Potrebujejo delavce
Tovarna  konfekcije TIP-TOP  se  odločno postavlja na noge
Navi direktar nekdanjih Modnih oblačil, danainje to-varne konfekoije Tip-Top, Du-San GoLtes naom je brez oko-lišanja povedal, da za nonnal-no proiavodnjo, kl so si jo začrtalt glede na strojno zmogljivost in ekonomski ra-čun, takoj potrebujejo okrog 350 novih delavk in delavcev.
NekvalificiraJiim delavcem, lci se žele zaposliti, nudijo zelo ugodne pogoje, in si-cer: sprajemajo vsako ne-lcvalifioirano delavko ali ne-kvalificiranega delavca, kd je dopolmal   osnovno  šolo  oztro-
ma 15. leto starostd. Na tri-mesednem tečaju, ki ga vsa-komur štipendirajo s 50 sta-rimi tisočaki, se lahko pri-u6i na stroko, v naslednjih treh meseoih pa se za stro-jem z osnovno plačo bcui za normo. Razliko med izpol-njeno ozriroma neLzpotaijeno normo ter osnovno plačopod-jetje te prve tri mesece »re-gresira«, potem pa mora vsak sam zaplavatd, kakor zna in zmore.
Ce vemo, da se po zatrdilih diraktorja povprečne- plače priuCenih delavk in delavcev
v tej tovami gibljejo med 130 in 160 starimi tisoča&d na me-sec, neredki zaslužijo tudi nad 200 tisočakov, potem to pomeni najvišje mesečne ose-bne dohodke v tej stroki v naši   republiki.
Trenutno ima Tip-tap zapo-slenik okrog 950 delavcev, ra-čuna. pa na 1,350 zaposlenih. Zakaj takš-na ekspanzija? Kot že rečeno, obseg. proizvodnih zmogljivosfci ter opfcimalna iz. koriščenost osnovnih sredstev sta ena plat, druga pa zelo ugoden plasma na domači jn tuji trg, ki se gibljeta v' raz-merju 65:35.
Za raaliko od starega pod-jetja so Tip-topovci pri tujcih dosegli stoodstotne boljše fi-nančne pogoje prodaje, in si-cer v švici, Nemčiji in na Ni-zcxzemskem, prav tako pa tudi na damačem trgu, kjer kupce lahko izbirajo, saj prednjadi-jo v kvaliteti.
Proizvodnjo za prihodnjo pomlad in poletje imajo že v celoti prodano. Delajo torej samo to, kar je grosist že ku-pi]. Prihodnje leto bodo ime-li za skoraj 100 odstotkov višjo proizvodnjo kot Ietos, na podobem vzpon pa računa-jo tudi v 74 letu, kb naj bi dokončno splezali na zeleno vejo. Zakaj?
Po sredi so obratna sred-stva. kd si jih morajo ustva-riti, kakor zahteva nova zako-nodaja in kar je sicer nuj-nost za normalen obseg po-slovanja. V ta namen bi po-fcrebovali občuten kredit, za katerega se bore pri Jugo-banki. Gre za okrog 70 mili-jonov dinarjev, ki bi zagoto-vili tej delovni organizaciji rentabilno poslovanje v okvi-ru obstojedih proizvodnih zanogljivosti.
Tip-top  Ima   razen  v Ljub-
ljani svoje obrate še v Idriji, Na Krki, v Trebnjah in v Boh. Bistrici.
Modna oblačila kot predho-dnik Tip-topa so do pregleda inšpekoije SDK poslovala z dobičkorn, nakar je bila za leta 1968 in 1969 izkazana iz-gnba 25.835,628,72 dinarjev. Za pokrivanje izgube so porabili vsa lasbna sredstva, za pre-ostali del izgube pa je pri-skočil na pomoč sanacijski sklad, ki ga bo potrebno na-domestiti oziroma vrndti v na-slednji petih letih.
Spričo sanacije je torej po-fcrebna današnja ekspanzija podjetja ter odločna usmeri-tev na ekonomsko maksirnal-no uspešnost poslovanja.
Glavno sanacijsko in finan-čno pomoč je tej tovarnd do-slej nudil Jugotekst.il, s kate-rim bo tovarna v poslovno tehni6nem odnosu do konca 1974. leta.        '              M    L.
DIREKTOR   TONOSE ODSTOPIL
V zaoeUcu deoembra so se sestali komunisti v tovarni Tonosa in razpravljali zlasti o sporu med direktorjem Pavletxxm Avbljem in telinic-nim vodijom inž. Metelkovo. Kamunisti so na teim sestan-ku očitali direktarju, da je veldk avtokrat in da se je v svojem delu vse premalo oi>i-ral na organizacijo ZK in sa-moupravne organe. Pri lem je treba omenibi, da a'e prav pod vodstvom Pavleta Avblja podjetje doseglo dokajšnje uspohe In se je tudi izvleklo jz prisilne uprave. Toda v Tomosi, je po poročilu čla-nov ZK zaposlenih veiiko ženak im je tudi veliko pro-bleanov. Po (kritiki izrečefli v t^m smislii je direiktor od-slopii. Svoj  odstop je podal
na seji kolegija. Pavel Avbelj je zasedel delovno raesto di-rektorja kot — upokojenee.
PREKINITEV DELA V ELMI
Zaradi niakih osebnih do-hodkov so delavci v oi>ratu montaže - prekinili delo. Pov-prečni zaslužek v tean oddel-ku ni večji kot 1.070 din. Na pogovoru, W ga je porodila prekinitev dela, so delavci iz-volili 5-čIansko kotnisijo, ki bo zbrala vse pripombe ia jih posredovala glavnemu di-relctorju,
V podjetju pa so že pri-pravili predlog o degresiv-nem povišanju osebnih do-hodkov. Delavcem z višjimi osebnimi dohcxlkd naj bi se le ti povišati za 8 odstotkov, tistim, t. niajimi pa za 15 odstotkov.