DOLENJSKI LIST-št. 47 (1234)-22. novembra 1973 STRAN
SKUPSCINSKI	za občine ČRNOMEU,
	KOČEVJE, KRsKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik X.
Novo mesto, 22. novembra 1973
Št. 27
VSEBINA
OBČINA KOČEVJE:
349. Odlok o določitvi stanovanjskega standarda
350. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o družbeno materialni pomoči udeležencem NOV
OBČINA RIBNICA:
351. Odlok o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skup-
nosti občine Ribnica 352. Odredba o maržah za nekatera živila v prometu na drobno
OBČINA TREBNJE:
353. Odlok o ureditvi določenih vprašanj s področja obrti
354. Odločba o imenovanju občinske volilne komisije
OBČINA KOČEVJE
349.
Po Četrtem odstavku 21. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72) in 130. členu statuta občine Kočevje je skupščina občine Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. oktobra 1973 sprejela
ODLOK O DOLOČITVI STANOVANJSKEGA STANDARDA
1. člen
S tem odlokom se določa standard stanovanja z namenom, da se določijo merila in pogoji, po katerih se ugotavlja pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup nove stanovanjske hiše, obnovo stanovanja ali za rekonstrukcijo obstoječe stanovanjske hiše ali stanovanja, če je gradnja, nakup ali rekonstrukcija hiše ali stanovanja v mejah predpisanega stanovanjskega standarda v občini.
2. člen
Standard stanovanja opredeljujejo naslednji elementi:
- površina in funkcionalnost stanovanja,
- opremljenost stanovanja in objekta,
- notranja in zunanja obdelava konstrukcijskih elementov objekta,
- urejenost neposredne okolice objekta.
3. člen
Elementi standarda stanovanja iz drugega člena tega odloka so določeni v „OSNOVNIH ELEMENTIH STANDARDNEGA STANOVANJA V OBCINI K0CEVJE“, ki so sestavni del tega odloka s tem, da površine stanovanjske enote lahko odstopajo do 5 %.
4. člen
Šteje se, da je gradnja, nakup ali rekonstrukcija stanovanjske hiše ali stanovanja v mejah stanovanjskega standarda, če stanovanjska hiša ah stanovanje, ki se gradi, kupuje ali rekonstruira, ne presega elementov standarda, določenih s tem odlokom.
5. člen
Pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup stanovanj v stanovanjskih objektih, kjer so do dneva uveljavitve tega odloka že bile sklenjene gradbene pogodbe, se določila tega odloka ne uporabljajo.
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Hstu.
Številka: 36-14/73-3/1
Datum: 26. 10. 1973
Predsednik skupščine Kočevje:
MIROHEGLER.l. r.
OSNOVNI ELEMENTI STANDARDNEGA STANOVANJA V OBČINI KOČEVJE
Stanovanje je namenjeno človeku, družini, njenemu razvoju in njihovim potrebam. Iz socialnih vidikov zato ne 'smemo dopustiti gradnje funkcionalno neustreznih stanovanj.
Iz družbeno ekonomskih vidikov je pospeševati kompleksno racionalizacijo graditve, prilagoditev projektnih zasnov in organizacijskih zasnov standardizaciji, tipizaciji in industrializaciji. Dati je prednost zazidalnim sistemom in oblikam stanovanjskih stavb, ki zadovoljujejo racionalno izrabo zazidljivih površin in komunalnih naprav ter ekonomsko upravičenost izgradnje spremljajočih objektov.
STANDARDNO STANOVANJE
Standardno stanovanje mora biti po' svoji velikosti, strukturi in organizaciji prilagojeno številu članov družine ter mora>po svoji funkcionalnosti, opremljenosti in kvaliteti zadostiti higiensko tehničnim pogojem in sodobnim zahtevam do stanovanja glede na prostornost, možnost opremljanja in urbanistično lego.
KRITERIJI FUNKCIONALNOSTI STANOVANJA
Kot kriteriji funkcionMnosti so predvsem pomembni:
- notranja organizacija, povezanost in oddehtev stanovanjskih prostorov,
- zadostna površina stanovanjskih prostorov za možnost postavitve funkcionalnega pohištva in ustreznih prostih površin za gibanje,
- ustreznost glavnih in pomožnih prostorov v stanovanju ter pripadajočih funkcionalnih prostorov izven stanovanja in skupnih prostorov za več stanovanj.
KRITERIJI ZA DOLOČANJE ŠTEVILA LEŽIŠČ SO NASLEDNJI:
- bivalna kuhinja nima ležišča,
- dnevni prostor ima eno ležišče, do največ 6 oseb, od 7 oseb naprej pa nima ležišča,
- spalnica do 10 m2 velikosti ima eno ležišče,
- spalnica nad 10 m2 velikosti za otroka in nad 12 m2 za starše ima dve ležišči.
Ležišče za dojenčka ne šteje v število ležišč.
V garsonjeri za erib osebo mora biti dana možnost postavitve dveh ležišč.
VELIKOST IN OZNAČEVANJE STANOVANJ
Različnim velikostim in strukturam družine ustrezajo tudi različne velikosti in strukture stanovanj. Kri-. teriji za določanje velikosti stanovanja so:
1. Itevilo ležišč,
2. zasnova bivalnih prostorov (kuhinja, jedilno mesto, dnevna soba),
3. oblika in vehkost kuhinje (delovna, delovna z jedilnim mestom, bivalna).
V primerih, ko ima stanovanje bivalno kuhinjo, smatramo vse sobe za spalnice. V drugih primerih je eno sobo smatrati kot dnevni bivalni prostor.
OPREDELITEV STANDARDNEGA STANOVANJA
PROSTORI STANOVANJA
Prostori standardnega stanovanja, ki ustrezajo potrebam odnosno funkcijam stanovanja, obsegajo;
- prostore ‘dnevnega bivanja (dnevna soba, kuhinja, jedilni prostor, balkon ali loža)
- spalnice,
- pomožni prostori (kopalnica, ločeni WC, predsoba).
Prostorom dnevnega bivanja je določena skupna površina, kar dopušča projektantom možnost izbire zasnove stanovanja. Vsaki stanovanjski enoti pripada praviloma zunanji prostor (balkon ali loža). K vsakemu stanovanju pripada tudi primeren prostor izven stanovanja za spravilo kuriva in ozimnice, ki pa se ne šteje v koristno površino stanovanja.
V standardnem stanovanju naj bosta stranišče in kopalnica v istem prostoru v stanovanju do treh članov (ležišč), pri štirih članih je pri-
poročljiva ločitev, pri petih članih pa je ločitev stranišča in kopalnice obvezna. V vsaki kopalnici je obvezno upoštevati prostor in priključek za pralni stroj.
V ločenem stranišču je lahko tudi umivalnik.
PREDSOBA IN DRUGE KOMUNIKACIJE
V vstopni predsobi mora biti vsaj en meter proste stene. Razšiijeni deli komunikacij, ki imajo direktno osvetlitev in zračenje, se lahko izrabljajo tudi za igro otrok, jedilno mesto itd.
SHRAMBA
Vsakemu stanovanju pripada shramba 1 - 2,5 m2 z ozirom na velikost stanovanja.
K etažnim stanovanjem v večstanovanjskih objektih pripada kletna shramba, velikosti 2-6 m2, odvisno od velikosti stanovanja. V primeru lokalnega ogrevanji naj bo kletna shramba za 50 % večja. Površine kletne shrambe na prištevamo h koristni površini stanovanja.
SKUPNI PROSTORI V VEČSTANOVANJSKIH OBJEKTIH
Med skupne prostore v večstanovanjskih objektih spadajo:
- veža z vetrolovom,
- stopnišče,
- dvigalo,
- hodniki in galerije,
- kolesarnica in shramba otroških vozičkov,
- prostor za smetnjake,
- skupne sušilnice za perilo,
- zaklonišče,
- prostor za samoupravne organe hiše.
Velikost, opremljenost in funkcionalnost skupnih prostorov hiše so predpisani z ustreznimi pravilniki. K tehničnim normativom in predpisom pa se dodaja nekaj elementov za naslednje skupne prostore:
- veža - vetrolov naj bo vsaj 4 m2 velika in opremljena s tipiziranimi pisemskimi nabiralniki,
- kolesarnica in shramba otroških vozičkov: obe shrambi naj bosta praviloma ločeni. Računati je eno kolo na stanovanje in en otroški voziček na 3 stanovanja. Na število kolesje računati 1 /4 mopedov.
- skupne sušilnice perila: na vsakih 25 stanovanj naj bo vsaj 10 m2 velik prostor za sušenje perila, dobro prezračevan in opremljen z napravami za racionalni način izrabe prostora;
- hišniška stanovanja: v več- < stanovanjskih hišah, ki so opremljene z dvigali, hidroforniini postajami, toplovodnimi postajami, je obvezno hišniško stanovanje. Hišni-ško stanovanje je obvezno zgraditi tudi sicer na vsakih 200 stanovanj. Hišniško stanovanje naj bo dvosobno s prostorom za shrambo orodja v kleti.
- prostori za hišne samoupravne organe: pri gradnji večjih stanovanjskih naselij je na vsakih 200 stanovanj zagotoviti prostor za delo hišnega sveta, velikosti minimum 15
-	20 m2 z lastnim WC-jem in umivalnikom.
UREDITEV NAJ02JE OKOLICE STANOVANJSKE STAVBE
K ureditvi najožje okolice stavbe spada:
- zaščitni pas ob fasadah stanovanjskega objekta, širine največ 120 cm,
- tlakovana ploščad ob hišnem vhodu s pripadajočo razsvetljavo,
- parkirni prostor, zelenica za otroško igrišče, če način ureditve in financiranja ni drugače določen,
- čistilno mesto za stepanje preprog.
OPREMLJENOST STANOVANJA
INSTALACIJA
Standardno stanovanje mora biti’ priključeno na javni vodovod, električno omrežje in na javno kanalizacijo. Če je v kraju plinska ali toplovodna napeljava, naj bo stanovanje priključeno tudi na te javne komunalne naprave.
Instalacije morajo biti v stavbi speljane v skladu s predpisi za posamezne vrste instalacij.
VODOVOD
Vsak stanovanjski objekt, tudi družinska hiša, mora imeti svoj vodomer. Od 1. januarja 1973 dalje mora imeti vsako novo stanovanje v blokovni gradnji svoj vodomer. .
ELEKTRIKA
Priključek stanovanja je praviloma enofazni, dvotarifni. Poraba toka se mora dati odčitati za vsako posamezno stanovanje na lastnem števcu, posebni števci pa merijo porabo elektrike v skupnih prostorih (kleti, veže, stopnišča itd.)
Standardna instalacija mora v stanovanjih zagotoviti splošno in individualno razsvetljavo prostorov, možnost priključka čistilnih aparatov v vseh prostorih in možnost inštalacije naraščajoče električne opreme v gospodinjstvu. Poleg jakega tokaje v standardnem stanovanju tudi šibki tok za zvočno napeljavo od hišnega'vhoda in stanovanjskih vrat, pri visokih objektih (stolpnicah) pa domofoni. Pri objektih z več kot 6 stanovanji je obvezna inštalacija skupne RTV antene.
TELEFON
V krajih, kjer je javno telefonsko omrežje, mora biti vsakemu stanovanju dana možnost telefonskega priključka.
TOPLOVOD
V mestih in naseljih, kjer imajo toplarne na daljinsko ogrevanje, naj bodo stanovanjski objekti priključeni na javno toplovodno omrežje. Oskrbeti je v soglasju z distributivnim podjetjem ustrezne prostore za hišne razvodne postaje.
OBDELAVA TLAKOV
Kk
Tlaki v sobah naj bodo „topli" ter akustično izolirani od stropne konstrukcije.
V	predsobi in kuhinji je tlak lahko „poltopel“. Tlaki v sanitarijah morajo biti nepremočljivi, zato mora biti konstrukcija stropa ustrezno izolirana proti vlagi.
OBDELAVA STEN IN STROPOV
Stene in stropovi pri standardnem stanovanju morajo biti toplovodno in akustično izolirani po JUS predpisih. Površinska obdelava sten in stropov je lahko v apneni ali kredni barvi ali sinkolit, ali nepralne tapete (za stene).
Stene oziroma površine, ki so izpostavljene stalnemu močenju (kopalnice, WC, delovna površina v kuhinji itd.) naj bodo obložene s keramičnimi ploščicami ali drugimi ustreznimi materiali.
OKNA IN VRATA
Okna in vrata naj b<5do industrijske izvedbe, naj ne bodo preveč raznolika, da omogočajo pocenitev serije. Okna morajo biti take izvedbe, da je nanje možno montirati sredstva za zaščito proti soncu.
OPREMA KUHINJE
Pri standardnem stanovanju se kuhinj ne opremlja, obvezno pa je zagotoviti prostor in priključke za:
- štedilnik,
- delovni pult,
- pomivalni pult,
- viseče omarice,
- shrambnd omaro in
- hladilnik.
KOPALNICA
Oprema kopalnice naj obsega: kopalno kad, umivalnik, električni bojler, v kolikor ni objekt priključen na toplovodno omrežje, WC školjko, če WC in kopalnica nista ločeni.
V	kopalnici je potrebno predvideti prostor in priključek za pralni stroj.
HIGIENSKO-TEHNIČNI POGOJI
Med higiensko-tehnične pogoje spadajo:
- naravna in umetna osvethtev,
- osončenje,
- prezračevanje,
- ogrevanje,
- zaščita proti vlagi,
- toplotna zaščita,
- zvočna zaščita,
- varnost stavb,
- višina prostorov. Higiensko-tehnični pogoji morajo
biti usklađeni z veljavnimi pravilniki in zakonskimi določili.
VREDNOTENJE OBJEKTA IN STANOVANJA
DOKAZ UPORABNE VREDNOSTI
Standardno stanovanje naj nudi stanovalcem optimalno uporabno
vrednost. Iz projektne zasnove stanovanjskega tlorisa je mogoče ugotoviti, v koliko bo zgrajeno stanovanje uresničilo ta cilj oziroma koliko se mu bo približalo.
Kriteriji za izbor glede na uporabne vrednosti stanovanja so naslednji:
- funkcionalna uporabnost prostorov in možnost ustreznega opremljanja,
- organizacija stanovanja; neposredne povezave, dostopnost, oddaljenost in slično,
- možnost fleksibilne uporabe stanovanja,
- osončenje, osvetlitev in prezračevanje,
- lega stanovanja v objektu in lega objekta v okolju.
Za projekte stanovanjskih objektov, kjer je podana že konstruktivna zasnova pri načinu graditve, pa je potrebno izvršiti presojo na podlagi ekonomskih parametrov, ki prikazujejo racionalno zasnovo konstruktivnih delov, skupnih prostorov v etaži in objektu.
EKONOMSKA PRESOJA NAJ OBSEGA;
- racionalno izrabo površin stanovanja, etaže in objekta,
- obseg in razčlenjenost fasade,
- konstrukcijo in tehnologijo gradnje,
- opremljenost stanovanja in objekta ter obdelavo konstrukcij elementov in
- presojo stroškov eksploatacije.
Vrsta ekonomskih parametrov -
to je koeficientov razmerja med različnimi stanovanjskimi površinami, ^nudi strokovnjaku merljivo osnovo za presojo ekonomičnosti zasnove, tako glede odnosov do normiranih površin, do koristnih površin posameznih' prostorov, gradbenih povr- • šin etaže in objekta, obseg in površine fasade in slično. Odnosi so med seboj primerljivi le za iste vrste stanovanj odnosno stanovanjskih objektov.
DOKAZ OPTIMALIZACIJE STROŠKOV VZDRŽEVANJA IN POPRAVIL
Stanovanjski objekti dosežejo normalno 100 do 150-letno dobo trajanja, kar je treba upoštevati že pri projektiranju stanovanjskih stavb z upoštevanjem stroškov vzdrževanja in popravil.
Z vidika racionalizacije vzdrževanja je potrebno zagotoviti:
- čim večjo homogenost posameznih elementov in enostavnost zamenjave,
- koncentracijo instalacijskih dovodov in odvodov ter lahko pristop-nost za popravila, dovoz goriva in odvoz smeti,
- omogočanje kasnejših ojačitev instalacijskih vodov z napredovanjem stanovanjske tehnike.
STRAN 8 DOLENJSKI LIST Ž št. 47 (1234)-22. novembra 1973
označba stanovanjske	minimalna	. maksimalna
enote	površina (m2)	površina (m2)
- garsonjera	23	29
- enosobno	32	40
- enosobno s kabinetom	42 '	50
— dvosobno	48	58
- dvosobno s kabinetom	62	68
- trisobno	68	75
- trisobno s kabinetom	76	83
- štirisobno	81	90
- štirisobno s kabinetom	91	100
OPOMBA: V navedenih normativih so poleg bivalnih prostorov všteti še: pomožni prostori (kopalnica, WC,
predsoba, shramba) in balkon ali loža.
Kočevje, 26. oktobra 1973
POVRŠINSKI NORMATIVI STANDARDNEGA STANOVANJA nosti dne 10. 10. 1973 sprejela
ODLOK o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ribnica
1.člen
Z namenom, da še zagotovi zavestno in družbeno usmerjanje stanovanjskega gospodarstva zlasti pa graditve, uporabe in gospodarjenja s stanovanji na osnovi združevanja sredstev, se ustanovi samoupravna stanovanjska skupnost občine Ribnica.
Ime skupnosti je: Samoupra\Tia stanovanjska skupnost občine Ribnica (v nadaljnjem besedilu:	skup-
nost).
2. člen
Skupnost je pravna oseba. Za obveznosti odgovarja skupnost z vsemi svojimi sredstvi.
3. člen Skupnost ima svoj statut.
Statut skupnosti ureja predvsem
naslednja vprašanja:
- določa organe upravljanja in njih delovno področje,
- določa način izločanja in združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo,
- določa način sprejemanja delovnega in finančnega načrta,, zaključnega računa in poslovnega poročila skupnosti,
- določa način sprejemanja programa za dajanje družbene pomoči,
- določa način obveščanja javnosti o delu organov upravljanja in poslovanja skupnosti,
- ureja druga vprašanja, ki so pomembna za poslovanje skupnosti.
Statut skupnosti sprejme skupščina skupnosti najpozneje dva meseca po ustanovitvi skupnosti, potrdi pa ga skupščina občine Ribnica.
4. člen
Organi upravljanja skupnosti so;
- skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti,
r izvršilni odbor skupnosti,
- zbori skupnosti,
- komisije skupnosti.
Mandatna doba delegatov organov upravljanja skupnosti traja štiri leta.
5. člen
Delegate v skupščino skupnosti izvolijo na svojih samoupravnih organih; organizacije združenega dela, ki zagotavljajo sredstva skupnosti, izvolijo v skupščino skupnosti praviloma do 500 članov delovne skupnosti po enega delegata.
Zbori temeljnih samoupravnih skupnosti (solidarnostni sklad, sklad za komunalno urejanje stavbnih zemljišč in sklad mestnih zemljišč, zbor vlagateljev in sklad družbenih stanovanj) izvolijo po štiri delegate.
Po enega delegata izvolijo še: skupščina občine, občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet, občinska zveza združenj borcev NOV, občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, društvo upokojencev in krajevne skupnosti štirih občinskih območij.
350.
Na podlagi 108. člena ustave SRS (Uradni list SRS, št. 10/63) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. 10. 1973 sprejela
ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o družbeno materialni pomoči udeležencem NOV
1. člen
1. člen odloka o družbeno materialni pomoči udeležencem NOV (Skupščinski Dolenjski list, št. 10/70 in 16/71) se spremeni tako, da se glasi:
„Družbena materialna pomoč se lahko dodeli upravičencem, ki so pridobitno nesposobni ali ki so iz upravičeilih razlogov začasno nezaposleni, če njihovi skupni dohodki, vštevši dohodke zakonca, otrok in staršev, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presegajo mesečno:
• a) za udeležence NOV 600,00 din,
b) za družinske upravičence 500.- din za člana njihovega skupnega gospodinjstva.
Pri ugotavljanju dohodkov družine se upoštevajo vsi prejemki upravičenca in njegove družine.
Dohodki iz kmetijskili virov se ugotavljajo na podlagi dvakratnega katastrskega dohodka, dohodek od obrti družinskih članov pa po davčni osnovi od obrti, vse po predpisih za tekoče leto.
Pri udeležencih NOV pred 9.9.1943, starih nad 60 let, se dohodek iz kmetijskih virov in od obrti ne računa, če v družini ni pridobit-,no sposobnih članov.
Za pridobitno nesposobne se smatrajo tudi otroci pokojnih oseb, navedenih v 1. členu tega odloka, ki se redno šolajo, in žene, ki imajo dva otroka v starosti do 15 let, oziroma enega otroka pod 7 let starosti.
V izjemnih in posebej utemeljenih primerih (večje število mladoletnih šoloobveznih otrok in bolezni v družini) se lahko dodeli upravičencem tudi družbena pomoč, ne glede na pogoj iz 3. in 6. člena, vendar ta pomoč ne sme presegati skupaj z ostalimi prejemki mesečno 800,00 din na člana družinske skupnosti."
2. člen
2. člen se spremeni tako, da se glasi:
„Za osebe, ki se preživljajo izključno iz družbene pomoči, znaša družbena pomoč do višine mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga vsako leto določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS.
Za osebe, ki imajo priznano posebno delovno dobo v dvojnem trajanju pred 9. 9. 1943, znaša stalna ali občasna družbena pomoč do 650.- dinarjev.
Za ostale udeležence NOV, ki imajo priznano dvojno štetje po 9. 9. 1943,* znaša st^a ali občasna družbena pomoč do 550.- dinarjev.
Za ožje sorodnike pokojnih oseb, ki so imeli priznano posebno delovno dobo v dvojnem trajanju pred 9. 9. 1943, znaša družbena pomoč do 550.- dmaijev.
Za ostale ožje sorodnike pokojnih oseb, ki so imele priznano posebno delovno dobo v dvojnem trajanjiTpo 9. 9. 1943, znaša družbena pomoč do 450.— dinarjev mesečno."
3. člen
3. člen se spremeni tako, da se glasi:
„Enkratna družbena pomoč se dodeli v ustreznem znesku do 1.500.— dinarjev praviloma enkrat v koledarskem letu. V izjemnih primerih se ta pomoč lahko dodeli dva-, krat v istem letu.
Pri dodelitvi enkratne družbene pomoči komisija ni vezana na določbe 3. in 6. člena tega odloka.“
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1973 dalje.
Številka: 402-15/70-5/2
Kočevje, 26. 10. 1973
Predsednik občinske skupščine Kočevje: MIR0HEGLER,1. r.
OBČINA RIBNICA 351.
Skupščina občine Ribnica je na podlagi drugega odstavka X^III. ustavnega dopolnila (Uradni list SRS, št. 51/71) in 138. člena statuta občine Ribnica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skup-
Postopek in način izvolitve delegatov skupščine skupnosti določi statut skupnosti.
Skupščina skupnosti ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli skupščina skupnosti.
6. člen
Skupščina skupnosti ima zlasti tele pristojnosti:
- sprejema statut in druge splošne akte skupnosti,
- daje osnove za dolgoročni program družbeno-ekonomskega razvoja v občini za področje stanovanjskega gospodarstva,
- sprejema srednjeročni program graditve stanovanj in letne etape za realizacijo progama ter skrbi za njegovo izvajanje,
- skrbi za smotrno in učinkovito graditev stanovanj z uveljavljanjem kompleksne racionalizacije v sistemu graditve stanovanj,
- sprejema srednjeročni program za dajanje družbene pomoči,
- sprejema letni finančni načrt skupnosti in letno poročilo z zak^učnim računom,
- daje pripombe in predloge ter obravnava letno poročilo o realizaciji programa raziskav s področja stanovanjskega in komunalnega gospodarstva,
- voli predsednika, podpredsednika in člane izvršilnega odbora ter komisij,
- pripravlja zasnove samoupravnega sporazumevanja o določanju najnižjega odstotka sredstev za gradnjo stanovanj in družbenega dogovora o združevanju in vezave dela teh sredstev,
- usklajuje in usmeija delo vseh subjektov, ki pripravljajo urbanistično dokumentacijo za nova zazidalna območja, programirajo in financirajo komunalno urejanje, odkupujejo, pripravljajo in opremljajo gradbena zemljišča, izdelujejo investicijsko tehnično dokumentacijo, gradijo in upravljajo družbena stanovanja;
- v skladu s programom stanovanj daje občinski skupščini predloge za kompleksno razlastitev in izbiro območij, na katerih naj se uveljavi prednostna pravica nakupa zemljišča;
- pripravlja zasnove za politiko stanarin in daje skupščini občine predlog za določitev ravni stanarin,
- usklajuje pobude krajevnih skupnosti za gradnjo objektov, prostorov in skupnih površin, ki so na območju krajevne skupno-
I sti potrebhe za zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov;
- s hišnimi sveti in krajevnimi skupnostmi oblikuje načela za smotrno uporabo stanovanj ter varstvo okolja,
- ustanav^a temeljne organizacije združenega dela za uresničevanje svojih nalog in s sredstvi sodeluje pri širjenju določenih dejavnosti za uresničevanje svojega programa,
- sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri načrtovanju in zadovoljevanju skupnih potreb družbenega standarda,
- organizira informativno službo za stanovanjske interesente,
- opravlja druge naloge, ki so določene z obstoječimi predpisi, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori;
7. člen
Sredstva samoupravne stanovanjske skupnosti so:
- obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki je določen na osnovi samoupravnega sporazuma oziroma z odlokom občinske skupščine;
- izločena in vezana sredstva, katerih višina se določa z družbenim dogovorom oziroma odlokom;
- neporabljena sredstva, zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj udeležencev NOV, ter anuitete iz posojil, odobrenih iz sredstev tega prispevka;
- neporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin;
- namenska sredstva, ki jih prispeva občina;
- sredstva, ki jih vložijo oiga-nizacije, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani;
- sredstva, ki jih za razširjeno reprodukcijo vežejo v banki oiganizacije združenega dela;
- krediti poslovnih bank;
- sredstva skladov, ki so namenjena za razšiijeno reprodukcijo na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva;
- anuitete posojil, ki jih je prejel investitor za gradnjo družbenih stanovanj za potrebe solidarnostnega stanovanjskega sklada.
/
8. člen
Sredstva samoupravne stanovanjske skupnosti se uporabljajo:
- za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini za določene občane (družbeni dogovor in odlok),
- za delno nadomestitev stanarin nosilcem stanovanjske pravice (odlok o nadomestitvi stanarin),
- za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja (pravilnik),
' - za dajanje kreditov varčevalcem za stanovanjsko graditev (individualno oz. etažnih stanovanj -pravilnik),
- za gradnjo stanovanj za potrebe organizacij združenega dela na osnovi vezanih sredstev in danih posojil poslovne banke (družbeni dogovor),
- za raziskovalno delo v stano-vanjsko-komunalnem gospodarstvu,
- za pridobivanje in komunalno opremljanje stavbnih zemljišč,
- za izdelavo zazidalnih načrtov in investicijsko - tehnične dokumentacije.
9. člen
Obseg posamezne oblike družbene pomoči in drugih finančnih aranžmajev določi skupnost s srednjeročnim programom in z vsakoletnim finančnim načrtom. Finančni načrt sprejema skupščina skupnosti za vsako poslovno leto, srednjeročni program pa za daljše obdobje v skladu s srednjeročnim programom razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini.
Vsakoletni finančni načrt in srednjeročni program se dostavi v vednost občinski skupščini.
10. člen
Zaključni račun in letno poročilo skupnosti sprejme skupščina skupnosti ter ga dostavi občinski skupščini in predloži vsem, ki plačujejo sredstva za družbeno pomoč in usmerjeno gradnjo ter javno razglasi rezultate poslovanja.
11. člen
Skupnost ima svoje strokovne službe za opravljanje administrativnih, finančnih ter upravnih in stro-kovno-tehničnih opravil.
Delovna skupnost strokovnih služb ima pravice in obveznosti temeljne organizacije združenega dela.
12. člen
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta skupnosti je predsednik izvršilnega odbora skupnosti oz. oseba, ki jo za to pooblasti izvršilni odbor.
Računodajalec skupnosti je računovodja skupnosti.
13. člen
Prve volitve v skupščino skupnosti razpiše na predlog iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Ribnica skupščina občine.
Do konstituiranja organov upravljanja skupnosti v smislu 3. člena tega odloka opravlja funkcije organov upravljanja skupnosti iniciativni odbor.
14. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Stev.: 023-673-01
Datum: 10. 10. 1973
Predsednik občinske skupščine Ribnica BOGO ABRAHAMSBERG, l.r.
352.
Na podlagi 1. odstavka 4. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 25/73) in 1. člena odloka - sklepa o pooblastitvi sveta za gospodarstvo občinske skupščine Ribnica za odločanje o spremembi ctfn osnovnih živil, ki so pod družbeno kontrolo cen v prodaji na drobno (Skupščinski Dolenjski list št. 32/70), izdaja svet za gospodarstvo skupščine občine Ribnica po sklepu redne seje z dne
9.	10. 1973
ODREDBO o maržah za nekatera živila v 'prometu na drobno
1. Marže v prometu na drobno se smejo zaračunavati od nabave cene največ:
- za mlečne izdelke 20 %
- za mesne in suhomesne proizvode 17 %
- za mesne in ribje konzerve 17%
- za riž 15 %,
- za vse vrste testenin 17 %.
2. Svet za gospodarstvo lahko določi tudi za druga pomembnejša ži-, vila v prometu na drobno marže oziroma najvi^o razliko v ceni, če se za to pokaže potreba.
3. Ta odredba prične veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 38-24/73-05
Datum: 6. 11. 1973
Predsednik sveta za gospodarstvo: ing. ALOJZ MAROLT, 1. r.
OBČINA TREBNJE
353.
Na podlagi 14., 85., 92. in 115. člena Obrtnega zakona Uradni list SRS, 26/73) in 72. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/70) je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. 11. 1973 sprejela
ODLOK o ureditvi določenih vprašanj s področja obrti
1. člen
Podan je družbeni interes za opravljanje naslednjih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in se smejo za njih opravljanje ustanoviti obratovalnice za:
1. opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko, z viličarji ter z vlečnicami;
2. izdelovanje umetnih mineralnih vod in brezalkoholnih pijač ter izdelava, predelava in prodaja živilskih proizvodov in začimb;
3. dimnikarstvo:
4. opravljanje prevozov oseb z avtotaksiji;
5. prodaja na drobno;
6. gostinska dejavnost v bifejih;
7. pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza.
2.	člen
Delovni ljudje, ki jim je interes opravljanje obrtne dejavnosti kot postranski poklic, smejo opravljati obrtne dejavnosti kot postranski poklic pod pogiji, predpisanimi z zakonom.
3. člen
Občani, ki v svojih gospodinjstvih, počitniških hišicah in pod pogoji, predpisanimi z zakonom, re-cepcijske službe turističnega društva. Način oddajanja sob podrobneje uredi oddelek za gospodarstvo in finance s posebnim navodilom.
Dokler ni ustanovljena recepcij-ska služba pri turističnem društvu, smejo občani iz prvega odstavka tega člena oddajati sobe le preko organizacije združenega dela s področja gostinstva ali turizma. Katera organizacija združenega dela bo to, se interesenti sporazumno dogovorijo in z organizacijo sklenejo ustrezno pogodbo. V pogodbi določijo zlasti: način posredovanja organizacije pri oddajanju sob, opis sob oziroma opreme, cene, višino provizije ter druge pogoje, potrebne za kvalitetno in kulturno raven nudenja prenočitvenih uslug gostom.
4. člen
Obrtna delavnica sme prodajati svoje izdelke tudi izven svojih po-
slovnih prostorov, in sicer:
- na tržnicah v krajih, kjer so te urejene;
- v drugih krajih in na mestih, ki jih na posebno vlogo prosilca lahko dovoli za gospodarstvo pristojen
^upravni organ občine. Upravni organ hkrati določi še druge pogoje in potrebne ukrepe za zagotovitev reda na prodajnem mestu.
5,	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Določbe tretjega Člena se bodo uporabljale od 1. maja 1974. dalje.
Številka: 313-03/73-1
Datum: 2. 11. 1973
Predsednik občinske skupščine Trebnje: SLAVKO KRŽAN, 1. r.
- 354.
Na podlagi 2. odstavka 28. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5/69) je občinska skupščina Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. 11. 1973 sprejela
ODLOC BO o imenovanju občinske volilne komisije
1.
v občinsko volilno komisijo za volitve odbornikov v občinsko skupščino Trebnje se za dobo štirih let imenujejo:
Za predsednika: Janez GART-NAR, predsednik občinskega §o-dišča v Trebnjem;
za namestnika: Janez ZAJC, načelnik oddelka za skupne in družbene službe občinske skupščine Trebnje;
za tajnika: Jože GODNJAVEC, tajnik občinske skupščine Trebnje;
za namestnika: Tone GOLE, načelnik oddelka za notranje zadeve občinske skupščine Trebnje;
za člana: Marija KOLAR, referent za skupščinske zadeve občinske skupščine Trebnje;
za namestnika: Milena SLAPNIČAR, referent za statistiko in cene občinske skupščine Trebnje.
II.
Ko začne veljati ta odločba, neha veljati odločba o imenovanju občinske komisije za volitve odbornikov v občinsko skupščino Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/69).
III.
Ta odločba začne veljati takoj in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 020-010/73-1 Datum: 2. 11. 1973
Predsednik občinske skupščine: SLAVKO KRŽAN, l.r.
DOLENJSKI LIST — št. 47 (1234) — 22. novembra 1973 STRAN