Književnost in umetnost. PAVEL FLERE: WPETA ČITANKA«. (Dalje.) V dobi takega metodičnega in didaktičnega osvobojevanja pač ni kazalo. da bi stopala čitanka za najvišjo učno stopnio nazai na stališče realistične čitanke; mislim na da bi kai takega za svojo osebo tudi ne mogel zagovarjati pred svojo vestio. Tako se je torei zgodilo. da »Peta čitanka« ne prinaša nikakršnega gradiva za stvarni pouk kot tak. temveč poizkuša prinašati vsepovsod kolikor le mogoče dopolnilo in ilustrativno s n o v za stvarni pouk. T. i. snov za docrlobitev otroških ooazovai>i in spoznani do učiteljevi stvarni. nazorni obravnavi. še bolj pa za navodilo otroške samopridobitnosti. S tem merilom bo moral meriti knji,eo ki io bo rabil: snov za obravn a v o stvarneera pouka v njej ne naide. Upam. da brez škode. Zakai vsakdo. ki noče biti le učitelj v vulgarnem pomenu besede pač ,pa učitelj. ki vzgaja, goji m razviia duh otroški in ne le njegov spomin si bo iskal snov za svoje učno deio drusrod v znanstvenih in noliudno-znanstvenih knjisrah ter se tako približeval onemu idealnemu učitelju. čegar znanje ne nresega »le centimetersko« tistega znanja. ki naj ea nudi učencu marveč ki sam posesra v bogato zakladnico iastiiega znania in iz tega siplje v ocroško dušo S tega stališča priznavam cudi, da siavi »Peta čitanka« na učiteija velikt zahieve in tem večje. čhn mani je kdo korakal nanrej z duhom časa. Mnenja pa sem. da mora vsako novo delo. namenieno naši šoli te zahteve še pove6ati ker tudi sami stavimo za svoio izobiazbo vedno višje zahteve in scavi živIjenie vedno višje zahteve na nas z ozironi r.a našo lastno nadaljno izobrazbo. Iti za svoie učno delo se moramo zavedat1 oa sta absolutno obvlada"je snovi in psih(-'csko poznanje temelina pogoja v^akega pedagoškega delovania. A še celo ta dva ki nam iih otrokom namenjetia učiiii kiipea nikdar nodati ne mcre. samo pogo.ia: zakaj nedagoško delovanje pri6ne šele takrat. ko smo snov kulture &poznali in doživeli v sebi. tako pripravljeni pa str.eimimo oo tem. da z nio vplivamo na bodočega človeka ter era navajamo na življeniapolno delovanie s to snovjo. To vse oa more dati d e 1 o v šoli — šola vzeta kot najširši poiem učno-vzgojTiega delovanja — nikdar pa ne šoiska čitanka, ki more služiti !e kot doiwbii.lo oziroma časih kot navodilo za tajko živo delo nikakor pa ne za njegovo izhodišče. In učitelj. ki mu ie za tako de!o in ki hoče biti v šoli nroduktiven. zlasti oa umetniško Droduktiven, mora knjigo ki bi .ra vezala še s snovio. občutiti kot breme. kot oviro 'delu. Kako pa bi se moeel danes sestavlialec šolske kniige zaerovariati nred takimi učitelji ki so najboljši ki so kvas stanu? (Dal.c prihodnj:č.)