BELJAK CELOVEC m MARIBOR MU5J ——ift sobota NOVO MESTO GLASILO &ELEC1NIH STANIČ SLOVENIJE KURIR Št. 1 * 19 44 GLASILO RELEJNIM STANIČ 15 k š LIST Izpolnjena je naša davna želja. Pred nami leži prva številka našega lista "Kurir". Panogo je bilo treba truda,predno smo ga spravili v življenje. Vo- dila nas je pri tem delu želja, da postane ta list glasilo vseh. kurirjev,ki raztreseni širom naše lepe rlovenske zemlje zvesto in požrtvovalno vršijo tež- ko in odgovorno službo,zavedajoč se,da tudi oni do- prinašajo v tem našem velikem osvobodilnem boju ve- lik delež. I^amen našega lista je predvsem ta, da bo pomagal bolj utrditi organizacijo službe, dajal bo navodila za nadaljnje delo,pomagal bo odpraviti razne napake in nepravilnosti,prikazal bo delo,težave in požrtvo- valnost kurirjev,ki se drzno prebijajo skozi vse o- vire prezirajoč vse nevarnosti,ki se jim stavijo na pot. List bo naše zrcalo. Videli bomo, da prav nič ne zaostajamo za našimi vojaškimi edinicami,ki izdaja- jo svoje časopise. Pesmi,doživljaji in delo,ki bodo opisani v našem listu,poučni članki, nam bodo poka- zali nas,kakršni smo in kaj moramo izboljšati. Eakor tekmujemo v hitrem in vestnem izvrševanju službe,tako bomo tekmovali tudi za naš list. Zavedati se moramo,da je to naš list, last nas vseh in da bo tak kakršnega si bomo sami ustvarili. Poleg vzgojnega in kulturnega dela, ki ga bo naš list vršil,bo najmočnejši posredovalec med nami sa- mimi. Pomagal bo, da se bomo med sabo spoznali vsi, sinovi sončne Primorske, ki dosedaj niso smeli biti Slovenci, junaški borci Gorenjske,ki trdi kot kremen njihovih planin neusmiljeno uničujej9 kletega sov- ražnika našega naroda,junaki zelene Štajerske in Ko- roške, ki odločno vstajajo v poslednji naskok na ti- - 1 - ste,ki so jih hoteli izbrisati z obličja zemlje,ter sinovi naše Dolenjske in Notranjske, ki ne klonijo niti pred tujcem niti pred domačim izdajalcem«. Naš list pa nas bo povedel tudivpreko meja naše ožje domovine, peljal nas bo preko Žumberka in Kor- duna, preko Hrvatskega Zagorja^in Gorskega Kotara k bratom Hrvatom,preko Bosne in Črne gore v Srbijo in do skrajne Makedonije,povsod tja,kjer se naši.tova- riši širom Jugoslavije prebijajo skozi sovražnikove zasede, kjer jih niti deroče vode niti nepristopni bregovi ne ovirajo pri tem, da ne bi vršili svoje službe. Tako bo naš list postal močna vez,ki nas bo trd- no vezala v boju in delu, trpljenju in žrtvah,kakor tudi,ko bomo združeni v svobodni Jugoslaviji gradi- li našim sirovom lepšo bodočnost. Komandant relejnih stanic Slovenije kapetan Jože Žukovec. HITLERJEVA EVROPSKA. TRDNJAVA RAZPADA Po veliki pomladanski ofenzivi,ki jo je Rdeča Ar- mada vršila za osvoboditev Ukrajine, je nastalo na vzhodnem bojišču delno zatišje in Hitler je upal,da bo pridobil na času in da mu bo uspelo zakrpati ra- ne, ki jih je njegova vojska dobila na zavezniških bojiščih, vojna industrija pa s strani zavezniškega letalstva. Hitlerjeve nade se niso uresničile« Prvi dan po padcu Rima, 6. junija so zapadni zavezniki začeli in- vazijo v Franciji,23.junija pa je sledila nova ofen- ziva na ruski fronti.Istočasno,ko so zavezniške ar- made širile svoje mostišče v Normandiji je Rdeča Ar- mada izvršila svoje najhitrejše prodiranje v tej vojni* Osvobodila je Karelijo in Belo Rusijo ter - 2 - prodrla na mejo Vzhodne Prusije,do Baltskega morja, pred Varšavo o Sledil je zlom nemške fronte vNoraian- diji in izkrcanje ob sredozemski obali Francije,pa- dec Pariza in popolni razkroj nemške armade v Fran- ciji. Danes uničujejo anglo - Fineriške čete razbito nemško vojsko v Franciji in so dosegle italijansko^ Švicarsko in belgijsko mejo od same nemške meje ob Renu pa so oddaljene samo še p?.r desetin kilometrov,, Ofenziva Rdeče Armade proti Romuniji je isto v par dneh prisilila k kapitulaciji in k prestopa na strnn zaveznikov,sovjetske čete,pa se vale proti ju- goslovanski meji ter so vdrle v Transilvanijo. Vsa ta dejstva so vplivala na vse satelitske dr- žave, ki se skušajo otresti bratovščine s Hitlerjem. Finska zopet govori o miru, Bolgarska je zaprosila za mirovne pogoje, čeprav fašistična vlada skuša sklenitev premirja zavlačevati in se bolgarske čete še vedno bore v Grčiji in Jugoslaviji, Ka Madžar- skem in Slovaškem more režim s pomoč jo Nemcev kro- titi ljudstvo, ki zahteva miru«, Na Čehoslovaškem se je razvnelo močno partizansko gibanje. Položaj Titove Jugoslavije je -trdnejši kot je bil kdajkoli popreje. Potem, ko je Churchill izjavil,da je armada maršala Tita edina zavezniška vojska v Ju- goslaviji, je tudi londonska emigrantska vlada spre- menila svoje stališče in prišlo je do sporazuma Ti- to - Šubašič, Kmalu za tem so maršal Tito in člani Vrhovnega štaba potovali v Rim, koder so se sestali s Churchillom. Ti razgovori,ki so se tikali vojaške in politične situacije na Balkanu in posebej v Ju- goslaviji so ponovni dokaz, kakšen ugled uživa KOV in njen vrhovni komandant maršal Tito pri zavezni- kih. Vojna je stopila v svoj poslednji stadij. Nemške armade se na vseh frontah umikajo,zavezniške armade že stoje na mejah Nemčije,Hitler bo dokončno uničen v svojem lastnem brlogu, njegovi pomagači ga jadrno zapuščajo. Istočasno, ko se Hitlerja in drugih voj- nih zločincev polaščata preplah in zbeganost,morala - 3 - njihovih vojska pada,istočasno oe dvigajo zasužnje- ni narodi Evrope,da z orožjem v roki pomagajo uniči- ti nemški fašizem in vse njegove podrepnike. Narodi Jugoslavije imamo pri tem častno zavest,da smo bili tisti,ki smo se od prvega trenotka dalje borili pro- ti fašističnim osvajalcem,zato bomo iz te vojne iz- šli kot popolni zmagovalci,kar pomeni,da bomo doseg li to, za kar smo šli v borbo: svobodno,federativno in demokratično Jugoslavijo. ZADNJI POZIV VSELI ZAPELJANIH OKUPATORJEVIH HLAPCEM čeprav je bil že nekolikokrat naslovljen poziv vsem hrvaškim domobrancem,slovenskim domobrancem in zapeljanim četnikom, da naj zapuste okupatorja in preidejo na stran Narodno Osvobodilne Vojske,izgle- da,da tega poziva tisti,na katere je bil naslovljen, niso sprejeli resno in se ne zavedajo posledic, ki jih čakajo po koncu vojne, V_zvezi_s__tem izdavi jam_na slednje £ po visokih hribih,prenašajo naši kurirji vesti in pošto * Ni to lahka petc Tam ob progi se mora ku- rir ustaviti?paziti in čakati;,predno smukne čez n;ja Posluša korake sovražne patrole? ki se oddaljujete po cesti, Koraki zamrejo,šele takrat se vzdigne po- gleda okrog in že ga zakrije grmovje na nasprotni » strani0 Po zadnjem deževju je Sava narasla,da besno bije ob most o ki ga stražijo sovražni vojakio Majhen čolniček mora prepeljati kurirje, ki se jim mudi na drugo stran. Vse kar je preje pomagalo, da je poštd čimpreje prišla,da so dnevne časopise čit-aliisti dan v Mari- boru kot v Ljubljani,vse to se je zarotilo proti ku- rirjem, vse jim postavlja zapreke,ki jih morajo le z velikim trudom premagovati dan za dnem. Kljub temu pa kurirji vzdržujejo najhitrejšo zve zo,ki je dan za dnem popolnejša,boljša in hitrejša* Od Čepovana, Gorice ali s tolminskih, hribov hodi le tri dni. Dolga je pot in težavna. Močno zastražene proge morajo kurirji prekoračiti,patrulje na asfal- tiranih cestah jih ob prehodu pozdravljajo z rafa- lom iz brzostrelke,švabsko postojanko mora kurir ob - 11 - iti-, Uimo vseh zaprek nora težko obloženi kurir* ko .ee spušča s .strmih vrhov v nasprotni breg. Bombardirana proga v Nemčiji, Italiji in drugje zaustavi promet „11 pošta zastane za dan,dve.,celo za teden čini. Naših kurirjev pa no ustavi nobena zase- da,nobena hajka,previdneje hodijo in pridejo vodno v prave© času na mesto. Pred par dnevi sem govoril s tovarišem,ki je pre- jel pismo s Koroške.,"Poglej",mi je dejal "dobil sem pismo od brata. Piše mi iz okolice Mežice. In pismo je hodilo le šest dni!" Kasneje sem se spomnil njegovih besed.V duhu sem šel s pismom spremljal sem koroškega kurirja, ki se vzpenja v visoke Karavanke, ko predaja pismo že na Gorenjskem. Z gorenjskim kurirjem sva hodila od sta niče do stanice, prebrodila Kokro,se preplczila Čez progo,hodila sva noč za noojo.Prišla sva na Š-tajor- cko. Izmenjal sem vodnika in se zaupal vrlemu bro- darju,ki me jo prepeljal čez deročo Savo.Mislil sem, da sva preko vseh zaprek,a še je bilo treba počaka- ti ?počeniti v jarek ob progi,ko je mimo vozil tran- sportni vlak,. Po vaseh in gričih sem videl, da sva že blizu Dolenjske, ko me pusti kurir samega in gre pregledati kako bova prišla preko meje. Preživela sva par napetih minut, ko sva čakala kdaj nama eks- plodira mina^pod nogami,ali kdaj naju začuti obmej- na patrola,*81o pa je vse posreči in s hitrimi ko- raki sva se zajedala vedno globlje v Dolenjsko, Vse to sva prehodila v pičlih šestih dneh. Tako je uspelo našim kurirj em vzp ostaviti najhi- trejšo zvezo z vsemi našimi kraji. Zavedajo se svo- je važnosti in pokazali so,da morejo kljub vsem te- žavam premostiti dolge razdalje s hrvaške meje pa do Koroške,od Trsta pa do Maribora. Domen,. NOVO TEKMOVANJE Prvo tekmovanje se je končalo in naši uspehi nam kažejo,da smo izvršili naloge,ki smo si jih stavili v začetku tekmovanja.Z voljo in delom lahko doseže- mo vse kar se nam je zdelo neizpolnjivo in nedoseg- ljivo. Kratek je bil čas našega prvega tekmovanja, zato pa moramo takoj na delo pri"Tekmovanju zmage". Kakor bo vsak Slovenec tekmoval,kakor se bo vsak do potrudil in bo v tem novem tekmovanju doprinesel vce, da bo naša zmaga večja in hitrejša,moramo tudi mi s potrojenimi močmi delati in tekmovati v teh zad njih trenutkih naše borbe. Naši uspehi, ki jih bo- mo dosegli v tem času,se bodo z uspehi naših borcev in našega zaledja strnili v en sam velik uspeh-našo dokončno zmago. Tekmoval bo vsak član relejne stanice, vsaka sta niča,vsaka linija in vsi sektorji. Stremeli bomo za tem,da bomo čimboljše izpolnili vse naloge, ki jih imamo v tem tekmovanju izvršiti. Naloge našega tekmovanja sos l/. Doseči moramo največjo točnost pri izvrševa nju naše službe.Kakor v normalnih prilikah,tako mo- ramo tudi v slučaju blokade ali sovražnega izpada vzdržati redno zvezo.Izboljšati moramo zveze na Šta- jerskem in Koroškem. 2/. Postaviti moramo nove stanice,povezati moramo nove kraje Štajerske in Koroške.Vsak košček naše zem lje moramo povezati, da bo cela Slovenija povezana po naših zvezah. 3/. Nove naloge se nam stavljajo dnevno v izvrši - tev in le dobro zgrajeni in politično zreli bomo lah ko kos vsem nalogam. Zato moramo v tem času kot po- sebno nalogo smatrati politično izgradnjo nas samih. Dnevno politično delo bo rodilo uspeh,ki ga bomo vi deli na koncu našega tekmovanja. 4/. Kot vojaške edinice tekmujejo v boljši izve- žbanosti,tako tudi mi ne smemo zaostajati.Dnevno mo - 13 - .ramo posvečati pažnjo vojaški vzgoji,da bomo ob za- ključim tekmovanja dosegli čim večje uspehe <> 5/« Povečati moramo samoiniciativnost službe.ka- kor v izkoriščanju prostega časa za sodelovanje pri politični in gospodarski organizaciji na terenu.Pri pomoči pri delu na polju moramo doseči 7o000 delovnih ur^ 6/. Spričo nove taktike sovražnika moramo poveča ti čuječnost in izboljšati našo budnost in obvešče- valno službo. S tem bomo dosegli boljše opravljanje naše službe in bomo dosegli boljše uspehe v vseh na legah našega tekmovanja. l/o Doseči moramo najboljše kulturno in propagan d.istično udejstvovanje na terenu. Vse komande relejnih linij in sektorjev morajo točno zasledovati vse uspehe tekmovanja in o tem ob- veščati,da bo ocena tega tekmovanja pravilnejša in boljša« V to novo tekmovanje moramo vložiti vsi vse svoje sile. DOPISOVANJE Začeli smo izdajati naš kurirski list, prvi naš list v času dveh let,odkar smo pričeli nositi vesti iz daljnje Primorske na Štajersko, Gorenjsko in ce- lo na Koroško.Dosti smo prehodili in prenesli vesti od povsod,iz vseh krajev«, Vsi so govorili o poroči- lih in vesteh,ki smo jih prenesli mi,a o nas samih, o naših težavah in trpljenju ni vedel nihče nič po- vedati * V našem listu bomo povedali vsem,kako živimo na Primorskem,kako je gori pri Ptuju,kako nosimo vesti o borbah pri Mežici in Rožni dolini0 Nas list mora biti prava slika našega življenja, našega dela. Moramo seznaniti kurirja? ki je na Do- lenjskem nosil zavoje Slovenskega Poročevalca, kako - 14 - iste zavoje prenaša njegov tovariš na Gorenjskem čez Savo. Spoznati se norr.no in uvideli bomo,da smo kurirji celota,ki je raztegnjena do vseh koncev Slo- venije in dalje,do skrajnih meja Jugoslavije» Ne bo pa to res naš list,če ne bomo prav vsi kurirji sode- lovali v njem-Povedati moramo kako živimo,kaj dela- mo in vse to napisati sami, ki edini doživljamo ku- rirsko življenje, be bomo povedali v našem listu,ka ko pisma sprejemamo, jih nosimo, oddamo naprej,kako jih naprej nosijo drugi tovariši, dokler ne pridejo na mesto,se bo vsakdo ob sprejemu pisma najprej spo mnil,koliko ur ponoči je kurir hodil,kako se je pla zil čez progo, padel v zasedo in vendar srečno pre- stal vse nevarnosti. Ge bomo tako sodelovali pri li stu,bo vsakdo lahko de j al, da je to res list kurirjev, Ni se treba spraševati kako bomo pisali in kaj? Toliko dogodkov smo doživeli, ki so vredni opisova- nja, da nam ni treba drugega,kot opisati in to tako kot smo vse doživljali in občutili«Ne olepsujmo do - godkov, opišimo jih vse tako,kot smo občutili delo. , življenje na stanici, hitro hojo z izrednim pismom, le tedaj bomo pokazali res pravo sliko našega živ- ljenja«. Opisu jmo vse kar nas teži,kar doživijamo,kar * je v zvezi z našim delom,našo službo,, Ne da bi opi- sovali doživljaje iz brigade ali odreda, pišimo to, kar smo delali včeraj,kar doživljamo danes. Ne bi pa bil list res pravi odraz našega življe- nja, nas samih,Če bi le opevali in hvalili kurirja, kako trpi ko prenaša težke zavoje literature,ko mo- ra iti na pot ob vsakem vremenu,ko prispe nujno pi- smo,Ne smemo kazati sebe samo o9. najboljših strani, pokazati moramo naše življenje tako kot je resnično, dopisovati moramo tako,kakor da bi pisali pismo to- varišu, zato bo našla v našem listu mesta tudi prava, konstruktivna kritika« Vključili smo naše dopisovanje v novo tekmovanje* Tekmovali bomo, kdo bo napisal najboljše dopise, ki jih bodo čitali vsi v "Kurirju 0 Tekmovali bomo za "Kurirja" in "Kurir" bo zrcalo naše tekme. Čimbolj - 15 - ši bodo dopisi,tem boljši bo naš list.Ko pa bo pri- šel konec tekmovanja, bomo pregledali "Kurirja" in še ne objavljene dopise, pregledali in ocenili tri najboljše dopisnike,katerih imena bodo natisnjena v našem listu. Ni pa to staro tekmovanje, tekmovanje iz časov,ko so se trudili le za to,kdo bo prvi, kateri bo odne- sel prvo nagrado. Mi bomo v tem času tekmovali le, da bi dali čim več sile iz sebe,da bo bolj napredova la naša borba,da bo naše delo imelo večji uspeh.Za- to pa vsi dopisujmo, vsi sodelujmo pri našem listu, da bodo prve številke dober plod našega tekmovanja. D. SKOZI NOČ Deževne kaplje so tolkle po listju,veter je zavi- jal med vrhovi dreves9kakor da divja hudournik sre- di gozda. Po šotorih,ki so bili postavljeni pod drevesi je tolklo,kakor da jih hoče raztrgati in kljub temu,da je bilo že pozno ponoči, se pod 'ljimi ni umirilo.Nih če ni še zatisnil očesa. Vsakdo je poskušal in se prevračal,da bi ležal čimbolj na suhem. Mokrota je povsod silila pod šotore,na katero stran si se pri- tisnil si občutil mrzlo polzenje deževnih kapelj. Naenkrat se sredi tega divjanja narave začuje še neko klicanje. Prišel je kurir s sosednje stanice s posebnim pismom. Janezu je postalo kar vroče, vedel je da bo sedaj moral on v temo in dež.Videl je pred seboj dolgo blatno pot,skale in kamenje v katere se bo spotaknil in enakomerno padanje deževnih kapelj, ki ga bodo premočile do kože.Brez besed se je dvig- nil , pritegnil pas in zbudil tovariša,ki je ležal po- leg njega. "Pripravise, greva!" je dejal in se že po vseh štirih rinil izpod šotora. Hitro je našel kurirja,ki je ne daleč proč iskal stanico. - 16 - "Prokleti dež, toliko da nisem, zmočil pisem", je dejal,ko je pomolil Janezu šop pisem« France je med tem že prišel izpod šotoraoOgrnila sta si šatorski krili in utonila v temi* Nekai ca,-a je bilo še čuti njune stopftge po spolzkem blatu I kmalu je tudi to zadušil glasni piš vetra.. Hodila sta že dolgo in obleka jima je postara terž kay ker jo je dež že čisto namočilo Komaj ota vide- la drug drugega; držala sta se za roke, da se ne bi zgrešila« Steza je postala ozka in morala sta iti drug za drugim* Sedaj se je spotakni] Janez in se ujel za vejo, ki je visela čez pot? France pa ife je oprijel Janezovega krila, da ne bi z drč al pc spol z-' kem blatu nazaj „0b takih, trenutkih sta potihoma 'za- klela,ko sta se spomnila*kako sta še včeraj "Lepo >;o dila po isti poti, ko ni dež močil njunih, -hrbtov in jima je luna vsaj malo svetila® Težavna pot ju je utrudila in počeni.] a sta pod gosto grmovje,da se malo oddahneta. Mrzel srh ju je začel spreletavati,ko so se jima mokre hlače oprime le. kolen« ,fKo bi vsaj ta dež prenehal % je jezno z a- godrnjal France, "Saj bi se jezil", pravi Janez, »a. kaj ko se spomnim zakaj moram iti in kaj imam s so boj,zdi se mi,da že mora biti tako,da me moči dež oV sebi čutim neko moč,ki me vedno -sili?da morar naprej« mislim da moram priti pa če bi moral iti mimo ne vem kakšnih nevarnosti«. Pa saj nisem samo jaz tak, poglej druge,ki kljub sovražnikovim zasedam in bode či žici hodijo vsak večer in če pade danes eden,gre jutri drugi.Moramo?in to nas žene naprej. Vedno'ka- dar dobim pošto nisem miren,dokler jo ne. oddam",Za- mislila sta se koliko takih noči in včasih še hu,U ših sta morala že prehoditi pa sta pozabila na vae hudo in jima je ostal le lep spomin Vstala sta in krenila naprej, Medla svetloba je že začela preganjati temo,^Prispela sta na sosednjo stanico. Janez je oddal pošto in zopet sta se dva dvignila,se pripravila in odšla,kakor sta se Janez in France pred petimi urami dvignila in krenila na pot* Joško 13 PADLI SO ZA DOMOVINO karava se je odela v zelenje in cvetje.Mesec maj je prišel ves v svoji neizmerni lepoti. Nebo je ja- čno in sončni žarki se v tipajo nad izmučeno,s krvjo prepojeno zemljo..Nekje se čuje grmenje topov,stroj niče regljajo mrtvaško pesem. Zopet je borba. Sov- ražnik se pomika iz svojih brlogov,ropat gre na os- vobojeno ozemlje.... Tovariši kurirji iz stanice 3a hitijo po cesti, zavedajoč se svoje službe,katera jim je bila zaupa- na. I jihova pot jih je vodila preko samotnih vasi s stremijenjem,da čimpreje prispejo na mesto,da odda- jo pošto.Edini cilj jim je bil čimpreje oddati po- što, ki morda vsebuje velike odločilne važnosti. Nič hudega sluteč prispejo na samotni kraj, mimo samotne vasice in od tod naprej.Med potoma,kraj ce- ste za grmičevjem pa je prežala švabobranska pošast v zasedi,prežala na brata Slovenca, da ga ubije.... Miro,Matiček,Vojko in Lojze so obležali v mlaki kr- vi, streli so jim pretrgali nit življenja in z njim vse mlade upe. Padli so za domovino,za svobodo slo- venskega naroda. Srce nam je zatrepetalo, ko smo čuli to žalostno vest.-Kajti, bili ste od vsega početka do zadnjega diha predani stvari - osvoboditvi nase zasužnjene domovine. Neizprosni ste bili napram okupatorju in njihovim domačim izdajalcem. Ojekleneli v mnogih borbah ste s stisnjeno pestjo jurišali na sovražne postojanke, zavedajoč se,da ste kovači novega reda, nove svobodne Jugoslavije. Nobena pot vam ni bila pretežka. Tovariški ste bili vedno s svojimi kurir- ji. Velika vrzel je nastala v naših stanicah. Bili ste nenadomestljivi. Ob vašem grobu se poslavljamo od vas, dragi nam tovariši in prisegamo s stisnjeno pest jo,da bomo še bolj pospešili naše delo, da bomo nadaljevali borbo vse do končne zmage,nad kletim sovražnikom in njiho- 16 - vim pomagačem - švabo brane eni. Prisegamo, da bomo va- šo prezgodnjo smrt maščevali,vi pa nam boste ostali v večnem opominu in vaš duh bo živel med nami in nas navdihoval v težkih naporih in borbah. Slava tovarišem Tinetu,Vojku,Matičku in Lojzetu. Tovariši kurirji! Ucščujmo prezgodnjo smrt naših padlih tovarišev! Politkomisar: Ludvik. Leveč - ]3oris. NAŠA LJUBEZEN 0 domovina,li smo te ljubili dovolj? Kako bi te mogli ljubiti še bolj? Saj tisočkrat mokri in lačni,prezebli braneč te že vsak smo razor prehodili.- Tipaje pred sabo ob temnih nočeh, na Pohorju in po Zasavskih bregeh smo trupla prijateljev naših zagrebli, je kje še kak drobec slovenske prsti, kjer naša ni kanila kri? 0 domovina,o domovina... na pragu glej mater, ki čaka na sina, čeprav je že lansko poletje ji pal.*. 0 mati,o naj te ne stre bolečina! Ko stopala spet boš prek žitnih dobrav, tako kot nekoč si pesem svojo pojoč - se spomni,da tamkaj tvoj sin je sejal! Ker naša ljubezen je žrtev in kri, ker naša ljubezen ni vrtna cvetlica - ljubezen je naša zoreča pšenica, iz nje za naš praznik si spečemo kruli. - 19 - U A g ODGOVOR Odkar smo lansko leto nosili zavoje letakov name- njenih švabo bran cem, smo še dostikrat zadeli na rame enako breme0Vso resnico naše borbe so opisovali le- f-aki/a švabobrance ni nič spametovalo„ Mi smo nosi- li letak za letakom zraven pa vedno naleteli na nji hovo zasedo * Na vzhodu se je pričela velika ofenzivama zapa- du so se izkrcali zavezniki,, naše sile so po Bosni tolkle sovražnika?v Srbiji so napredovali proti nje- nemu crc-u in nekatera postojanka na štajerskem in Primorskem se je kiaverno dušila v prahu in cgniu naših topov. Vsepovsod so Švpbi in njihovi pcmagaci dobivali udarec za udarcem. Spomnili so se ob teh udarcih na letake,ki so jih Čitali mogoče še lansko leto,pred mesecem dni, mogoče še včeraj,pa jih niso razumeli,. Sedaj so začeli premišljevati in kazali so se prvi plodovi njihovega premišljanja.Začeli so 'je predajati in njihove zasede so postale slabše oNa Primorskem so se cele^postojanke predale,vermani in švabski vojaki so na Štajerskem ob večerih čakali, kdaj se prikaže partizanska patrulja*da jih popelje k brigadi^ povsod si videl one,ki so .po dolgem času ^ spregledali". Razkroj v Hitlerjevih vrstah je ka - zal svoje obrise. Dolgo Časa niso razumeli naših be se(:;?šele pod novimi udarci Pdeče Armade in zavezni- ških armad so začeli misliti* Poročila o predajah Svabov in njim pokornih sate- litov, so nam pokazala, da je razkroj črfabske vojske od dneva do dneva večji, Cethiske predaje v Srbiji so ponovno potrdile,da se vojska, ki se je tri leta zaganjala kot stekel pes v vrste Narodno Osvobodil- ne Vojske, razkraja in stoji tik pred svojim razt- sulom. Novi in novi uspehi naše vojske so vzpodbujali vermane in švabobrance k predajanju« To je prisili- lo švabobransko vodstvo,da je zavzelo novo taktiko, - 20 - da bi zaustavili razkroj v svojih vrstah. Odbrali so ornahljivce in jih premestili v zaledje. Iz naj za- grizene jših in najpodlejših,propadlih izdajalcev pa so ustanovili "udarne bataljone". Skrito plazenje v partizansko zaledje,hitri napadi na malo zavarovane komande,zasede kurirjem,to je njihova nova taktika0 Ta taktika, ne bo imela nobenih uspehov, če bomo mi pravilno odgovorili nanjo. Tudi ta nov način ne bo spremenil stenja v katerem se nahaja nemška vojska in z njo švabobranci. Glaven naš odgovor,na njihovo taktiko poleg voja škega jepda dvignemo čuječnost na najvišjo stopnjo. Ravno mi, ki kot majhne edinice prebivamo na nezava- rovanem terenu* moramo z najhitrejšim obveščanjem imeti pregled čez vse njihove premike. Ne smemo se zazibati v sen,ker je že blizu konec,da lahko močno popustimo v pogledu čuječnosti in opreznosti. Zave- dati se moramo,da bodo končni trenutki vojne zahte- vali ravno toliko opreznosti, kot prvi dnevi parti- zanstva. Poleg tega pa naše, kurirsko, orožje ni v glavnem puška in mitraljez5 kurir se mora spretno izmikati zasedam,z obveščanjem biti poučen o vseh nevarnostih, da lahko še pravočasno spravi večkrat dragoceno pošto na varno0 Vojaški odgovor in naša povečana čuječnost,izbolj sano obveščevanje bodo novi švabobranski taktiki iz- bili trenutne uspehe,ki jih je ponekod dosegla in razkroj v njihovih vrstah bo nezavirano razjedal njihove vrste naprej. ZAKASNITEV S precejšnjo brzino je hitel s kolesom po strmi cesti. Na levo in desno se je širil temni gozd.Dre- vesa so že dajala dolgo tenno senco, le tu in tam, kjer so bila redkejša,se je posvetil žarek zahajajo 16 - '6* ga sonca® V grmovju je žvrgolel kos, ko t da bi ho- tel se bolj povdarit.i očarljivost gozda« Marjan pa se ni oziral ne na levo ne na desno o Gledal je pred kolo in se kamenju spretno izmikalo Kočno je že aope.1,srajca je bila že čisto premočena •' d potu in srce mu je tolklo?kot da hoče prebiti pr- sa? toda ni se zmenil ne za eno ne za drugo0 ."Enako— jiferno je rinil navkreber kolo,ker imel je le eno mi 3e'i.ž Čimprej priti na mesto in oddati-kar mu je bi- lo Izročenoc, Z-e je bil sredi pcfci? ko postane cesta položna in se kmalu nato prevesi navzdol o Hotel se je malo od.pcSitir toda ob tej misli se j a nasmejale Na misel je prišlo tekmovanje®Še bolj je pognal ko- lo o l')3tcjlroke kvišku" je iznenada zaslišal pred se- boj o Z vso močjo je zavrl kolo, ki pa se je .zaustavi- lo šele pred dvema poraščenima po stavama«, ki sta mo- lela proti njemu brzostrelke, in kričala« * Preda j se" Takrat ni več pomišljal«V trenutku je sprožil puško m se vrgel s kolesa na tla, obenem pa sta se vrgla tudi ona dva« In že sta zaregljali brzostrelkieBli- skovito se je pognal v c;ajhni zaklon kraj ceste od koder je streljal in vpils Četa v strelce! "Mitra- Ijezci na položaje" Nato ni nekaj časa od dima in prahu, ki je bil okoli njega ničesar videl«, Povsod ga je peklo, kot da je vse telo ena sama rana, Roka nu je repetirala kar sama od sebe« Ko pa je med po- kanjem zopet zaslišal glasove5 "predaj se" in stre- ljanje tudi na desni strani ni rJ.5 več pomišljal« ."Dvignil je glavo izza zaklona?pomeril na najbližje- ga in sprožil,slednji se je zvil in zakričalgn0 moj Bogzadet sem" ..Marjanu je v srcu kar zaigralo ? kljub vsej nevarnosti v kateri se je nahajal je še repiti raj In sprožilo K&.°Xu pa je pokanje na nasprotni strani ponehalo® Enakomerno je vdarjala v grmovje le še njegova puš- ka® Okrog ranjenega je slišal še neko vpitje, videl pa ni kako se: a njim bežali preko ceste in se izgubili v gozdu« Nato je vse utihnilo. Nekaj časa je še le- - 22 - žal za parobkom, ter oprezoval? ker si ni mogel mi- sliti; da je £ tem borba končana« Ko pa j® zaslišal še en strel9ki je padol že precej dalečrse je začel oprijemati po telesu ali ni morda ranj enB ker ga je peklo povsod« Na veselje rane ni bilo nobene. Vstal jej,se prjjel za torbico,bila je prevrtana od treh krogelj« S strahom je pogledal vanjo o Časo= pisi katere je vedno nosil s seboj so bili razcefra ni in tudi ena krogij a je še tičala v njih« Pisma pa katera so mu bila dana, da jih odnese naprej* so imela le maj.Vme luknje0 Z nekim zadovoljstvom je stopil h kolesu,a na ža - ?.ost sta bila na njem prestreljena plašča«. Jezno ga je zgrabil in zagnal v grmovje ter se previdno napo- til peš dalje« •Sonce je med tem časom že zašlo0 Bliža"' se je mrak« Vendar je kos še vedno prepeval v daljavi«, A njegovega petja-sedaj ni slišal,preveč je bil zamak- njen sam vase in mudile se mu jo„čutil je,da je za- kasnil Joško 11. KAJ M POROČAJO KURIRJI Kurirji so nam prinesli pismo s Primorskega« V dolgem in navdušenja polnem pismu so nam poročali o velikem shodu« 5*S komandir j evim dovoljenjem sva hitela s tovari- šem na mesto? kjer se je vršil 'shod. Velika množica je že valovila po dolinici pod nama?ko sva stala na robu in gledala v dolino.. Oblačila mladenk v barvah slovenske zastave so spreminjala vso dolino v en sam cvetoč travnik® Skupina za skupino se je zlivala v to morje živega vrvenja, Velike zastave so valovi)* nad glavami« Vsako skupino si razločil po velikih napisih,ki so jih nosili pred sebojo0d tržaške stca. - 23 - rd se je vil dolg sprevod,ki je hitel,da bo še pra- vočasno prispel» Goričani so z veliko zastavo izzi- vali trde Krašovce, ki tudi niso hoteli ostati doma ob velikem dneva,ko se je cela Primorska zbrala, da pove svojo* besedo«, Cd vseh koncev Primorske so se stekali stari očanoi,matere,možje in mladina,da skup no ponovno potrdijo svojo davno željo, ki se jim je eedaj uresničila?da hočejo biti z vsemi Slovenci po- vezani v novi Jugoslaviji o Vsak zgib ljudir vsak vzklikvki se je utrgal iz njihovih prs je potrjeval to željo« Grobna tišina je zavladala, ko so govorniki po- zdravili zbrano ljudstvo,toda navdušenja niso mogli zapreti vase in vzklik se je utrgal iz vseh prs in odmeval od vseh bregov,kakor da bo ostal večno gla- sen „ Vzklik za vzklikom je dokazoval voljo množice, ki. se mi je zdela nepregledna, kakor da je to morje navdušenja razlito brez konca po vsej slovenski zem- lji* Vendar je teh šest tisoč ljudi, ki so valovili pod menoj bil le delček tistih,ki so bili namenjeni sem» Le tem je uspelo,da so ukanili neumnega Švaba, da so obšli njegove zasede. j Besede govornikov polne resnice in volje Primor- cev so se neprestano mešale z glasnimi vzkliki,s ka- terimi je množica glasno pritrjevala, da je le ta- ko njeno mišljenje in ga bodo branili pred vsakomur, ki jim bo skušal odvzeti pravice,ki so si jih pribo rili v borbi. Val navdušenja je zavil vso dolino,ko so zastop- nik Rdeče Armade in zavezniških armad pozdravili zbrano ljudstvo. Vse je pričalo o veliki želji svo- bodnega življenja v prijateljstvu z narodifki se ra mo ob rami bore z nami za svobodo. Temna noč je že bila, ko so se Začeli razhajati, ko so hiteli vsak na svoj konec. Kakor so v velikih sprevodih prihajali,tako so vesele pesmi spremljale pisane gruče domov. Ko sem se bližal stanici sem se namenil,da moram takoj pisati vam, ki niste videli tega veličastnega 16 - shoda, ki niste mogli "biti tako srečni kot sem bil jaz«" Kurir s Primorske. Dobrih štirideset ur po koncu tega shoda 3mo že Čitali to poročilo na Dolenjskem. KURIR POLDE Med mogoč ni nii. smrekami v strmam "bregu stoji naša kočica,dom kurirjev6 Ob večerih,ko ' tovariš odide ra vezo in ostanemo drugi doma, se večkrat spominjamo dogodkov, ki smo jih doživeli«.ko sme hodili s pošto mimo mostov %n proge, ki so jih stražili pa smo jih ukanili in srečno prebredli* Največjo smolo je imel vedno naš Polde, a imel je le srečo v nesreči in jc zmeraj dobro odnesel* Navadno hodi na javko čez Savo mimo mnogo zased, * ki stražij o dohod do njeQ Po vezi pred kratkim spremljal neko tovarišico. Hoditi je moral počasne- je kot navadno in bolj je poslušal, če ni kje kaka zaseda« Prišla sta do Save o Most je bil že zaseden in ni jima kazalo drugega?kot da se spustita v mra-* lo vodo. Tovarišica je dolgo časa premišljala,če bo res tako prijetna kopelj ponoči v mrzli vodi« Polde pa jo je medvtem premišljevanjem že zadel na rame in zabredel.šlo je čisto dobro,le počasi,ker je pa- zil, da ga ne opazi iz mosta sovražna patrola.Pride- ta do srede Save,kjer je glavni tok močno gnal svo- je valove. Polde se bolj široke prestopa in tipije vsak korak pred seboj,a nič ne pomaga,spolzek kamen mu je spodnesel ranotežje. Oba se potopita pod vodo. Polde hitro zagrabi za nahrbtnik in naloži tovariši co še enkrat na rame in že sta hitela proti nasproi. nemu bregu. Imela sta srečo,da sta lepo prišla na drugo stran. - 25 - Par iir kasneje se je vračal Polde sam« Zeblo ga je5ko je ves premočen mislil,kako se bo moral Še en- krat podati v vodo. Pride do vode pa vrže kamen v vodo« "Halt! HaltlT,se je slišalo od povsod,»Polde jo ubere malo nazaj, naredi ovinek in že je pri mostu® Nikogar ni na njem,'saj ga vsi iščejo drugje«Lepo je prekoračil mostvrnile se jih. pa je samo 15, Vse rjave je tistih WWfmanov,gotovo te bodo dobili,ko boš si- lil Čez cesto." • i lil "Nikar ne govori0 Kolikokrat si -mi že rekla, da me bodo dobili,pa še vendarle hodim čez cesto"0Imel sem še vedno srečo,da sem ukanil zasedo,ki je čaka- la- da bi pobrala mitnino od potnikovrtakih kot sem jaz« Ali sem bil čez cesto pred njimi; ali pa sem jih previdno obšel, Vedno sem se sam pri sebi sme- jal, ko sem jih gledal kako so prežali,a zastonj * Dvignil sem se in jo mahnil po vijugasti stezi v dolino« Na levo sem pustil hribček pri^,« ki se mi je tako zameril,da sem sklenil,da ga ne obiščem veče Tam so mi Švabi prisodili pustno zabavo brez krofov- Na pustni torek je bilo,ko sem se moral skriti v kup sena; kjer sem ostal potem tri dni in tri noči,jet- nik brez hrane in premražen do kosti« Najhujše Se bilo,da je okrog mene pokalo?jaz pa nisem vedelvkdo strelja in kaj mislijo s plodom, kjer sem ležal,.. Šele T pozneje sem izvedel, da so se ravno tam vodili naj-- £ hujši boji med 14»divizijo in Švabi. To je bil zame Črni petek in ne pustni torek, kot kaže koledar,, Ob takih spominih sem še čisto srečno prekoračil cesto in prišel na javko., Ljudje tukaj okoli nam pravijo,da smo "ljudje in pol", kar pa imajo tudi malo prav, saj poleg službe vedno kaj ukrenemo,da Švabi in Wermani vsi prestra- šeno pogledujejo za nami,ko se veseli vračamo domov. Tako je bilo tudi na binkoštno sobotov Vsi vese- li smo se pomikali v dolino in peli kakor, da je že svoboda. Ljudje so nas začudeno pogledovali in nas spraševali,kaj imamo za bregom,da smo tako razposa- jeni, "Kaj ne bi bili veseli, ko smo zdravi dočakali Binkošti",je bil naš odgovor, Zraven pa smo premiš- ljevali ali se nam bo posrečilo kar mislimo naredi- ti, Šest nas je bilo. Podali smo se iz vasi proti cesti in se tam ustavili. Čakali smo,da se bo nnre- --27 - dila trda teme., da bomo lahko prišli do hiše, kjer prebiva 7 nemških zaslepijencev. Hoteli smo jih na- pasti in jim pobrati orožje, da bi z njim skrbneje hodili preko ceste in železnice. Mesec se je začel nagibati in je le še malo osvet ljeval cesto. Pomaknili smo se na prej in se ustavi li ob sosednji Mši. Le tu in tam je zalajal pes, drugače pr. smo slišali le tolčenje naših src, ki so nam bila v pričakovanju, kdaj se bo začelo. Napadli srno. Takoj nam je odleglo,ko je bilo konec pričako- vanja. Stražarja sta na pozivs"Hande hoch!" pozabi- la na vse, nista od presenečenja,da vidita pred se- boj zloglasne bandite,mogla niti odpreti ust. Sreča je bila to za jjvp.be, ki so brezskrbno spali v hiši, kjer smo že čakali s pripravljenimi bombami9 da bi poleteli skozi okna. Po stopnicah navzgor. Vrata so se kar sama odprla,in že si videl kako drži vsak naš kurir švabsko puško« Gledali so nas in v njihovih preplašenih očeh si videl, da imajo vsi pred seboj sliko,kako že leže s prebitimi prsi v mlaki krvi., Z lepimi uvodnimi besedami smo jim dopovedal!,da mora jo oddati vse kar imajo orožja in opreme„Gledali so nas vprašuj oče,kako da še čakamo in da jih ne pos- trelimo. Dopovedali smo jim,da nam morajo oddati le to kar zahtevamo,da pa njim ne bo nič hudega»Nevar- no so nosili pred nas- municijo,nahrbtnike in bombe® Med tem, ko smo se pogovarjali,so spoznali,da nismo taki, kot so nas jim slikali,da jih nismo že takoj postrelili ampak,da smo vendar le ljudje,in ne zve- rine, kakor so jim v glavo ubijali bedasti Švabi®Za- čeli so se kar ponujati,da gredo z nami, kar jim pa nismo dovolili. Nekateri so imeli solzne oči« ko so uvideli,da so ostali še pri življenju. Bili so sami starci,ki bi morali sedeti doma in varovati vnukec ,:Nasvidenje po zmagi" smo jim zaklicali, ko smo se spotikali obloženi kot mule po stopnicah. Veseli, da se nam je akcija posrečila smo hiteli s težkim bremenom proti Pohorju. Na prvih obronkih nas je že pozdravljalo vzhajajoče binkoštno sonce« oo Alah 31S. HRABRI IN POŽRTVOVALNI SO NAŠI KURIRJI Drugo delo imajo naši kurirji,a vseeno so še ved- no borci, taki kot so bili v brigadi, še vedno je v njih želja,da neposredno tolčejo sovražnika. Težki nahrbtniki, dolge poti jim ne vzamejo veselja,da se malo pobliže porazgovore s švabi in da se maščujejo za vsak korak,ki so ga morali več narediti,ko so se umaknili njihovi zasedi .Njihovo življenje ni lahko, večkrat terja od njih več vztrajnosti in več poguba* Po lepi Primorski,ko se po nekod spuščaš s hriba v dolino in ležeš zopet nazaj, kjer hodiš po strmi- nah,ki se ti zde,ko jih gledaš z doline,da bi mogla le srna varno hoditi po ozkih stezah a ponekod tudi po lepih vinorodnih krajih po prostranih nasadih breskev. Tam hodijo kurirji iz stanice P12. Kljub težavam na poti počakajo v zasedi ošabnega Švaba in mu z edino besedo,katero razume povedo, da ni zanj prostora kjer hodijo oni. Tako so se porazgovorili v mesecu maju in juniju z osmimi švabi, ki so jim v svoji oporoki zapustili brzostrelke,pištole in celo motorno kolo. Veselo je gledati v popoldanski vročini Vipavo, ki se nemirna premetava v svoji strugi. Ko pa pride deževje ni več tista Vipava, ki je pokorno tekla po dnu struge, takrat naraste, da odnaša vse kar se ji postavi na pot.Kurirji jo takrat z jezo ogledujejo, ko jim je tako razdivjana odnesla brv. Vedo, da ne morejo čakati,da bi se pomirila,vedo,da morajo pre- magati njene valove in priti na drugo stran. Hitro postavijo zasilno brv, par desk, okrogel hlod in že se previdno spušča kurir preko reke.Na sredi je na- vadno najtežje, okrogel hlod se mu zavrti in nepro- stovoljno kopelj mora sprejeti. Težki so ti prehodi čez naraslo reko,a vendar hodijo vsak dan,čeprav jih - 29 - mrzle kopeli sate,da jim pot ne bi postala enolič- na«. Nemška hajka Se je pričela*Od vseh postojank Go- renj sive slišiš brnenje motorjev,ki vozijo ŠvabeoZa- seda za zasedo čepi nad cestami in preži,da bi uje- la kurirja, ki mora vendarle iti na pot«, "Važno po što imamo" pravi komandir stanice GX% "Moramo jo nesti naprej^a kaj ko povsod preži prekleti Švaba!11 Vsi premišljajo in v duhu prebirajo poti po katerih bi mogli hoditi oKomandir pa si med tem že sname ka- po, naveže pošto na glavo in stisne v roko pištolo v drugo pa bombo o 'rlam se bo odpravil na pot .Poizkusil bo ali bo mogel pritioPride do poti,ki jo mora pre- koračiti .Koraki patrulje se slišijo«. Sem gredo,pra- vi sam pri sebi. Mimo pride pet vojakov.,i:iso ga za- pazili, še malo počaka nakar se kot mačka previje čez poto Zopet sliši šepet v zasedi čakajočih Švabov,Tu di. tukaj jo je dobro odnesel, saj je bil, ko so ga začutili in začeli streljati nanj že zdavnaj na var hem. Še Soro je moreal prebresti, a tudi ta je bi-- la zastražena,da je videl le premikajoče sence ob nj onem bregu0Počasi in previdno se spušča komandir v vodoc- Mogoče bo le šlo, 'aamo da me ne zagledajo v sredi vode,si potihoma daje pogum.Ves moker se je plazil po nasprotnem bregu in še enkrat čez cesto„ Oddahnil se je., saj je vedel,da jo je že odnesel iz švabskih krempljev in ni ga motilo, da je vse teklo od njega. Daleč gori proti severu hodijo kurirji,hodi jo po lepem Ptujskem polju vse £ori do Drave«. Ptujska li- nija«. Lepo je živeti med takimi kurirji,ki kot pio- nirji, hodijo po njej. Malo jih je,a vsak dan pride nov to variš, ki bo skupno z njimi hodil in nosil., Tre ba je dobiti orožje za te nove tovariše. Nadut gra- ščak,ki se je za judežev denar prodal Nemcem,prebi- - 30- rc. blizu s svojo stražo.II mu usojeno,da bi šc dol- go hodil po naši zemlji. Kurirji so se namenili, da bodo šli k njemu po orožje* Ob 12. ko so zvonovi u~ darjali iz ovojih lin so se priplazili kurirji sta- nice 2S do petih Gestapovcev in graščaka, Ko pa je zadnjic udaril zvon.je že bilo orožje v rokah kurir- jev in vse ljudstvo se je oddahnilo.ko je izginil odvratni Gestapovec,ki je izdajal ljudi nemškemu ti ranu. Močno je divjala borba, ki jo je bila Šlandrova brigada 18.6. s fcJvabi« Zaman bi takrat iskal kurirje stanice 21 S doma. Takoj so bili na položrjih in se skupno tolkli z borci, Izkazala sta se posebno ko- mandir Bine in njegov namestnik Božo. Kp pa so zve- čer prišli na stanico,so s seboj nosili brzostrelko, puško,pištolo in celo vojaško opremo. Vse to so za- plenili junaški kurirji. Posadka sedmih Švabov je žalostno gledala, ko je stala kot ujetnik pred kurirji stanice Kurir- jem se je v lepi noči zahotelo,da pokažejo Švabom v postojanki,da jim je zadosti zased,ki so jim jih ved- no pripravljali.Sedem pušk je viselo preko rame ku- rirjem, ko so se vračali po uspelem napadu domov. Ni lahko živeti na II.Ptujski liniji,ko je le po pet kurirjev na stanicah. Vendar te kurirje Švabi večkrat kolnejo,ko se vsi zbiti vračajo domov. Zato pa so se zbrali in 150 po številu navalili na kurir- je, da jih preženo s svoje bližine©pruga relejna li- nija pa se je zbrala in pokazala švabom, da so se zmotili v svojih računih.Po dveh dneh večnega poka- nja so se zavlekli nazaj v postojanko, ker so uvide. li7da je boljše tam dokler se jim ne zacelijo rane *