siev. 215.
Naročnina
za državo SHS:
oa mesec......Din 20
sa pol leta ..... .120 sa celo leto .... .240
za inozemstva:
AteseSno.......Din 30
Sobotna izdaja: celoletno
* Jugoslaviji .... Din M v inozemstvu.... . 80
S tedensko prilogro ^Ilustrirani
Pasmam 3Ma stane 1*50 Dfo LelO LE
(LMaoi, v em ime 24. septemoro 1925.
Cene fnseroionv,
Enostolpna petitna vrsti mali oglasi po Din 1-50 ir Din 2-—, večji oglasi na4 45 mm viSine po Din 2-50, veliki po Din 3-— in 4-—, oglasi v uredniškem delu vraticu po Din
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemšf ponedeljka in dneva pc prazniku ob 4. nri zjutraj.
Poštnino Mm v gotovini
Urednifitvo je v Kopitarjevi nllcl 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva "8.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Konec cetinjskih slavnosti.
Belgrad, 23. sept. (Izv.) Cetinjsk e slavnosti so se danes končale. Ljudstvo se je pričelo razhajati. Glavna točka včerajšnjih slovesnosti je bil pregled vojaških čet, ki se je vršil na ulici kralja Aleksandra. Čete so pričele defilirati ob devetih. Kralj je prisostvoval defileju na konju, kraljica pa je gledala z balkona. Oblečena je bila v črnogorsko narodno nošo. Po pregledu čet je kralj v dvornem vrtu sprejemal delegacije, kii so prišle na Cetinje.
Popoldne ob 1 je bil slovesen obed, na katerega je bilo povabljenih 600 gostov. Udeležili so se ga ministri, duhovščina, vojaški
dostojanstveniki, društva in oblasti. Pri obedu je imel kralj dolg govor, katerega so navzoči spremljali z velikim navdušenjem.
Davi ob 8 je kraljevski par odpotoval iz Cetinja preko Črnojeviča, Reke in Bara v Ul-činj, od koder se bo podal v Kotor, kjer ga bodo slovesno sprejeli. Vršili se bodo manevri vojne miornarice.
Pred odhodom je kralj podpisal veliko ukazov o amnestiji političnih krivcev v Črni-gori do 31. 9. 1924. Istočasno je kralj podpisal vrsto ukazov o odlikovanju najuglednejših Črnogorcev.
Glasuvi o rekonstrukciji vlade.
p
Vztrajati.
Govora, ki ju je imel dr. Korošec dne 12. t. m. v Ljubljani in dne 20. t. m. v Mariboru, bosta ostala zabeležena v politični zgodovini slovenskega naroda in jugoslovanske države, kajti njun pomen sega daleč preko dogodkov dneva. Izgovorjena sta ta dva govora, ki sta pravzaprav ena celina, drug drugega dopolnjevaje, v času ko je v državi SH|S politična kriza uradno bila proglašena kot rešena, a je v resnici notranja državna kriza v vsakem pogledu dosegla svoj vrhunec. Tudi politični prorok ne more jutrišnjega dne z gotovostjo napovedati, nihče ne ve, kako sc bo sedanja situacija zasukala, kako se razmere v naši državi nadalje razvijale in kaj krije bodočnost v svojem naročju; toda naj pride in se zgodi, karkoli hoče, važno ostane vsekakor za vse slučaje, da je v sedanjih za nadalj-no usodo našega državnega življenja tako odločilnih dneh največja slovenska stranka, legitimna zastopnica slovenskega naroda SLS na usta svojega načelnika še enkrat odkrito in odkločno izrekla, kaj misli in kaj hoče.
Po dveh stvareh bo predvsem povpraševal zgodovinar, ki bo preiskoval dogodke in kritično presojal razmerje ljudi in strank do njih: po jasnosti načel in cilja in poštenosti volje. Mislimo, da kar se tiče SLS, se bo ta sodba zgodovine mogla glasiti samo ugodno. In pač nikdar ne bo zgodovina mogla očitati SLS, da ni šla v popustljivosti do tiste skrajne meje, do katerih šc more iti stranka, da se ne izneveri svojemu programu in narodu, če-gar Stvar zastopa.
To je zgodovinski pomen Koroščevega govora. Potrebno je bilo, da v sedanji politični situaciji, v tej prenapeti politični atmosferi, na pragu novih političnih in parlamentarnih borb, v teh zlasti za slovenski narod velepomembnih dneh, ko je tako očividno usmerjena proti njemu politika izolacije, SLS vnovič deklarira svoje stališče, svoje načelo in svoje hotenje in s tem stališče, načelo in hotenje ogromne večine slovenskega naroda. To je storil načelnik SLS dr. Korošec v svojem govoru, osvetlivši ves današnji položaj in premotrivši vse njegove momente in perspektive, jasno izrazil ne samo, da se SLS od doslej zasledovane ravne politične linije ne odmakne, ampak tudi, zakaj tega nc more storiti. Ne more tega storiti iz enostavnega razloga, ker je v vprašanju obstanek slovenstva. Zahteva se danes od slovenskega naroda, da se brezpogojno ukloni sistemu, ki ne ogroža samo njegove gospodarske moči, ampak tudi njegovo narodno-kulturno samobitnost. Tega slovenski narod ne more žrtvovati. Dr. Korošec je povedal, kaj in koliko je slovenski narod skupni stvari na ljubo in v korist rad pripravljen dati in žrtvovati, a kje gre tista meja, ki je zarisana z narodno srčno krvjo in plamenečo besedo: Nemogoče! — Kjer se neha vsaka debata in velja samo eno sredstvo: borba.
Dr. Korošec je govoril odkritosrčno, kolikor odločno, toliko tudi spravljivo; in če le obstoja kje količkaj pošteni namen, pogoditi se s slovenskim narodom po bratovsko, morajo njegova izvajanja najti simpatičnega odmeva. Če pa tega namena nikjer ni, potem bo odziv seveda le — ploha časopisnih napadov.
En moment v mariborskem govoru dr. Korošca se nam zdi potrebno še posebno omeniti: njegov apel na slovenske stranke za skupno slovensko fronto. Vemo naprej, da je ta apel zaman storjen. Strankarska zagrizenost, kratkovidnost in zaslepljenost nc bo dala, da se složno strnejo sile slovenskega naroda v času, ki je usodepolnega pomena za njegovo bodočnost in bodočnost države. Današnje razmere naravnost diktirajo enotno slovensko fronto in nalagajo vsem slovenskim patriotom dolžnost, da se zganejo v tem cilju. A žalibog vidimo na delu samo ljudi, ki hitč cepiti slovenske vrste in slabiti narodove moči. Toda prav je, da se je dr. Korošec tudi tega dotaknil. Vsaj ne bo mogla zgodovina njemu in Slovenski ljudski stranki tudi v tem pogledu ndičesar očitati; in za vso današnjo razcepljenost, ki nam toliko škoduje, pred narodom in zgodovino ne bo nosila odgovornosti SLS, ampak druge stranke, v prvi vrsti pa slovenski radičevci.
Zato pa bo našel tem krepkejšega, eno-dušnega odziva apel, ki ga jc dr. Korošec naslovil na široko fronto slovenskega ljudstva,
Belgrad, 23. sept. (Izv.) V političnih krogih, v kolikor se še politiki nahajajo v Belgradu, se misli, da se bo takoj po vrnitvi Pašiča in Stjepana Radiča pričelo sporazumevanje za program novega skupščinskega zasedanja. Ako se ne bo položaj spremenil in ako ne bo prišlo do kakšne širše kombinacije, potem se bodo miorale spremeniti osebe v vladi, posebno za delo po 20. oktobru. Trdi se, da zahteva Radič, da se sprejme v vlado in da mu je to tudi obljubljeno. Med radičevci pa vlada mnenje, da ni treba, da bi šel on v vlado.
Zanimivo je, da se sedaj prvikrat čuti nezadovoljstvo proti Radičevim govorom. Dosedaj se. je odobraval vsak njegov govor v inozemstvu. Poslednji govor o ruskih beguncih je pa napravil veliko nerazpoloženje.
Mnogo se tudi govori, da se bo v jeseni vlada rekonstruirala. Mnogi narodni poslanci HSS kluba zahtevajo, da stopijo v vlado krep-
Pašičev povratek.
Belgrad, 23. sept. (Izv.) Vlada je dobila uradno poročilo o Pašiču. Vrnil se bo glasom tega poročila prve dni oktobra preko Italije. Musolini mu je dal na razpolago svoj vagon. Kabinet predsedništva vlade je dobil povabilo od Pašiča, da naj pride k njemu en član vlade, ki bi mogel Pašiča pred povratkom informirati o našem političnem položaju. Sklenjeno je, da bo odpotoval v Monte Carlo prometni minister Ante Radojevič in sicer pojutrišnjem s SOE. Od Pašiča naj bi dobil odobritev za nekatera resorna vprašanja, katera je treba rešiti pred sestankom ministrskega sveta. Obenem mu bo poročal o našem političnem položaju.
RADIČ POOBLAŠČA.
Belgrad, 23. sept. (Izv.) Po poročilih iz Ženeve se je tam Stjepan Radič sestal s predsednikom interparlamentarne delegacije v Washigtonu. Dr. Velizar Jankovič je ob tej priliki prosil Stjepana Radiča za pooblastilo, da sme v njegovem imenu pozdraviti ameriške Hrvate ob priliki bivanja v Ameriki. Radič je predsednika delegacije Jankoviča v to pooblastil.
VPRAŠANJE KONKORDATA.
Belgrad, 23. sept. (Izv.) Pomočnika zunanjega ministra Jovo Markoviča je danes obiskal papežev nuncij Pelegrinelti, da se informira o nadaljevanju pogajanj za konkordat. Ker so odsotni iz Belgrada merodajni člani vlade, in načelnik naše delegacije za pogajanja dr. Vojislav Janjič, ni mogel Jovo Markovič dati o tem vprašanju definitivnega odgovora.
BREZPLAČNE ŽELEZNIŠKE KARTE.
Belgrad, 23. 9. (Izv.) Prometni minister jc izdal komunike, v katerem piojasnuje svoje po-
združenega v SLS: Vztrajati! In slovensko ljudstvo, slovenski narod bo vztrajal, o tem ni nobenega dvoma. Ta narod je utrjen v tisočletnem boju in ta narod ve, da ga ni mogla streti nobena sila zato ne, ker jc bila njegova eneržija železna; ta njegova železna cneržija je njegova moč in z njo bo tudi izvo-jeval to, za kar zdaj gre: da bo v tej državi, ki si jo je ustvaril narod, vladala volja naroda, ne pa volja skupine ljudi, ki so v teh sedmih letih dovolj dokazali, da niso dorasli duhu časa in nc nalogam, ki jih moderno demokratično državno živlieaic zahteva.
kejši možje. Zlasti se zahteva, da se zamenja minister za agrarno reformo, ki se jc mnogim strankarskim pristašem zameril. Kot ministrski kandidati se imenujejo dr. Vladko Maček, Josip Predavec, Juraj Krnjevič in dr. Basa-riček.
V oktobru bi se imel objaviti tekst sporazuma med R in R. Kakor se govori, vsebuje sporazum sledeče;
1. HSS se popolnoma strinja z NRS glede na osnovo države. 2, HSS sprejme popolno izvedbo ustave v vseh točkah. V tem pogledu i ne sme biti nobenih koncesij, najmanj pa takih, kakor so bile za Davidovičeve vlade, ko so bila poklicana v življenje pokrajinska na-m 2etništva. 3. Radikalna stranka sprejme v program gospodarski program HSS. 4. NRS sprejme v vladni program reduciranje uradnikov in zboljšanje materielnega položaja tistim, ki bodo ostali v službi.
stopanje ob priliki restrinkcije brezplačnih kart na železnici. Svoje ukrepe opravičuje z velikimi zlorabami pri delitvi brezplačnih kart. V oris položaja pred njegovim nastopom navaja med drugim sledeči primer: Vlak št. 106, ki vozi med Belgradom in Skopljem, je v zadnjem času prevozil sledeče potnike:
V I. razr. je bilo s plačano karto 33 potnikov, z brezplačno karto 184. V II. razr. s plačano 284, z brezplačno 511. V III. razr. s plačano 9000, z brezplačno 939, Iz teh razlogov, ki so po vseh drugih progah enaki, je prometni minister začel z najstrožjim režimom pri izdajanju brezplačnih kart.
NOV ZAKONSKI NAČRT.
Belgrad, 23. sept. (Izv.) Prometni minister je izdelal načrt novega zakona o osobju prometnega ministrstva. Obenem je imenoval posebno komisijo, ki bo ta načrt proučevala, da ga bo mogel čimpreje predložiti ministrskemu svetu.
Belgrad, 23. 9. (Izv.) Po vesteh iz Tirane se vladna kriza postopoma spreminja v državno krizo. Za 15. t. m. je bil sklican parlament, toda del poslancev sploh na prišel. To se v albanskih opozicionalnih krogih tolmači kot demonstracija proti Ahmed beg Zoguvem režimu. Danes je dalo 12 senatorjev, ki jih voli ljudstvo, ostavko, ostalih šest od predsednika republike imenovanih, je ostalo na svojem položaju. Predsednik senatorjev Efrem Frašeni je že preje odložil svoje mesto. Nezadovoljstvo z Ahmed beg Zogu, Cena begom, Mufti begom je veliko. Zahteva se popolna sprememba režima. Ta pokret je brezdvoma v zvezi z akcijo emigrantov, ki je v poslednjem času zelo oživela.
Grčija se vrača k monarhizmu ?
Belgrad, 23. sept. (Izv.) Po vesteh iz Aten se je predsednik Pangalos, ki je obenem vojni minister, ukrcal na neko vojno ladjo, da bi se udeležil z ministrom za mornarico manevrov, ki se bodo vršili blizu Soluna, Obiskal bo tudi mejo, ki se utrjuje proti Bolgariji in Jugoslaviji. Verjetno je, da je njegovo potovanje v zvezi z rastočim nezadovoljstvom v Grčiji proti sedanjemu režimu. Metaxisti sc med vojaštvom vedno bolj krepe. Vojaštvo se namreč nagiblje k monarhistom. Pangalos sc hoče prepričati, ali je to res in temu odgovarjajoče potem uravnati svoje nadaljnje nastopanje.
OBSEDNO STANJE V BOLGARIJI SE B6
UKINILO.
Belgrad, 23. sept, (Izv.) Po vesteh iz Sofije je minister Rusev izjavil časnikarjem, da se bo obsedno stanje, ki je bilo proglašeno po atentatu v sofijski katedrali, v kratkem ukinilo.
MEDNARODNA ZRAKOPLOVNA KONFERENCA.
Belgrad, 23, sept. (Izv.) Francoski poslanik Grenard je obiskal pomočnika zunanjega ministra Jovo Markoviča. Sporočil mu je, da se bosta v Parizu vršili dve važni mednarodni zrakoplovni konferenci. Prva bo od 28. sept. do 2. okt., druga pa koncem oktobra. Na njih se bodo pretresala vprašanja iz področja privatnega mednarodnega prava. Glede na razvoj zrakoplovstva bosta ti dve konferenci velike važnosti. Grenard je povabil našo državo, da se te konference udeleži.
Težaven položaj vlade.
London, 23. sept. (Izv.) »Observer« opisuje v uvodnem članku težaven položaj angleške vlade, napada Baldvvina in pravi med drugim: »Število brezposelnih je v Angliji prekoračilo že poldrugi milijon. To je dokaz, da narod manj producira kakor porabi. Industrijska kriza je huda, a nikomur ne pride na misel, da bi sedanjo vlado omajal. Delavska stranka zmaguje na celi črti.« Nato se list zavzema za Lloyda George-a z besedami: »Nihče ne pozna Anglije tako dobro kakor Lloyd George. Ko bo prišel čas, bo on zopet stopil na čelo države.«
London, 23. sept. (Izv.) V vodstvih vseh treh angleških parlamentarnih strank se opaža že dalje časa precejšnja vznemirjenost, ki se jc znatno stopnjevala po volitvah v Stock-portu, kjer je zmagal delavski kandidat nad konservativnim kandidatom. Kriza v industriji in pa vedno naraščajoča brezposelnost še bolj razburjajo vladne kroge. Če se vladi ne posreči dobiti velikega kredita za razna investicijska dela in s tem zmanjšati brezposelnost, je vladna kriza neizogibna. Konservativni listi sami kombinirajo, da ni izključeno, da bi se pridružilo levo krilo konservativcev so-cijalistov pod vodstvom bivšega finančnega ministra Snovvdena, ki bi skupaj z liberalci lahko sestavili novo vlado, dočim bi Chamber. lain prevzel vodstvo desničarskega krila konservativcev.
London, 23. sept. (Izv.) Prihod ameriškega finančnika Morgana smalraio splošno kot poskus Baldwinov, da vzdrži konservativce na vladi. Če dovoli Morgan veliko investicijsko posojilo, bo vlada bržkone razpisala nove volitve.
ANGLIJA PROTI KOMUNIZMU.
London, 23. sept. (Izv.) Policija in ministrstvo za notranje zadeve sta sklenila energične korake proti komunistom. Okoli 50 oseb bodo izgnali takoj, vse komuniste pa bodo popisali v posebnih listah.
češka ponudba za arbitražno pegodbo Nemčiji,
Praga, 23. sept. (Izv.) O ponudbi arbitra> ne pogodbe Nemčiji piše vse češko časopisje »Čcske Slovo«, ki ima kot narodno-socialiisti-čen organ z dr. Benešem jako tesne zveze, naglaša, da je s to ponudbo češka vlada znova dokazala svojo miroljubnost in spravljivost. Češka republika je pripravljena sporazumeti sc z vsakomur, kdorkoli želi mir in dela za njegovo ohranitev. Nemčija sedaj nc more reči »Ne«, če se noče kompromitirati. Omenjeni korak češke vlade pa tudi ne nasprotuje politiki zaveznikov, ker je češka ponudba le dc»-polnilo k varnostni pogodbi med Francijo in Nemčijo. — Uradni list »Češkoslovaška Republika« opozarja na važne posledice vladne ponudbe za češko notranjo politiko, ker ja upanje opravičeno, da sc bo dalo pri tej priliki urediti ludi razmerje med Čehi in Nemci v češki državi. — Oni listi pa, ki so še nedavno dr. Beneša zaradi njegove vnanje politike ostro napadali, o ponudbi in njenih posledicah molče, iz česar sklepajo, da zlasti dr. Kramar češke ponudbe ne odobrava.
Berlin, 23. sept. (Izv.) »Die taeglicl* Rundschau« piše o češki ponudbi, da vprašanje pogodb le napreduje. Še nedavno so se
fcehi popolnoma zanašali na Francijo. Iz češke ponudbe pa ne sledi, da bi se dalo vprašanje varnosti zapadnih mej združiti z vprašanjem varnosti za vzhodne meje in Čehi ne bodo soodločali pri določitvi jamstva za varnost Porenja.
Varšava, 23. sept. (Izv.) Diplomatski korak češke vlade v Berlinu je politične kroge na Poljskem iznenadil. Po vsi verjetnosti se poljska vlada koraku češke vlade ne bo pridružila, ker Poljska še vedno upa, da bo povabljena k pogajanjem za določitev jamstev za varnost zapadnih mej.
POSVETOVANJI* O JAMSTVENI POGODBI V BERLINU.
Berlin, 23. sept. (Izv.) Posvetovanja o jamstveni pogodbi še niso končana, ker je prišlo v vladi dio velikih nesoglasij.
Ruske vojne ladje pred Carigradom.
London, 23. sept. (Izv.) Iz Carigrada po-fočajo, da je pristalo v carigrajskem pristanišču večje število ruskih vojnih ladij iz Črnega morja. Obisk smatrajo kot protidemonstra-cijo proti obisku dveh angleških vojnih ladij v romunskih in bolgarskih pristaniščtih in kot dokaz, da hoče Rusija podpirati Turčijo v njenem sporu z Anglijo glede Mosula.
Boji v Maroku.
Madrid, 23. sept. (Izv.) Iz Melile po*o-čtjo, da so se operacije za zavzetje Abd-el-Krimove prestolice že pričele. Spanci so poslali velik del svojega topništva na francosko fronto.
London, 23. sept. (Izv.) »Times« poročajo iz Madrida, da se Primo de Rivera resno peča z vprašanjem, kako bi španske čete mogel vzeti nazaj iz Alhucemasa. Neprestani nočni napadi Marokancev so španske čeite tako utrudile, da se komaj še branijo.
London, 23. sept (Izv.) Španske čete, ki so se izkrcale pri CebediUi, so v veliki nevarnosti. Komaj so prvi oddelki stopili na suho, ao jih Marokanci napadli z vso silo in jim prizadeli težke izgube. Na Špansko so odpeljali že več ladij ranjencev.
IZ ŽENEVE.
Ženeva, 23. sept. (Izv.) Zasedanje Društva narodov bo končano najbrže že v soboto. V nedeljo in v pondeljek pa bo še zboroval svet Društva narodov.
ZA SVETOVNO GOSPODARSKO KONFERENCO.
Ženeva, 23. sept. (Izv.) Druga komisija Društva narodov je sprejela predlog francoskega delegata Loucheurja, da se skliče velika svetovna gospodarska konferenca, kakor hitro bodo vse vlade predlog proučile in se za konferenco pripravile.
FRANCIJA OBTOŽUJE RUSIJO.
Pariz, 23. sept. (Izv.) Generalni guverner v Alžiru, Violette, je včeraj govoril o razmerah v Maroku. Med drugim je rekel, da nt mere biti dvoma o tem, da so napada Ab3-el-Krima in dogodki v Siriji le epizode ogromnih podvzetij ruskega imperijalizma, ki sd skuša zasigurati moralni in gospodarski protektorat nad vsemi še ne probuj enimi narodi.
FRANCOSKI MARŠAL PRI ANGLEŠKIH VOJAŠKIH VAJAH.
London, 23. sept. (Izv.) Francoski maršal Franchet d'Esperay je prišel v London. Ude-
ležil se bo kot goet velikih angleških vojaških vaj, pri katerih bo sodelovalo okoli 50.000 mož angleške armade.
IZPRAZNITEV PORENJA.
Paril, 23. sept (Izv.) Iz nemškega vira prihajajoča vest da bo Porenje izpraznjeno že meseca novembra, se uradno ne potrjuje.
POROKA ITALIJANSKE PRINCEZINJE.
Rim, 23. (Izv.) V Lacconigi se je vršila danes dopoldne poroka italijanske princezinje Mafalde s princem Filipom Hesenskim. Jugoslovansko kraljevo dvojico sta pri poroki zastopala princ Pavel in njegova soproga.
ŽRTVE BEDE.
Budimpešta, 23. (Izv.) Tekom zadnjih 24 ur je na cesti zblaznelo 5 o$eb. So to mladi možje in žene, ki sx>< vsled pomanjkanja zblazneli.
IZ VISOKIH KROGOV.
Budimpešta, 23. (Izv.) Štefan Horthy, f-i državnega upravnika se je predvčerajšnjim pc- | ljal z motornim kolesom po notranjem mestu. , Srečal ga je neki Ferdinand Schindler in ga opisoval. Nastal je hud prepir, ki ga je končala policija, katera je danes obsodila Schind-lerja na 250.000 kron globe.
Politične vesti.
Rekonstrukcija vlade na jesen? Zagrebškemu »Jutamjemu Listu« poroča njegov belgrajski dopisnik: »Vaš dopisnik je včeraj v razgovoru z nekaterimi člani vlade dobil vtis, da bo vlada na svojih prvih sejah uredila vse, kar bo prišlo na dnevni red, in da je namera vlade, učvrstiti sedanjii položaj tako, da bi se mogla započeta politika sporazuma s skupnim delom nadaljevati. Otvoritev novega parlamentarnega zasedanja bo prinesla s seboj mnoga tehnična vprašanja, med katera spada tudi organizacija parlamenta, ker je treba voliti novo predsedstvo in nove odbore. Verjetno je, da bo vsled tega potrebno, da se razne osebe, ki so danes v vladi, izmenjajo in pridejo na važna mesta v parlamentu, nekatere nove osebe pa bi vstopile v vlado. Tako bi se na jesen izvršila manjša rekonstrukcija vlade.«
Za Slovence izven mej naše države. »Jutarnji list« poroča, da bodo šli k ministru dr. Ninčiču, čim se vrne, zastopniki vseh strank v Sloveniji in bodo zahtevali, da naša vlada intervenira pri avstrijski vladi, da preneha preganjati koroške Slovence. Slovenski zastopniki bodo predložili ministru tudi potrebne dokaze. Nato se bodo zavzeli tudi za Slovence na Goriškem in v Benečiji.
Vojna odškodnina za Italijo. Po Dawe-sovem načrtu je prejela Italija od Nemčije na račun reparacij 64 milijonov zlatih mark.
»Jutrova« polemika. Na naš nedeljski uvodnik odgovarja »Jutro« s tem, da ker naših izvajanj ne more ovreči, jih imenuje »bedaste«. Jako enostavna polemika to, najenostavnejša na svetu. Pa da pokaže svojo na tako enostaven način pridobljeno modrost, pristavlja »Jutro« k svojemu odgovoru še par »bedastih« (da se poslužimo njegove terminologije) m piše: »Po »Slovencu« je torej radikalna stranka srbska klerikalna stranka. Gospodje pri ^Slovencu« naj kar prečitajo, kaj piše glavno glasilo radikalne stranke »Samouprava« o slovenskem klerikalizmu . .. Res je, da ščiti radikalna stranka interese pravoslav-ja kot srbske narodne cerkve, svojih politič-
nih ciljev pa si ne pusti diktirati niti od pa- 1 trijarha, niti od metropolitov, arhimendritov ali drugih popov, a kaj še-le od cerkvenega aparata kot takega.« — Na to imamo ta-le odgovor: Mi ne pravimo, da je radikalna stranka »klerikalna«. Mi pravimo samo to, da je Slovenska ljudska stranka slovenskemu narodu v narodnem pogledu to, kar je radikalna stranka srbskemu narodu. Kar zastopa radikalna stranka za srbski narod, to zastopa SLS za slovenski narod. Če je to, kar zastopa SLS »klerikalizem«, potem je klerikalizem tudi to, kar zastopa radikalna stranka. Kaj pa piše »Samouprava« o slovenskem klerikalizmu, je popolnoma brezpomembno in nam prav nič mar; ona ve o tem toliko ko nič; ona pobira to, kar bere v »Jutru« in »Narodu« m kar trosijo o slovenskih klerikalcih p>o Belgradu tako pridno naši takozvani naprednjakarji. Ko bi hotela »Samouprava« razmere na Slovenskem malo bližje in objektivno proučiti, predvsem pa brez predsodkov proučiti značaj in cilje SLS, potem bi se hitro prepričala, da ie vse tisto, kar vpije »Jutrov« tabor o klerikalcih, samo prazna bajka in strašilo, en sam velik humbug in nič drugega. — Kar se pa tiče zadnjega gori citiranega »Jutrovega« stavka, ugotavljamo, da si tudi SLS svojih političnih ciljev ne pusti prav od nikogar diktirati. Če pa se v kakem vprašanju, ki zadeva verske interese m zahteva njih politično zastopanje, SLS ravna po mnenju in željah ter intencijah vernih katoličanov, je to vendar povsem naravna stvar. Katero mnenje pa naj bo v takih vprašanjih za SLS merodajno? Ali morda »Jutrovo«? Če gre za kako gospodarsko vprašanje, mora vendar za stranko, ki hoče to vprašanje politično prav zastopati, biti merodajno mnenje in želja gospodarskih krogov. In če srbska radikalna stranka nastopa v kakem vprašanju, ki zadeva interese pravoslavja in srbske cerkve, se pri tem čisto gotovo ravna po intencijah cerkvenih krogov. To se še ne pravi, da cerkev diktira stranki njene politične cilje. Naj bi vendar »Jutro« žc enkrat o stvareh, ki so samoposebi umevne in jasne ko beli dan, nehalo tako strašno pametno pisati.
»Jutro« piše, da je v napredni inteligeaci že prodrlo prepričanje, da nam je vsak kulturni boj nepotreben in da se treba izogniti vsakemu nespoštovanju vere ter odstraniti vsako oviro za poglobitev verskega življenja. — Konstatiramo, da je v delu napredne inteligence že res prodrlo to prepričanje, da pa se je ta inteligenca s tem tudi preorijentirala iz SDS proč in napram SLS. Kar je »napredne inteligence« v »Jutrovcm« taboru, ta pa je od tega prepričanja ravno tako daleč proč kakor »Jutro« samo, čegar vsa pisava od njegovega postanka pa do danes je v najhujšem protislovju s tem, kar »Jutro« tu trdi. Mi to »Jutru« lahko dokažemo s citati iz njegovih člankov, ki bi napolnili debelo knjigo. Mogoče pa, da je tudi v »Jutru« zdaj prodrlo rečeno prepričanje m da bo odslej v verskih stvareh drugače pisalo. Nas bo to samo veselilo!
Pomenljiva slavnost v zavodu sv. Stanislava v šent Vidu.
Zavod sv. Stanislava je 21. sept. t 1, tiho in skromno praznoval dvajsetletni jubilej svojega obstoja. Kakor je tiho delo vestnih profesorjev in skrbnih vzgojiteljev, tako naj bi bilo tudi tiho praznovanje dveh desetletij. Prva slovenska gimnazija je poslala med narod že 12 letnikov abiturijentov, kateri zavzemajo danes že važna mesta v vseh poklicih širom Slovenije. Prvič je zavod, kot veliki družina poklical svoje sinove jx>d streho one
je sicer zanimiva, pa ne lepa. Kak modern slikar ali umetnik, ki vidi umetnost v kakih polomljenih vratovih, v kakih zveriženih obrazih, v kakih karikaturah, bi sodil razstavo drugače, bi se naslajal v tej moderni »umet-« nosti«, jaz pišem, kako sem jo jaz videl in
kako se je meni d/opadla. In meni se ni, * * *
Drugo, kar se mi ni dopadlo, se pa tiče mojega jugoslovanskega srca. Sem navdušen Jugoslovan. Bil sem in sem še odločen za Jugoslavijo in bi dal za njo rad svojo kri, če sem tudi amerikanski državljan in bom najbrže do smrti ostal v Ameriki. Če bi že moralo tako biti, hotel bi biti stokrat raje Srb, kakor pa kak Nemec, ali Italijan.
Nas jugoslovanske obiskovalce razstave je zanimalo videti, ali je tudi Jugoslavija zastopana na razstavi. Da, je! Hvala Bogu, vendar niso v Belgradu prespali zopet te priliike. Takoj blizu vhoda smo našli paviljon »Srba, Hrvata in Slovenaea«. Radi bi bili videli, kaj ima Jugoslavija razstavljenega, pa — paviljon je zmiraj zaprt. Bili smo tam junija, pa smo našli paviljon zaprt. Zaprtega so ga našli tudi vsi, s katerimi sem govoril. Bil sem tam sedaj septembra — pa je bil paviljon še vedno zaprt! Seveda Pašič je šel na počitnice, on je pa cela Jugoslavija, kakor mi je neki Francoz ha parniku rekel, da se govori po Franciji, da ie »Jugoslavija Pašič in Pašič Jugoslavija«.
Pa še en oddelek na razstavi smo našli, kjer je bilo napisano, da je to oddelek »Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaea«, to je tam, kjer je oddelek za razvedrila in pokrepila. Poleg oddelka »Češko-slovaškega« pilzenskega oivflu kjer vsak večer krusao uira čcika iiudba
hiše, kjer so preživeli cvet mladostnih let No ta prvi klic se je odzvalo veliko število go^ jeocev. Kaka radost, kakšno veselje je žarelo na licih gospodov, ki so kot mladeniči zapustili hišo pa se po letih vračajo v ta dom —. možje. Najvcselejši trenutki so pač srečanja sošolcev, sotovarišev, sobratov! Z mladeniško živahnostjo je prevzvišeni g. knezoškof opravil slovesno sv. mašo v kapeli. Nekaj posebnega je cerkveno petje mladih dijakov. Kako lepi, sočni so mladostni glasovi. Pozna sc zbo-< ru, da ga vodi spretna roka g. prof. Hybaška. Zelo spretno je bila aranžirana nato žalna slovesnost ob odkritju spominske plošče padlim gojencem zavoda. V kapeli so odpeli Libero in Fr. Ferjančičev: Z Bogom! Neka globoka žalost je legla na naša srca ob spominu onih sošolcev, kateri se danes niso mogli odzvati klicu zavoda, ki že spe y grobovih na raznih bojnih poljanah.
V atriju, kjer je vzidana krasna spominska plošča iz črnega marmorja, okrašena z belimi marmornatimi križci, so se zbrali profesorji, prefekti z gojenci, sorodniki in sošolci padlih junakov. Še nikdar ni tako žalostno donela St. Premrlova: Naricalka padlim drogovom, kot ob tej uri. Dr. Kulovec je v slavnostnem govoru na kratko orisal ono družinsko občestno vez, ki je vezala padle gojence med seboj, kakor tudi s hišo, in to na bojnih poljanah. Premnogi izmed padlih (22 po številu) so bili nadarjeni literati; upapolni narodni delavci. Padli so kot zreli pšenični klasi, zreli možje za druge, sebi so oteli večnostno ime. Marsikatero oko se je zasvetilo ob imenu Ivana Plevnika, Franca Kerna, svetniškega Franca Kastelica, Štefana Kočevarja, Poje Stanka, Cerarja Ivana, Rodeta Franceta, Šolarja Zdravka, Jenčiča Franca, Lovšina Jožefa, Kvasa Franca, DolničaTja Vinka, Škedlja Franca, Megušarja Valentina, Pavlovčiča Jakoba, Demšarja Franca, Hočevarja Antona, Sokliča Valentina, Sirnika Pavla, Pirnata Dominika, Peterlina Albina in Arharja Jožefa. Ni čuda, da so ti mladeniči bili najboljši častniki, katere so ljubili nele vojaki, temveč so jih cenili tudi stari častniki. Njih imena so vpisana v knjigo življenja in v prijateljska srca sošolcev. Blagoslovil je ploščo g. knezoškof osebno. V imenu sošolcev iz gimnazijskih klopij in sobojevnikov je govoril ravnatelj g. Jože Barle. Gojenci so zapeli še Gozdič je že zelen, Vigred se povrne, Oj Doberdob, in Pravde Bog. Med pevskimi točkami so bile uvrščene lepe deklamacije, kakor: Sil. Sar-denko: Ranjenci; R. Maister: Grobovi; S. Gregorčič: Odlikovanje. Po lepi žalni slovesnosti, katera je vse ginila do solza, so se bivši gojenci zbrali v slavnostni dvorani m ustanovili društvo: Jeglič. To društvo tvorijo vsi bivši gojenci škofijskega zavoda. Namen tega društva je gojiti prijateljske vezi gojencev med seboj, kakor tudi z zavodom. Članom nuditi moralno oporo in braniti njihovo čast. Zavodu nuditi to, kar nudi hvaležni sin svojemu rojstnemu domu. Za predsednika je bil izvoljen dr. Ciril Potočnik, za tajnika Fr. Belec v Št. Vidu nad Ljubljano, kamor naj pošljejo gojenci, ki hočejo postati člani društva, svojo pristopno izjavo. Bivši gojenci smo bili gostje zavoda, kjer smo v veseli družbi z gg. profesorji in prefekti preživeli še par veselih ur.
Ljubitelji fotografije!
Prva slovenska učna knjiga
»KAKO SE NAUČIŠ FOTOGRAFIRATI«
JS8F- JE PRAVKAR IZŠLA I V vsaki knjigarni.	Cena 9 Din.
iz Prage, je »kafana« jugoslovanska. Prvič ni bilo časa, prepozno zvečer smo našli ta oddelek in nismo šli na »kafu« tja. Drugič smo šli. Naročimo si čašo prave bosanske »kafe«. Naročili smo jo v slovenščini. Natakar je nekaj godrnjal. V katerem jeziku, ga nismo razumeli. Obraz ga je razodeval Srba. Zanimala nas je zabava. Najprej se mi je čudno zdelo, ko sem zapazil na odru »cimbale«, prave pristne mažarske cimbale, take kakoršne sem videl, da imajo mažarski cigani po Ameriki. Da bi bili »cimbali« jugoslovanska »špeciali-teta«, tega nisem vedel. Igrali so na glasioivir in nekdo je po cimbalih tolkel prav po ma» žarsko. Petje? Da petje je bilo čedno. Francozi so ga radi poslušali in mu ploskali. Toda noša pevk in pevcev...? Jugoslovanska? Nel Ruska, trdo ruska, morda iz Sibirije, ali celo iz Mandžurije. Jezik? Jugoslovanski? Zopet nel Ruska! Ruske noše, ruski pevci in pevke in ruske pesmi — v jugoslovanskem oddelku na — svetovni razstavi. Imam rad Ruse, seveda ne boljševikov. Pomilujem jih in rad jih vidim, toda odločno ne v jugoslovanskem oddelku ob taki priliki. Je bilo tam kako slovensko pevsko društvo? Je bilo tam kako hrvatsko? Morda je bilo kdaj kako srbsko, morda, pravim! Popili smo kavo, plačali, dali še Rusinji, ki je pobirala mal darček, in odšli — vznevoljenil
Jugoslovan sem po rodu. Ljubim Jugoslavijo. Navdušen sem zanjo. Pa v srce me boli, kakio se Jugoslaviija na zunaj reprezen-tira. Vzroke pa sem videl, ko sem bil — doma, v stari domovini. S tem neham svoje pisma.	K«
Vtis iz pariške razstave.
Na parnaku »Empress of France«,
/
Kdor je šel letošnje poletje skozi Pariz, gbtovo ni zamudil prilike obiskati mednarodno razstavo, ki je bila odprta celo poletje ob reki Seni. Posebno zanimiv je bil oddelek za moderno stavbo. Tu so vse evropske narodnosti razstavile modele svojih modernih stavb. Tudi moderna cerkvena stavba je bila zastopana, ki pa ni bila posebno okusna in dvomimo, če se bo taka, kot je bila tu razstavljena, kdaj priljubila. Morda bo prišel iz nje kak nov slog. Vendar preiti bo morala še skozi precejšnjo šolo in študiranje in piljenje, preden bo dobila nekoliko cerkvenega duha in cerkvene oblike. Vse je tako masivno, tako težko, tiči tako k tlom, brez vsakega dviganja duha na kvišku. Slike po teh stavbah, vsaj nekaterih, so naravnio&t nagnjusne. Samo Pariz mo-re kaj takega prebaviti. Drugod bi se temu uprli.
Predolgo bi bilo poptisovati vse posamezne oldelke, tu naj omenim samo dve stvari, ki sta vsaj mene jako neprijetno dirnili in tudi vse one, s katerimi sem govoril o razstavi.
Prvo je močan poganski duh, ki veje iz cele razstave. Že vsi okraski, stebri in drugo pri glavnih vhodih obiskovalca takoj prestavijo za kakih tri tisoč let nazaj v egiptovsko dobo. Najdenje groba Tutankamena je najbrže vplivalo na moderne arhitekte in na vso našo javnost, da so vzljubili staro epitkovsko kulturo. Obrni se, kamor hočeš, v kateri paviljon hočeš, povsodri se ti reži nasproti mrzlo, nago poganstvo, z vso svojo pokvarjenostjo in ne-moralntostjo. Nagota slavi tukaj svoie tri umi e.
Bogovi in boginje se tu bogato šopirijo. Grška in rimska mitologija z vsemi svojimi bakana-lijami je idealizirana.
In krščanstvo? Da, krščanstvo! Kje si? Te res v modernem svetu ni več? Si res nepoznana stvar sedanje dobe? Nimaš več pesniškega, nič idealnega več v sebi, da bi dalo modernim umetnikom novih idej, novih smernic na poti umetnosti? Ti, krščanstvo, ki si toliko milijonov src zadnjih dveh tisočletij dvigalo tako visoko, dalo jim tako vzvišene ideale, ki si dvigalo človeški rod iz blata ma-terijalizma in pokvarjenosti za tako velika dela, da strmimo nad njimi?
Da, kakor prvič junija meseca, tako še bolj sedaj, ko sem drugič obiskal to razstavo, sem tako disgustiran in v.^nevoljen zapuščal svetovno pariško razstavo, ker sem videl kako laže ta razstava, kako s silo potiska pogansko maskx> na sedanji krščanski svet. Šel sem vznevoljen, ko sem videl, kako nekaj modernih umetnikov celemu sedanjemu svetu, ki je še krščanski, ki je bolj krščanski, kakor je bil skozi zadnja dolga stoletja, pritiska masko poganstva na obraz. Smo res vsi, je res svet, vsaj večina sveta danes poganska? Ve polne cerkve, po vseh mestih, ti mogočno napredujoča katoliška cerkev, vi stotisoči mladih služabnikov in služabnic vere, vi milijoni praktičnih kristjanov, vi govorite! Da, ko sem stopil Iz razstave in me je zopet objelo morje pariškega ljudstva in so se mi nasproti za-smehljali številni zlati križi katoliških cerkva z mogočnimi zvoniki, se mi je zdelo, da vse to, da, da celi svet krifti proti tej razstavi: Laži Pot vara!
Seveda, morda sem samo jaz tako fanatičen, da sem videl tako črno to razstava, ki
Dnevne
Davčne eksekucijc, 22. t. m. je prišel v občino Št. Vid nad Ljubljano davčni ekseku-tor ter v spremstvu enega občinskega odbornika in dveh orožnikov z nasajenima bajonetoma hodil od hiše do hiše ter rubil denar kakor tudi druge premičnine. Denar je rubil, kjer se je dobil, ali iz listnice ali iz predalov, iz žepa itd. Nekemu gostilničarju, ki je doslej redno plačeval davke, a je bil pred nekaj dnevi terjan še za 3000 Din, je bila zarubljena listnica, v kateri je bilo 7000 Din, 4000 Din več, nego je bil dolžan. Nekemu posestniku so zarubili kravo, ko jo je gnal na pašo. O drugih slučajih bomo poročali, ko jih avtentično izvemo. Če pa se ozremo na dejstvo, da je davčna morala našega ljudstva tako izredno visoka, da se taki rubežni pohodi pri nas niso zgodili že sto ali več let sem, moramo reči, da so ti izredni dogodki znak izredno nenormalnih razmer. Ne da bi ljudstvo ne hotelo plačevati svojih obveznosti do države, ljudstvo ne zmore davkov, ki so izredno visoki, gospodarski položaj našega ljudstva pa je čedaljebolj slabši in mi smo prišli že čisto na beraško palico. Naša davčna uprava pa tega dejstva ae jemlje v obzir, marveč je začela rubiti en masse, dasi nikoli ni bilo prizanesljivo postopanje z obubožanim ljudstvom bolj na mestu kot dozdaj. Stvar naravnost kriči po remeduri in slovensko ljudstvo bo pač enodušno v tem, da te metode ne morejo in ne smejo delj trajati.
Razpis župnije. Z okrožnico z dne 22, septembra 1925 je bila razpisana župnija Št. Go-tard v moravški dekaniji z zaključnim rokom 12. oktobra 1925. Prošnje je nasloviti na škof. ordinariat v Ljubljani.
Novo ime. V času, ko so se prekrstile Grosuplje v Velike Uplje, je dobilo županstvo v Rajheaburgu ukaz, da poroča, katero slovensko ime želi dati Rajhenburgu. Občinski odbor pa je soglasno sklenil, da ostane pri starem imenu. Šest let je imel Rajhenburg mir. V zadnjem času si pa na vse moči prizadevajo dati mu novo ime. Slišijo se imena: $avski Brestovac, Brestovec, Limberca, Raj-grad itd. Toda nihče se še ni spomnil imena, katero nosi del rajhenburške občine ravno nad kolodvorom, ki sc zovc Suhpolič. Kako lepo ime! Vse bo zadovoljno ž njim — razen pivskih bratcev in krčmarjev, ki ne ljubijo suhih poličev.
Dolenja Briga. Dne 19. t. m. popoldne nas je obiskal naš neumorno delavni poslanec g. Karel Škulj. V prijaznem razgovoru nam je razložil sedanji politični in gospodarski položaj, pojasnil, kako je prišlo do sedanje R.-R. vlade, katera nas tako prijazno oblaga z neznosnimi davčnimi bremeni, ki jih posebno čutimo mi, ki živimo aa kraški in malo rodovitni zemlji. Posebno nas je veselilo, ker se je zanimal za naše razmere. Prepričal sc je lahko, kako nam je hud mraz nenadoma po-smodil koruzo, katera je za nas eden glavnih pridelkov. Črv je uničil krompir tako, da so ga nekateri komaj toliko pridelali, kot so ga posadili in še ta jc ves obgrizen. Po posredovanju g. poslanca smo dobili v naši vasi šolo, da ni treba otrokom hoditi v slabem vremenu po blatu in v zimskem času čez koleno sega-jočem snegu, po samotnih gozdih v nad dobro uro oddaljeni Borovec. Šola se je nahajala sedaj v zasebni hiši, katero nam je prepustil va-ščan. Pokazali smo mu že izgotovljene načrte za novo šolsko stavbo in g. poslanec je bil tako ljubezniv, da nam je obljubil po svoji moči delati aa to, da nam država v ta namen prispeva, česar bi sami ne zmogli. Hvaležni smo mu, ker se zavzema za krošnjarstvo, za zgradbo ceste in železnice, kar je za nas največjega pomena. Vsi navzoči smo mu izrekli popolno zaupanje in hvaležnost.
Banjaloka. V nedeljo ob shodu sv. Not-burge 20. t. m. je imel tukaj narodni posiancc g. K. Škulj zelo obiskan shod. V krasnem, do 2 uri trajajočem govoru, ki so ga vsi napeto poslušali, je obrazložil sedanji politični in gospodarski položaj. Prav zanimivo je narisal, kako se je nekdanji zvesti zaveznik S. Radič bloku narodnega sporazuma in svojemu re-publikanstvu izneveril in se na milost in nemilost svojim nekdanjim nasprotnikom popolnoma izročil. Povedal je, komu gre zahvala za neznosne davke. Posebno pozornost jc zbudil, ko so je dotaknil točke, ki jc za naš kraj največjega življenjskega in gospodarskega pomena, to jc železniške zveze: Kočevje—Brod; Brod—Moravicc. Naš svet je kamenit in malo rodoviten, vendar ima več bogastva, ki se ne more spraviti v promet brez železnicc, zlasti les, katerega imamo v izobilju. Vse komaj čaka, da bi se ta želja uresničila, ker bi se potem gotovo razvila tukaj industrija, ki bi dajala zaslužka. Amerika jc za nas zaprta, krošnjarstvo je tako omejeno, da nc more nikogar preživljati, zato vse komaj čaka na železnico. Vsi navzoči, mnogoštevilni poslušalci so g. poslancu izrekli svojo toplo zahvalo, izražali njemu in cclemu Jugosl. klubu popolno zaupanje in pozivali k vztrajnosti, dokler sc nc doseže cilj — samostojnost. G. saobračajnemu ministru sc jc potom županstva odposlala brzojavna zahteva, da sc čimpreje zagotovi železniška zveza Kočevje — Brod — Moravice, brez katere moraio ti kraji sicer gospodarsko propasti in sc v ta namen žc v letošnji proračun primerna vsota vstavi. G. posiancc Škulj jc ljubeznivo poslušal razne želje in prošnje
novice.
posameznikov in obljubil, da bo, kolikor mogoče pomagal.
Razpis za državne štipendiste t inozemstvu. Ministrstvo prosvete bo poslalo v inozemstvo 50 novih državnih gojencev. Štipendija znaša mesečno; v Franciji in Belgiji po 800 franc. frankov, v Čehoslovaški 1200 Kč, Nemčiji 3300 Din, Avstriji 2800 Din in Italiji 800 lir. Kompetirati morejo samo oni, ki so napravili svoje končne (diplomske) izpite na eni domačih univerz ali višjih strokovnih in umetniških šol. Prošnje morajo biti opremljene z izpričevali in naslovljene na fakultete oziroma gori omenjene šole, kjer so posamezniki končali svoje študije. Fakultete na univerzi - Ljubljani bodo sprejemale take prošnje do vključno 1. oktobra 1925. Natančnejši pogoji so razvidni iz pravilnika za državne gojence v inozemstvu in razpisa ministrstva prosvete, ki je nabit v avli ljubljanske univerze.
V članek »Zedinjene državo E'—one« v aaši včerajšnji številki je zašla tiskovni« pomota, ki v dotični zvezi besed nima nobenega zmisla. To je namreč v 3. odstavku članka, kjer treba čitati: ... od elementov, ki imajo interes na trgovski konkurenci (a ne konferenci).
Kresnice. Prebivalstvo kresniške občine odkrije dne 27. septembra t. 1. pri farni cerkvi v Kresnicah spominsko ploščo v svetovni vojni padlim vojakom. Slovenci, udeležite se polnoštevilno te proslave, zlasti oni, ki imate sorodnike v tem kraju. Spomnite se padlih žrtev v svetovni vojni.
Število pošt in poštnih nameščencev ▼ področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva. Kakor se da posneti iz uradnih podatkov, je v vsej Sloveniji 333 poštnih uradov, na katerih uraduje in službuje 1598 uslužbencev, in sicer: 800 uradnikov, 562 zvaničnikov in 236 služabnikov.
Sz Ljubljane.
Popis oziroma pregled vojnih in vojaških invalidov. Popis oziroma pregled invalidov s črko O—P se ne vrši dne 27. sept. 1925 ampak v soboto dne 26. sept. .1925 na mestnem fizi-katu.
Na ženski strokovni nadaljevalniei za umetne in oblačilne obrti v Ljubljani se prične šolsko leto 1925-26 v četrtek dne 1. okt. 1925. Vpisovanje se vrši v nedeljo dne 27. septembra t. 1. od 9—12 ure na dekliški šoli, Sv. Jakoba trg 1. Na novo vstopivše vajenke naj prineso s seboj odpustnico in učno pogodbo, one iz lanskih letnikov pa Izkaz, šolnino v znesku 15 Din za učila in učne pripomočke je vplačati pri vpisovanju. Šolo obiskovati so po obrtnem redu (§ 99 b) dolžne vse obrtne vajenke. Pouk se bo vršil ob nedeljah od 8—12 in ob četrtkih od 14—18 (2—6). Nadaljna pojasnila pri vpisovanju. — Šol. upravitelj.
Na splošni obrtni nadaljevalni šoli v Ljubljani na Erjavčevi cesti št. 21 se prične šolsko leto 1925-26 dne 1. okt. t. 1. Vpisovanje na tej kakor na vseh ljubljanskih obrtnih nadalje-valnieah se vrši v nedeljo, dne 27. sept. od od 9—12 ure dopoldne. Vsa pojasnila so razvidna na črni tabli v šol. veži. — Šolski upravitelj.
Umrla je Mira Bučar, drž. uradnica, bivša predsednica Orliškega kroživa Trnovo. Sv. maša zadušnica bo v petek ob pol 7. uri. — Udeležba za članice in mladenke obvezna. Drugi vabljeni.
Nagloma umrlemu inkasantu mestne plinarne je bilo ime Josip Smrekar, ne Ivan, kakor smo poročali. Star je bil 40 let. Poseben slučaj je nanesel, da so trije zaporedni inka-sanlje mestne plinarne umrli nagle smrti.
Vpisovanje v telovadni tečaj društva »Ate-na« za otroke in za dame se vrši dne 24., 25. in 26. t m. od 5.-7. ure popoldne v licejski telovadnici.
Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani naznanja priglašenim pevcem in pevkam, da dobe v prihodnjih dneh vsa podrobna navodila. Prvi sestanek bo o Vseh svetih. Ob tej priliki se bo vršil tudi prvi komorni koncert Društva učiteljev glasbe s sodelovanjem društvenih članov. Pri drugem društvenem koncertu bosta gostovala brata Zika. Na koncertu uči celjskega zbora, ki se bo vršil pozneje, bomo izvajali med drugim Satlnerjevo: Jefleje-vo prisego. — Sodelovali bod vsi ljubljanski srednješolski zbori. — Odbor.
Vajcnci mehansko tehn. obrti v Ljubljani naj se vpišejo v nedeljo, dne 27. sept. t. L na osnovni šoli na Ledini v času od 9—12 ure. Novinci naj prinesejo s seboj izpustnico in učno pogodbo. Vpisnina kot lansko leto. Lanski učenci naj pri vpisovanju predlože lanske izkaze. Šolski pouk se prične v petek, dne 2. okt. t. 1. ob 14 uri. Natančnejša pojasnila so razvidna iz razglasa na vežnih vralih osn. šole na Ledini. — Upravitelj.
Vojni invalidi in vdovo se opozarjajo, da se trafika na Dolenjski cesti št. 12 odda takoj. Reflektanti, ki razpolagajo s primernim lokalom in kapitalom, naj se zglase tekom 8 dni v pisarni podružnice Udruženja vojnih invalidov, Št. Peterska vojašnica. — Odbor.
Umrli so v Ljubljani: Marija Rotner; «»• stilničarjeva hči, 20 let. — Josipina Sedeu, vdova bločnega sluge, 83 lot
Samomor. K>sŠovec Ivan, sluga pri tvrdki T, aa Sv,. Petra cesti je v noči od 22. na 23.
sept izvršil 6amomor. V svojem stanovanju je spustil plin, ki ga je zadušil. — Samomorilca je včeraj takoj po 7. uri našel nezavestnega v postelja njegov gospodar, ki je pozval takoj rešilno postajo in obvestil o dogodku policijo. Prispela sta zdravnik g. dr. Travner in službujoči policijski uradnik g. dr. Fakin. Med tem je sluga že izdihnil.
Tatvina. Francu Brajerju, zlatarskemu pomočniku, je bila iz njegovega stanovanja na Osojah št. 3 ukradena zlata ženska ura v vrednosti 500 Din, novi čevlji v vrednosti 250 Din in 20 Din vredni žepni nož.
Iz štajerske.
Dr. Korošec govori prihodnjo nedeljo 27. septembra na ljudskem shodu pri Sv. Mar-jeti pri Moškanjcih. Shod se vrši po rani božji službi. Govori tudi domači poslanec Vesenjak.
Skol dr. Andrej Karlin bo dne 29. sept. obiskal župnijo Sv. Barbare v Halozah in bo tam blagoslovil nov tabernakelj in nova ban-dera.
Demokratski shodi. Poslanec dr. Pivko prireja shode in sestanke. Ti shodi in sestanki naj bi pripravljali tla za vstop štajerske samo-; stojne demokratske stranke v radikalno ; stranko. Govorniki naglašajo, da se ti dve stranki med seboj nič ne razlikujeta. Dr. Pivka bi radi radikali sprejeli, dočim o dr. Žerjavu tega ne trde z gotovostjo.
Okrajni zastop v Mariboru ima v soboto, 26. septembra dopoldne sejo, na kateri se bo razpravljalo o okrožnici Gradbene direkcije, v kateri zahteva, da se naj v bodoče okrajne ceste popravljajo potom kuluka. Davčni uradi I so na zahtevo finančne oblasti ustavili okrajem in občinam izplačilo okrajnih oziroma občinskih doklad. Ta sklep motivirajo s tem, , da je toliko davčnih zaostankov, da ne morejo • prej doklad nakazovati, dokler ne bodo davčni obvezanci plačali davčnih zaostankov.
Iz vinarske in sadjarske šole v Mariboru. | Ta sedaj 53 let stari zavod se je nedavno pretvoril v s r e d n j o vinarsko in sadjarsko šolo; poleg le-te je še tudi enoletna vinarska in sadjarska šola z internatom. Za obe šoli se je prijavilo dovoljno število zanimancev za vstop. Rok za vlaganje prošenj pri srednji šoli je že potekel, pri enoletni šoli pa poteče 1. oktobra t. 1. Začetek šolskega leta za drugoletnike bivše dvoletne vinarske in sadjarske šole je bil 15. septembra; v srednji vinarski in sad, jarski šoli prične novo šolsko leto 1. oktobra, v enoletni pa 15. oktobra namesto začetkom novembra, kakor je bilo prvotno razglašeno. Vsak zanimanec (prosilec) bo o tem še posebej obveščen. Gospod minister kmetijstva je določil mesečno oskrbnino na Din. 400. (dosedaj Din 75) za vse privatne gojence v internatu, to so namreč tisti učenci novinci enoletne šole, ki morajo plačevati vso oskrbnino, odnosno je ne morejo biti oproščeni in še niso bili v kmetijski šoli. Novinci i siromašnih staršev, kateri dobe prosta mesta j v zavodu kot državni gojenci (štipendisti), j bodo tudi posebej obveščeni o tem. Vodstvo reorganiziranih kmetijskih šol se je zopet poverilo ravnatelju Andreju Zmavcu, dosedanjemu ravnatelju dvoletne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Profesor Josip Priol odpotuje te dni na Holandsko v svrho študija ameriškega načina sortiranja in vkladanja sadja i. dr.
Polzela. Nad 70 let stari čevljar Anton , Parfant je zlezel pri peku Katzu na pekovsko ; peč. V spanju je padel s peči ter si zlomil ; nogo. Odpeljali so ga v celjsko bolnico. — ' Tukajšnja strojilna in kemična tovarna, katera je v začetku poletja ustavila obrat, je začela sedaj modernizirati svoje naprave. To-! varna se bo popolnoma moderno prenovila, j Zopetno obratovanje bo gotovo nekoliko ; zmanjšala brezposelnost, katera grozi na zimo. — Hišo in skladišče Josipa Cizcl je kupil tuk. posestnik ek. Turnšck. Hišo, v kateri se nahajajo trgovski prostori in skladišče, v katerem sc nahaja pekarija, namerava prezidati v stanovanje in gospodarsko poslopje.
Velik požar je v noči 20. sept, uničil 5 posestnikom v Zupečji vasi pri Lovrencu na Dravskem polju vsa poslopja. Sumi se. da je zažgala hudobna roka. Škoda je ogromna.
IZ MARIBORA.
Združene slovenske stranke v Mariboru so se pred občinskimi volitvami sporazumele, da bodo delovale v soglasju in pariteti. SDS pa se tega sporazuma ne drži, zahteva pa, da SLS drži disciplino, če gre za interese SDS. Mislimo, da ni naloga delegacije SLS v občinskem svetu, da bi na ta način služila samostojnim demokratom.
Delavski davek pobirajo mnogi podjetniki v Mariboru nepravilno. Več industrijskih podjetij pobira davek na ročno delo celo od delavcev, ki so nad 60 let stari, dasiravno Je sklep narodne skupščine, da se ta davek pri takih delavcih ne sme pobirati. Nadalje predpisuje davčna oblast še naprej od delavcev dohodninski davek, kar tudi ni opravičena. Na prošnjo velike delavske deputacijo iz vseh večjih industrijskih podjetij, je poslanec Zebot vprašal davčno oblast, kako se morejo goditi ♦ske nepravilnosti. Predstojnik davčne oblasti g. Sedlar je odgovoril sledeče: >Če in koliko smejo delodajalci odtegovati delavcem na konto novega davka na ročno delo, na to nima davčno oblastvo nobene kompelence. Sploh se ie ta davek ni začel predpisovati, ker še ui
izšel končni pravilnik in še ni znano, ali bodo delavci v starosti 60 ali 65 let tega davka prosti.«
Društvo »Katoliški dom< v Mariboru je imelov torek, dne 22. septembra svoj občni zbor pod predsedstvom stolnega prosta g. dr. M. Maleka. O delovanju društva od prvega po-četka do danes so poročali predsednik g. dr. Matek, blagajnik g. prof. Bogovič in tajnik gospod Krepek Po živahni debati o društvenem delovanju se je izvolil naslednji odbor: dr. Matek, prof. Bogovič, Krepek, Stabej, dr. Veble, Rezman, Hrastelj, Tratnik, Krambergar, Bau-man, p. Potočnik in Murščak. Pregledovalca računov: stol. župnik Moravec in ravnatelj dr. Jerovšek.
Devetindevetdeset dinarjev plače so dobili za september izplačane štirje katoliški dušni pastirji v stolni župniji v Mariboru. Torej s 24 Din. 75 par naj živi duhovnik, ki se je 16 let šolal, celi mesec. Socialisti in liberalci bodo pa še naprej kričali o izmozgavanju ljudstva po katoliški duhovščini. Nedavno je »Volksštimca« prinesla celo članek o »mastnih« plačah katoliške duhovščine.
Ljudski oder otvori svojo redno sezono dne 4. oktobra t. 1. z uprizoritvijo igre »Užit-karji«. Že sedaj opozarjamo občinstvo, da bo dajal Ljudski oder redne predstave ter upa* mo, da se bodo vsi prijatelji te mlade dram, ustanove prav radi udeleževali predstav v ta-i ko lepem številu kot prejšnja leta. Pri vsaki predstavi bo sodeloval tudi društveni salonski orkester, ki je splošno priljubljen vsled svojega preciznega izvajanja glasbenih točk. Bolj podrobno objavo prinesemo prihodnjič!
Uprava Ljudskega odra vabi vse p. n. dame in gospode, ki bi bili voljni sodelovati pri predstavah kot igralci, ali pri orkestru, da sc čim prej prijavijo. Pojasnila daje dnevno od 16 do 17 član uprave v pisarni Prosvetne zveze, Aleksandrova cesta 6-1. Prijava je lahko osebna ali pismena.
Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 18. septembra 1925 se jc pripeljalo 351 svinj in 4 koze, Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 50—100 Din, mladi prašiči 7—9 tednov stari komad 140 do 200 Din, mladi prašiči 3—4 mesece stari komad 250—300 Din, mladi prašiči 5—7 mesecev stari 350—450 Din, mladi prašiči 8—10 mesecev stari komad 550—680, 1 leto stari komad 750—900 Din; 1 kg žive teže 12—14.50 Din, 1 kg mrtve teže 15—17.50 Din; koze komad 120—175 Dia. Prodalo sc je 154 svinj in 3 koze,
IZ CELJA
Pogreb dr. Jos. Serneca, ki se je vršil zadnjo nedeljo v našem mestu, je bila prava triumfalna, čeravno žalostna pot tega borca za slovenske ideale po našem mestu. Zbrala se jc večtisočglava množica, zastopniki vseh vojaških in civilnih oblasti, ki so spremili nekdanjega narodnega voditelja do groba. Pogreb je vodil opat g. Jurak z asistenco dveh duhovnikov. Pogrebu so prisostvovali med drugimi tudi veliki župan g. dr. Pirkmajer, župan mesta Celje dr. Hrašcvec, zastopniki odvetniške zbornice in mnogi njegovi stanovski tovariši. Naj rau bo slovenska zemlja, za katero jc stari dr. Sernec toliko storil, lahka!
Žalostna smrt Žarka A.rnška je dala »Jutru« spet povod, da v nekaki prikriti oblfki poveličuje samomor. Molčali bi k temu, ako bi ta namigavanja imela dejansko podlago, a moramo v prilog resnici konstatirati, da Živko Arnšek ni izvršil nikakega samomora, temveč je njegova smrt posledica srčne paralize, povzročene po stari kronični ledvični bolezni. V petek zvečer, ko se je Arnšek vrnil domov, so ga srčni napadi zopet prijeli in je v strahu tekel na policijsko stražnico. Pri tem jc imel v svojem desnem žepu stekleničico lizola in ko je med potoma med stražnico vsled srčnih krčev padel na tla, se mu je steklcničica lizola razbila, lizol pa se je razlil po obleki. To je dalo povod, da so prvotno tudi policaji sami mislili, da gre tukaj za samomor. Ne glede nato, da bi Arnšek živel še najmanj nekaj dni, ako bi res lizol popil, niso kazala usta Arnška po smrti prav nikakih opeklin, ki nastanejo v slučaju samomora po lizolu.
Osebne vesti. G. dr. Dragotin Skrinjar, sedanji adjunkt na okrajnem glavarstvu v Celju, jc imenovan za okrajnega komisarja in je obenem premeščen k velikemu županu v Maribor. — V Celje jc pa premeščen k okrajnemu glavarstvu okrajni komisar g. dr. Anton Farčnik, ki jc služboval do sedaj v Šmarju pri Jelšah.
Notarske spremembe. Kakor doznavamo, jc imenovanih več novih notarjev, oziroma novih mest. Med drugimi jc dobil notarsko mesto v Celju namesto umrlega notarja g. Da-tička notar v Ratečah g. Anton Burger.
Državna cesta Maribor — Ljubljana jc v celjskcm okraju skrajno slaba in po zadnjih poplavah zelo izprana in razrita. Mislimo, da bi bilo dobro, ako bi se s popravami te cestc takoj pričelo, ker bi siccr pozneje poprava te ceste stala veliko več kot pa sedaj.
Transport čeških otrok je pasiral v torek dopoldne mesto Celje. Tc otroke je poslala češka vlada na obal Jadranskega morja v svrho zdravljenja.
Učni tečaji francoskega krožka sc otvorc v mcsccu oktobru. Pouk sc bo vršil v dveh do treh razredih, kakor sc bo pač priglasilo dovolj interesentov.
Policijske oblasti v celjskcm in laškem okraju ooozariamo ponovno na to, da kon-
sekventno nima ponoči prav noben vornfk predpisane luči in je končno pripisati le ne« verjetnemu slučaju, če se dosedaj ni pripetila Se nobena nesreča.
IZ PTUJA;
Pozna pomlad. V sredo, dne 23. t m. ob 'petih zjutraj bosta v mestni proštijski cerkvi poročena g. Mihael šebek in gospodična Uršula Sardinšek. Ženin je star 72 let in že nad 60 let tlači na koru meh pri orglah, nevesta pa je stara 37 let. Kakor slišimo, bodo ptujski farani obdarili poročni par z različnimi darovi.
Nov občinski odbornik. Ker se je preselil g. občinski odbornik Valentin iz Ptuja, je stopil na njegovo mesto g. zdravnik dr. Bela Stu-hec, ki je že v prejšnjem občinskem odboru deloval kot odbornik.
Pravniškega kongresa v Belgradu so se udeležili iz Ptuja g. svetnik dr. Anton Stuhec, sodnika Adolf Hudnik in Mrevlje ter odv. koncipient in sodni praktikant dr. Joža Krape ž.
Umrla je gospa L Malinger v Aškerčevi ulici.
IZ TRBOVELJ.
Iz seje medstrankarskega odbora za ljudsko šolo. Dne 18. t. m. se je vršila seja gor-pjega odbora, da se pretehta odgovor Trboveljske premogokopne družbe. V Trbovljah se že nekaj let dela na to, da se sezida še ena šola, ker sta obe, posebno vodenska, prenapolnjeni. Na vodenski se vrši pouk od 8,—12. in tudi do 1. ure in od 1.—5. ure popoldan, tako, da otroci, kateri so bili dopoldan v šoli, odidejo in drugi, ki pridejo popoldan na red, takoj nastopijo in pridejo v zrak, ki je za učence kakor tudi za učitelje skrajno nezdrav. Zvečer se pa vrši pouk za obrtni naraščaj in razna predavanja. T. P. D. hoče zidanje šole zavleči. Ker družbe niso vprašali, ko se je šola v vasi Trbovlje zidala pred več leti, predlanskim pa dozidala za eno nadstropje, in je družba prispevala k šoli samo kot davkoplačevalec, se sklicuje na reverz družbe iz 1.1882, v katerem se zavezuje zidati šolo za svoje nameščene osebe. Pripravljena je pa zopet zidati novo šolo na Vodah — samo prostora pravi, da ni primernega in predlaga razlastitev Fortejeve njive, kar je pa po zakonu nedopustno. Odbor stoji na stališču, da je prostor pri Gasilnem domu, ki je pripravljen za zgradbo Kazine, prav kot nalašč za zgradbo šole primeren. Družba se je tudi izgovarjala, da bi postala potem šola v vasi Trbovlje skoro prazna in da bi se potem vporabila za meščansko ali srednjo šolo. Temu se je splošno ugovarjalo, ker, ako bi ne bilo rudnika, bi za cele Trbovlje še danes zadostovala samo štiri-razrednica. Sicer pa, ako je meščanska ali srednja šola potrebna ali ne bodo odločevali pač drugi faktorji. Gotovo pa je, da je razuu meščanske tudi zidava ljudske Šole zagotovljena. Poglejmo, samo otroke, idoče po zimi v temi na Dobrno, Retje itd., čez toliko plazov, železniških tirov! Kdo prevzame odgovornost?
Cena avtovoženj se od 1. oktobra t. 1. zniža. K temu je podjetnike kolikortoliko prisilila močna konkurenca. Tudi hitrost voženj se ne sme po policijskih predpisih nad 15 kilometrov na uro prekoračiti.
Umrl je Prašnikar Franc, 57 let star, vpo-kojen rudar in posestnik na Ojstrem. Svetila mu večna luč!
Oporni zid ali ograjo iz betona zgradi okrajni zastop od Sokolskega doma do Volaja. Ob ograji se napravi pešpot za ljudi.
Iz ostale Jugoslavije.
Proslava tisočletnice hrvatskega kraljestva v Subotici. Proslava 1000 letnice hrvatskega kraljestva v Subotici je imela popolnoma uraden »n vojaški značaj. Vojaštvo je priredilo zjutraj svečan obhod po mestu z godbo na čelu, spominsko ploščo pa so odkrili na poslopju, v katerem je nastanjeno orožništvo. Na ljudski shod je prišlo mnogo ljudi iz okolice. Na shodu je govoril dr. Ištva-Eovič, ki je opisoval zgodovino Bunjevcev, za njim pa dr. Horvat iz Zagreba. Slavnost se je končala s posebno predstavo v gledališču.
Predavanja na belgrajskem vseučilišču se prično 16. oktobra.
Ncva kmetijska šola. V Trebinju v Hercegovini so odprli novo nižjp kmetijsko šolo.
Izseljevanje iz Srema v Brazilijo. Iz Er-nestinovca se odpravlja v Brazilijo okoli 30 rodbin, iz Čepina 10 rodbin, iz sosednih krajev pa tudi kakih 30 rodbin. Rodbine so se preživele prej na veleposestvih, ki pa jih je agrarna reforma razdelila tako, da zemlje najpotrebnejši ljudje niso dobili.
Slab obisk kopališča Ilidže. Jesenska sezona je letos v Ilidžu jako slaba. V vseh ho-telib stanuje samo še 36 gostov.
Fonarejeni stotaki. Sarajevska policija je zasledila ponarejene stotake nove vrste. Sestavljeni so iz koščkov starih srbskih bankovcev po 10 dinarjev in tako spretno zlepljeni, da delajo vtis raztrganih, a zopet zlepljenih stotakov. Na te vrste denar je treba pazitil
Proti draginji kruha je začela nastopati tudi novosadska občinska uprava. Občinsko tržno nadzorstvo je pozvalo vse pekovske mo.sfrre v Novem Sadu na sestanek, da se sporazumejo glede znižanja cen kruha. Na prvi pjigled se zdi človeku čudno, da mora občinska oblast pritiskati na pekovske mojstre v Novem Sadu ki Veži - 'edini vojvodinske žitnice.
Živ nootl na Sušilen, S Sušaka poročajo, da je bik) pristanišče zadnje dni tako polno ladij, da je moral neki angleški parobrod, ld je pripeljal premog, dolgo čakati izven luke, preden je priSel na vrsto, da izkrca svoje blago. Največ ladij, ki pristajajo v su-šaškem pristanišču, plove pod našo državno zastavo, a tudi število tujih ladij stalno raste. Največ nakladajo tuje ladje naš les.
Samomor zaradi 1 dinarja. V vasi Rakovo na Popovem polju se je obesil mladi Ljuba Ratkovič, ker so ga starši obdolžili, da je ulkradel iz miznice 1 dinar.
Tolpo tatinskih ciganov, ki so jo vodila poglavarji Joska Nikolič in Joska Kolompar, je prijela novosadska policija, ko se je ravrno pripravljala na odhod iz novosadske okolice v Srem. Pri ciganiih so našli tri konje brez živinskih potnih listov in precejšnje število konjskih odej. Ker je bilo policiji v Novem Sadu v zadnjem času prijavljenih več konjskih tatvin, je policija cigane odpeljala v preiskovalni zapor.
Prijeti roparji. V Gačkem v Hercegovini je orožniška patrulja prijela 4 člane zloglasne i roparske tolpe, ki jo je dolgo vodil sedaj že zaprti pteglavar Maja Vujovič. Roparji so priznali, da so po aretaciji Vujovičevi ubili še 6 muslimanov.
Novice iz Amerike.
Novo katoliško slovensko Šolo so postavili v Pueblo, Colo. Blagoslovili so jo 23. avgusta.
Novo zastavo društva Marije Pomagaj št 78, K. S. K. Jednote, so blagoslovili 13. t ra. v Clicagu, 111., z velikimi slovesnostmi.
Ponesrečil se je v East Helena, Mont., Janez Praprotnik. Pri delu v plavžu je padel med stroje in na mestu mrtev obležal.
Zasulo je v Library, Pa., rudarja Stavorja, doma iz Knežaka pa Pivki.
Utonil je v Barbertonu, Ohio, v nedeljo 6. t. m. Janez Volk. Šel je lovit ribe, a ga je napadla božjast in je padel na glavo v vodo. Tako je utonil v ped globoki vodi.
Cerkveni vestnik.
Člani križanske moške Marijine druibe se
opozarjajo na slovesnost blagoslovljenja novega Mladinskega doma na Kodeljevem, ki bo v nedeljo dne 27. t m. Duhovno opravilo dopoldne ob pol 10. uri, popoldne pa ob pol 3., zvečer proslavit-vena akademija v novi dvorani. Ko se postavlja nova trdnjava Marijine ljubezni, ne sme manjkati Marijinih sinov.
Dijaški vestnik.
Člane Dijaškega podpornega društva prosi odbor, da začno takoj i nabiranjem živil v krajih, kjer se obeta uspeh in kjer prevoz ne bo predrag. Pospešite tudi razprodajo srečk, ker gredo Vaše počitnice h kraju. Poročajte o uspehih in razpoloženju. — Prošnje za menzo se sprejemajo od 5. do 10. okt. Kdaj se bo redna menza mogla pričeti, še ni znano. Zvedeli boste pravočasno v časopisju. Počitniška menza z relutumom 10 Din obstoji že sedaj in bo trajala do otvoritve redne.
Odbor D. P. D.
Zbirko pisemskih znamk carja Nikolaja O.
bodo prodali na javni dražbi v Londonu. Zbirko cenijo na 50.000 funtov šterlingov.
Neprijeten konj. V Palermo se je splašil konj in je begal po ulicah. Iz voza je padel zaboj, iz zaboja pa tisoči in tisoči ponarejenih stolirskih bankovcev.
Strela z jasnega neba. V Caltanisetti na Siciliji se je na vrtu nekega vzgojevališča igralo 40 otrok. Pa je udarila med nje strela z jasnega neba, je dva ubila, veliko jih pa ranila.
Žalostno, a mora tako biti. Napadi roparjev na banke so prisilili ameriške bankirje do izrednih samoobrambnih pomočkov. Na glavo vsakega mrtvega bančnega roparja je razpisanih v Chicago 500 dolarjev, na glavo vsakega živega pa 200. Torej: nikar ne lovi, ampak kar ustreli.
Napredni. Uprava province Mantove je uradnikom in uslužbencem zaukazala rimski pozdrav, dvig iztegnjene desne roke.
Izseljevanj« Nemcev v Kanado. Iz Londona poročajo, da je ob reki High River nakupila neka družba mnogo tisoč oral zemlje, kjer se namerava naseliti 50.000 nemških izseljencev.
Hitra lokomobila. Ravnateljstvo neke angleške družbe poroča, da je dosegel na njenih progah neki vlak svetovni rekord v brzini. Vlak je bil sestavljen iz 14 osebnih in dveh tovornih vozov in je prevozil 107 angleških milj s hitrostjo 1609 metrov na minuto.
Prazgodovinska nazdba. Pri Tržiču na Primorskem izsušujejo močvirja. Dobili so prazgodovinsko pokopališče; okostja, kojih eno je skoraj popolnoma ohranjeno, počivajo v lesenih rakvah ali izvotljenih drevesnih deblih. Med ohranjenimi ostanki je puščica, steklen biser in uhan iz brona.
OSTANKE
češkega in angleškejSa sukna ra moške obleke, datnske kostume in plašče po 2-50 do 3-20 m dobite po neverjetno nizki ceni, in sicer od 250 dinarjev naprej v razpošiljalnici
JOSIP IVANČIČ — LJUBLJANA
Mtkioiičeva cesta 4 (naspr. frančiškanske cerkve). OgUjte izložbe 1	Prepričajte se I
Ljubljanska porota.
Milijonske goljufije pri upravi ljubljanske državne bolnice.
Včeraj se je vršila cel dan razprava proti suspendiranemu oficijalu ljubljanske bolnice Hija-cintu BukoviSo, ki je opravljal pri upravi bolnice posle blagajnika, in proti njegovemu soobtožencu Ludviku Kranerju, ki je delal skupno z blagajnikom in vodil denarne žurnale. — Bukovič je bil rojen L 1890 v Vojniku pri Celju; pristojen je v Ljubljano, je oženjen in ima dva otroka. Kraner pa je osem let mlajši in tudi oženjen. Bukovič še ni bil kaznovan, Krauer pa ima že eno kazen radi orožniškega patenta.
Senatu je predsedoval viš. dež. sodni svetnik dr. Adolf Kaisor, votanta sta bila dež. sod. svetnik dr. Gaber in okr. sodnik Avsoe. Drž. pravdništvo je zastopal namestnik drž. pravdnika dr. Lavren-Sak, zagovarjala pa sta obtoženca dr. Krivic in dr. Zore. Kot zvedenca sta bila pozvana k obravnavi računska nadsvetaika Lenarčič in Sircelj.
Obtožba.
Jako obsežna obtožnica delži obtoženca sledečih sleparij in goljufij: Oba obtoženca 6ta kot uradnika upraviteljstva državne bolnice v Ljubljani izvršila velike sleparije in sta oškodovala bolnico in sicer Bukovič sam za 268.760 Din, oba skupaj pa za 813.449 Din, torej v 6kupnem znesku 580.209 Din 97 p ali za 2 milijona 320 tisoč 830 kron 88 vin.
Tako velike in tako predrzne sleparije Ljubljana do sedaj še ne pozna. Goljufala pa sta obtoženca v glavnem na tri načine: Blagajnik Bukovič pri računih strankam odtegnil v teku šest mesecev 13.844 Din 60 p za koleke. Teh kolekov pa mož ni kupil, marveč je porabil denar zase. Ker je Bukovič začel živeti precej potratno in je igral v veselih družbah vlogo bogatega in radodarnega kava-lirja, mu ni zadostovala njegova plača in tudi ne prispevki, ki si jih je pridobil s sleparsko pridobljeno kolkovino. Enako se je godilo seveda tudi njegovemu tovarišu Kranerju, s katerim sta si bila jako dobra prijatelja In sta vedno skupaj delala, goljufala in seveda tudi zapravljala. Bukovič si je začel izposojevati iz blagajne začetkom manjše, na to pa vedno večje zneske, seveda skrivaj. V začetku je ta manjša posojila odplačeval, toda nazadnje pa so ta posojila tako narasla, da jih obtoženec ni mogel več vračati in to ga je zavedlo do goljufije. Obtoženca, ld sta morala skupno delati, sta se prav lahko sporazumela in začele so se sleparije in goljufije, ki so dosegale vedno večji obseg in vedno večje svote. — Goljufala pa sta na sledeče tri načine: Pripisavala sta izkaze čekovnega urada k čekovnemu računu bolnice. To so bili zneski, katere so nakazovali bolnici za oskrbo zavarovancev in sicer: »Okrožni urad za zavarovanje delavcev t Ljnbljani«, Bratovska skladnica koroških rudnikov v Mežici«, »Bratovske skladnice trboveljske premogokopne družbe v Zagorju«, »Ravnateljstvo državnih želcznic v Zagrebu« in pa »Trgovsko podporno društvo v Ljubljani«. Te sleparije so nesle obtožencema 6kupno 313.449 Din in te zneske sta Bi tudi pošteno med sabo delila Bukoviču pa to še ni zadostovalo. On je rabil še več in je začel goljufati še na svojo roko. Goljufal je z raznimi računskimi pripisi, s katerimi si je pridobil v več zneskih 196.135 Din. — Dalje je poneverjal zneske, ki so mu bili izročeni kot blagajniku v gotovini in sicer od »Hi&ijenskega instituta« za premog, razne pristojbine za pranje perila, zneske za prehrano raznih uslužbencev v bolnici in kolko-vine, tako 4a je ogoljufal bolnico sam za 266.760 Din. Jemal pa je tudi vplačane zneske, katere je kril navidezno z raznimi fingiranimi postavkami, kakor »Prometnemu zavodu za premog 27.777 D.« Plačal tega seveda ni, denar sta si obtoženca razdelila in zapravila.
Aretacija.
To sleparsko početje pa Je seveda zbudilo sum, da pri blagajni v bolnici ni vse v redu. Zvedeli so tudi o silno potratnem življenju obeh obtožencev. Kamen proli njima pa je bil sprožen, ko je dobila neka stranka račun za poravnavo dolga za bolniško oskrbnino. Ta stranka pa je svoj račun že pošteno plačala in je predložila tudi, ne malo ogorčena, potrdilo svojega vplačila To dejstvo je vzbudilo sum, trditev stranke se je izkazala kot resnična, denarja pa ni bilo in tudi ni bilo plačilo vknjiženo za kritje omenjenega dolga. Uvedla se je stroga in obsežna preiskava, ki je po dolgem in napornem delu več računskih strokovnjakov ugotovila razne sleparije pri blagajniškem poslovanju. Odkrili so polagoma vse nezaslišane sleparije in dne 23. decembra lani sta bila obtoženca aretirana in sta od takrat v preiskovalnem zaporu. Obravnava proti njima bi se morala vršiti že meseca marca letos, toda ker je takrat Kraner še odločno in dosledno tajil, so se preiskave nadaljevale, dokler ni prišlo vsaj do delnega priznanja
Zaslišanje obtožencev.
Obtoženca sta povsem mirna in odgovarjata jasno na vsa vprašanja Prvi je bil zaslišan Bukovič. Priznal je, da je kriv, vendar pa se danes na posamezne postavko ne spominja več natančno. Njegov tovariš Kraner je sodeloval in vedel za vse lumparije, ki so se sporazumno vršile. Mogoče, da pri nekaterih zneskih Kraner ni bil zraven in ni vedel, kaj je Bukovič delal, vendar pa sta si vse zneske obtoženca pošteno delila in večino prigolju-fanega denarja tudi skupno zapravila. Krauer je sleparijo potom pripisov v čekovnih računih priznal, trdil pa jc, da pri vseh goljufijah ni bil zraven in se tudi na posamezne slučaje točno ne more več spominjati. Sodeloval je tudi pri manipulaciji z denarnimi nakaznicami, ni bil pa udeležen pri sleparijah katere je izvršil Bukovič z denarjem, katerega je dobil kot blagajnik sam na roke. Prizna pa, da je kriv tudi nekoliko radi tega, ker je bil površen pri svojem kontrolnem delu in je vlrguliral razne postavke površno tja v en dan kot vplačane in vknjižene, dasi jih mnogo ni niti vpisal iz svojega žurnala v glavno, takozvano matično knjigo. Ko pa se je enkrat spustil v to manipulacijo in je bil v valu goljufij, je moral tako delati, ker se je bal, da ga ne razkrijejo — Skupno ra sporazumno sta delala tudi tedenske računske m blagajniške zaključke knjig in gledala, da sta se Krauer] eva »štraca« in Bukovičeva blagajna vje-mali, oba pa sta imela pri tem vedno lepe dobičke. — Predsednik je nato točno predočil na deski, kako spretno in previdno, obenem pa dobfčkanosno za njune žepe sta oba obtoženca vodila in ponarejala svojo račune in vse to kaže, da sta obtoženca dogovorno in skupno delala. To kaže tudi dejstvo, da so sleparije prenehale, ko je bil Krauer reduciran in odslovljen, ker so prišli drugi in Bukovič m imel več Krauerja. — Nato je prebral predsednik obširen preiskovalni spis in obsežno revizijsko poročilo štirih računskih strokovnjakov. — Pojasnilo se je tudi, kako sta prišla do tako visokega skupnega zneska, če sta hotela prikriti eno postavko, kjer sta goljufala, tega nista mogla več napraviti s svojim dcnnrjpm, marveč sta napravila drugo sleparijo, s katero sta toliko pridobila" da sta pokrila del odprtega dolga, da jima je os!al zona!	mesok za uadaUtvj jsaLratno in ve-
. seljaško življenje. Tako se je njuno sleparsko po-i četje vedno stopnjevalo po številu posameznih sleparskih slučajev in po višini prisleparjenih zneskov. — Delala nista površno, marveč zelo spretno, premišljeno in tudi previdno. Samo zapravljala tega prigoljufanega denarja nista previdno, marveč kot otroci, o katerih pravimo, če imajo denar, imajo kramarji semenj. Tu pa so živeli bari, gostilne, hoteli, kavarne, fijakerji in vesele družbe veseljakov in veselih lahkokrilih tovarišic.
Kam sta dajala denar?
Predsednik je nato vprašal obtoženca: »Kan pa sta vendar djala denar? — Skoro dva in po) milijona krcn manjka? Imat še kaj denarja? Č« imata še kaj, je boljše če vrneta, ker bo to vplivak ugodno tudi na odmero kazni!« — Obtoženca pa sta odločno zanikala, da imata še kaj denarja — Bukovič je dejal: »Kar sem dobil sem zapravil Toda nisem porabil vsega sam, plačeval sem tudi za druge in to še več kot zase. Ugotovilo se je, da sta se vozila z železnicami, s fijakerji, z avtomobili in motornimi kolesi. — Bukovič si je kupil sam dve motorni kolesi. Neukusno šalo sta si dovolila nekoč, ko sta naročila kar štiri izvoščke. In kot bi se norčevala iz vseh, sta se peljala vsak v svojem vozu, v tretjem vozu pa je bil Bukovčev, v četrtem pa Krauerjev klobuk in pa palica. — In tako sta delala skoro poldrugo leto. Bukovič je plačeval velike cehe, včasih je dal samo za šampanjca in pa druga vina kar po par tisoč kron. — Dajal pa je radodarno tudi manjša posojila o katerih pa danes ne ve niti, koliko je posodil niti komu, ker se za take zneske ni brigal in jih tudi ni nikdar tirjal. Imel je dosti denarja in lahko ga je dobil. — Tako sta zapravila v kratkem času skoro dva in pol milijona kron, med tem ko sta njuni družini prav skromno, skoro borno živeli. — Omenilo se je tudi, da je bolnica takrat odklanjala razne bolnike in jih odslavljala v domačo oskrbo, ker ni imela denarja. Temu pa je zagovorništvo ugovarjalo, češ da vsled teh goljufij niso trpeli bolniki, marveč je bila ogoljufana le država odnosno — davkoplačevalci
Popoldanska obravnava.
Po opoldarlskem odmoru se je nadaljevala obravnava ob 3 pop. Predsednik je ugotovil potratno in razsipno življenje obtožencev in sicer na podlagi raznih spisov. Radi njunega razsipanja je postala pozorna tudi ljubljanska policija, ki pa jima ni mogla do živega. Govorili so, da verižita s kokainom n si služita veliko denarja. Policija pa ju seveda na tej poti ni mogla najti, ker sta zajemala sredstva za svoje potratno življenje iz drugih bližjih virov. — Bila sta obtoženca glasom vseh poročil vedno in povsod skupaj. — (Predsednik: In tudi zdaj sta skupaj!) Značilna so tudi pisma, ki sta jih pisala iz zapora. Značilno je pismo, katero je pisal Krauer iz zapora nekemu prijatelju čiri, ki pa je to pismo zavrgel in so ga našli na dvorišču.
Pisma iz zapora.
Kraner je pisal iz zapora nekemu tovariSu tned drugim tudi tole: >Kdor nič ne riskira, ta nič ne dobi in nima nobenega uspeha Jaz pa riskiram (Takrat je Kraner še vse tajiL) in zdržim do konca tudi če postane precej sraka ptič. Na kazen sem pripravljen kot na smrt, samo preveč ne sme biti. Drugače sem pa mož na svojem mestu. Ne umak. nem se tudi za korak, ker drugače bi izgledala ; cela stvar smešna. Tebi sem obljubil in bom držal, sem čil in zdi se mi kot na novo prerojen. Gospodje! Bis hieher und nicht vveiter, (tu misli na preiskovalne sodnike) vi se boste naveličali, mi pa ne.«
Državni pravdnik	(
je ugotavljal, da so preživljali uradniki takrat in> še preživljajo slabe čase. Radi tega so se tudi po preobratu razmnožili slučaji uradne zlorabe in različne poneverbe. Stalni zagovor teh ponesrečencev je bil — beda — beda. Toda v tem slučaju pa ne igra beda nobene vloge. Tu gre za horendne vsote, katere sta obtoženca naravnost blazno zapravljala in razmetavala njih družine pa so imele komaj najpotrebnejše. Tudi sta glasom izpovedi zvedencev poneverila še več, kar pa se ni moglo z gotovostjo ugotoviti. Zapravljala sta v barih, gostilnah, hotelih, razsipavala sta denar v raznih družbah doma in se vozila tudi v inozemstvo. Kdo ve koliko sta potrošila To je največja poneverba, kar jih beleži sodna praksa v Sloveniji. »Sodite, sodite po pravici, da gre glas pravične sodbe tudi med ljudstvo.«
Zagovor.
Zagovornik prvoobtoženca Bulcoviča dr. Zore, jejzjavil kratko, da si z ozirom na priznanje pridržuje vsako nadaljno izvajanje. — Zagovornik obtoženca Kranerja dr. Krivic pa je ugotavljal glede svojega klijenta dejstvo, da ni bil soudeležen pri vseh goljufijah in sleparijah, in da naj se jemlia to dejstvo v obzir.
Vprašanja in sodba.
Senat je stavil porotnikom tri vprašanja tn sicer prvo, če je obtoženi Bukovič kot uradnik uprave državne bolnice v medsebojnem dogovoru s svojim tovarišem obdržal v obtožnici označeno vsoto. Slično se glasi drugo vprašanje glede Krauerja, tretja vprašanje pa je bilo stavljeno, če je Krauer potom čekovnih vplačil oškodoval bolnico za v obtožnici označeno vsoto. — Porotniki so po kratkem posvetovanju potrdili prvi dve vprašanji soglasno, tretje pa so potrdili i enajstimi glasovi. Državni pravdnik je predlagal strogo kazen, ker je škoda ogromna in ker sta obtoženca denar lahkomiselno zapravljala in naravnost razsipala. Poudarjal je, da naj jima dajo pošteno kazen, posebno še če imata Še kaj skritega denarja, da ne bosta uživala po kratki kazni sadov svoje goljufije. — Po precej dolgem posvetovanju je razglasil predsednik sodbo s katero sta bila obsojena in sicer Bukovič na pet let, Kraner pa na štiri leta težke, joče in morata plačati vse stroške, takso in povrniti erarju odnosno finančni prokuraturi v obtožnici navedena zneske. — S to obravnavo je bilo to porotno zasedanje zaključeno.
Naznanila.
Ljubki oder v Št. Vidu nad Ljubljano priredi dne 27. sept. t. 1. veseloigro v treh dejanjih: »Narodni poslanec«. Začetek ob 7. uri. Konec oh 10. uri zvečer. Vstopnina: Parterni sedeži po 10, 8, 6 Din, Galerijski sedeži po 10 in 8 Din, Stojišča po 4 Din. Otrokom vstop ni dovoljen. Predprodaja vstopnic od srede 23. t m. naprej pri gdč. Ivanki Zakotnik v št. Vidu. Oder je popolnoma nov, opremljen z najmodernejšimi dekoracijami, tehničnimi in svetlobnimi napravami. Preplačila se v svrho kritja stroškov za novi oder hvaležno sprejemajo.
Ne pozabite posetiti veliko razstave krojev učnega zavoda Ivana Bizjaka v Ljubljani na srednji tehnični šoli, v nedeljo dne 27. t. m', od 9—13 ure
ter se vpisati v tečaj.
Poizvedovanja.
Ubog invalid je pozabil v sredo 16. t. m. v veži gostilne »Pri belem volku« nov nahrbtuik. Pošten n,-. !iielj_sc prosi, da ga odda Cesta na Gor. železnico 'Mi-
Gospodarstvo.
in. gospodarski kongres.
Tretji redni kongres trgovskih zbornic in važnih gospodarskih korporacij, ki se je vršil dne 19. in 20. septembra v Belgradu, je vladi predložil resolucije, ki poudarjajo najvažnejše težnje naših gospodarskih krogov.
Ni samo gol slučaj, da govori prva resolucija o davkih, kajti vsa javnost stoji pod pojmom neenakih davčnih bremen, ki se k temu še na najbolj rigorozen način izterja-vajo v dobi, ko je vse gospodarstvo v težkih razmerah. Resolucije zahtevajo še pred davčno reformo ublaženja bremen.
Na drugem mestu se pečajo resolucije s socialnim zakonodajstvom, za katerega tudi zahtevajo temeljito izpremembo.
Glede prometa zahtevajo resolucije ta-kojSnje sklicanje tarifnega odbora, ki naj razpravlja tudi o novem železniškem tarifu.
Nadalje se v resolucijah zahteva po racionalnem semenogojstvu in sadjarstvu.
Glede lesne industrije zahtevajo ukinje-nje izvoznih carin na več vrst lesa in odpravo surtakse za izvoz lesa v Španijo.
9. resolucija govori za ustanovitev hmeljarske šole v Žalcu in v Vojvodini.
Nadalje so sekcije za cenitev izvoza ugotovile, da bo znašal naš izvoz v letu 1925 do 1926 ca 10 milijonov dinarjev in sicer se bo irvozilo: za 2250 milijonov dinarjev žita in koruze, za 309 milijonov dinarjev sadja, za 2436 milijonov dinarjev žiivine in živinskih produktov, za 1898 milijonov dinarjev lesa in rud, za 763 milijonov dinarjev industrijskih izdelkov, za ostalo raznih proizvodov.
Cenitev izvoza posameznih produktov je sledeča (v tonah, kjer ni drugače označeno in v milijonih Din):
L Pšenica in moka 400.000—1000, ječmen, rž in oves 50.000—75, fižol 50.000—100, krompir 25.000—12.5, otrobi 10.000—12.5.
EL SKve 49.400—208.6, hruške in jabolka 6000—12, grozdje 3000—9, orehi 1500—9, pek-mex 1000—4.4, vino 2500—50, špirit 1000—16.
ffl. Konji 30.000 glav — 120, žrebeta 1000 fcom. — 3, mezgi 400 glav — 0.8, goveda 150.000 glav — 600, svinje 100.000—230, drobnica 400.000 glav — 160, perutnina 2,000.000 glav — 48, meso in zaklana živina 15.000 ton — 300, mesni izdelki 1000—40, mast 100 — 2.5, maslo 200—7, sir 200—3, kaškavali 1800 —40, jajca 30.000—630, razne kože 3460—252.
IV.	Drva 300.0CO—66, stavbni les 800.000 —1100, bukovi in hrastovu pragovi 900.000 koms — 40, oglje 40.000—32, lesni izdelki 15.000—70, celuloza 10.000—32, tanin 10.000 —60, svinec 10.000—120, baker 8000—300, tu-pdna in bauiksit 6000—75, kamenje in mramor 3000—3.
V.	Konoplja in vrvarski izdelki 15.450— 168, ainon in kantična soda 15.000—36.9, kale. karbid 9000—19.2, cianamki 33.000—53.8, fero-solicij 3500—22.75, cement 376.227—172.7, jeklo 3000—15.3, posoda 500—10, alum. hidrat in oksid 3100—11.2, razni kem. produkti 16.300—29, elektrode 3500—12, kože in usnje 700—55, papir, lepenke 5250—42.5, krpe 250 —1, opeka 20,000.000 komadov — 20, sladkor 9000—37.5, svila 50—30, žarnice 200.000 kom. —L, cink 1650—15, pis. potrebščine — 10.
VI.	Zdravilna zelišča 2883—23, opij 150— 150, hmelj 2400—168, kokoni 250—20, gobe 102—5.2, višnje 600—8.4, ribe m sardine 480— 7-2, kamen, mramor bauksit, tupina 65.000— 75, slama 2500—7.5, rezanci sladkorne pese 7500—6, makovo seme 800—5, tobak 16.000— j 500, in razni predmeti.
Produkcija premoga v Sloveniji
V	mesecu juliju t. 1. je narasla produkcija premoga v Sloveniji. Dosegla je 13.254 ton napram 124.833 ton v juniju L 1. S tem je prekoračena depresija.
V	mesecu juliju t. 1. so oddali premogovniki (v oklepaju podatki za junij 1925): železnicam 58.793 ton (63.615), industriji 40507 ton (35.322), raznim strankam 9927 (7762); v inozemstvo so premogovniki izvozili 9303 tone (7808), sami so pa porabili 13.180 ton (12.665); skupaj je torej znašala oddaja 131.710 ton (126.135).
Iz teh podatkov je razvidno, da je oddaja v juliju narasla predvsem v industriji in da je izvoz večji; tudi skupna oddaja je bila v juliju večja kakor v juniju 1925. Kljub boljši oddaji so zaradi večje produkcije narasle tudi zaloge. Medtem ko so znašale zaloge dne 31. julija t. 1. 61.969 ton, so dosegle dne 31. avgusta t. 1. 64.513 ton.
Število delavstva je konstantno. Povprečno je v bilo v mesecu juliju t. 1. zaposlenih
12.312 delavcev napram 12.369 v juniju t. 1. * ♦ »
Izkaz o stanju Narodne banke z dne 15. septembra 1925 (vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlike napram stanju z dne 8. sept. 1925). Aktiva: kovinska podlaga 520.7 (+ 6.7), posojila na menice 974.5, na vrednostne papirje 179.1, skupaj 1153.6 (— 7.9), račun za odkup kronskih bankovcev 1186.3, račun začasne zamenjave 367.1, državni dolg 2966.3, vrednost založenih državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 1249.6 (-f- 45.9), skupaj 9582.2. Pasiva: glavnica 27.9, rezervni fond 6.4 (-j- 0.2), bankovci v obtoku 6124 (— 4.3), račun začasne zamenjave 367.1, državne terjatve 32.4 (-j- 7.0), razne obveznosti po žiru 670.8, po raznih 140.0, skupaj 810.8 (+ 41.7), vrednost založenih državnih domen 2138.3, ažija 74.3, skupaj 9582.2; obrestna mera ne-izpremenjena.
Reka in šušak. Sledeči podatki ilustrirajo borbo Reke m Šušaka glede izvoza lesa. Medtem ko je bilo lani iz reškega pristanišča izvoženih 25.513 ton, iz Šušaka pa samo 10.900 ton, se je razmerje letos izpremenilo v korist šušaka. V prvih 5 mesecih t. 1. je znašal izvoz lesa iz šušaške luke 78.450 ton, iz reške pa samo 66.394 ton. Če bi bilo na Šušaku na razpolago več prostora, bi gotovo Šušak še bolj nadkriljeval Reko.
Najnovejši podatki o svetovni letini. Mednarodni poljedelski zavod objavlja podatke o svetovni letini 1925. Po teh podatkih je bil svetovni pridelek pšenice 86.6 milijona ton (lani 74.5 milijona ton); pridelek je znašal: v Evropi (21 držav) 26.1 milijona ton napram 20.1 milijona ton lani, Rusija 18 milijonov ton (lani 10.4 milijona ton), Kanada in severnoameriške Združene države 29.7 milijona ton (lani 30.9 milijona ton), Azija (4 države) 9.9 mili' na ton (lani 10.8 milijona ton) in severna Afrika (4 države) 2.9 milijona ton (lani 2.3 milijona ton). — Letino pšenicc v podonavskih državah ceniio na 8.3 milijona ton (lani 5.7 milijona ton] in sicer v Bolgariji na 13 (lani 8), v Jugoslaviji na 22 (lani 16), v Ogrski na 18 (lani 14) in v Romuniji na 29 (lani 19) milijonov met. stotov. — Svetovni pridelek rži ceni zavod na 43.4 milijona ton (lani 33.4 milijona ton). V Evropi (19 držav) je bil pridelek rži 20.8 (lani 14.2) milijona ton, v Rusiji 20.8 (lani 17.3) milijon ton in v Kanadi in severnoameriških Združenih državah 1.8 (lani 2) milijona ton.
EDMUND mosteb I DRUO D. O.
ZAORCO
Poravnave in konkurzi v Čehoslovaški v
avgustu t L V mesecu avgustu t. 1. je bilo v Čehoslovaški prijavljenih 126 poravnalnih postopanj (v juliju t. 1. 140) in 27 konkurzov (v juliju t. 1. 28).
Dobave. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani sprejema 2. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo šamotne moke in šamotne opeke, za dobavo strešne opeke ter za dobavo raznega stekla. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem oddelku te direkcije, — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 17. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotiei glede d-obave skretni-ških ključavnic ter glede dobave šamotne moke in dekstrina; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave pisalnega materijala. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vp- gled.
Borze.
23. septembra 1925.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.35-13.45 (13.3325—13.4325), Italija 229.83—232.23 (230-2' 2.40), London 272.125 do 274.125 (272.125-274.125), Newyork 50.02 do 56.62 (55.985—56.585), Pariz 266.91—267.09 (264 do 268), Praga 166.40—168.40 (165.90—167.90), Dunaj 7:8875—7.8975 (7.8775—7.8975). Zurich 10.8400 do 10.9290 (10.84—10.92).
Curih. Belgrad 0.20 (9.2175), Budimpešta 72.60 (72.65), Berlin 123.30 (123.30), Italija 21.12 (21.90), London 25.10 (25.115), Newyork 518.20 (318.20), Pariz 24.50 (24.52), Praga 15.36 (15.375), Ph aj 72.95 (73.05), Varšava 81.50, Amsterd m m.25 (208.3751 Bruselj 22.55 (22.845), Stockholm 139.20 (139.175), Madrid 74.65 (74.88), Kopenhagen 126.75 (126.75), Oslo 108.50, Atene 7.50 (7.65), Argentini ja 1.90, Carigrad 2.ŠM.
Dunaj. Devizo: Pograd 12,57, Kodanj 170.55, I London 34.345, Milan 28.35, Newyork 708.75, Pa-
riz 33.52, Varšava 116.75. Valute: dolarji 708.54, angleški funt 34.26, francoski frank 33.45, tira 28.80, dinar 12.54, češkoslovaška krona 20.965.
Praga. Devize: Lira 137.75, Zagreb 61.10, Pariz 160, London 163.55, Newyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odst. inv pos. 95— 97, zaklj. 9G do 97, zast. listi 20 - 25, kom. zadolžnice 20—25, Celjska 201—205, Ljublj. kreditna 225—240, Mer-kantilna 100-105, Praštediona 1068 den., Kreditni zavod 175 '85, Strojne 104 den., Trbovlje 375 do 387, Vevče 120 den., Nihag 38 - 42, Stavbna 165 do 180.
Zaigreb. vojna odškodnina 390—395, za sept. 896, za okt. 395 -400, za dec. 405-408, Hrv. esk. 137 140, Kred. 138.140, Hipobanka 75—76, Jugobanka 110—115 Praštediona 1050—1070, Ljublj. kreditna 220, Slavenska 62, Srpska 144—147, Eks-ploatacija 55—60, šečerana 547—577, Nihag 40, Gutman 450—460, Slavex 140, Slavonija 58—63, Trbovlje 365, Vevče 120.
Dunaj. Podon -savska-jadr. 62.8500, Atyme 29.4300, Greinitz 14.1, Kranjska industrijska 36.5, Trbovlje 46.0, Leykam 18.1. Jugobanka 13 8, Hip. banka 9.3, Avstrijske tvornice za dušik 20.0, Gutmann 62.0, Slavex 19.0, Slavonija 6.8800.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Smrekovi oz. jelovi hlodi, od 25 cm prem naprej, fco nakl. postaja 225 blago. Madrieri, 75/220 mm, od 4—8 m dolž., monte, fco meja 585 den. Jamski les po uzancah ljubljanske borze, fco naki. postaja 5 vag. 170 zaključek 170. Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana 270 den. Koruza slavonska, par. Ljubljana 217 blago. Fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana 325 den. Fižol ribničan, orig fco Ljubljana 300 denar Fižol mandolon, orig., fco Ljubljana 250 denar.
Orlovski vestnik.
Občni zlior 0. ?. — Vsak odsek naj sigurno pošlje enega svojih članov kot zastopnika. Sv ' maša so bo brala ob 8. v kapelici v Alojzijevišču (Poljanska ces»a St. 4), ne v cerkvi sv. Jožefa. Na dan občnega zborn se bo vršil tudi ogled gradnje Stadiona.
Otroka kapitana Qrarsta.
(Potovanje okoli sveta.) fmicoski spisal Julea Verne. — Poslovenil A. B.
Lahko si mislite kako je vse to zanimalo gospo Heleno in gospodično Marv. Zato se lord Glenarvan ni obotavljal, da ustreže njuni radovednosti. Popisal je dogodek za dogodkom, vso pot od enega do drugega morja: kako so šli preko andskega grebena, kako je divjal potres in kako je izginil Robert. Pravil je o kondorju in o Indijančevem strelu. Pozabil ni dogodka z rdečimi volkovi in Robertove žrtve. Omenil je narednika Manuela, poplavo, zavetišče na drevesu, strelo, požar, kajmane, vrtinec, noč na atlan-tiški ol>ali. Zanimiva povest, zdaj vesela, zdaj strašna, je vzbujala po vrsti veselje in grozo poslušalcev. Pri marsikateri točki je bil Robert deležen poljubov sestre in gospe Helene. Nikoli še ni bilo otroka, ki bi ga imeli tako radi in tako občudovali.
Ko je lord Glenarvan končal svojo povest, je pristavil:
»Prijatelji, sedaj pa je treba misliti na sedanjost. Kar je bilo, je bilo, prihodnjost pa je naša. Vrnimo se li kapitanu Harryju Gruntu!«
Obed je bil pri kraju. Podali so 9e torej v zasebni salon gospe Glenarvanove. Posedli so okrog mize, na kateri je bilo vse polno kart in zendjevidov. Razgovor se je začel nemudoma.
»Draga Helena, je rekel lord Glenarvan, takoj ko sem stopil na krov, sem vam dejal, da imamo več upanja kakor kdaj poprej. Čeprav nismo pripeljali s seboj ponesrečencev z »Britanije«, je vendar več kot verjetno, du jih najdemo. Naša pot po Ameriki nas je poučila, prepričala, da se nesreča ni zgodila niti na ol>alah Tihega morja, niti na obalah Atlantiškega oceana. Po vsem tem jo DopolUMma, naravno,
da je bilo razlaganje listine pogrešeno, vsaj kolikor zadeva Patagonijo. K sreči je naš prijatelj Paganel, ki ga je sam Bog razsvetljil, odkril pogreško. Dokazal je, da smo na napačnem potu. Razložil je listino tako jasno, da si).o mu morali vsi pritrditi. Gre za listino, ki je pisana francoski. Prosim gospoda Jakoba, da jo razloži še enkrat, da izgine vsak dvom.«
Učenjak ie že komaj čakal prilike, da je mogel spregovoriti. Razpravljati je začel o besedicah g o -n i o in i n d i s tako vnemo, da je vse prepričal. Podčrtal in naglasi! je besedo austral in zaključil, da more biti to le Austral i ja. Dokazal je, da je inogel kapitan Grant, ko je zapustil s svojo ladjo brez krmila peruanske vode, zaiti v južne tokove Tihega morja, ki so ga zanesli na avstralsko obrežje. Njegove duhovite domneve, njegovo sijajno sklepanje je na mah pridobilo samega kapitana Johna, ki je bil sicer v takih stvareh precej nejeveren in se ni dal zapeljati po domišljiji.
Ko je bil Paganel z dokazovanjem pri kraju, je naznanil Glenarvan, da se »Duncan« odpravi nemudoma na pot proti Avstraliji.
Preden pa je bilo dano povelje, da so obrnejo proti vzhodu, je zaprosil major, da mu dovolijo majhno opombo.
»Govorite, Mac Nabbs, je odgovoril Glenarvan.
— Ni moj namen, je začel major, da se skušam upirati dokazom prijatelja 1'aganela, še manj, ovreči jih: mislim nasprotno, dn so resni, bistroumni, vredni, da jih upoštevamo. Po vsej pravici jih moremo imenovati izhodišče za vse naše bodoče iskanje. Vendar pa želim, da jih še enkrat pretresemo in doženemo, če je njih dokazilna moč res neoporečna, izven vsakega dvoma.«
Nihče ni vedel, kaj misTi s tom pametni Mac Nabbs. Poslušalci no ga poslušali i neko čudno t&aUobOk
»Nadaljujte, major, je dejal Paganel. Pripravljen sem, da c.lgovarjam na vsa vaša vprašanje.
—	Kar ne bo ravno pretežko, je dejal major. Ko smo pred petimi meseci razmotrivali v Llydškem zalivu našo tri li tine, se nam je zdela njihova razlaga očividna. Nobena druga obala kakor zap dna patagonska ni mogla biti pozorišče nesreče. 0 tem se nam ni pojavila niti senca kakega dvoma.
—	Prav res, je pripomnil Glemrvan.
—	Pozneje, ko se je Paganel v svoji raztresenosti in po božji previdnosti vkrcal na krov našega »Dun-cana«, smo mu pokazali vse listine. Pritrdil je brez ugovora, da je treba iskati na amerikanskem obrežju.
—	Sveta resnica, je prikimal zemljepisec.
—	In vendar smo se zmotili, je zaključil major.
—	Zmotili smo je je ponovil Paganel. Pa kaj, če smo se, sa jsmo vendar ljudje! Kdor pa vztraja v zmoti, je norcc.
—	Čakajte, Paganel, je povzel major, nikari se no i azburjajte, saj nisem dejal, da moramo še naprej slikati po Ameriki.
—	Kaj torej? jo vprašal Glenarvan.
—	Priznanje, samo priznanje, da se nam zdi sedaj prav trle o gotovo, da je kapitan Grant v Avstraliji, kakor se nam je zdelo prej, da je v Ameriki.
—	To priznamo prav radi, je odgovoril Paganel.
—	Vzamem na znanje, je nadaljeval major, in porabim ugodno priliko, da vas posvarim pred takimi in enakimi »gotovostmi , ki se vrste druga za drugo in se medselx>jno izključujejo. Kdo ve, če nam za Avstralijo ne vstane še kaka druga dežela in se nam ponudi z isto »gotovostjo«. In ko bomo zopet tam iskali zaman, ali se nam ne bo zdelo zopet »očividno«, da bo treba začeti znova drngje?«
Glenarvan in Paganel sta se spogledala. Majorjev« besede so ju	ker so bile resnične in upravičena.
HI-iiie
§ S -9
s> s Q
a M
o eo
C
cn ^
§ v ^
0	J:
1	§
^ -CJ
S
a o
*3 G,
••—o
ca >
* š ®
m o
m > TS N
•5. j
J a
* .s. o >
4
o
S
0
u c
0 -J?
a.-S
M -S,
J
>
N
> M d I
• H
S-a
u S
N i >
-.sf •s s
o co —<
- M
a £> ce
§ <2 n "3
oi
&
>
O
c3
0E3S0EI1
B
Mencanje in drgnenje poškoduje vlakna tkanin,
TRI-soda sama od sebe razkraja nesnago, vsled tega je mencanje in drgnenje nepotrebno,
TRI-soda je produkt nafte in radi tega tudi za najfinejše perilo neškodljiva.
Renault-automobil! danes neprenosljivi
za auto-takse
potnike, zdravnike in kot osebni, tovorni in autobus vozovi
ker so najsolidnejgi, najtrpežnejii in najcenejši pri
uporabi
Zastopstvo za Slovenijo
A, LAMPRET, Ljubljana, Krekov trg št. 10
!9ii39BBBflBBflaBBBaBBBBBBaBBBaaBBBflBHBBBB
S samoprodajo
Patent-strojev za predelavo pločevine ter blaga iz pločevine in kovine
si more vsak interesent s primernim kapitalom zagotoviti lepe dohodke. — Pojasnila se dobe v hotelu »SLON«, soba št. 25, od 11__12 in od 6__7. ure.
BBBBnBaBBBBBBBBBBBflBBBBBBflBBBflBBBBBBBt
T
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena hčerka
danes, v sredo, 23. septembra po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb naše ljubljenke bo v petek, dne 24. sept. ob pol 4. uri pop. iz dež. bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, 23. septembra 1925. Žalujoči: oče, brata, sestri in tetka.
Inserafi v poln uspeh. -
♦♦♦******»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»«♦♦♦
Agitsrafte in širite naše časopise!
n assm aseia t
g Presni -Cefoira
W0iiov«t ulica i. II.
B Teleton slev. SC.
fawja
Več delavk
za ročn" izbiranje fižola išče tvru,.a I. KNEZ, Ljubljana, Gosposvetska cesta 3.
za trgovino in stanovanje
na prometnem kraju, v mestu ali na deželi, se išče. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Lokal«. 6422
!CRNA	G U
1 SALONSKA 5 M
s telovnikom, skoraj nova, za srednjo postavo, se ceno proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6446.
Narodne noše
posamezni deli, se prodajo po nizki ceni. - Ogledajo se na Zaloški cesti štev. 15.
imajo po-v njem!
FRANCOSKA MMSJA
Najhitrejše, najudobnejše in najnovejše ladije odhajajo vsak dan iz
IVIarzilJa, BorcSsaias-ss las Eaurs m
,9 mmm. irar
Sii
ihYf Ukinili itd. itd.
Tretji razred sestoji iz »ZBOLJŠANE KABINE« z 2 ali 4 posteljami
»NAVADNE KABINE« z 2 ali 4 posteljami »MEDKROVJA«	z 8, 10, 20 posteljami
Vožnja iz luke ukrcavanja do New Jorka 5 in pol dneva do Santosa (Brazilija) 13 dni do Buenos Airesa (Argentinija) 17 dni
Vse potni'-e prevažamo z brzovlakom do luke vkrcavanja Posebna pozornost se posvečuje poljedelcem, ki žele potovati
ftr«zpSgs!8&5 b Paslo, Brazilija
„FRAIVCOSKA LINIJA'* niisa posredovaSccv ne nadrlplsarjev Vse informacije IsrCZpI&ČftO dajo agencije L{ubl{ana — Kolodvorska 41	BSK1I — Kralja Vetra ulica 33
2ayieD — Minanoviči va ul i	Vel.Bežtiereis, Aleksandrova 1
Baograd — Knradjordjt t/a ulica SI
li."'."-
v':
P
Sprejmeta se za takoj in pozneje
2 TRG. POMOČNIKA
manufakturista in železni-narja. Prednost imajo oni, kateri so servirali v večjih trgovinah na deželi. Ponudbe s prepisi spričeval na: P. KOREN, preje šterk, v Črnomlju.	6412
Krasen KLAVIR
(salon - fliigel), zelo lep in dober, se po ceni proda. -Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Glasba«.
Izurjene pletilje
za nogavice, se sprejmejo takoj. Delo stalno. Hrana in stanovanje v hiši. — E. GOSTINČAR - Šmarca pri Kamniku.	6418
ZDRAVNIŠKI
INSTRUMENT ARIJ
celoten, s fino operacijsko mizo, v najboljšem stanju, ima naprodaj KMETIJSKO DRUŠTVO v Žužemberku za ceno samo 10.000 dinarjev.
KUHARICO
periektno, srednjih let, pridno, marljivo in snažno, vajeno vseh gospodinjskih del, sprejme večja trgovska hiša na deželi. Ponudbe s sliko in prepisi spričeval pod šifro: »Plača dobra« št. 6413 na upravo »Slovenca«.
Sprejme se
KNJIGOVODKINJA
Starejša moč, lesne stroke
in GOZDNI ČUVAJ.
Ponudbe z navedbo zahtev jo nasloviti na upravo lista pod »Veleposestvoc št. 6265.
Boljša ŠIVILJA
bi hodila na dom šivat in se
cenj. damam najtopleje priporoča. - Naslov v upravi »Slovcnca« pod štev. 6317.
POSLOVODJA
t večletno prakso kot vodja večje meš. trgovine, zmožen kavcije, želi nastopiti z novim letom primer, mesto. — Rcflektanti naj pošljejo svoje naslove upravi »Slovenca« pod »Poslovodja«.
k.
Ob prebridki nenadni izgubi, smrti dragega nepozabnega

izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so osebno ali pismeno izrazili svoje sožalje ali ga spremljali na zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, velikemu županu Dr. Pirk-mayerju, zastopnikom raznih oblasti), šol in društev, častniškemu zboru, »Sokolu«, »Orjuni« in lovski skupini.
Iskreno zahvalo izrekamo pevskemu zboru »Glasbene Matice« v Mariboru, »Celjskemu pevskemu društvu«, godb. društvu »Drava« in »Železničarsk godbi« v Celju, za krasne žalostinke ter vsem prijateljem in znancem, ki so mu darovali cvetje in vence v zadnji pozdrav.
Zahvaljujemo se cenjenim gg. govornikom: ravnatelju Smertniku, županu Dr. Hrašovcu, ministru v, p, dr. Kukovcu in nadzorniku Cerneju za prisrčne govore, s katerimi so se poslovili od dragega pokojnika.
Naj v miru počiva in njegov spomin naj živi v naših srcih.
CELJE, dne 22. septembra 1925.
Zaltajočž ostali.
m*
v. m
UČENCA sprejme Stanko Ja-
pclj, zlatarski mojster, Stari trg št. 1, Ljubljana. 6429
z mešanim blagom, na pro«
motnem kraju na Gorenjskem, oddam pod ugodnimi pogoji - Rcflektanti naj pošljejo svoje naslove upravi lista pod »Trgovina«, 6423
konje
sposoben za daljše vožnfe, trezen in pošten, se sprejme takoj. ZORMAN ALOJZ Ljubljana, Stari trg št. 32.
ENONADŠTROPNA HIŠA v Ljubljani,
15 minut od glavne pošte, je pod ugodnimi pogoji naprodaj. Ponudbe pod šifro: »2700,4500< na upravništvo.
Otroška POSTELJA,
dobro ohranjena, naprodaj,
Naslov v upravi pod: 6443.
Usnjatih ODPADKOV
boks itd., večjo množino, proda poceni Konkurencija Ljubljana, Zgornja Šiška.
~PLETILKA,
izurjena, z oskrbo, se tako) sprejme. Naslov pri upravi »Slovenca« pod štev. 6442.
MEBLOVANA SOBA
s prostim vhodom, elektr. razsvetljavo in 2 posteljama se odda s 1. okt. 2 gospodoma. Naslov v upravi 6445
4 KS, v dobrem stanju, io naprodaj za 3800 dinarjev. Pavšič, Novi Vodmat, po-leg gostilne Podobnik.
Gradbeno podjetje »PRO-BUDA« potrebuje 4 dobre TESARJE in večje število DELAVCEV.
Steklenice
(baloni) v pletenicah po 50 kilogr. in več ima v zalogi »JUHAN« - Ljubljana, Gradišče štev. 3.	6434