med dvema mladima športnima društvenoma z Opčin in iz Vipave. Pc tej svečanosti. Pevske točke so končale sežni vrt gostilne »Gospodarskega in konzumnega društva, ker se je zbralo okolu 3000 oseb. Pogled na množico je razodeval ptavi narodni tabor. Veselico ie ctvoril mešani zboi »Lipe« s slavnostno kantato, katero sta uglasbila ter poklonila društvu gg. Gorkič in pok Šttricn Ferluga, povodom razvitja društvene zastave 1. 1909. Nato je sledil pravi program. Težko je reči. katero bratsko društvo ie odneslo prvenstvo. Tekmovanje e bilo tako nesebično in vzvišeno, da je treba pohvalit! vse, ki so sodelovali pri tej svečanosti. Pevsek točke so končale šele po sedmi uri, nakar je sledila prosta zabava, ki je trajala pozno v noč. Jubilej »Lipe« pa je potrdil jn ojunačil vse njene člane in prijatelje v zavesti, da takemu narodu, ki prihaja na svečanosti svojih pevskih institucij na deželo v takem številu, dnevi niso šteti, ampak da mu je usojeno dolgo življenje in srečnejša bodočnost. * Nalezljive bolezni v Trstu. V tednu od 2. do 9. t. m. so se v Trstu ugotovili sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davi- ca 7, škrlatica 34, trebušni legar 6, para-tifus 2, ošpice 1. Smrtnega slučaja ni bilo nobenega. * Petdeset ur v oorbi z morskim • ihar-jem. Prošli teden v petek zvečer sta odšla na morje dva IJarkovljana, 3&letiii brivec Miro Cevna in 171etni čevljar A. Rebulj Odplula sta s čolnom na ribolov. Na morju ju je zajel hud vihar, ki ju ie zanesel od tržaškga pristanišča do izliva Piave in od tam naprej proti Benetkam. Domačini so že mislili, da sta siromaka v bo.u z morskim viharjem podlegla, teda pristaniški kapitanat je obvesti! domačine, da se pogrešanca nahajata v Benetkah, kamor sta dospela po 50urni borbi z vetrem in morjem. Seveda ju jc ta naporna vožnja tako utrudila, da nista mogla skoro več govoriti. Toda srečna sta vseeno, da sta si otela golo življenje. * Prireditev v Kanalu. «Narodna čitalnica« v Kanalu priredi 15. avgusta v dvorani gasilnega doma proslavo 150ietr.;ce Valentina Staniča, o katerem bo predaval profesor dr. Lovrenčič. Po govoru jc na sporedu petje, dcklamadja in tambu-ranjs. * Usodne poslcdicc ročne granate. Te dni se ie igral blizu južnega kolodvora v Gorici Slctni deček Finetti. Ne da bi vedel kdaj in kje, !e pobral ročno granato, ki se je takoj razpočila v njegovih rokah ter ga ranila na nogah in rekah. Pripeljali so ga v bolnico usmiljenih bratov, kjer bo sicer okreval, toda s takimi poškodbami, da bo pomnil celo življenje ta slučaj žalostne ceDrevldnostl. Iz L|«bljaae u—Poljski oficirji so si včeraj dopob dne v spremstvu ljubljanskih oficirjev ogledali Ljubljano; pred Prešernovim spomenikom jim je prof. Ilešič v kratkem govoru razložil pomen velikega pesnika za Slovence in njegove zveze s sodobni' mi slovanskimi pesniki. Poljski oficirji so položili pred spomenik lep venec. Tekom dopoldneva so šli na grad, popoldne pa v manjših skupinah v bližnjo ljub. ljansko okolico. Zvečer je priredila Dravska divizija gostom komerz na ve» randi »Zvezde*, kjer se jc zbralo poleg domačih oficirjcv tudi ogromno število narodnega občinstva, tako da so bili ti naši najlepši in največji restavracijski prostori prenapolnjeni Navzoči so bili seveda tudi predstavitclji civilnih oblasti in raznih korporacij. Vrsto napitnic je otvoril general Zivkovič, ki je napil poljskemu državnemu predsedniku Woi» ejechoivskcmu, nakar je vodja poljske delegacije major Lam nazdravil kralju Aleksandru. Divizijska godba je zasvi« rala poljsko in jugoslovansko himno, občinstvo pa je prirejalo Poljakom ži» vahne ovacije. Tudi podnevi so bili Po» liaki povsod, kamor so prišli, simpatično sprejeti. Danes zjutraj se odpeljejo z vlakom na Bled. u—Odlikovanje. V torek ie magi» stratni ravnatelj po primernem nagovoru pripel g. Nikolaju Rusu, magistrat« nemu slugi, ki službuje pri ljubljanski občini že nad 50 let, na prsi zlato meda« Ijo za državljanske zasluge, katere je naš kralj podelil zvestemu služabniku. Slovesnost se je izvršila pred zbranim uradništvom in ostalim uslužbenstvom mestnega fizikata, pri katerem g. Rus službuje, in pred zastopniki Društva ni» žjih mestnih uslužbencev. u— Državna borza dela v Ljubljani ostane v soboto, dne 16. t. m. radi sna* ženja uradnih prostorov za stranke zaprta. u— Policijska ura med velesejmom. Za časa ve'cseima v Ljubljani, je dolo» čena sledeča policijska ura: 1.) Za vse gostilne in restavracije do 24. 2.) Za vse kavarne v Ljubljani do 2. 3.) Za kavarne Emona, Evropa, Jadran, Narodno kavar« no, S!ca, Union in Zvezdo do 4. zjutraj. Vendar z omejitvijo, da se po 2. ponoči ne smejo več točiti alkoholne pijače. 4.) Za restavracije, točilnice, okrepčevab niče in kavarne na ograjenem sejmišču Ljubljanskega ve'cscjma do 1. zjutraj, vendar z omejitvijo, da se po polnoči ne smejo več točiti alkoho ne pijače. u— O. Z. javnih nameščencev ima nujno sejo širšega odbora v četrtek dne 14. t. m. ob 20. uri »pri Mraku®. Na raz» pravi bo več važnih vprašnnj. zato naj ne manjka nobenega delegata. — Predsedstvo. MBBaeaggM—Bgai^MMBBni Dcšli so danes novi modni listi-Dobe se v knjigarni Tiskovne Zac.use v Ljubljani, Prešernova ul 54, nasproti giavne pošte- Preporodaši! V nedeljo 24. t. m. bomo odkrili v Kotu pod Triglavom, kjer se je tovarišu čim številneje udeleže. Natan* spominsko ploščo. Pozivamo tovariše, da se odkritja spominske plošče nesrečnemu tovarišu či;n številneje udeležite. N-itan« čnejše informacije v društveni sobi. — u— Zveza ljubljanskih Orjun poziv» !ja vse članice Orjun Ljubljane, Sv. Jakcb-KrakovOiTrnovo, Vič, Šiška, Moste in St. PeterskUVodmatski okraj, da se brezpogojno udeleže sestanka, ki se vrši danes, ob pol 19. uri (pol sed» mili) v areni Narodnega doma. Zadeva zelo važna za vse! u— Radi žalnih oblek ob priliki smrti kakega svojca, se vam je edino obrniti na znano solidno tvrdko Fran Lukič, pred Škofijo 19. V zalogi ima: fine daraske črne kostume, žalne obleke (Mantelklei» der) najpripravnejše: črni jumper k črs nemu kri!u, dalje črne damske jesenske in zimske plašče po izredno ugodnem nakupu. u—Modna trgovina Zibert se je pre« selila iz Prešernove ulice na Kongresni trg poleg Nunske ccrkvc in se toplo priporoča cenj. občinstvu. 1783 u— Skozi okno I. nadstropja stano« vanja na Martinovi cesti je skočila včeraj dopoldne 16'etna Roza. Š. Poškodbe, ki jih je dobila pri padcu, navidezno niso težke, vendar pa so jo kljub temu v svrho preiskave prepeljali v bolnico. Mladenka jc izvršila svoje dejanje iz strahu pred msterjo, ker je prejšnjo noč ni hiio domov. = « JUTRO» št. 191 o Z letalom okoli sveta ,5o ne drugega, je iabila vsaj klin med j kar, umrl oče.Vse to se ie; izkazalo, p* i dosedanje letalske poskuse in med ve- zneie za resnično. Pri Indijancih včasih 1 -J - r- . , ---povzroča yayž obup m strah. Kdor jo zavživa pogostoma, postane divji, tuli, Ko je Kolumb odkril Ameriko, sij like naloge, katere čakajo letalstvo v nač nihče ni predstavljal, da bodo čez bližnji bodočnosti._ borih let zemljani objadrali zemljo | v zrakoplovu. In vendar se dogaja to letos. Že več mesecev zasledujeta Ev-rona in Amerika z največjim zanimanjem polet okolu sveta, katerega se udeležujejo v glavnem Američani in Angleži poleg njih pa tudi zastopniki drugih držav in narodov. Američani, ki so so podali prvi na pot, lete od vzhoda proti za padu, Angleži pa v nasprotni smeri. Francoski avijatik Pel-letier d' Oisy se je omejil samo na progo od Pariza do Tokiia, portugalski letalci pa so si nadeli nalogo, da obkrožijo kolikor mogoče mnogo držav na zemlji. Največ izgledov imajo pri tem Američani. Oni imajo najboljše letalce, potujejo na štirih letalih in so tako žilavi in vztrajni, da zadivljajo ves svet Glavni del proge od Los Angelosa do Kalifornije imajo že davno za sabo in sedaj imajo prestati še progo prek-') Aljaske, Japonske, Šanghaja, Bangko-ka', Carigrada, Dunaja, Pariza in Lon dona ter Islandije, Grenlandije in Labradorja. Dva ameriška zrakoplova sta se radi nezgod na Atlantskem oceanu spustila na zemljo ter se izločila od letalske skupine. Dolžina ameriške letalske proge znaša 40.000 km, to je toliko kolikor obseg naše zemlje. Američanom so sprva resno Konkurirali Angleži, ki so se pripravili na turo zelo skrbno. Imeli pa so samo eno letalo, katerega je vodil major Mac Laren. Njihova smer je šla od za-pada proti vzhodu. Angleži so se pri načrtu za polet okoli sveta predvsem ozirali na britanske dominijone. Njiho-glavne etape so bile: od Southamp- tona do Pariza, pot od Rima preko hodi po štirih, uteče v gozd in tam pogine. Zdaj je pričela skupina južnoameriških zdravnikov študirati čuden vpliv, podzavedno življenje. Kaznjenci v kopališču . , , j • ki ca imata yayč in peuiolda na nase Otok Wight na Angleškem ima Sedaj, ZiLni« čudne goste. Štirideset kaznjencev iz Londona se nahaja na n em na letovišču. Niso morda zaprti v improvizirani kaznilnici, ampak v hotelu, čeprav nekoliko oddaljeno. Svobodno razpolagajo s ča- Napačni prelat ________________V soboto je stal pred sodiščem v som, so na solncu, se kopljejo v morju' Monakovem 421etni bivši učitelj Josip in valjajo v pesku, kakor vsak drug ko- Memmel iz Kronacha v Oberfranker.u pališki gost. Uprava kaznilnice jih je v Nemčiji, ki je izvršil več pn stolov spravila na Wight na častno besedo, da ščin. Večinoma se je izdajal za viso- ne bodo skušali pobegniti, kar bi bilo sicer itak nemogoče, ker je otok na samem in je vedno dovolj ladij na morju. kega cerkvenega dostojanstvenika. V začetku je bil Memm<--1 samo zdravnik in vseučilišlri profesor* tz Ti kaznjenci niso morda »lahkiv, am- Monakovega s priprost.im imenem Miil-pak liudje, ki ima;o odsedeti večletne [er. ki pa je, kakor je praviL zdravil kazni; izključeni so le morilci in očitni jV vojni nemškega prestolonaslednika nasilneži. Poskus se zdi drzen. Ne manjka na Angleškem ljudi, ki ga ne odobravajo in dvomijo, da bi kaznjenci držali častno besedo. Najbrže pa bodo imeli oni prav, ki si obetajo od poskusa mnogo dobrega. Zaupanje, tako pričakujejo, mora blagodejno učinkovati na obsojence, izlet v prostost bo imel gotovo za posledico, da se iznebi psihoze jetnišnice. Tri tedne kopališča mora naravno povzročiti velik preokret v vseh življenskih navadah teh štiridesetih nesrečnežev. Doslej so imeli okrog sebe le sive gole stene, slišali le povel a in občutili strogost, ponižani na številke — naenkrat drug in imel zveze z bivšim bavarskim dvorom. S to pretvezo je izvabil neki trgovki v Švici, ki ji je obljubil zakon, 650 zlatih frankov. Potem se je pustolovec povijal v škofa, nato je napredoval za kardinala pri kongregaciji ri-tov in končno celo za bavarskega princa iz vojvodske linije. Memmel naravno ni hotel javno govoriti o vseh teh dostojanstvih in tudi svojega imena ni hotel povedati. V Feldkircbu na Predarlskem je imel neki župnik tako zaupanje vanj, Ja mu ie pred odpotovanjem izročil ključe svoje hiše. Medtem je bral pustx> svet. namesto celice nekak celični otok,! 1ovec v jjjgnj kapelici mašo kot škof. čigar meie niso tako blizu, neskončnost oceana in neba, nobenega povelja in nobene pretnje! Izlet v kopališče je seveda le nagrada za one kaznjence, ki so se v jetnišnici najbolje obnašali. Pričakovati je. da ise bodo vrnili v kaznilnico z drugimi vtisi, X Obisk črnega papeža na Španskem. Pat« Ledochovvski, jezuitski general, ki ga imenujejo »črnega papeža», da se razlikuje od cerkvenega poglavarja, ki ga nazlvljajo »belega papeža., to pa zato, ker je prvi oblečen črno, drugi pa ima belo obleko in je tudi sicer jezuitski red nekaka država v državi v katoliški hierarhiji in je že dostikrat prišlo med obema poglavarjema do ostrih sporov — pater Ledochowski torej namerava posetiti tekom avgusta španske samostane svojega reda. Sel bo v Loyolo, da si ogleda bogastva samostana, ki ga ie ustanovil sveti Ignacij. V Santandru ga sprejme v avdijenci kralj Alfonz XIIIH ki je dal inicijativo za inšpekcijsko potovanje jezuitskega generala na Špansko. Diktator Primo de Rivera, čigar državni udar so barcelonski jezuiti živahno zagovarjali in ga podpirali, priredi v Madridu svečan sprejem na čast patra Le-dochowskega. Pri tej priliki se bo zahvalil gost diktatorju, da je oprostil jezuitski red gotovih davkov. Ker niso pravočasno zadostili svojim dolžnostim do države, bi se bilo namreč moralo zarubiti in prodati okoli 2000 samostanov dolž-vera pa je ogroženim samostanom dolžne davke odpustil in jih tako rešil. Domače ognjišče Kislo mleko Ko sc je župnik povrnil, ni več našel »škofa ki je izginil, z njim pa tudi 500 frankov, vsa duhovniška izpričevala in druge listine. Po na dal jnem cerkvenem gostovanju v Curihu. Roma nshornu in Wein-o-artnu na Wtirtemberškem je prišel hove poti je bila preračunana na 38.000 ; kolikor toliko omejeni svobodi, stremel; . kilometrov. Angleži so, kakor znano, ! /a tem, da zopet napravi tak izlet v pro- prekinili svoje potovanje, ker se jim ie aparat pokvaril. Portugalski letalci so se podali pravzaprav na zabavno potovanje po svetu. Časovnega termina niso postavili nobenega. Dvignili so se v Lisatio-ni, odkoder so leteli čez Malago in AI-žir v pravcu proti Perzijskemu zalivu. }';ihova pot čez Atlantski ocean je zelo opasna ter gre od St. Jea.na do Nove Zelandije ter od tam preko Azo-tov nazaj v domovino. Portugalci imajo na razpolago samo en zrakoplov. Poleg Američanov je preletel naj-večjo progo Francoz Pelletier d' Oisy. j Njegov let od Pariza do Tokija je v : spominu vsem ljudem. Kljub temu, da ! sedanja medicinska znanost, ie bila njegova tura izredno težka in j vrst je pošiljal pisma, v katerih je prosu | »podpore za uboge duhovne* in dobival znatne zneske. Končno so prišli bivšemu učitelju na sl*d. V cerkvi, kier je maševal Memmel, so ga imeli prijeti, pa je znal s svo;imi masnimi oblačili prevar i ti uradnike in potegniti, tako da jim je Dčlovanje naših možganov je še slabo' ...g^. j>rie 10. januarja 1. 1. so ga ven-proučeno. Nihče ne ve, kako daleč sega j darlo aretirali v Mannheimu. človeška zmožnost mišljenja. Samo v iz-j £ rilzpravi jc prišel pustolovec v rednih slučajih, v stanju višje napetosti grn; duhovniški obleki s tonzuro. De-se nenadoma izkaže, da lahko človek da- ! ^ da je ime l že v zgodnji mlado- stost in da bo v to svrho napel vse sile, da postane zopet za nekaj časa človek in srečen. __ Čarobni rastlini ije vidi nego seže oko oz., da sliši to kar ni pristopilo ušesu. Dr. Henri Bcuquet poroča v «I empsu» o dveh skrivnostnih rastlinah, katerih učinek dokazu e naše podzavedno mišljenje, ki mu še nI kos da ni imel pravzaprav nobene denarne podpore, se je vendarle častno odrezal. Svojo pot, ki je znašala 20.000 kilometrov, je razdelil na etape po 1200 km. Pltil je iz Pariza v Budimpešto, čez Carigrad v Aleppo. preko Bender-Abbasa, Kalkute, Kantona, Sancrhaia in Pekinga v Tokijo. Za pot od Pariza do šanghaja je rabil samo 120 ur ter dosegel s tem rekord v so-dohni avijatiki. Kako bodo končali poskusi za polet okoli sveta, danes £e ni mogoče prorokovati, vendar je jasno, da bedo cilj dosegli morda samo Američani. Tudi Portugalcem se odnirajo precej ugodne nersnektive, vendar so Američani edini faktor, s katerim je treba resno računati. Polet okolu sveta je zelo važen v gopodarskem in tehničnem pogledu te.r služi v prvi vrsti popularizaciji avi-kazalo. da so današnji aparati kljub številnim nedostatkom sposobni za velike proire. Dokazano je dalje, da je že dandanes mogoča hitra in sigurna zveza z naibolj oddaljenimi kraji na svetu. Vsekakor je Evropa s tem po- Prva rastlina je neke vrste mali kaktus po imenu «peuiolde», ki raste samo v Mehiki. Zmleta v prah pričara ta rastlina čarobne siike, toda uamo pri zaprtih očeh. Domačini, ki vživajo »peuiolde* pripovedujejo o čudežnih plesih, krasnih nevidnih ljudeh, rastlinah iii živalih, o solnčnih pokrajinah, ki nimajo na sebi nič zemeljskega. Ko pa človek odpre oči, slika izgine. To ni nikakršna narkoza, ker človek z odprtimi očmi lahko takoj čita, govori, ali piše. Slike pa se povrnejo zopet takoj, če človek vnovič za-miži. Manj prijetno učinkrje rastlina yayž iz Kolumbije in sev. Ecuadorja. Učenjaki še niso določili, v kateri razred rastlin spada ta čudež. Domačini imenujejo ya-ye »preroško cvetko., jo uživajo samo pri božji službi in trdijo, da je z njeno pomočjo najti skrite zaklade, določiti dober prostor za lov ali pa točko za napad sovražne trdnjave. Indijanci, ki niso nikdar zapustili pragozdov svoje domovine, opisujejo pravilno in natančno daljna mesta, ki jih vidi o pod vplivom yč. Španski zdravnk dr. Cerda Vragon, ki je zavžil vayč v gozdu, oddaljenem 14 dni od najbližje pošte, je jasno občutil, sti veselje do duhovnega stanu. Bil je sedem let ministrant in se učil kot se-minarist latinščine. Po svoji upokojitvi kot uči tel i je hotel nostati Memmel jezuitski frater. Trdil je. da je zelo veren in da ie goljufal le iz bear Priče so pravile. da si je pridobil zatiranje ljudi s svojim priprostim in skromnim živHerrero in da jc bil do revnih zelo milodaren. Bil je spreten pridigar in so ga liudje radi poslušal]. Medicinski izvedenec je gznačil Meirmla kot hudega psihopata, ki sc je uživel kakor igralec v svoio ulogo duhovna, pri čemer pa izključitev svobodnega izražanja volje ne more prihajati v poštev. Sodišče je obsodilo pustolovca zaradi slc-nari.Te. ponarejevanja listin, tatvine in ponovnega prestopka zoper vero na eno leto in devet mescev zapora. jene VBlesejma aloe onnzsriamo. da naj vsekakor pesetijo nai-solirinejšo dohavitel;ieo angle^lr- ga in fe- skeTa 1078'a letom napravila velik korak nanrej in i da mu boleha sestra in da mu je prav- kna, tvHko mm mm, imam Paviljon „1" 407. V poletni vročini je kislo mleko zelo priljubljena hladilna pijača in zdrava, ker pospešuje prebavo, medtem, ko surovo sladko mleko, če v žeji hlastno popi-:.emo, povzroči težo v želodcu, ker se skisa, kar povzroči otežkočenje prebave. Statistika je dokazala, da dosežejo Bolgari najvišjo starost med evropskimi narodi: ta uspeh pripisujejo obilnemu zavži-vanni kislega mleka. Neki slavni ruski zdravnik je mnenja, da vsako bolezen povzroči.V) bakterije, kakor tudi ostarelost človeškega telesa. Bakterije pa so dvojne, koristne in Škod-ljive.največ jih je v debelem in slepem črevesu. Koristne bakterije podpirajo prebavo, kri in delovanje organov; škodljive pa razkrajajo organizem, povzročajo bolezen in ostarelost. n. pr. pnbelienje las. Obojne bakterije pa se medsebojno bo-taie*. One. ki so' silnejše. zmajrajo. Zato je treba dova;ati take bacile, ki uničujejo škodpive. Kislo mleko pa vsebuje koristne bakterije, ki uničujejo bolezenske, predvsem one, ki povzročajo tifus flegar) in ietiko. Zato ie zelo priporočljivo uži-va.eje kislega mleka za kraje. k;er se rad pojavlja tifus. Po zavžitju kislega mleka se spravijo mlečni bacili na one. ki so v telesu, ter se bore ž njimi in jih mnogo uniči;o. Kosmj mleko pa ima še več. zdra-vilnejših moči nego kravje. Tudi v sladkem mleku, siru ui maslu je nekaj teh koristnih bakterij, ki v črevesu izločajo z vreniem mlečno kislino. Bakterije v mlečni kislini ne uničuieio samo bolezenskih. temveč tudi take, ki razkrajajo človeško svežost in povzročajo ostarelost, staranje kože in osivelost las. Toda preobilo zavzivanje kislega mleka je večkrat vzrok napenjanju in vetrovom in tudi lahki driski. Ljudje, ki so temu podvrženi, nai ga jedo 1p po malem in s kruhom. Nekateri f? zdravijo črevesni katar, da povžijejo na tešče kozarec kislega mleka. Kislo mleko pripravimo ravno tako lahko iz posnetega, kakor iz lieposnetega mleka. Ce je kislo mleko pravilno pripravljeno, mora biti gosto in okusno. Pri nas pa ga navadno pripravljajo prepovršno. Zlijejo sa v skledo, postavijo na stran in puste, dokler se ne skisa. Tako mleko ni nikakor tako okusno, kot bi moralo biti, se ne zgosti dobro ter je preveč vodeno in samo kislo. Ce hočemo dobiti okusno, gosto in kislo mVko, ga pripravimo na sledeč način. Mleko segrevamo počasi, v pol ure od fiO do 63 stop. C, nato ga ohladimo na -20 stop. C. Na tričetrt litra tega mleka dodamo enčetrt litra že skisanega mleka. Sedaj postavimo os topel prostor, ki ima približno 16 do 22 stopinj C za 12 aji 24 ur. Ko se mleko ptičema ztroščevati. ga postavimo na led ter hladnega nudimo. V Rusiji ga pripravljajo sledeče: Mleko zavro, primešajo mu eno zajemalko že skisanega mleka ali dobro žlico kis'e smetane raztepo v mleko. Potem ;ra pokrijejo in postavijo na topel prostor. Mleko postane v par dneh gosto, nakar sra shlarle v hladni vodi. V Banatu dobiš zelo pošto kislo mleko na vsakem trgu. Prodajajo ga iz velikih loncev, ter ga reže;o z lopatico. Pripravljajo ca iz zavretega in nezavreteira mleka. Polovico mleka zavro. ga zlijejo v isto toliko nezavretega, pridenejo na li mleka, eno zajemalko sirotke od že skisanega mleka. Dobro pokrijejo čezinčez s krpami.da ne pride nič hladnega zraka. V dobri uri je mleko gosto. Za sirjen;e uporabljajo »sirišče«, t. j. telečji želodec dobro sesekljajo ter nanj nalijejo nekoliko tople vode. Sčasoma postane ta voda »močna« in jo uporabljajo za skisanje mleka ali za sir, takozva-ni soiuborski sir, ki ga prodajajo v »kačicahe (kadeh). Dobiš ga povsod v Bački in Banatu, a izdelovati ga znajo samo v somborski okolici. Kislo mleko uporabljamo tudi za razne juhe. Znana je koroška kisla juha ter naša »žonta» na žgancih. Ce hočeš pripraviti iz kislega niieka pijačo, dodaj mu nekoliko siadkoTja ter ga dobro stepi z metlico za sneg. Zelo bo marsikomu prijala. če temu dodaš malo malinovca, sok rdečih .jagod ali ribez!jn. Tudi za solate ga rabijo po nekaterih krajih. Mnogim je zelo priljubljena jed, ako* na kislo mleko stresejo rdečih jagod in povrh potresejo s sladkorjem. Zelo okusno močnato jed pripraviš iS kislega mleka: 2 skodelici kislega mleka, 1 skodelico (dobre mere) pšeničnega zdroba, 2 jajci, malo soli ter nekaj razbeljene masti dobro zmešaj. V podolgovati kožici segrej malo masti, to maso vlij in jo v pečici peči. Zreži na štiri oglate' kose in dobro potresi s sladkorjem. — Z sirotko si umivajo mnogi lase. Ceniju jo posebno kot dobro sredstvo proti mastni koži in lasem. V Švici "porabljajo sirotko pri »delovanju najfinejših vrst toaletnega mila. Buče. Olupi še mlado zeleno bučo, zribaj jo kakor kislo repo, potresi s soljo in kumorn, oblij, s kisom, premešaj in naj stoji. V kožici napravi bledormeiio prežganje, ki si mu pridjala in zrumenila malo čebule. Ožmi rahlo buče, deni jili v prežganje, malo zalij, piideni par strokov sesekanega česna ter naj še malo pre-vre. Ako vre dolgo, postane zelo vodeno in neokusno. Zelo fin okus dobe, ako dodaš malo gorčice. Nekatere gospodinje pridenejo tudi kisle smetane. 'Kuhana solata. Osnaži dolgo solato. tako zvano štrucarco. Vsak list preglej ter prerezi po dolgem in počez, operi v mrzli vodi, skuhaj v slanem kropu, skuhano stresi na rešeto, pa polij z mrzlo vodo. V kožici razgiej masla ali masti, prideni drobno zrezane čebule in peter-ši!j, moke ter naredi bledormeno prežganje, zalij, osoli in popraj, ko se malo pivre, primešaj rahlo solato, da ostane cela. Krtače za lase očistiš, ako položiš preko miznega roba časopisni papir ter ga z eno roko držiš na mizi, z drugo roko pa potegneš večkrat s krtačo ob papir na robu mize, dokler se pozna umazano od krtače. Opereš pa krtače le na ta način, da se ne zmoči les, na katerem so pritrjene ščetine. V posodi pripravi toliko tople milnice, da ne seže do lesa. Sčetka naj leži tako dolgo v tej milnici, d- se umazano loči od ščetin. Splakuj jo zonet v čisti vodi, ne da bi zmočila les, jo' dobro otresi in postavi pokoncu, da odteče voda. Da likalniki ne zarjave, pu tople namaži z stearinom, za kar lahko perabiš koščke od sveč. Notranjo stran .železne kožice očistiš, da se ti bo svetila, ako jo dobro drgneš z vročo soljo. Rnski general Suvarov je bil nenavadno strog sam s seboj. Že ob šestih popoldne je šel spat in je vstajal navadno ob dveh zjutraj; potem se je kopal v mrzli vodi. Obedoval je ob osmih in njegov zajutrek ter obed sta bila jako kratka. Nihče si ni želel biti povabljen pri njem. Vendar pa je moril biti eden njegovih adjutantov vedno navzoč ter mu moral prepovedati jesti, ako je hotel Suvarov jesti več kot običajno. «In na čigavo povelje se mi to prepoveduje-» je vprašal raz-mišljeni general. - «Na povelje maršala Suvarova.i je bil vedno odgovor. Suvarov je vstal in dejal: cTemu povelju moram biti pokoren» in je šel na delo. , Angleški .. ' ister lord North je na stara leta oslepel. V Batbu se je po naključju srečal s tudi oslepelim Co-lorelom Barrom, ki je bil njegov največji politični nasprotnik. North ga je prijazno ogovoril: «Colonel, midva sva imela včasih prav žive debate, ampak prepričan sem. da je malo ljudi na svetu, ki bi se tako radi videli kakor midva.* Saicl Bargaš, zanzibarski sultan, je od -lik oboževateli žensk. Ko ie bil nekoč povabljen k angleškemu rezi-dentu, je bilo tan. tudi več evropskih le; medli golob je izžeto ljudstvo; slepi golob pa si ti, o car. ki nič ne vi- dim, katere je prijazni sultan obdar- diš, koliko krivic se gedi v tvojem jeval z bonboni. Eni dami pa je dal carstvu.> mnogo več bonbonov neso ostalim. r> ___ t__„„ Počaščena Angležinja ga je vprašala po tolmaču, odkod ji toliko odlikovanje. In je dobila odgovor: ?pravi jezno"s*tarec''in"zamalme mečem se je posrečilo v kratkem ča-" ' ' F - J • - — 3U izkopati vodnjak. Toda kmeta niso rašli. Ta se je upal šele drugi dan iz kozolca. vse podsuje. Obupani kmet se je dolgo dandanes vidijo pri lj"lc'i: ce ga n a-srdil iu tarnal, nato pa se mu je po-: lo pijejo, pojo kakor ptici, ce ga srka-svetilo v brihtni glavi. Sleče si jopič jo nekoliko več, so moen. kakor lev, ta telovnik ter ju položi kraj podsute-' če ga pa Se naprej ^f/^0' Pa ga vodnjaka in se skrije v kozolec, postanejo podobni — oslu. z reko. Dama na ga ni hotela razumeti in mu je še molila krožnik ter rekla naivno: — «To bi bilo predrago.} Cvetice bi ovenele, bonbone bi pojedla, — diamante bom pa po poroki zopet zastavil.} Švicarski bogataš je povabil na ko velikim kotlom: p obed svoje prijatelje. Zelo rad je je- more, ker je vsakomur del polže in jih je tudi za to priliko naročil zabojček iz samostana Ein-siedeln. (Ta samostan goji polže in je znan tudi po svojih svetih podobicah, katere razpošilja po vsem svetu.) Ko odpre zaboj, najde v njem same svete podobice. Silno se razjezi in piše samostanu precej ostro, češ, čemu naj mu bodo svete podobice It vpfia Fa tuai ta ie o a sčasoma vcuiu naj ----- * , . .. ____. - i,„n0 , ^Sin ^ jajiesadilje vfili-, Iz samostana mu oioia^U^iSjegaJ^ tat ne, da vrne ponoči naskrivaj Židu kotel. Pa še predno izvrši to krepostno delo. ga sreča popoldan žid Abraham: cMalo pameti imaš cigo! Zviti tat ga bo v kose razbil, kose v vrečo pobral in jih na trgu kot baker prodal,? so odreže premeteni žid. Ciganu pri teh besedah zaiskre oči, prime sočutno žida za roko in mu reče: cUbogi Abraham, potem pa res ne boš več videl Potovanje sialih gospodarskih krogov v Prago Češkoslovaško - jugoslovensko narodnogospodarsko udr"?enje v Pragi, M je v preteklem letu priredilo izlet češkoslovaških trgovcev, industrijcev in obrtnikov v Jugoslavijo, je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani dopis, v katerem izreka željo, da bi se priredil skupen izlet naših gospodarskih krogov na jesenski praški veliki sejem, ki se bo vršil od 21. do 28. sepembra 1924. Poleg obiska velikega sejma ie nameravan tudi poset najvažnejših trgovinskih in industrijskih centrov češkoslovaške republike. Potovanje bi trajalo v celem 10 do 15 dni. Ker bi se z izletom vrnil poset, ki so nam ga napravili lansko leto češkoslovaški gospodarski krogi, a bi bil tudi poset trgovinskih in industrijskih tržišč v češkoslovaški republiki za vse udeležni-ke velikega informativnega in poučnega pomena, želi zbornica, da bi se izleta udeležilo čim večje število naših trgovcev, industrijcev in obrtnikov. Natančen načrt potovanja bo mogoče izdelati, ko bo število udeležencev vsaj približno znano. Zato prosi zbornica, da se blagovolijo javiti čimprej vsi, ki se nameravajo udeležiti potovanja. Vožnja bi stala (z uporabo sejmske legitimacije) z brzovlakom III. razreda približno 685.02 dinarjev, II. razred 924.60 Din. Za stanovanje in hrano je računati približno 250 Din dnevno. Pred hmelj sko sezono V nedeljo se je vršila izredna glavna skupščina Hmeljarskega društva za Slo? venijo v Žalcu. Udeležba je bila prav lepa. Glavne točke dnevnega reda so bile: I.) Določitev pridelovalnih stroškov za 1 kg suhega hmelja se je po dolgotraj* nem in vsestranskem razmotrivanju pre j pustila društvenemu odboru, ki naj to nalogo izvrši po pobiranju kmelja, ko se bo vedelo, kolika bo letošnja letina. II.) Mezda za obiranje hmelja se je določila na 6 K s hrtino in na 9 K brez hrane. Ta določitev pa ni merodajna za vse slučaje, vendar naj služi hmeljarjem za prvo pogajanje z obiravci. III.) Poslovodja jc poročal, da sta 7 .t. m. posetila Žalec dva zastopnika Sa« veza hmeljarskih društev iz Žatca ter si ogledala v družbi predsednika in pošlo* vodje naša hmeljišča. Navedena dva go» spoda sta opozorila spremljevalca na na* stopne napake naših nasadov: a) Nespametno je med prvoletni fimelj saditi turščico, krompir, bob, fižol, Deso, buče itd.; novi nasadi prenesejo ivečjemu eno vrsto krompirja ali pese — pa nič drugega. b) Hmeijski "nasadi naj bi bili čisti; skoro v vsakem se najde med goldingom >ozni hmelj, med poznim pa golding in rani hmelj. c) Vsaki hmeijski sadiki naj se pusti po starosti in bujnosti le po ena, dve ali tri trte, ne pa po štiri in pet, kakor smo to našli v okolici Žalca. Pri tako težko obloženih sadikah pride skoro ves živež v prid trtam in listju, za kobule pa ostane le nekaj malega. IV.) Poslovodja jc opozoril navzoče na čisto obiranje, na pravilno sušenje in basanje hmelja ter javil, da bo društ* veno vodstvo tudi letos razposlalo vsem svojim poverjenikom lepake, katerih bes sedilo opominja obiravca na lepo, čisto obiranje. V.) Poslovodja je nadalje javil, da je prometno ministrstvo dovolilo hmeljskim obiravcem polovično voznino na vseh progah tistih pokrajin, iz katerih priha* jajo obiravci v Savinjsko in Dravsko dolino (kar je bilo že objavljeno v časo* pisih). VI.) Izvolitev delegata za mednarodno konferenco v Žatcu " 15. t. m. se je pre* pustila ožjemu odboru, ker sta pred* sečnik in tajnik javila, da tega posla prevzeti ne moreta; (Pri sledeči odborovi seji je g. Roblek javil, da hoče kljub velikim zaprekam ta posel vendar prevzeti.) , „. VII.) G. Piki je naprosil društveni odbor, naj potom informacij pri raznih hmeljarjih določi, ali je pozna rez v vsa* kem primeru boljša od zgodnje, kakor sc to v obče trdi. VIII.) G. Plav k jc prosil, naj bi aruštveno vodstvo podajalo hmeljarjem pri prodaji hmelja smernice, po katerih se naj ravnajo, da ne bodo preveč oško* dovani. G. predsednik mu je odgovoril, da je mednaipdna hmeljarska konteren* ca v to poklicana in da se bodo po kon* fcrcnci ve smernice objavile. Hmeljarji pa naj pri prodaji postopajo previdno in naj svoje blago ne vsiljujejo kupcem, ki v teh primerih ponujajo vedno manj, nego so dnevne cene. Lepo obrano in dobro posušeno blago bo našlo sigurno po primerni ceni tudi svojega odjcmalca. IX.) G. Plavšak je vprašal, ali je že oživela oznamenovalnica za hmelj in ali že deluje. G. predsednik mu je odgovo* ril, da je oznamenovalnica sicer oživela, vendar pa še ni pričela delovati, ker še ni bilo povoda za to. G. Piki jc opozoril no pomen in važnost oznamenovalnice v tem primeru, ako bi se hmelj iz Bačke prepeljal v Žalec in se potem prodajal kot »savinjski«. Društvenemu odboru se prepusti, da za to zadevo ukrene potrebno. , ,. X.) Končno je omenil pos.ovoaja tu* dejstva, da se nekateri hmeljarji v Škodo obiravcev poslužujejo pri meritvi obranega hmelja manjših kot predpisanih posod, ki morajo.meriti 281. Zboa tega oriporoča Hmeljarsko društvo vsem 'hmeljarjem posode pravilnih dimenzij, kakršne izdeluje za ceno 30 Din za ko* mad tukajšnji pletarski mojster g. \Ve* ber Martin. Takšna posoda se jc navzo* čim tudi pokazala. Posameznih razgovorov so se udele* zevali gg. Bošnak — Parižlje, Golavšek — Migojnica, Jurhar — Vrbje, Kukec Petriček, Piki. Roblek — Žalec, Plavšak, Cukala — Sv. Jurij ob Taboru. Radišek — Kapla, Schaur — Vransko, Trglav — Sv. Peter ob Savinji in drugi. Izvoz sladkorja Po statističnih podatkih je izvoz sladkorja iz Češkoslovaške v prvih petih mesecih t. 1. znatno napredoval napram isti dobi I. 1923. Skupna vrednost izvoženega sladkorja v prvih petih mesecih je znašala okroglo 995.5 milijona Kč, dočim je v enakem času lanskega leta dosegla 'e 713.1 milijona Kč; napredovala jc to; c i za 282.4 milijona Kč. Skoro tretjina vrednosti vsega češkoslovaškega sladkornega izvoza v letošnjem letu odpade na Veliko Britanijo, kamor se je izvozilo za 306 milijonov Kč napram 140 milijonom Kč vrednosti v enaki dobi^ 1. 1923. Velika množina sladkorja sc je izvozila tudi v češkoslovaško tranzitno skladišče v Hamburgu (214.9 milijona Kč), potem slede Italija (130.6 milijona Kč)! Avstrija (100.6), Švica (92.4), Trst (46.3), Jugoslavija (10.4), Francija (6.6), Nemčija (4.3), Rumunija (0.1) in ostale države (83.3). Napram lani je v veliki meri napredoval izvoz razen v Anglijo še v Hamburg, Italijo, Jugoslavijo, Trst in ostale države. Padel pa je izvoz v Avstrijo, Švico, Francijo, Nemčijo in Rumimijo. Posebno razmeroma znatno .ic padla vrednost izvoza v Rumunijo, to je od 10.2 milijona na 0.1 milijona Kč. Naša država je v omenjeni dobi uvozila češkoslovaškega sladkorja za 10.4 milijona Kč proti 6.3 milijona Kč v enakem času lanskega leta, kar pomeni porast za 65 odst. V nastopni sladkorni kampanji pa bo Češkoslovaška izgubila v naši državi svojo odjemalko, ako se uresničijo obeti, da bo sedaj mogla naša država celo sama izvažati. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (13. t. m.) Pšenica 365.7. Ječmen 310 — 320. Oves 290—300. Turščica 270—275. Moka »Os 570—575. Celokupni promet 39.5 vagona- Tendenca mirna. Trg z jajci. (31. t. m.). Dovozi niso preobilni, vendar so cene prilično nespremenjene: gibljejo se povprečno okrog 1.50 dinarja- Zmerne dovoze beleži tudi dunajski trg, kjer je tendenca čvrsta. V trgovini na debelo notirajo jajca I. 1600, isto blago v trgovini na drobno pa 1700 avstr. kron. Dunajski svinjski sejem. (12. t. m.). Dogon 10.382 glav. Notirajo za kg živo teže: Mesne svinje 19—24.000, debele 19 tisoč 500 do 23.000 ;tK. Mesne svinje, prvovrstne so cena približno obdržale, ostale vrste so se pocenile od 500 do 1050 avstr. kron pri kilogramu. Trboveljski trg (9. t. m.) Govedi* n a : v mesnicah: I. 24, II. 22; na trgu: I. 23, II. 22. Tcletina: v mesnicah: I. 30, II. 26; na trgu: I. 27.50, II. 25. Sv i n j i n a : meso na trgu 32.50; slanina 34—36.50; mast in salo 35—37.50; preka* jeno meso 40—45; gnjat 45. Peru t ni* n a : piščanci 15—25; kokoši 40—50. Mleko: 4—4.50; surovo maslo 60; čajno maslo 70. Jaj opremljen s 3 vodovodi s potrebno zalogo sena in drugimi pritiklinami. Razstava se otvori v nedeljo 24. t. m. in bo trajala samo ta dan od 8. zjutraj do 6. popoldne. Priporočamo vsem krofom. ki se interesirajo za razvoj naše konjereje, da si ogledajo to velezanimivo prireditev, ki bo prva te vrste v LjubljanL — Načrt izkoriščanja vodne sile Unca pri Planini. Naša oblastva ie zaprosil Karel Kress. inženjir v Pragi, da se nadaljuje .svoječasno, na prošnjo njegovega pokojnega očeta inženjerja v Pragi za početo postopanje za odobritev načrta o izkoriščanju vodne sile Unca, ki izvira blizu Planine, med Garčarevcem in Lazami ter se nato zopet ponicuje v hraških požiralnikih. Inž. Kress namerava v Uncu približno 60 m pod c.estnim mostom pri liasberškem gradu zgraditi 0.8 m visok jez, odkoder naj bi se obratna voda, cenjena največ 11 kubičnih metrov sek., odvajala po obokanem in v betonu zgrajenem vodotoku h Garčarev-skemu hribu. Odtod je projektiran 9812 m dolg tunel, držeč pod hribovjem, ki loči Planinsko dolino cd Ljubljanskega polja; po njem bi se navrnila voda v vodnjak, projektiran ob pobočju Kladuškega griča, in odtod s padcem približno 145 m po ceveh na električno centralo, ki bi jo zgradil v dolini nad Retevjero v vrhniški občini. Komisijski ogled se prične 15. t. m. ob 9. pri mostu pod hasberškim gradom v Planini. Podrobni načrti so razgrnjeni v uradu s rezkega poglavarja v Logatcu, kjer jih sme vpogledati vsak udeleženec med uradnimi urami. = Vprašanje beograjskega velikega sejma. Iz Beograda poročajo, da se je vršila te dni seja glede prireditve beograjskega velikega sejma. Med drugim se je razpravljalo tudi o vprašanju državne podpore za prireditev tega velikega sejma. = Občni zbor ima Parna opekarna, d. d. v Kosezah 31. t. m. ob 14. v Trnovem štev. 84. = Prodaje in dobave. Direkcija šum v Vinkovcih bo prodala dne 3. septembra razne sode. — Ravnateljstvo državnih železnic v Subotiei bo prodalo 19. septembra okrog 1.400 kg mešane kristalne in kalcinirane Glauberjeve soli. — Dne 30. t- m. se bo vršila pri intendantnri Vrha-ske divizijske oblasti v Banjaluki ofertalna licitacija glede dobave 472.000 kg ovsa. — Dne 11. septembra se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotiei glede dobavo raznih potrebščin (kle-ja. gipsa. kalofonije, smirkovega papirja, ščet.k, dekstrina itd.). — Dne 16. septembra se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotiei ponovna ofertalna licitacija glede dobave volnenih maza-lic. — Predmetni ocrlasi z nata&nejHmi podatki so v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. = Italijansko - jugoslovanska trgovska zbornica v Palermu. Pred kratkim se je konstituirala v Palermu Italijansko-jugo-slovanska trgovska zbornica in je bil za predsednika, imemvan Vincenzo Signori-nino, a za tajnika Filippo Lo Vetere. Kdo od Jugoslovanov sodeluje pri tej zborri-ci ni znano. — S svetovnega žitnega trga. Iz Nevv-vorka javljajo: Zadnja statistika poljedelskega urada ceni žitno žetev na severni zemeljski polovici na 20.92 milijona. 1.ušlov napram 22.72 milijona v lanskem lotu. Primanjkljaj pa se bo po dosedanjih izgledih popolnoma nadoknadil z izredno žetvijo v Argentiniii in Avstraliji. Radi takih izgledov so pričele cene na svetovnih tržiščih slabeti, zlasti tudi v Argen-tiniji. — Na naših tržiščih so cene že več dDi nespremenjene. — Povišanje obrestne ir.are Avstrijske narodne banke. Z Dunaja poroča,jo, da je generalni svet Avstrijske narodne banke na predlog poslovnega vodstva banke sklenil z 8 proti 4 glasovom povišanje obrestne mere od 12 na 15 odstotkov. — Povišanje prevoznine za oblikovce v Rumnniji. Iz Bukarešte poročajo, da so romunske državne železnice povišale tovorninske postavke za oblikovce (Rund-holz) za 157 odstotkov. — Sibirska žetev. Po službenih ruskih vesteh se ceni letošnji žitni prebitek Sibirije na 27 milijonov pudov napram 18 milijonom pudov v prošlem letu. = Gospodarska kriza Nemške Šlezije. Šlezijska predilna industrija se nahaja že dolgo časa v kritičnem položaju zbog pomanjkanja naročil. Znatno so se morali omejiti obrati lanbanskega okrožja, kjer se povprečno dela le 2—3 dni tedensko. Isto velja za. okolico Glatza. Prenehali so obrati Petzold und Hoffmann v Altwas-seru, Pabel v Neu-Salzbrunu in bombažna predilnica Peterswaldu. — Slab položaj žlezijske kovinske industrije je do-vedel do ukinitve dveh večjih obratov in do omejitve enega velikega obrata. TRGOVINSKA POGAJANJA ČSR. Praga. 12. avgusta. Poslanik Dvora* ček odpotuje po povratku iz Pariza, kjer so se zaključila češk os 1 o vašk a * f ra n eosk a trgovinska pogajanja, na Dunaj, da vodi pregovore z Avstrijo o trgovinski po* godbi. Potem gre v isti svrhi m Madžar* sko. Hkrati se začno tudi trgovinska po* gajanja z Jugoslavijo. PRVA FRANCOSKO-NEMSKA GOSPODARSKA POGODBA. London. 12. avgusta, j. . Odgovorni urednik Fr. Brozorič. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani, l^r mlsIKO poročilo I.jnbiiana 306 uad morjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblaioo 0-10 Padavine; mm Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . Dunaj . . Praga . . Inomost . 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 7609 761 2 761 5 758 1 17-4 23 8 190 18-0 sever jug brez vetra jugozapad več. jasno del. oblač. » jasno 1 1 1 1 1 1 1 1 V Ljubljani barorceter višji, temper. prim. Solnce vzhaja ob zahaja ob 1912 Dunajsko vremensko porodilo. Vsled | Danes je bilo vreme v Avstriji jasno in dovoza čistejšega zraka iz jugozapada je ; precej toplo. - Napoved ta četrtek: ostala Ironta hladnega vremena v Anjrliii. t zanesljivo. Kal ra zsi vlialec na veleselmu bo imel velik i ispei % • Samo oni, ki bo pred in med sejmom z fnserati v „Jutru" sistematično opozarjal široko javnost na svoje predmete. Brez dobre reklame ni danes mogoča nobena prireditev, brez prave reklame pa tudi ni dobre kupčije. — Zato insepipajte v „Jutru"! 2i nOtUlsovanlt" li „2iiltn" ni!ii l»Ki 1 Din luin niti on par .!>opi»»«n)e- trn Jeoitv«" M računa vsaka beseda 1 Din. — Prlobčujejo •• le mali oglasi. ki *» di«a»»i v »pral Pl%t» w labko tudi » znamkah Na vprašanja odgovarja oprav« J« vpraianju prlloien« znamka sa J službe. Cenjene ponudbe ' ua upravo ..Jutra" pod St. Boijše pridno dekle j __„ išče k dvema otrokoma v siarubii 9 let, ki iua neko- Perfektna stencgratinja !lko šivati In m opravljala m BtroJepiska e 31etuo latiiva domača deia. Josipinu ,,raks0 v odvetniški pisarni, Kune LJubljana, Knafljeva ' revzaino mest0 s 1. septem-ullca 4- looJfi brom. Cenj. ponudbo prosi ---------; pod ^Takol M." na upravo ..Jutra". IS*72 Samostojen knjigovodja orgaul/.ator, sauio prvovrstna uiui če možno brez dru- ilne, s kavcijo, se Išče za za£etaice, ISČe trg. Izobražena gospodična z dežeie, z znanjem slov.. y m 11111 t 11; m 11 f i n 111 rrrrm MODNE LISTE najnovejše, za jesen in zimo 1924-1925 ima v veliki izberi v zalogi knjigarna TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54 (nasproii glavne pošte) Mesto blaga jničarke Li.-i. :xrtrrrTrxrrrrrrxrr večje podjetje. Plača dobra, stanovanje In razsvetljava slov. nemškega in prosta Ponudbe na upravo ltaHja0. jeziki. Gre par me .Jutra pod ..Organizator brezplačno,- Cenjeno »cnudbe se prosi na upravo ..Jutra" pofi Zanesljiva" Autornonter samostojen, e e 1 š f e. — Ponudbe na upravo „ J utra" ?od ..Samostojen". 16253 Pisarniška moč vešča slovenščine, nemščine, francoščine In angleščine, se išče. — fogoj trgovska praksa. Ponudbe pod značko ..PoraDvn" na upr. „Jutra". 16255 Lebni strugar Samostojna dobra moč, se Iprejme pod usodnimi pogoji. Ponudbo pod ,.Izurjen" ca upravo ..Jutra". 16249 16371 Vodilno moč iensko ali moško za Izde-lovaiulco perila a večletno Trgovski pomočnik 23 let. star, vešč slov. stenografije, trg. korespondence, strojepisja tn dvostavot, ga knjigovodstva, išče sluZ-be. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Vesten". 164S2 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograt Hukod H i b š e r. LJubljana. Valvazorjet trg 7. 182S Moško kolo dobro ohranjeno, se proda ca Emocskl cesti štev. 2. 15116 Pletitaj stroj 5/36 kompleten, se proda za 1000 Din. Kje, pove uprava ..Jutra". 1643(5 Fotograiični aparat znamke „Ica". 6'5 X 0 cm, dvojni anastlgmat. Masimar 1:5'4, dvojni Izvleček z vsemi potrebščinami, tudi sa seta za filme in en povečat ni aparat ,,lca", mesečno. Cenjene ponudbe s približnim popisom ponudnlce, pod značko „Lepa b^vdočnost 24" na upr. „ J utra '. 16:!87 Družabnik eo sprejme v tovarniško podjetje. Kapital 55.000 Diu Naelov pove uprava ..Jutra" 16503 30.000 Din posojila Iščo mlad podjetnik za dobo od 1—2 let proti 20 oaot, obrestovanju ter vknjižbi na prvo mesto. Naslov v upr. ..Jutra". 16486 i —:----- 2000 Din išče boljša gospa z lastno eksl-, tstenco, za 6 mesecev, proti 1 vrnitvi 2200 Din. Ponudbe pod šifro „H. A." na upravo „Jutra". 16473 Denite ▼ juho in prikuhe krepčilo hrane „ JUH AN" Imate iz preprostih jedil izvrstno, zdravo in redilno 1868/a hrano. . «s Dva konja (Dirjača) po „Vandetti", koči jaški voz, dva Phaetona in konjska oprava radi nakupa avtomobila takoj po ugodni ceni za oddati 4i9ia pri Egonu Schwabu, Ptuj. // Na stanovanje in hrano Akcrdant ra prevzem zemeljskih del » Izmeri ca 20 000 m3, se ižče. V-es potreben mati-rial .'orodje, tir, kiperjl itd.) se dobi brezplačno ua razpola-io. Ponudbe na upr. .Jutra' pod ,,Akordant". 16121 Trboveljski premog in drva dobavlja najceneje in dostavlja na dom v vsaki množini Vinko Krte. Trnovski pristan štev. 12. 16162 i se sprejme gospod. I pove upr. „ J utra". Kablov 15416 Brivski pomočnik 'e sprejme takoj. Nlko Ko-tnan, Ribnica, Dolenjsko. 16446 Vajenec •o išče za fino krojaško obrt t'. Igliff, Kolodvorska ul. 28. 1S4S1 Orožniki, po^or! TCaramnl obfskt (Acbselban-der) po 80 Din, pri večjem odjemu popust, kakor tudi druge vojaške potrebščine, so dobivajo pri Simonu Kllmanek, Ljubljana, Selen-i Razst. paviljon F Št. 191 burgova ulica 6. 16460 Soba opremljena alt neopremije-na, blizu kolodvora, pri- ' pravna za pisarno, se odda. Plačati je treba 1 leto naprej. — Naslov pove uprava „Jutra". 16450 Opremljeno sobo išče akademik. Ponudbe na upravo ..Jutra" p°d značko ..Akademik". 16439 v upravi «J U T R A» naj se dvignejo pisma pod naslednlml Šiframi: Adrija, Avgust, Bukev, Bančni uradnik. Bled, Bodočnost 1925, Boljšo dekle. Dunja (Dunaj), Dvoboj. Dama, Družabnik 100, Dobro vpeljana trgovina. K 7559, Kosovo, Jovan, Maj. Nlko. Novo življenje. Jesen 1924, Pridna gospodinja. Prva simpatija, Polni naslov. Sigurna eksistenca. Stalna eksistenca, Janja. TakoJšEa dobava ln plačilo. Treznost. Takojšen prevzem. Veselo svidenje, Vdovec, Dtskreclja Začetek jo težak. Premestite* 45. 4215/a ' Nc II, 92/24—1 Dražbeni oklic. Dne 16. avgusta 1924., popoldne ob 15. uri se proda pri Hrastu-kolodvor Stična vagon hrastovih ježlc. Okrajno sodišče v Višnji gori, dne 10. avgusta 1924. Vse vrste reklamnih napisov za Ljubljanski velesejem, bodisi na zunanji ograji ali v notranjih prostorih dobavlja še vedno kakor do sedaj tvrdka 1114/a PRISTOD & BRICELJ Aleksandrova c. 1 LJUBLJANA SelenbnrgOTa nI. 6 strokovno iznčtna špecijalista za črkoslikarstvo v vseh panogah te stroke. Speeija!iteta: steklene napisne firme, slikanje državnih uradnih iu drugih gibov po predpisih. — Izvršitev od •jajenosiavnejšega do najprecizoejšega modernega sloga. Naročila za Ljubljanski velesejem prosimo pravočasno, da nam bo mogoče ista točno dobaviti. Telefon 908. Ustanovi leno 1903. Gozd. Dvignil si v moji duši zaklad, rastem v dr,slej mi neznane, brezmejne višine, tam najdem tebe — in sem srečna. Prejela. Piši, ptji večno Tvoji... 16480 Potnika I Werlhešm blagajne priporoča ..Ljubljanska ko-I niercijalua družba . Ljublja-I Da, Bleiwelsova cesia št. 18. i06u •trokovnjaka (v branžl) — i------- reprezentirajočo osebnost za ' . pose! papirnic, knjigarn in Pozor, Krojači (C0) tiskarn, se išče za vso Ju- poij 2ej0 ugodnimi nogoji ln gos lav i jo. Ponudbe, pisane lli2l!l Ceni se proda sledeče: navedbo po- 3 šivalni stroji ..Slnger", Stanovanje v vili z 2 sobama, pritikilnami, elektrika, vodovod, se takoj odda. Letna najemnina. — Ponudbo pod .,20.000" na In fižol kupuje po oajvtft- Aloina Company, Ljubljana. jI D eenab ter prosi -.a po- ; 16420 vzorjene ponudbe tvrdka Fr. j------ Sire. Kranj. 1117 Suhe gobe, brinjevo oljs lastnoročno, krajine, v kateri je najbolj vpeljaD. s prepisi spričeval In referencami, kakor tudi 9 plačilno zahtevo, s priloženo fotografijo, na upravo ..Jutra" pod „Jadran". 15599 Stavbni delovodja 1 večlelno prakso, želi pre-tneiiiti mesto. Cenj. ponudbe pod ..Stavbni delovodja" na upravo ..Jutra". 15397 Prodajalka z dežele fzurjena v Specerij. stroki, zinožua več jezikov, želi pr»jn,enitl mesto. Gre tudi 1 mesec na preizkušnjo. Cenj. ponudbe na upravo „Jutra ' pod ,.Zmožna", 16314 2 stoječa salonska ogledala, 1 stoječ nikeinast obešalnik. 1 glinasta peč Itd Vpraša se v trgovini Dvorni trg 3. 163G1 Moško kolo dobro ohranjeno, se poceni proda. Naslov pove uprava „Julra'. 16340 Vinogradniki, pozor! Prodam devet vinskih sodov (Lagerfusser) od 1300 do 2500 litrov. Sodi so še zelo novi, vsi v najboljšem sta nju. Iste tudi zamenjam za belo vino. Cenjene ponudbe na upr. ..Jutra" pod šifro ..Lagerfasscr", 16312 Srebrne krone ln staro zlato, se kupuje po visoki ceni. — Jos. Selovln- , čuden, Ljubljana, Mestni trg j St. 13. 15605 ; _ ! Na stanovanje in hrano se sprejme takoj gospod. — Naslov pove uprava „ J utra" 164bS Železno zložlj. nostelio dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Zložljiva postelja' . 16475 «Ford» avto v dobrem stanju, 1 elektr. razsvetljavo ln pogonom, kupim na obroke. Eno tretjini, plačam takoj, drugo po do govoru. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Ford avto" do 20. t m. 1647S Absolvent gimn. in ablt. tečaja trs akad , želi primerno siužbc. Honorar po dogovoru. — Naslov pove uprava „Jutra" 164S1 Trgovski pomočnik ali skladiščnik meš. stroke prev.ame takoj saiuostalno Oieslo X LJubljani. Pismene oonudbo pod .Verziran 3025' 'ia Aloma Company, Ljub Ijana. 16359 Krasna perz. preproga se proda. — Vprašanja pod štrro ..Vrednost" na upravo „Jutra". 16264 Vrata, dvokrilna se prodajo. Naslov v upravi ..Jutra". 16261 Sobica z vso oskrbo, se odda gospodični. Poizve se v upr. ..Jutra". 16494 Opremljena soba se odda gospodu. Naslov v upravi ..Jutra". 164B7 Posodim 100.000 Din proti primernimi obrestmi tistemu, kdor mi preskrbi stanovanje 2 sob In kuhinje, najraje v Mostah ali Vod-matu. Ponudbe pod značko „S. S. 20" na upr. „Jutra" 16459 Zalog? klavirjev ' In piamnov. najboljših tovarn Hdsendurfer. Czapka. Ehr-bar. Scbweighofer. Original Stlngl itd Jerica Hubad. roj. Dolenc Ljubljana. Hilšerjevi, ulica St. 5. 1036 Majhna piška se je našla na Lovski cesti. Dobi se: Hranilnlška cesta št. 9, SchleJ*. 16423 m' Izšel je v knjigi Taksni m prlstojblnski pravilnik Kdor plačnje takse /n pristojbine potrebuje poleg zak ona tudi pravilnik, ki zakon razlaga in pojas-nuje. Knjiga ki obsega 240 strani, veija s poštnino vred Din 43 50 in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ul. 54. mm a—a—wmamm. mumm* mm wm Priporočamo knjigo Dr. Jos.Tičar Nalezljive Opisi važnih nalezljivih bolezni z navodili za nego bolnikov. S slikami. Cena s poštnino vred 20 Din 50 p. Naroča •• pri Tiskovni zadregi v Ljubljani, Prešernova nI. 64. Pesniški zbirki Fr. Zbašnik - PESMI - Vez. 21 Din, broš. fi Din pošt. 1'50 Diu A. Debeljak SOLNCE in -SENCE-j Vez. 15 Din, broš. 9 Din | pošt. 1 25 Din TISKOVNA ZADRUGA I Ljubljana DAMA 657/a. se najhitreje moderno ia okusno počeše z uporabe Vedno velika izbera vpletk ! (kit). Priporočam se za vsi lasna dela kakor tudi za barvanj'e sivih las z «L'0real Hene»,tudi v modnih barvsb M. Podkrajšek frizer za dame in gospode, 3v. Petra cesta 32. se priporoča v času veiesejma. — Dobra domača brara in tudi mrzla Jedila. Abo-nenti se sprejmajo od 1. uri* naprej. — Kolodvorska ulica St. 92 hiša Bolaflo, Šiška. 16190 Obiskovalcem Bleda se priporoča vila ..MIRA", 8 minut od postaje Blen. -Oddaja sobe po konkurenčnih crnah. lOdnevnl odjem sobe z 2 posteljama 30 Diu dnevno. 18451 | Ne zatmtdite prilike ! ogledati si ravno došla oaj-I novejša kolesa znamke I Humber-Puchc.ve in šivalne stroje ...Mundios" s 151eino garancijo. Samo pri tvrdki Jr.s. Selovln čuden, Ljubljana. Mestni trg 13. — C^nlk na razpolago. 15513 Službo sluge ali kaj sltčnega tščem. — Grem tudi kot oskrbnik f začetnik). Služl^j nastopim labko takoj. — Ponudbe na tipravu ,,Jutra" pod znnčKo ..Brca službe". 15111 Absoiventinja tvor.v.redne trg. šole, tiče jrim^rno službo. Gre tudi 1—2 meseca brezplačno. — Cenjene ponudbe pod sttro Začetnica" na upr. .Jutra'. 16424 Izurjena prGdnjallia 'peccrl leke stroke. ISče službo 9 15. septembrom. — Naslov pove uprava ..Jutra" 16415 1 Otornane ln drugo blazinasto pohištvo. Ima vedno v zalogi po najnižji ceni Rudolf P.adovan. tapetuik, Krekov trg štev. 7. 16312 i Fotogre^ieni aparat 3 X 12. „Ica" z Anastiicma-tom In v-seml potrebščinami poceni proda Hlbšer, Ljubljana, Valvasorjev trg 15112 Staro obleko frak, balonsko suknjo, dve zimski suknji, površnik, tri c«lc moške obleke, prodam po zmerni cent. VpraSa se: Kongresni trg ši.. S/II. med S,—9, ali 12,—13. uro. 15474 Večji bukov gozd za sečnjo, kupim. Cenjere T-„n -^o ponudbe pod ..Bukov gozd" irgmina na upravo ,,Jutra". 16300 s stanovanjem, v bliZinl -----------Ljubljane, se takoj odda. — Dopise pod filfro . Trgov ina Na Biedll s Stanovanjem" na upravo ob samem jezeru, do kralje- ..Jutra". 16380 vega posestva, krasna lega, I--------------, se prodaja zemljišče z bo- ! r__...__,, » .___. roviui ln Jeiovtm gozdom. | UOStllnO ali Šp. trgOV ino okolu 70.000 kv. mttrov. i Najljubše obojno skupaj) v Zobni atele Hipotekama banka jugoslovanskih hrani!n'c v' (prej Kranjska deželna banka) se priporoča za vse ? banvao stroko spadajoče posle, Spreiema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Daje vsakovrstne kredite in predujme. celo ali ua parcele. Pogoji povoljni. Obrniti se je na: Arsi 2. lllča, gen. direktorja carin v pokoju in industrijalca. vila ..Ailce" na Bledu (Slovenija). 15t'07 Enonrdstrona hija a vrtom In zemljiščem se po Jako ugodni ceni takoj pro da. Poizve se v Ljubi lani. Opekarska cesta 10. 15102 Hiša z vrtom r.a Gorenjskem se proda. Naslov povo uprava „Ju'ra" 16122 Kžsr iiožš kol podati Siior &sše ka) Kupiti Kdor m slullii itd. g osi iiissiifa s Jo!r!}" s Ljubljani vzamem v najem. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Gotovina 100". 147o0 Kdor mi odda oziroma preskrbi rnstllno v najem v LJubljani, tnu po sodim proti primernim ob rcstlm 30.000 do 50.000 Din. Ponudbe na upravo „J"tra pod ..Promet 41". 15896 Trgovina z mefcnriro blagom, na prometnem kraju v mestu a;i na d^žri!. sa vzatue v na Jem. — Ponudbe ua upravo „Proinet . 16-196 .Jutra" pod Za večjo delavnico lšč«m primerne prostore v obsegu od približno 20 '< 6 w Ponudbe nu upravo ..Jutra" pod ..Visoka najemnina '. 16463 Ul Križevniška ulica 8 zopsl redno sprejema. 4 64/a naseomsaiutn B t | V nobeni knjiž- g niči ne sme £ manjkati ^ M m žitnik 1 Uredil S dr J. Glonar | V«. 37 Din, bri.f 3o Uia, B pošt. t'60 D.a "'S K Naroča se pri £ Tiskovni zadrugi | v Ljubljani | IMEIIi Za izraženo sožalje iu sočutje povodom smrti nagega nepozabnega soproga, očeta, brata in svaka, gospoda trgovca in posestnika se tem prttem vsem najsrčneje zahvaljujemo, poselmo precsstiti duhovščini, flav telovadnemu druš:vu .Sokol • v Zireb, rr,^rni t ramlii iz Žirov ia Dobračeve, Jugoslovouiki matici, «"«nj. pevstcaiu zboru za ginliive žslostiuke ua domu in na pokopališču. Vsem prilatelietn ^n znanerni iz fikofie I.oke in ^.ogitra, lem darovateljem veucev in tonkov iskrena hvala. ter vsem Ziri, vinc 13. avgusti 1924. 4i43 a Žalujoč; osta!!. *ss Veridicus g^gs^g^s^ss^^ag^s^ss^gs*®®* Roman, po ustnih, pisanih in listnih virih «Kdor vam je to dokazoval, vas je hudo varal in pred sodbo božjo bo za tak nauk težko odgovarjal. In tudi vi boste Se obupavali. da ste kdaj verjeli komu tako laž... Sicer pa se brigam le zase... Prosim, da poveste gospodu župniku moj sklep: pred žensko postrežbo hočem imeti mir. Ako želi govoriti z mano, naj me pokliče, ker sem mu vsak čas na razpolago. Iskal ga pa drugič ne boni. Zbogom!> Obrnil se je in urnih korakov odšel. VI. Malka je pobledela, stisnila ustnice in sedla na stol: ■iOšabnost neumna! Čakaj, še zelo ti bo žal in želel si boš ženske postrežbe. In vendar: kako je lep v svojem ponosu. Prisegla bi, da se ta krasni tepček še ni dotaknil ženske... H aha! Le čakaj, tudi ti se izpametuješb Posluhnila je in ko je čula, da so se spredaj zaprla glavna župnijska vrata, je vstala in šla v poslopje. Hitro je stekla v prvo nadstropje in po prstih stopila v župnikovo stanovanje. .Težke preproge, paradno, a neokusno pohištvo, velikanski lestenec s petrolejko v sredi in s celo vrsto sveč naokoli, visoko ogledalo, mogočna zofa in fotelji, stoječa ura. slike v širokih okvirjih ... vse je kazalo, da je župnik imovit človek, ki ljubi razkošje in udobnost. Tri velike sobe so bile odprte druga za drugo ter so tvorile nekako dvorano. Skozi čipkaste zastorje je sijalo solnce vanjo, da so se svetlikala povoščena parketna tla, dragocene zlate in srebrne posode v elegantni omarici skoraj iz samega stekla in pompozni zlati okvir velike slike nad zofo. Ta slika je bila očividno župnikov ponos: predstavljala je knezcškofa v liermelmskem ornatu in z velikim zlatim križem aa dolgi verigi okoli vratu, Lepi, goli in izredno dolgi obraz je kazal prisiljeno pobožnost in hkratu največjo samozavest. I Malka je zaklenila za seboj, šla kolikor možno liho na levo j k zaprtim vratom, obstala in poslušala. I Navadno je po obedu vsak dan. ako je utegnil, legel za pol urice. Danes pa je bil vendar tolike razburjen, da se mu še ni dalo spati. Zato je odprl klavir in začel igrati. Vso gimnazijo se je bil učil in gojil glasbo z vnemo in uživanjem. Tudi v semenišču je nadaljeval, Ln klavir ga je spremljal povsod. Ni bil umetnik, a dober pianisl. Vselej, kadar je bil radosten, se je izživel na klavirju, vselej, kadar je bil tužen, je našel utehe in osveženja v sviranju. Tudi zdaj se je umiril. Končno je prenehal, slekel suknjo in čevlje ter legel na posteljo. Takoj je zaspal. V snu je slišal zunaj bojo, trkanje na nasprotne duri k Tor-karjevemu stanovanju, nato korake, ki so odhajali. Ni se zmenil zanje. Spal je dalje. Plipoma je začul cerkvenikov glas: ^Gospod kaplan, prosim . . .!> Planii je pokonci in se že oblačil. Takega naglega zbujanja je bil vajen, Vedel je, da treba iti koga pre\ idet. «Kam?:> je samo vprašal. >V Bistro . . . Glavanka vas želi . . . menda je že na koncu . . .:> V Bistro je bilo skoraj uro daleč. In odšel je v cerkev, Dato na pot ... Mrak se je že spuščal na Zalesje, ko se jc vračal domov. Polagoma je stopal. Nikamor se mu ni mudilo. Ministrant je tekel pred njim in nosil koretelj in štolo. Nad. dolgo vasjo pod goro se je iz dimnikov dvigal dim. Črede goveje živine so se vračale s paše. po raznih stezah sc korakali kmetje in kmetice z dela na poljih in travnikih. Močno je dišalo po cvetočih travah. Na vsi naravi je ležalo občutje večerne poezije. Jutra in večeri so na kmetih najlepši, in Svetlin jih je kot kmetiški sin užival globoko. Na nebu so se pojav-ijale zvezde, druga za drugo, večernica se je zableščala, in s stolpa se je oglasil zvon, ki so se mu polagoma pridružili zvonov, vseh podružnic. Po dolini in s holmov in s hribov je lapelo nizko, više in više, ter se skladalo v sanjavo harmonijo. Svetlin se je prekrižal in molil. In molil je zamišljen še po ozki ulici med hišami blizu kaplanije. Ko pa se je ozrl kvišku, se je začudil: v njegovi sobi je že gorela luč. Podvigal se je po stopnicah. Mar mu je cerkvenik že prinesel večerjo? Našel je duri svojega stanovanja odprte, v sobi pa sta bila župnik Zdražba in kaplan Torkar. Stala sta pred odprto knjižnico in pregledovala knjige. Ko sta ga zaslišala, sta se presenečena okrenila in župnik je dejal z osornostjo v zadregi: ^Pričakujem vas . . . Dolgo ste se zamudili . . . Slišal sem, da ste me iskali . . . Jutri je sobota in treba je, da se takoj domenimo. Sinoči se vam je pri Grudnu zareklo — upam, da se vam je le zareklo! Mladi ste pač še. V jezi vam je ušla beseda. Tcda zagrešili ste pohujšanje — vsa vas se zgraža nad vami. Kar je v sv. pismu, kar uči dogmatika, kar so znova in znova potrdili nezmotljivi papeži, tega mlad vaški kaplan ne sme tajiti in celo smešiti . . . Zato vam zdaj vpričo gospoda Torkarja ukazujem, da se jutri pripravite za nedeljsko pridigo, v kateri boste svoje nerodne in nepremišljene sinočne besede glede hudiča jasno preklicali in dokazali, da je vera v hudiča potrebna vsakemu pravemu katoličanu prav tako, kakor vera v Boga in v nezmotljivo rimsko katoliško cerkev.> Svetlin je mirno čakal, da neha župnik govoriti. Visoki mož rdečkastega obraza in bujnih črnih las, ki so bili le ob sencih nekoliko osiveli, v dolgi črni suknji nekam posvetnega kroja, se je z obema rokama oprl ob mizo. Visoko vzravnan ter z bliskajočimi očmi je govoril kakor gospod svojemu slugi. Očividno je bil v tej pozi sam sebi všeč ter je hotel obema kaplanoma imponirati. '•Zelo obžalujem, gospod župnik>. je začel Svetlin, czares, prav hudo mi je žal, da ste se tako razburili zaradi mene . . .> tovarna nogavic in pletenin Ustanovljena . no m m. 3F3RJS.M JSJ1< eSs BIN v Ljubljani, Frivoz 10. Poštni preda! 44. Lastnšk: Fežiks Frasnzl. Ne prezrite: immm (zunanja, stran) ker se Vam nudi ugodna prilika nabaviti si vsakovrstuih čepic za gospode in in dečke v najrazličnejših oblikah ter po najugodnejši ceni MEt ČfPIC (Slovenija) i. G06ALA JESENICE Prodaja na veliko in malo: Breg št. Aleksandrova cesta. aekega nlisa št, 3. b£SHB«£eSBS33£3SSj£a33EE35SHHESSHB3HBE SgHBgnffiSaagBHBKISasraiH saarasBsnffiHHB il| !«,«»„ n! a ____Hranilnic registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z. V tem slučaju uporabite ..Clavea"! Ime „Clavea" je za-koBito zapičeno ! 4205/a ,, Clavan" je mast (torej ne tekočini ali balzam), ki — takoj po prvem drguenju — bol ublaži in čez 6 dni kurja očesa, žulje, trdo koto itd. popolnoma in brez bolečin s korenom vred odstrani! Dobiva se v vseh lekar-! iiab in drogerijah, a kjer bi ga ne bilo, caj se izvoli j obrniti zanj direktuo ua podpisanega izdelovalca: Lekarna in ko f met. laboratorij 2Ir. 3H. HK.HJA3:, Sisak (Hrvatska). , Paviljon „G" 244 a. sprejema vloge na hranilne ksifižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi. i853a Jermena za cepe že, biče (gaižle), jer-u.eua za čevlje, tržaške bičevnike, motvoz (špa-ga), šmis, čevljarsko nrejo, čopiče za beleoie in pleskanje ter razue krtačo kupite najceueje v veletrgovini OSVALD DOBEIC LJUBLJANA Sv. Jakoba trg št. 9. _1097 I gji Naročate, R! ietašže ara Pggi „JUTRO"> Odlikovan na vseh svetovnih razstavah. Ime VLAHOV in njegova ETIKETA sta zakonito zaščitena v vseh državah sveta. Tvornica R. VLAHOV proizvaja vedno isto vrsto in postopnost svojih specialitet kakor v predvojni dobi Zaloga: T. Mencinger v Ljubljani Sv. Petra cesta it. 43L Čuvajte se ponars&fe! "V* S is C- , /fSSi E® s Uik gf ~ !S* AfliagJBWMIJu^JtilW.li 'f'»l »II MIMHI 1111 p. I m% CTSAJI _ oznani kot najboljši S"jsger Šivalni streli, 3©ame & Co., Vork to* Predaja na obroke Centrala za SHS; Zagreb Maruliceva u!. 5