Leto LX1V Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, t četrtek 2. april« 19% ■ i1---— Štev. Cena 1.50 Din HIMIČIHU« Ilie-r^llO ti I Mu. im iui>4ciir »ivo 40 Din — ne-deljak« izdaja celoletno 9fc Din, za inozemstvo (20 Din Uredniitvo je » Kopitarjevi nLb/HI SCOVENEC Telefoni areduištvai dnevna «lniba 205» — aočna 2994, 2994 in SOM Izhaja vrak dan ijntraj, razen ponedeljka hi dneva po praznik« ček. račun: Ljubljana it. IO.bM< IS 10.349 za interato« Sarajevo itv. 7963, Zagreb »tv. 39.011, Praga-Dnnaj 24.797 Oprava: Kopitarjeva 6. telefon 3999 Problem Albanije Po vsem evropskem časopisju ie zadnje dni Sla vest o najnovejši zvezni pogodbi, ki sta jo dnr 16 marca podpisali Italijo in Albanija, in ki jo je dne 28. marca albanski parlament brez vsakega odpora sprejel in odobril. Razglabljanje svetovnega tiska o tem dogodku in o njegovih posledicah zo balkansko in sredozemsko politiko še vedno traja in je zadobilo posebno oster značaj v angleškem tisku, kar zelo jasno pove, da se z italijanskim protektoratom nad Albanijo v obliki, kot se bo ria podlogi najnovejše pogodbe izvajal, čuti najbolj prizadeta Anglija, ki je sedaj ravno sredi najboli aktivnega dela, da v Sredozemlju organizira odporno fronto proti stremljenjem Italije. Albanija je tudi naša soseda in sicer soseda iw zelo važnem delu naše džavne meje. V svoji državni zunanji politiki moramo tej sosedi posvetiti navečio pozornost in se nam zatorej zdi iimesino, da našim bruvcem šc enkrat predočimo problem Albanije, v kolikor ie zunanjepolitičnega z.načaia in zadeva v naše življenjske interese kot balkanska in jadranska država ob enem. Italija opira svoje težnje po nadzorstvu nad Albanijo na dve važni diplomatski listini. Najprej so ji zavezniške velesile Francija, Anglija in Rusija v znani londonski pogodbi z dne 25. aprila 1915 s svojimi podpisi obljubile, da italiii pre-puste Albanijo, če se jim pridruži in če bi orožje zavezniških velesil v svetovni vojni zmagalo. — Italija si je takrat albansko postojanko izrecno izgovorila, prvič, da bi z njeno pomočjo popolnoma nadzirala Jadransko morje in ga poljubno zapirala v Otrantskem kanalu, drugič pa za to, da bi iz Albanije lahko nadzorovala Balkan, kjer je takrat verovala, da leži njena bodočnost. Velesile so v svetovni vojni zares tudi zmagale, a pri izdelovanju mirovnih pogodb leta 1915. danih obljub niso upoštevale, ker je postal mednarodno-politični položaj takšen, da nikakor ni kazalo Italije spuščati na balkanski polotok. Toda italijanski diplomaciji se ie vendarle posrečilo, da jc leta 1921 izsilila od konference veleposlanikov v Parizu, ki je zastopala nekak direktorii zmagovalcev v Evropi, sklep, da si sme Italija poiskati v Albaniji vse gospodarske in politične ugodnosti, ki jih omenja že londonska pogodba, pod pogojem, da albanski narod na nje pristane. Trajalo je skoraj štiri leta, do 25. januarja 1925, da je Italija mogla izpolniti dovoljenje konfčrence veleposlanikov, ko je z albansko vlado sklenila prvo pogodbo v verigi »miroljubnih osvajanj« Albanije. Takrat je Italija dosegla, da je skoraj vse albansko državno gospodarstvo podvrgla svoji kontroli. Albanska narodna banka ie postala italijanski ?avod, na albanskih tleh pa se je usidrala znana SVEA, družba za gospodarski razvoj Albaniji!, tti ie dobila posebne predpravice pri izko-risčevanju albanskih naravnih bogastev in pri zgradbi javnih potov po vsej državi. Albanski narod, ki ie silno ponosen na svojo neodvisnost, se je temu upiral in dal duška svoji nezadovoljnosti v celi vrsti uporov, ki pa so imeli le nasprotni uspeh, da ie namreč Italija sklenila Albanijo še bolj privezati nase s pomočjo politične zveze, ki je bila podpisana v Tirani dne 27. nov. 1927. Bila je to druga stopnja italijanskega prodiranja v državo Skipetarov, ki ji je par mesecev kasneje, dne 22. novembra istega leta, sledila tretja stopnja, namreč tiranski pakt, ki ustvarja odnošaje popolnega političnega, gospodarskega in vojaškega zavezništva med Italijo in Albanijo. S tiranskim paktom se je Albanija prodala svoji zaveznici. Albanija je dobivala redno visoke vsote denarja v obliki posojil, o katerih po ie sleherni vedel, da ne bodo nikoli plačana niti izterjana, toda kot protiuslugo ie Albanija dovolila, da reorganizira njeno vojsko, da nadzoruje njeno obmejno obrambo, da uvede vsepovsod italijanske osnovne šole in postopoma zasede vse vire gospodarskega bogastva. 250 italijanskih štabnih oficirjev je takrat prišlo v Albanijo in na vsej albanski meji so se pod italijanskim nadzorstvom zgradile utrdbe ter važna cestišča za premikanje vojske. Razume se, da albanski narod s to, vedno bolj dušečo odvisnostjo ni bil zadovoljen. Albanska vlada je to tudi uvidela in začelo vpoštevati. Prišlo je do večjih uporov, ki so vsi izvirali iz ranjenega narodnega ponosa. Vlado v Tirani je torej začela nekoliko rahljati zvezo, ki jo jc privezala na Rim. Izšla je cela vrsta zakonov, ki vsebinsko nikakor niso odgovarjali tiranski pogodbi. Prepovedane so bile italijanske šole, število italijanskih šlabnih častnikov v albanski armadi se ie posušilo na malenkost, vlado je začela iskali trgovinskih stikov s svojimi bolkanskimi sosedami. Rim ie odgovorii na albanski umik najprej z denarnimi kaznimi: »Posojila« so se naenkrat ustavila in s tem takorekoč tudi ves normalni dohodek albanske države. Ker tudi to ni izdalo, ie prišlo iulija 1954 protestirat pred albansko luko Drač mogočno italijansko brodovje 25 najnovejših pomorskih edinic in so se tokrat na admirolski ladji v mrzlični hitrici podpisali neki novi dogovori, ki pa javnosti niso bili izdani. Toda javnost je zvedela po dejanjih, kaj se je zgodilo. Naenkrat ie albanska vlada zopet začela izplačevati uradniške plače in ie bila v stanu zadušiti vse upore, ki so zažareli "a raznih obronkih države ter zopet zagospodnriti nad državo. Mad lem so seveda tekla pogajanja med albansko in italijansko vlado dalje. Prišel je abesinski spor, ki je z žarečo lučjo posvetil na polrebo Italije, da si na vsak način in za vsako ceno ohrani albansko postojanko že zaradi petroleja, ki ga v vedno večjih izmerah dajejo pe-Irolejski vrelci v Albaniji. Uspeh tega razpoloženja je bil, da je Italijo zopet pritisnila v Tirani, Pa je ponudila litdi stvarne ugodnosti. Poga-lanja so izzvenela v novo pogodbo, ki ima v trenutku, ko so italijanske armade no zmagovitem pohodu po Abesiniji, še mnogo večji mednarodno-Dolitični značai, kol bi go imela, če bi se položaj v Abesiniji ne bil popravil v italijansko korist. Tako pa prihaja pogodba kot drugi nož škorii — Prvi nož je rimska trozveza z. Avstrijo in Madžar-k' Italija potisnila v srednjo in vzhodno Evropo, da ž njimi reže, kadar bi tako zahtevali njeni mednarodni interesi Sodeč po belqrojski »Politiki«, ki je prva objavila vsebino novega albansko-ilaliianskega pakta, je položaj v Albaniji sedaj naslednji: V vsa albanska ministrstva pridejo sedaj ila-Inanski svetovalci. Albanska vojska se zviša na Hitlerjev mir: » Berlin, t. aprila. TG. Besedilo nemške spomenice, ki nosi datum 31. marca in vsebuje načrt, ki ga je nemška vlada sestavila z namenom, da stavi konstruktivne temelje za ohranitev trajnega miru, ki je Evropi tako potreben, je bilo dane« izročeno javnosti, potem ko je spomenico v Londonu predal baron von Ribbentrop. Glavna vsebina te spomenice jc naslednja: Dve želji nemškega naroda Nemška vlada jc ravnokar sprejela od nemškega naroda slovesen ukaz, naj zastopa nemške države in nemški narod po sledečih dveh smernicah: 1. Nemški narod jc odločen, da ohrani v vseh okoliščinah in za vsako ccno svojo svobodo, neodvisnost in enakopravnost z drugimi državami-Nemški narod smatra ti dve naravni in mednarodni načeli kot bistveni osnbvi za vsako državno življenje in kot osnovne zapovedi, ki jih ukazuje narodna čast. Ti načeli sta tudi bistveni predpogoj za vsako praktično sodelovanje med narodi in zaradi tega nemški narod od njih ne more odstopiti. 2. Nemški narod najiskreneje želi sodelovati z vsemi svojimi silami pri velikem delu mednarodne sprave in sporazuma med evropskimi državami, ker smatra to sodelovanje kot edino obrambo vsem neobhodno potrebnega miru, evropske kulture in njenega blagostanja. To sta dve želji, ki jih je nemško ljudstvo izrazilo in ki nemško vlado brezpogojno vežeta. Pozabljene Wilsonove točke Nemška vlada kliče v spomin, da je leta 1918 Nemčija podpisala premirje samo na podlagi 14 točk ameriškega predsednika Wilsona. Nobena teh točk ni omejevala neodvisnosti nemške države ali pravice Nemčije do polne in neovirane nad-oblasti porenjskih pokrajin. Nasprotno, osnovno načelo, na katerem so bile Wi!sonove točke zgrajene jc bilo, da sc ^stvari nov mednarodni red, ki naj vsem narodom sveta pripomore do trajnega miril, do popolne izvedbe načela o samoodločbi narodov, brez ozira na to, če ti narodi pripadajo zmagovitim ali premaganim državam. Nato sledi opis stališča nemških vlad glede Porenja, in sicer od dneva, ko je Nemčija podpisala versaillsko mirovno pogodbo, do današnjega dne, ko je nemška vlada proglasila svojo polno nadoblast nad Porenjem. Nemška spomenica našteva vse izjave in vse govore nemških kanclerjev v zvezi s Porenjem v zadnjih treh letih. Nato spomenica nadaljuje: Dolžnost vsake vlade je. da v okviru svoje polne neodvisnosti sama sebe brani proti presenečenjem, ki b:> lahko nastala iz ne-dojmliive evropske vojaške in kabinetne politike. Nemška vlada mora v interesu svojega naroda izjaviti, da bo sodelovala pri tem drugem poskusu, da se obnovi evropski politični red samo pod pogojem, če bo zavarovana v vsakem pogledu njegova čast. Nemška vlada daje to izjavo z najglobljim preprtanjem in z vso težo svoje iskrene volje in svojega iskrenega hrepenenja po miru, ki ga toliko želi narod, ki za njo stoji. Nemška vlada misli, da bi se težka naloga, pred katero stoje evropski r.otekii pametne dobe in s prijateljskimi sredstvi omogočijo pogajanja za rešitev kolonialnih vprašanj na osnovi načela enakopravnosti. Nadalje tndi pogajanja v to svrho, da se pakt Zveze narodov loči od versaillske mirovne pogodbe. 19. Nemčija predlaga, naj sc ustanovi mednarodno razsodišče, ki naj razsoja o tem, če mi se določbe gornjih paktov spoštovale. Razsodba tega razsodišča naj bo obvezna za vse države. Mednar. mirovna konferenca Predlogi glede razorožitve V drugem delu svoje spomenice predlaga nemška vlada nekaj prispevkov k vprašanju razorožitve, ker se vsi dosedanji poskusi v tem pogledu niso posrečili. Bodoče razorožitvene konference naj bi imele namen, doseči sporazum samo glede ene določene, točke, ne pa se razširjati nn vsa mogoča področja ter tuko onemogočiti sploh vsak sporazum. Nemška vlada je mnenja, da bi najprvo bilo treba preprečiti gradbo težkih tankov, nadalje težke artiljerije in težkih bombnih letal. Nemčija je pripravljena sprejeti vsak takšen sporazum, če bo imel mednarodno veljavo. Drugi takojšnji cilj raz-orožitvenih koferenc bi moral biti preprečenjc uporabe bomb s strupenimi plini in zažigalnili bomb. Nadalje preprečitev sploh vsakega zračnega bombardiranja odprtih naselbin, ki so kot take označene in znane in ki ležijo izven bojnega polja. Končno preprečitev urtiljerijskega obstreljevanja z daleč sežnimi topovi (ki nosijo dalje od 20 km od bojnega polja). Končno predlaga nemška vlada tudi nekaj koristnih predlogov za omejitev svetovne gospodarske krize. V ta namen naj bi se v najkrajšem času sklicala velika mednarodna konferenca, ki naj bi se pečala tako z razorožitvenimi kakor z gospodarskimi vprašanji. Nemški zgled vleče ... Avstrija trga pogodbe Uvedba splošne vojaške službe, hi je prepovedana v Si. Germainski mirovni pogodb i | Dunaj, 1. aprila, b. Na današnji seji avstrijskega parlamenta, ki so jo vsi politični krogi pričakovali z največjim zanimanjem, je predložil avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg zakon o uvedbi splošne vojaške službe. Določbe vojaškega zakona Novi zakon ima šest členov. Čl. 1. točka 1 pravi: Vse državljane zvezne države Avstrije, moškeca spola od 18. do 42. leta starosti lahko po njihovih sposobnostih .telesnih in duševnih, država pozove na časovno omejeno službo z, orožjem ali brez njega za javne cilje ter jih uporabi v krajih, določenih v ta namen (splošna obveznost službe). Točka 2. Splošna obveznost službe obsega tudi obveznost, da se vsak državljan, ki izpolnjuje gornje pogoje, podvrže uradnemu pregledu, da se doženejo njegove telesne in duševne sposobnosti. čl 2 govori o disciplinski kazenski odgovornosti posumeznili obvezancev, naj bodo pod orožjem ali pa porabni za katere druge javne cilje. Čl. 3 določa posebno koinpenteneo kance-larja samega glede določevanja kategorij in trajanja obvezne službe. To koinpenteneo bo kancelar vršil sporazumno s pristojnim vojnim ministrom, in sicer z uredbami. Čl. 4 pravi, da je za tiste, ki se pregreše zoper ta zakon določena kazen do 10.000 šilingov kot denarna globa ali pa zapor do leta dni, ali pa oboje. Iz strahu pred Nemčijo ... l)r. Schuschnigg je v svojem govoru obrazložil, kaj je Avstrijo prisililo k uvedbi splosne I vojaške obveznosti. Zlasti jc poudaril, da Av- : striji grozi velika nevarnost zaradi neprestane narodno-socialističnc propagande, ki je zelo razgibala nekatere avstrijske kraje, v katerih morajo oblasti večkrat energično nastopiti, da ne pride do resnejših nemirov. Zlasti pa je Schuschnigg opravičeval sklep avstrijske vlade s tem, da je današnji narodcio-politični položaj takšen, da mora biti Avstrija vedno pripravljena, da sama brani svojo samostojnost, kar bi brez uvedbe splošne vojaške dolžnosti ne mogla. Današnja seja zveznega sveta, na kateri so sprejeli načrt tega zakona, je imela slavnosten značaj. Na koncu seje so vsi svetovalci in občinstvo zapeli državno himno (nekdanjo avstrijsko). Predsednik Hojos je predlagal, da se ne preide k prihodnji točki dnevnega reda, temveč da se to odloži na jutrišnjo sejo, da bo današnja seja imela čim svečanejši značaj. Podmaršal Alfred Janša jc imenovan za scfn generalnega štaba avstrijske vojske. Podmaršal Janša je ni! še pred kratkim vojaški ataše v Berlinu. Položaj šefa generalnega štaba v avstrijski vojski doslej sploh ni obstojal in je podmaršal Janša prvi šef avstrijskega generalnega štaba. Vojaški prelepi v Gradcu Suoči je prišlo v Gradcu do resnih neredov in hudih pretepov med vojaki avstriiske retlnc vojske in člani polvojaških prostovoljnih organizacij. Do pretepov je prišlo zaradi tega, ker je bilo nekaj vojakov stalne avstriiske vojske odpuščenih iz slnžbe brez kakšnih stvarnih razlogov, njih mesta pa so takoj izpolnili člani polvojaških prostovoljnih organizacij, kar je med rednimi vojaki izzvalo ogorčenje iu še večje sovraštvo do avstrijskih prostovoljnih polvojaških organizacij. 1 Stran ^ Un» X aprila TW9b. it«*, n. Kralj Karol v Sofijo Banova izjava za »Slovenca" Sofija, 1. aprila, m. Zaradi predstoječega rmtskn romunskega kralja Karola bolgarskemu kralju Borisu so v mestu v teku velike priprave. Za časa bivanja romunskega kralja v bolgarski prestolnici bosta oba suverena vodilu važne politične in gospodarske razgovore, o kulerih bosta razpravljala bolgarska in romunska delegacija, in ki se tičejo ureditve vseh spornih vprašanj med obema -državama. 7, ozirom na to je včeraj v zunanjem ministrstvu bila konferenca bolgarskih ekspertov zaradi rešitve vprašanj, ki se tičejo Romunije in Bolgarije. Konfcrenci je i predsedoval sam zunanji minister in predsednik | vlade g. Kjoseivanov, prisostvovala pa sta ji tudi | novo imenovani bolgarski poslanik v Bukarešti : g. Savn Ki rov ter bivši bolgarski poslanik na ; romunskem dvoru Ivan Popov. Navzočih pa je bilo še nekoliko višjih uradnikov zunanjega ministrstva. Določen je okvir za ta pogajanja in je danes predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov sprejel romunskega poslanika v Sofiji Stoica. Prihod romunskega kralja v Sofijo se napoveduje za konec aprila ali za prve dni meseca maja. Ban dr. Marko Natlačen o banovinshem proračunu 1936-37 S 3 strani proti Addis Ahebi Nova armada vdrla skozi danakilsko puščavo Gondar pri Jezeru Tsana zavzet London. 1. aprila. AA. Reuter poroča: Italijani »o zasedli sedaj ves sultanat A u s s a. Sultanat je zelo ploden in bogat in Italijani so namestili v vseh glavnih naselbinah svoje posadke. Na severo-zapadu nadaljujejo Italijani s svojim napredovanjem r smeri jesera Tsane. Po vesteh iz eritrej-skega vira se motorizirana italijanska kolona približuje Gondarju in se s njegovim padcem v italijanske roko računa vsak čas. Prvi italijanski oddelki so samo še 50 km od Gondarja. It Addis Abebe zanikajo, da bi bila italijanska letala preletela Diredauo, ki je na železniški progi Djibuti—Addis Abeba. Iste vesti pravijo, da je akcija lorda Cecila, ki je v lordski zbornici nastopil proti uporabi plinov proti Abesineem, izzvala v abesinskih vladnih krogih odličen vtis. Vesti, ki prihajajo z bojišč v prestolieo, pripovedujejo o silnem trpljenju ljudi, ki so zastrupljeni od plinov. Danes so poslali na tronto prvo pošilja-tev mask proti plinom. Reuterjev dopisnik, ki je pri italijanskih četah na severni fronti, poroča brzojavno podrobnosti • napredovanju Italijanov v Aussi. Italijanske žete so pred več tedni kreuile is Asabe in Bejrula in prekoračile 350 km danakilske pustinje, ki je polna votlin in vulkanskih žrel, medtem pa je vročina znašala 74 stopinj Celzija na soncu. Abesinski oddelki so poskušali i nočnimi napadi motiti italijansko napredovanje. Italijanske kolone to napredovale tako. da so bile zmeraj v zvezi ena s drugo in »vet in municijo so jim vozili z letali. Italijanska letala, ki so opravljala to službo, so bila posebno vrste in v njih je bilo posadke 23 mož. Pristajala so srečno, dasi je bilo to zelo težko. Nobeno letalo se ni razbilo. Letala pa so tudi gonila abesinnke oddelke, posebno abosinsko konjenico. Ozemlje, skozi katero so morale napredovati italijanske čete. je popolnoma brez vode, okoli njih pa so živela samo nomadska plemena, ki nimajo zalog živeža. Pri tem so Italijani zavzeli S a r d o , ki je važna strateška (očka, ki dominira nad karavanskimi poti v vsej tej pokrajini. Tam je tudi voda. Sedaj je sultanat A n s s a prešel v oblast Italije in italijanske kolone so prišle v največjo bližino Desijeja s ene strani, na drugi strani pa se - italijanski odelki že blizu jezera ASangi. Italijanske kolone so bile pri svojem napredovanju stalno prav blizu sovražnih oddelkov, ki so jih napadali, zadnjih 60 km pa so italijanske čete prekoračile tako, da so vnaprej dobile odmerjene količine vode. Zadnje dni je bilo oskrbovanje z letali zelo težko, ker je dež. oviral pristajanje letal. Cesarjeva armada beži Rim, 1. aprila. Poročilo it. 171 pravi: Na področju jezera šanga v smeri proti Kvoramu se je včeraj 31. marca vršila velika bitka. Vojska abc- sinskega cesarja z vso gardo, oborožena z modernim orožjem vseh vrst, je napadla naše postojanke južno od Majcena, bitka se je končala s popolno zmago našega orožja. Abesinski napadi so trajali od 6 zjutraj do 18 zvečer in so bili izvedeni deloma frontalno, deloma ob bokih. Ti napadi so bili odbiti. Nože čeie so prešle v protinapad in pognale sovražnika v beg. Sovražnik beži po dolini Mekaa Nadi topovi in letala ga neprestano obstreljujejo. Abesinski cesar je osebno vodil svoje čete k napadu. Izpube sovražnikov cenijo na 7 tisoč. Med njimi |e tudi veliko število nižjih poveljnikov. Vojni plen je ogromen. Naše žrtve znašajo 12 oficirjev mrtvih, 44 ranjenih, nacionalnih vojakov je padlo 51, ranjenih je 152, eri-trejskih je ranjenih in padlih okrog 800. Noša letala so posegla zelo učinkovito v potek bilke. Po pričevanju ujetnikov je poseglo v boj okrog 20.000 Abesincev, pod osebnim vodstvom abesinskega cesarja, ki je osebno vodil napad na naše levo krilo. Na zapadnem bojišču so naše čeie prodrle južno od Adi Remoza. Prebivalstvo jih povsod pozdravlja. Našemu poveljstvu v Adi Remozu so se prijavili malone vsi poglavarji pokrajine Uol-kaid. Na somalskem bojišču so naša letala obstreljevala sovražne kolone južno od Dagaburja. Ljubljana, 1. aprila. Davi ob 8 še je z ekspresnim vlakom vrnil v Ljubljano ban dravske banovine dr Marko Natlačen, ki se je v zadevi banovinskega proračuna pet dni mudil v Belgradu. Bana je na tem alužbenem potovanju spremljal tajnik dr. Kovačič. O. ban je danes popoldne sprejel našega noročevalen t<*r mu podal naslednjo izjavo: »Proračun dravske banovine je bi-l odobren z odlokom ministra financ i dne 30. marca t. 1. Kakor enano je razpravljal o tem proračunu banski svet na svojih sejah v času od 17. do 22. febr. t 1. Banska uprava je predložila finančnemu ministru proračun bistveno one vsebine, kakor je bil predmet razprav banskega sveta. Finančni minister je proračun odobril, kar se tiče dohodkov in izdatkov, T oni višini, kakor mu je bil od banske uprave predložen. Dohodki in izdatki proračuna izkazujejo skupno 127, 019.313 Din. V primeri s proračunom leta 1935-36 je novi proračun za 7,723.278 Din višji. Ta povilek odpade predvsem na kmetijski, tehnični, prosvetni oddelek, na oddelek za socialno politiko In narodno zdravje in finančni oddelek. Kmetijski oddelek Je v novem pror.""un!' v primeri s proračunom za pret. leto doiira;i s 15,161.568 Din, to Je s poviškom 761.383 Din. T. h nični oddelek izkazuje izdatkov 38,003.567 Din in so ti izdatki v primeri s preteklim proračunskim letom zvišani za 1,161.902 Din. Oddelek za soe. politiko in nar. zdravje je dotiran z zneskom 41,828.381 Din, povišek v primeri s preteklim le, lom pa znaša za ta oddelek 2,866.762 Din. Izdatki prosvetnega oddelka so določeni na 7,953.410 Din in znaša povišek 319.681 Din. Kar se tiče višine dohodkov, je bil proračun v finančn. ministrstvu v nekaterih točkah izpreme-njen. Tako se je zlasti znižala banovinska doklada na državne neposredne davke od predlaganih 53% na 50%. Črtane so nekatere trošarine in sicer na ocetno kislino, n* riž, kavo, čaj, kakao in na kalcijev karbid. Finančni minister tudi ni odobril davščine na vodne sile, katere donos je bil v predlogu banske uprave proračunan. Izpadla je tudi od banske uprave predvidena državna dotacija t znesku 2,700.000 Din. Dohodki, ki na t« način izpadejo iz proračunskega predloga, pa se bodo krili: dravska banovina prejme iz skupnega fonda, v katerega se bodo stekale trošarine na ocetno kislino, kavo, riž. čaj kakao itd., ki jih bo odslej pobirala država sania v ta namen, da iz njih dotira banovine, znesek 5,800.000 Din. Razen tega bo dravska banovina prejela iz državnega fonda, v katerega se bo stekal povišani poslovni davek, znesek 2,900.000 Din Zneski, ki jih bo dravska banovina prejela iz skupnih trošarin in iz poviška poslovnega davka, to je z zneskom 8,700.000, so kriti vsi oni dohodki, fej so bili predvideni v predlogu proračuna in ki bo kakor sem že omenil, odpadli. Tako izkazuje Mi imamo svoje tri šefe, ki eo dr. Stojadinovič, dr. Korošec in dr. Spaho. (Medklic: Živijol) Da prifnem s tem našim najsevernejšim bratom dr. Korošcem! Dr. Korošec ima v naši državi, pa ne samo v naši državi, marveč tudi izven nje, veliko avtoriteto. To je človek, ki ima zgodovinske zasluge pri ustanovitvi te države, človek, ki je imel državljanski pogum tedaj, ko je »vstro-ogrRka monarhija bila silna in močna, ko je imela milijone inobillzironih vojakov. To je tisti človek, ki se Je upal v dunajskem parlamentu jasno in odkrito povedati: »Jugoslavija mora pripadati Jugoslovanom I< On vodi naše brate Slovence. katerih 95% stoji za njim in ki so takoj vetopili v organizacijo JRZ. Pa ne samo to, da so vstopili vanjo, temveč so v treh mesecih izvedli podrobno organizacijo, ki deluje kompaktno in mora nam služIti vsem za primer, kako se je Ireba organizirati in kako je treba voditelje spoštovati in iim slediti.« Dogodki v Zagrebu Leta 1931 je bil pred okrožnim sodiščem t Zagrebu trgovec Stjepan Javor iz Zagreba po čl. 1. točka 1, 5 in 6 zakona o zaščiti javne varnosti ia reda v državi obsojen na 20 let robije. Stol sedmorlce v Zagrebu je dne 26. avgusta 1931 to obsodbo potrdil. Dne 20. marca 1936 je bil ti obsojenec na ukaz kraljevih namestnikov p©m> loščen in mu je bila kazen zmanjšana na 7 let robije. Po obsodbi so kaznjenca odpeljali v Lepo-glavo, potem pa v kaznilnice v Sremsko Mitro-vico. Dne 5. decembra 1935 ga je uprava zavoda radi potrebne operacije na kili poslala v bano-viasko bolnišnico v Sremki Mitrovici. Po prestani operaciji je bil oddan nazaj v kaznilnico, Radi operacije in radi visoke starosti (59 let), je Javor precej oslabel. Dne 20, marca letošnjega leta je bil sprejet v kaznilnično bolnišnico radi vnetja pljuč, kjer je dne 27. marca umrl. V času te bolezni ga je večkrat pregledal zdravnik dr. Be-loševič, specijalist za notranje bolezni iz Zagreba, toda Javorjevo zdravje je bilo že preveč omajano, zdravniška pomoč mu ni mogla rešiti življenja- Tako je vsled obsodbe iz leta 1931 umrl r kaznilnici oče štirih otrok. Njegovo truplo so prepeljali v Zagreb. Ob pogrebu pa so se dogodile demonstracije, Jftg^ zopet zahtevale smrtne žrtve, ki pa nimajo;apolitičnimi organizacijami in nameni hrvatsikegaop-roda nobene zveze, ampak so povzročene od tustil podtalnih elementov, ki vsako obiranje množic izrabijo za svoje prikrite politične cilje. . Policij« je hotela izgrednike, ki se, kakor se je izkazalo, ne marajo pokoriti niti političnemu vodstvu Hrvatov, niti oblastem, ampak samo svojemu neodgovornemu vodstvu, razgnati. Množica je izropala več trgovin, tudi z življenjskimi potrebščinami V spopadu je bilo 38 oseb ranjenih — od katerih je eden že v bolnišnici umrl, — trije pa so padli na mestu mrtvi Tako se še v tem času, ko je že tudi na Hrvatskem zavladalo povsem drugačno ozračje, kažejo žalostne posledice podtalne agitacije, ki vsako priliko izrabi r svoje namene. Sest strelov v ženski botnišnici K našemu poročilu o razburljivem, dogodku r ženski bolnišnici navajamo še sledeče podatke, kakor jih je ugotovila policijska preiskava: 25 letni ptzškarski pomočnik Viljem Kramar je imel ljubavno razmerje s 23 letna Marijo Pančur-jevo, ieno Stanislava Pančurja, materjo 3 otrqk. Bolno Marijo sta danes hkrati obiskala njen mož in Kramar. Bolnica, Amalija Koroščeva, ki je te-zala v isti sobi, se je zgražala, da obiščeta Pan-čurjevo hkrati njen mož in ljubček. Kramarja je to ujezilo, izvlekel je revolver, ter pričel streljati. Prvi strel je oddal na Koroščevo, ki je pa ni zadel, temveč ji je strel samo prestrelil lase ter s« odbil ob zidu in prestrelil brisačo. Naslednji streli so veljali Pančurju, ki ga je trikrat, zadel, dva strela pa sta se odbila od tal. Skupno je oddal Kramar 6 strelov, V bolnišnici je seveda nastala panika. Na obisku je bi! tedaj tudi mož Korošče-ve, krojaški pomočnik Ciril Korošec, ki je Bil pravtako v nevarnosti. Kramar je po dejanju izginil, ter ga do večera še niso našli, Pančurjevo stanje je smrtno nevarno. Osebne vesti Belgrad, 1. aprila, m. Z odlokom poštnega ministra je postavljen v istem svojstvu v brzojavno telefonsko tehnično sekcijo v Ljubljani, s sedežem na Bledu, Miroslav Cerkvenik, tehnični manipulant Ttt sekcije Ljubljana. Belgrad, 1. aprila, m. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je sprejel danes dopoldne v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu francoskega poslanika de Dam-pierra. Belgrad, 1. aprila, m. Po daljšem bolehanju je v Belgradu umrl Jovan Aleksijevič, načellii* finančnega ministrstva v pokoju. Belgrad, 1. aprila, m. Zaradi potrditve proračuna mariborske mestne občine je prispel sein-kaj mariborski župan dr. Alojzij Juvan. Belgrad, 1. aprila, m. Minister za socialni politiko in narodno zdravje ter zastopnik pravosodnega ministrstva Dragiša CvctkoVič jo odobril en vagon kortize za občino Ra.jhenburg m Senovo. Belgrad. 1. aprila, m. Na iniciativo gospodaf-skega sveta Male zveze se vrše priprave za konferenco vseh gospodarskih zbornic kraljevine .1« goslavije, kraljevine Romunije in republike češkoslovaške. Konferenca bo verjetno meseca maja točen datum pa še ni določen. Malta. 1. aprila. AA. (Havns.) Danes je iz31» vladna naredba. ki odreja za golova predavanja nn vseučilišču na Malti angleški predavalni. .jezik. 1° ve.lia zlasti za predavanja na medicinski fakulteti. štev. 77. »SLOVENEC«, dn« 2. april« 1998. Stran 3 K odgovoru g. Janeza Puclja Dobrčpolje, 81. marca. K pogrebu mučeniške smrti vetikolaškega rojaka in učitelja Franceta Pečka je naša fara poslala častno zastopstvo. Kako tudi ne? Poznali smo pokojnika z vseh strani, prav z vseh. In vemo, da je bil žrtev brezprimernega strankarsko-političnega sovraštva. Velike Lašče so pokojnika pokopale veličastno: do 3000 ljudstva ga je spremilo na pokopališče: mirno, nemo, z molitvijo na ustnih. Prej bo prešel ta naš rod, predno se bo izbrisal silni vtis, ki ga je ta pogreb napravil na ves riobržpoljski, turjaški, velikolaški, svetogregorski trikot. Vedeli smo, da bo g. senator odgovoril. Dobro ga poznamo. Še od tistih časov, ko je vsake nedelje med prvo sv. mašo k nam prihajal prodajat iz sosedne fare govedino. Pa smo vsebino njegovega odgovora kar vnaprej uganili. Z gospodom Pucljem je namreč vsaka polemika nemogoča. Tudi na shodu. Le primite ga resno zh jezik. Nikamor ne pridete. Gre mu le za efekt. Zato ga more ugnati le bližnji rojak, ki so mu poznane vse lokalne razmere in intimnosti Puc-Ijeve rodbine in okolice. Ob takem pa tugi g. senator izgubi živce. Zato smo že doživeli, da je na javnem shodu ob pomanjkanju vseh argumentov pokazal — jezik. Poslanec in minister! Pokojni Peček je bil senatorjev rojak. Imel je srednjo šolo j maturo, par letnikov bogoslovja in špecijelni učiteljski tečaj. Poleg tega je bil mož izredne naravne inteligence. Ne vase pogreznjen. Človek al-truizma in tovarištva. Silno toleranten. In tudi v nasprotnih vrstah ni imel sovražnikov. To lahko potrdijo njegovi sošolci-inteligentje. Tak človek se jp nujno moral zaplesti v boj z g. Pucljem, z njim, ki vsaj lokalno, kot bi rekla pesem »v vsako luknjo vtakne nos«. In je bil g. senatorju tudi kos. Kos z g. Puclju lastnimi argumenti. Postavimo: Ko se je g. senator v mučeniški pozi Matije Gubca delal edino pravega kmeta in kmetijca, se ie utegnilo pripetiti, da ga je pokojnik vprašal, kakšen kmet da je bil g. senator med svetovno vojno, ko je velikolaška gospoda dobivala iz njegove mesarije meso, kmetje pa parklje in gobec? Zakaj da napada poslanca župnika Škulja, ki je njegovi ženi med vojno pomagal do vojne podpore? — Itd., itd. Tak človek je seveda bil za g. Puclja trd oreh. Vidite, in sedaj je g. senator odgovoril v .1 litru«. Tu doma smo kar vedeli, da bo rekel približno tako besedo. On, o katerem je — ne 'naše — nego napredno časopisje in javnost razglašala privatne intimne resnične ali izmišljene reči, katerih se nočemo dotikati. Zakaj, če bi g. senator ne segal v javno življenje, ne bi se mi brigali za njegove, včasih gorostasne izjave. Ko smo n. pr. pri nas čitali, da je on bivši dolgoletni poslanec in minister, sedaj celo senator, govoričil v senatu, da njegova žena ob misijonu leta 1920 ni dobila odveze, smo se držali za glavo: no, smo dejali, ta je pn res Janezu podobna! Se ženo blati! Vsak človek na deželi ve, da imajo misijonarji še posebno pooblastilo odpuščati grehe, tudi take, katerih odveza je sicer pridržana škofu. In sedaj ugiblje ves ženski svet pri nas, kaj je g. senatorju padlo v glavo, da je šel in ob pobijanju klerikalnega zinaja dal ljudem v zohe svojo lastno ženo!? Pravijo, da sreča Tirolca pamet, ko spolni 40 let. Pa so, ki jih ne bo srečala vse življenje. Smatramo, da blato, ki ga je na pokojnika v »Jutru« hotel vreči g. senator Pucelj, pada nanj samega. On, ki nam je prizadejal silno gorja. On, ki si je v paševanje lastnih rojakov najel Adal-berta Platzerja, bivšega okrajnega načelnika v Kočevju, ki je gazil korak za korakom zakon, zapiral naše ljudi po nedolžnem, jih kaznoval v težke tisočake ter z žandarji strahoval največje poštenjake. Saj je^ n. pr. našega rojaka Strnada. dobre-poljskegn župana odnosno njegovo hišo, žandar-merija pod vodstvom samega poveljnika kočevskega voda obstopila kar v «švarmliniji' ! Le v Velikih Laščah se je jnoglo pripetiti, da je oh premovanju goveje živine uradni živinozdravnik z volivnim imenikom v roki klasificiral goveda. Le pod paševanjein g. Puclja se je moglo pripetiti, da se je Stružanom ob strahoviti bedi in povodnji 1988 obljubovalo po 100 din in po ene cajgaste hlače, ako volijo Pucljevega priganjača. Le on more izpraševati Slovenčevim« urednikom vest, zakaj da bolje ne vedo, kam je bil prav za prav pokojnik premeščen, češ, da ni čudno, ako potem pošta ni mogla dostavljati pisem. Tega pa menda g. senator ne bo trdil, da pokojnik ni vedel, odkod je bil premeščen, in vendar njegova pisma niso dosegla Jontes-Pečkove gospe, vdove razžaloščene. To povemo g. senatorju: roke našega ljudstva so vprav plavale po njem in njegovih ovaduhih. Zavedni katoliški možje smo storili vse, da so se te roke povesile. Če bo šel preko vseh meja, naj gleda sam. Mera ljudskega potrpljenja je do vrha polna. Naj se g. senator brije norca iz kogar se hoče. Iz nas se ne bo več. Poskrbeli bomo, da bo sam norec ostal. Slovenska podjetnost si utira pot Poskusna vožma z novim avtobusom Ljubljana, t. aprila. Razvoj Slovenije, ki jo nekateri po pravici imenujejo >drugo Švicoc, je gotovo pri srcu vsakemu zavednemu slovenskemu človeku. Z veseljem moramo zato pozdraviti vsako novo pridobitev, ki nastane iz žive potrebe in stremljenja, da /.bliža, poveže naše lepe kraje med seboj ter tako oi .ogoči domačinom in tujcem, da se na čim udobnejši način seznanijo z naravnimi krasotami naše domovine. Če pogledamo za nekaj desetletij nazaj, ko je bil avto-98sfti promet koma j v svoji začetni fazi, dobimo 'j}(?lej*^>ravo sliko napredka, ki smo ga dosegli > zadnjih letih tudi na tem področju. In kar je rlavno: ta napredek je plod slovenske podjei-nosti, slovenske delavnosti, ki dela čudeže in gradi sebi in našim zanamcem mogočen spomenik življenjske sile in volje do obstoja. S tega vidika moramo pozdraviti tudi nov uspeh, ki je obogatil naš tujski promet: izletni avtobus potovalne in izletne pisarne g. M Okorna, ki je bil pravkar postavljen v promet in je v nedeljo na poskusnem izletu v Dobrno srečno prestal svoj krst. Kakor znano, prireja ljubljanska Prosvetna zveza že nekaj let redne izlete v inozemstvo, odkoder se vrača bogatejša za marsikatero pobudo, s katero potem okoristi naše ljudi Na podlagi teh izkustev je bil napravljen tudi novi izletni avtobus. Pri njegovi gradnji so bili upoštevani vsi nasveti za izpopolnitev in modernizacijo. Sam tajnik Prosvetne zveze g. Zor je v pozdravnem govoru, ki ga je imel na cilju poskusne vožnje, naglašal, da je novi avtobus višek udobnosti, ki ga more moderno prometno vozilo nuditi izletnikom. V njem je prostora za 28 oseb ter je opremljen z najpra.ktičnejšo mračno napravo«, ki si jo more kdo misliti: streha se da poljubno odpirati in zapirati tako, da je v avtobusu ves čas svež zrak. Razen motorja in šasije, ki ga je dobavila avstrijska tvrdka Saurer, so vsi drugi avtobusni deli delo slovenskih obrtnikov. Tapetniška dela je napravila tvrdka g. Balantača iz Žiške, mizarska dela karoserije pa tvrdka g F. R o j i n e iz šiške. Avtobus je last avtobusnega podjetja Danes ob 16., 19-10 ln 21-16 url Paula wesseiu r n, lastnik izletne pisarne na Tyr.ševi ces.. pogodbo, da razpolaga z avtobusom skozi vse teto ter ga posoja Prosvetni zvezi in Putniku za prirejanje izletov v inozemstvo, a tudi g. Okorn sam bo v lastni režiji organiziral več izletov. Novo prometno vozilo je na poskusni vožnji v Dobrno prekosilo vse pričakovanje povabljenih izletnikov. Že na potovanju tja so imeli izletniki priliko občudovati prednosti in vrline novega avtobusa, ki je z največjo lahkoto obvladal vse krivine in strmine zloglasnega Černivca, nazaj grede pa so strmeli nad veliko brzino. A tudi zunanje lice novega avtobusa je takšno, da je povsod zbujal pozornost, tako zlasti v Gornjem gradu, kjer je bil semenj in natrpano polno ljudstva, ter v Dobrni, kjer so bile volitve in kjer so bili izletniki deležni tudi ljubeznivega sprejema v gostoljubni hiši tamkajšnjega župnika. Novi avtobus je nov korak k modernizaciji tujskega prometa v Sloveniji. Izletna pisarna g. Okorna bo prirejala z njim stalne izlete v oddaljenejše kraje naše domovine, o Veliki noči pa priredi tridnevni izlet v Benetke in Padovo. Novega prometnega vozila se bo stalno posluževala tudi Prosvetna zveza, ki priredi v kratkem kar tri izlete, in sicer v Rim, v Lurd in v Vele-hrad na Češko. Želji g. tajnika Zora, ki jo je izrekel v svojem pozdravnem govoru v Vojniku, da bi novo prometno vozilo spremljal božji blagoslov, se pridružujemo tudi mi, še posebej pa izražamo svoje zadovoljstvo, da si slovenska podjetnost čedalje bolj utira pot med svet in tako služi našim skupnim težnjam in stremljenjem. ^ STEKLO^ PORCELAN! Prizanesljivo in brez prask tisti Vim tudi najobčutljivejše predmete bleščeče kot zrcalo! f Logarjev ata »Tisti, ki ga ljubiš, je bolan Pridi in ga ozdravi!« To vest sta poslali Gospodu žalostni sestri Marija in Marta o Lazarju. Isto so mi pisali Logarjevi v Gor. Radpono. Ko sem prispel v lepo Logarjevo dolino k smrtni postelji mojega starega prijatelja Logarja, so se mu ugašujoče oči še enkrat zaiskrile, ustnice so se premikale v prijateljski pozdrav. Roke mi ni več mogel podati. Z zadnjimi silami je od časa do časa izustil: >Zgodi se Tvoja volja in ob naši smrtni uri. Amen.« 30. marca ob 5 popoldne je zadnjič udarilo njegovo preblago srce. Žalostno je zapel zvonček v cerkvici Kristusa Kralja. Umrl je soustanovitelj te lepe planinske cerkve, žalostno je odmeval srebrni zvok od globoko v dolino zasneženih gorskih velikanov, ki so se v znak tuge zavili v megleno kopreno, iz katere je začel na ozelenelo plan rositi, kakor da bi tudi gore' sočustvovale z užaloščeno rodbino. Logar Klemen se je rodil 1863 leta. Bil je daleč na okrog znana in spoštovana, markantna i osebnost. S svojim plemenitim značajem, s pre-] prostostjo in odkritostjo si je pridobil kmalu ; srca letoviščarjev, planincev in sploh vseh, ki so prihajali v znamenito Logarjevo dolino. Kdor ga je enkrat spoznal, ga je vzljubil kot moža, v katerem ni zvijače. Domačini in tujci ga bodo pogrešali, najbolj pa dom »Letovišče pri Logarju«, s katerim je v teku let jako dvignil tujski promet v tej gorski dolini. Občini Solčava je 30 let odboroval. Radi bolezni je pred dve«ma letoma odložil čast far nega cerkvenega ključarja, botroval je župnijskemu velikemu zvonu in podružničnemu pri Sv. Duhu. Poleg kmeta Podbrežnika ima rajni Klemen največ zaslug, da se je pozidala mičnn cerkvica Kristusu kralju, kateri je poklonil tudi zvon in ji bil vedno velik dobrotnik. Leto za letom sprejema v oskrbo oddiha potrebne duhovnike, katerih zagovornik je zmeraj bil. Zato mu je dal Bog srečo, da sta mu stala v smrtni uri ob strani dva duhovnika. Pokojni je bil vzoren gospodar, vnet zndrugar. ki jc ob ustanovitvi solčavske kmetijske gospodarske zadruge kot dolgoletni načelnik vodil to pre-potrebno napravo skozi začetne težave. Rajni zapušča dobro ženo in devet krščansko vzgojenih otrok, ki jih je nenadna smrt 73 letnega očeta bridko zadela. Bog jih krepi in tolaži! Dragi Logar! Na svidenje pred prestolom Kristusa Kralja, ki si mu tako zvesto služil vse življenje! Učenjak dr. Otmar Reiser umrl Maribor, !. aprila. Siuoči je umrl v svojem dvorcu v Hrastju pri Pekrah pod Pohorjem učenjak evropskega slovesa dr. Otmar Reiser v starosti 70 let. Pokojnik je bil eden najbolj znanih evropskih ornitologov (ptičjeslovcev) ter je slovel zlasli kot kapaciteta za balkanski polotok in Malo Azijo. Pokojni dr. Reiser je bil 25 let kustos muzeja v Sarajevu ter jc prepotoval večkrat ves Balkan in bližnji Orient. Gojil ie najtesnejše stike s slavnim srbskim učenjakom Jova-nom Cvijičem ter drugimi srbskimi in bolgarskimi zanstveniki. Napisal je veliko znanstvenih del s področja ornitologije. Deležen je bil zelo častnih odlikovanj ter je bil član mnogih znanstvenih institucij po vsem svetu. Po vojni se je stalno naselil v svojem idiličnem dvorcu visoko nad Pekrami na pobočju Pohorja. Vsako poletje je preživel na !>unaju, kjer je delal v tamošnjih muzejih, zimo pa je prebil na svojem posestvu v Pekrah. Živahno se je zar imal tudi za mariborsko okolico ter je še nedavno izdal dve zanimivi knjižici: Sv. Bolfenk na Pohorju in Ptiči mariborske okolice. Veliko zahvalo mu je dolžan tudi mariborski muzej, kateremu je uredil kompletno zbirko ptičev. Pokojnik izvira iz znane mariborske Reiserjevc rodbine, ki je dala mestu v preteklosti župane in odlične jav ne delavce. Na mrtvaškem odru leži doma, da nes popoldne pred 4 uro ga bodo pa prepeljali na pokopališče v Studencih, kjer ho ob 4. položen k večnemu počitku. Bodi mu ohranjen časten spomin! — Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-.Iosef grenčice«. Danijel Omerzu: Vojna v Galiciji L OBLEGANJE PRZEMYSLA. Od 20. septembra do 12. oktobra 1914. Po umiku avstrijskih armad izpred trdnjave Przemysl, 150 km zapadno od nje, je general Kue-manek, poveljnik trdnjave, s svojo veliko posadko čakal prihoda ruske oblegovalne vojske, ki ji je poveljeval general Radko Dimitrijev, ki je nameravala z enim samim mogočnim sunkom trdnjavo zavzeti. Tako so se prve dni pojavljali mnogoštevilni kozaški oddelki, ki so poizvedovaje obkrožali velikanski trdnjaveki pae, prešli reko San, ter trdnjavo tudi od zapada zaprli. Kozakom je od vseh strani sledila ruska pehota, ki se je zelo oprezno bližala trdnjavskemu pasu in zaključila železni obroč krog Przemysla. Trdnjavska artiljerija je pa "ipala železo in podpirala svojo pehoto pri številnih dnevnih izpadih, ki je zdaj tu zdaj tam napadala rusko vojsko. Ta je svoj železni obroč zmeraj huje pritiskala proti utrdbam, se vkopavala in 6e bližal^ in bližala po rovih in jarkih visokim in tnočnim utrdbam, da jih kake lepe noči napade ter z naskokom zavzame. Strahotno je delovala trd-njavaka artiljerija, ki je noč in dan obstreljevala vedno bolj bližajoče se Ruse. Neprenehoma in oglušujoče so grmeli topovi, da se je tresla vsa zemlja. Saj eo tudi Rusi že prišli s svojimi daljnostrelnimi topovi, ter začeli s strašnim ognjem težkih topov obdelovati vzhodne utrdbe »Hurko« in »Siedliska«, to je vzhodna in glavna vrata trdnjave. Od teh je trdnjava takorekoč zavisela. Če bi padli, dobe Rusi v roke glavne ključe trdnjavskih vrat, potem bi se trdnjava težko držala. Dne 2. oktobra so bili Rusi že tako daleč s svojimi pripravami za glavni napad, da so poslali svojega parlamentarca, podpolkovnika Vandamma, s pismom is pozivanj generala Dimitrijev«, nuj »e trdnjava preda prej, preden se bo začelo strašno prelivanje krvi. General .Kusmanek, poveljnih trdnjave, pa parlamentarca ni hotel sprejeti. Bil je radi tega poziva užaljen in je dal parlamentarca po svojih višjih častnikih nemudoma odpraviti z zavezanimi očmi nazaj iz trdnjavskega območja. Ruski parlamentarec se je od avstrijskih spremljevalcev poslovil 6 pozdravom »Na svidenje«, Avstrijci so mu odzdravili: »Radi Va6 bomo spet videli kot ujetnika!« Medtem so Rusi vzhodnogališke železnice predelali na svoj širokotirni sistem ter so pripeljali pred Przemysl mnogo težke artiljerije, ki bi naj razrušila przemyslske utrdbe. Dne 3. oktobra je bil položaj trdnjave resen. Rusi so se pripravljali, da z naskokom zavzamejo utrdbe, prej so otvorili topovski ogenj s topovi najtežjega kalibra, katerih težke granate so udarjale po utrdbah ter jih rušile in pripravljale za naskok ruske pehote. Nekatere težke ruske baterije so se tako blizu utrdb namestile, da so obstreljevale tudi samo mesto; nad 60 težkih granat je padlo v notranje mesto. Povzročile 00 veliko škode, pa tudi velik strah in obup civilnega prebivalstva, ki je zbežalo in se poskrilo po kleteh. Nastopil je že drugi dan težke ka-nonade. Strašno je bilo nepretrgano grmenje lopov. Kot bi se svet podiral pod nogami, tako se je tresla zemlja. Na dan 4. oktobra pa se jc naenkrat dvignila ruska pehota. Kakor bi rasli iz zemlje, so se neštevilne množice spustile proti utrdbam. S krikom >ura< se je začela strašna borba na nož, borba na življenje in smrt, kakor jih jo do sedaj le malo zaznamovanih v vojni zgodovini. Z nepopisno hrabrostjo so Rusi naskočili skoraj vse vzhodne utrdbe; vrstile eo se vrste druga za drugo ter napadale visoke utrdbe. Uničujoče so kosile avstrijske strojnice in topovi po ruskih napadalcih, ki eo, prezirajoč smrt, vedno znova napadali. Avstrijcem je že predla, kljub silnim utrdbam, zelo siaba. Neprestano jurišanje, ki je trajalo že drugi dan, je generala Kusmaneka silno zaskrbelo. Kaj bo, če ne pride pomoč od zunaj? Morda pa le ne bodo utrdbe zdržale teh silnih napadov, ki so postajali od ure do ure močnejši? Trdnjava je v nevarnosti!« je bil klic trdnjavskega poveljstva glavnim avstrijskim armadam, ki so se medtem na novo zbirale pri Gorlicah in Wislokv. Prej kot je bilo določeno, so se te armade bližale Przemyslu, da ga še pravočasno osvobode železnega objema, ki je posadko že dušil. Tretji dan teh nepretrganih strašnih borb, dne 7. oktobra, se je Rusom posrečilo zavzeti en del silnih Siegliskib utrdb. Bil je že grozen boj na nož v sami notranjosti utrdbe, v ta-kozvanih tranSejah, in stanje utrdb je postajalo že kritično, še eno noč in Rusi bi bili zavzeli te važne utrdbe. Toda avstrijska armada, ki je hitela na pomoč ogroženi trdnjavi, je že pritiskala od zapada in stopila v ponoven boj z Rusi, ki so bili radi prihoda avstrijskih armad prisiljeni opustiti nadaljnje napadanje utrdb ter so se dne 8, oktobra začeli počasi odmikati od utrdb proti vzhodu na svoje vzhodne pozicije, tako da so še vedno s topovskim ognjem dosegali polje pred utrdbami. Popoldne 8. oktobra so prišle že prve avstrijske patrulje na zapadni strani v mesto, ki je bilo tako proti za-padu zopet v stiku z zaledjem. Na vzhodu trdnjave se je tik ob utrdbah razvila nova bojna fronta avstrijske armade, ki je tekla ob reki Sani, Jarostav-Przemvsl-Novemiasto do Karpatov. Rusi so imeli pri teti strahovitih napadih velikansko izgube. Gotovo bi se jim hilo posrečilo utrdbe zavzeti, da niso pritiskale z novo ofenzivo avstrijske armade, ki so hitele trdnjavi na pomoč, Pred utrdbami je ostalo na tisoče ranjenih in mrtvih ruskih vojakov. Cenili so, da so Rusi v teh krvavih borbah izgubili nad 15.000 vojakov. Velike izgube so pa imeli tudi Avstrijci. Posebno njihova honvedska pehota je mnogo trpela, ki je bila razmeščena (K) strelskih jarkih med utrdhami Hurko. Siedliska, Jaksmani-ce in Popovice. Ker so se boii nadaljevali, ni hilo mogoče vseh teh padlih vojakov Dokopati. Trupla so razpadala in povzročala silen smrad, ki je oku-ževal ozračje okoli utrdb. Šele 12. oktobra so bile prilike take, da so mogli pokopati te ruske junake. Na mestu, kjer so Rusi že udirali v trdnjavo, je ležalo nad 500 trupel. Zemlja je bila naravnost posuta z mrtveci. Bilo je ko žalosten panoptikum, kakor si ga nobena človeška domišljija ne more naslikati. Tu je ležal vojak na hrbtu z rokami v zraku, ki je krčevito držal še puško v roki, drugi zopet jc visel na vrhu obzidja, z rokami se je. oklepal roba in ko je dvignil glavo, ga je zadela smrtonosna krogla. Tam zopet je bil še eden, ki jo, imel odkrito in razstreljeno lobanjo, sedel je in držal v roki slušalo telefona ob ušesu. Zopet drugi je držal roke nad očini, da 6e ubrani žarometnih žarkov. Tam zopet je nekdo čepel ob zidu s sklonjeno in prestreljeno glavo. Groza je obšla vsakogar, ki je gledal to 6trašno sliko. Zunaj na fronti pa so besneli novi boji, topovi so bobneli nepretrgano. V trdnjavi so popravljali in se pripravljali, če bo treba, še na najhujše. Rusi so dobivali nova ojače-nja in razvijali so se hujši in hujši boji. V strelskih jarkih se je pojavila kolera na obeh straneh, ki je neusmiljeno pobirala svoje žrtve. Paničen strah se je širil med vojaštvom spričo te strašne kuge, ki je pobirala sedaj tu, sedaj tam svoje žrtve. V notranjem obrambnem pasu Przemysla so hitro postavili tako zvane kolerabarake. Take so stale v Kunkovrih in Ostrovu, kamor so dovnžnli obolele vojake vsak dan. kolikor niso že pomrli v samih strelskih jarkih. Tam, kjer se je pojavila kolera, so strelske jarke takoj zapustili, pa četudi v Sk«do svojega vojnega položaja. Strati pred kolero je bil mnogo hujši, ko pred granatami in kroglami. V takih okoliščinah so se razvijali ti krvavi boji od Jaroslava pa preko Przemysla-Magiere do Nove-miasta. Avstrijci so 6e nadejali, da bodo na tej črti, z oporo na trdnjavo Przenrnd in na ulrjeni Jaroslav ob reki Sani mogli rusko prodiranje zadržati in ostati tu preko zime. Toda rusko vrhovno novelistvo je te avstr. račune prekrižalo. IDatje.) Drobne novice Zborovanje Slomškove družbe Velikonočno zborovanje Slomškove družbe bo v torek, dne 14. aprila, ob 10 v union.ski beli dvorani. Ob 9 bo služba božja v frančiškanski cerkvi. Peli bodo učitelji pevci in pevke. Na zborovanju bosta dve zanimivi predavanji. K obilni udeležbi vabi odbor člane in prijatelje. Koledar Četrtek, 2. malega travna: Frančišek Pavelski, spoznavalec; Leopold Gaj. Osebne vesli = Promovirana bo danes dopoldne ob 10 v zbornični dvorani na univerzi v Ljubljani za doktorja prava gdč. Donata Capuder, hčerka g. dr. Karla Capudra, bivšega prosvetnega načelnika in profesorja v pokoju. Iskreno čestitamo! mora bit' posebno sedaj spomladi stalno na Vaši mizi! Od 15. maja dalje direkten vagon v prelepo Prlekijo do Radencev. Odhod ob 7'20 iz Ljubljane. Pridite že takoj v maju na spomladansko zdravljenje vRadence, — S položnicami, ki so jih cenj. poštni naročniki prejeli v včerajšnji izdaji našega lisia, naj se izvoli poleg naročnine za mesec april poravnati tudi morebitni zaostanek iz prejšnjih mesecev. — Naročniki »Ponedeljskega Slovenca« in pa naročniki »Slovenskega doma«, ki slučajno nimajo pri rokah položnic za ta dva časopisa, poravnajo lahko naročnino tudi po »Slovenčevih« položnicah, ako to jasno označijo na srednjem delu položnice. — Občinske volitve. V nedeljo, dne 3. maja. bodo volitve občinskega odbora za občino Šenčur. Tej občini so bili z uredbo notranjega ministrstva z dne 11. decembra 1935 priključeni kraji Voglje, Voklo, Hrastje in Prehačevo, ki so bili izločeni iz občine Trboje. — II. razred v bolnišnicah ostane. Včeraj dopoldne je prejel oddelek za socialno politiko in narodno zdravje pri banski upravi v Ljubljani od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje sporočilo, da je odlok, a katerim se s 1. aprilom ukinja II. razred v bolnišnicah, razveljavljen. II. razred ostane tedaj še naprej. Izdan bo novi pravilnik za bolnišnice, ki bo med drugim tudi to zadevo uredil. KINO UNION teT^EH Danes nepreklicno poslednji« ob 16. 19-15. 21-15H Igllcjl* JGW3 najzabavnejša in najmelodi- joznejša filmska opereta CLO-CLO Marta Eggerth, Hani Noter. Ida WQtt in Leo tlezak v glav. vlogi — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 1. t. m. je objavljen »Razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za 1. 1936-37 s pravilnikom o izvrševanju proračuna, z uredbo o pobiranju občinskih davščin, taks in doklad, na-redbo o občinski davščini na potrošnjo in tarifo za občinsko trošarino in uvoznino« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin za občine Resnica, Črenšovci in Drbetinci«. — Z avtom na Koroško (Gospa Sveta, Celovec, Beljak itd.) za 2 dni 6e odpeljemo (čez Jesenice) velikonočni ponedeljek zjiutraj. Podrobna pojasnila zastonj. Prijave do 7. aprila sprejema: »Po božjem «vetu<, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica. — Udeležencem zveznega občnega zbora v Ptuju, ki se vrši 3. aprila t. I. ob pol 10 dop. v dvorani v Narodnem domu, je prometno ministrstvo dovolilo polovično vožnjo na državnih žel. Polovična vožnja velja od 1. do 5. aprila t. I. — Pozdravni večer pa se vrši 2. aprila 1. I. ob 20 v gornji dvorani Narodnega doma. Za prehrano in prenočišča je preskrbljeno. Izleti v Haloze in Slov. gorice bodo 4. aprila t I. Motnje v črevih omotica vsled zapeke se odpravijo z uporabo naravne Fravtz-Josefove &acr. p* Mdn grenke vode. poi. ta n«r. «tr. 9-br. lilSA, V. K. Ljubljana -I« Uršnih sel pri Novem mestu se nam poroča: Tudi v hribovska naselja in revne cerkve prihaja prava domača umetnost. Na prošnjo uršenske-ga župnika je drage volje in požrtvovalno popolnoma brezplačno naslikala priz-nana naša domača umetnica iz Litije gdč. Mira Pregelj dve umetniški sliki na platno z oljnatimi barvami za božji grob naše cerkvice sv. Križa. Prva slika 100X60 cm 1 predstavlja križ in orodje pri križanju. Postavila se bo kot nastavek stranskega oltarja. Silno pretresljiva je pa druga slika 60X100 cm, ki kaže Jezusovo truplo v grobu. Iz slike se zrcali 5e vse trplje- I nje prav i>o Iz 58. Zlasti obraz je čudovit izraz smrlnega boja. Lahko rečemo, da je malo cerkva — tudi farnih —, ki bi imele take umetniške dragocenosti. Zato pa bodi znani umetnici izrečena javna zahvala z željo, da bi gdč. slikarico božji blagoslov spremljal na njeni umetniški poti. — Nesreča na eesti. Z motornega kolesa je v torek padel ter si zlomil levo roko 40 letni Emil Bižalj. banovinski cestni nadzornik iz Kočevja. Prepeljan je bil v bolnišnico v Ljubljano. — V prilogi Službenih novin št. 74—XVI je objavljen »Zakon o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije-': in »Uredba o prodaji proizvodov iz državnih rudniških podjetij«. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklejozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno ovojost. Ptuj Občinska seja. V peteK, 3. t. m. bo redna seja mestnega sveta. Na dnevnem redu jc med drugim tudi prevzem Dijaškega doma v Ptuju po 00. minorihh 0 Lepo slavje. V nedeljo 22. marca je v zavodski kapeli Canisiuuuma v Innsbrucku prejel mašniško posvečenje g. Alojzij Pollak, sin ljubljanskega tovarnarja g. Karla ml. Pollaka. Posvetil ga je solnograški nadškof dr. Sigismund Waitz, obenem z 21 drugimi gojenci Canisianuina. Od teh je bilo 14 Amerikancev; nekaj njih domačih je iz daljne Amerike prišlo za ta dan v Inns-bruck. Posvečenee bo imel novo mašo na belo nedeljo ob 9 v šentpeterski župni cerkvi v Ljubljani. Gospodu novomašniku, njegovima roditeljema in vsej njihovi družini k izredni sreči prav prisrčno čestitamo. Q Celoitočno češčenje v stolnici se prične drevi po skupni molitveni uri ob 9 in traja do 4 zjutraj. Iz knjige »Večna molitev«, ki je v cerkvi na razpolago, bodo možje in mladeniči opravili 9. uro: češčenje Žalostne Matere božje. — Novo-došli častivci najsv. Zakramenta si po svojih razmerah izbero poljubno nočno molitveno uro. Vhod v cerkev skozi zakristijo nasproti semenišča. 0 Prevaem poslov na magistratu. Z včerajšnjim dnem so dokončno bile likvidirane vse občinske uprave okoliških občin, ki so bile priključene Ljubljani. Mestna občina je včeraj prevzela prav vse posle, ki so jih do včeraj še izvrševali dosedanji občinski uradi oziroma v njihovem imenu uradi mestne občine. Zaradi temeljitih predpriprav je šel prevzem gladko, dasi je bilo zlasti včeraj potrebno mnogo izpraševanja in poučevanja v mestnih uradih. Z včerajšnjim dnem je stopil v veljavo tudi občinski proračun mesta Ljubljane, zlasti pa nove tarife pri trošarinah in užitninah. Nastale so neke nejasnosti ter so se posamezni linijski uradi včeraj ves dan obračali tako na predsedstvo, kakor tudi na ravnateljstvo dohodarstve-nega urada za razna pojasnila. Kljub raznim zaprekam je včerajšnji dan, ki pomenja v razvoju Ljubljane važert mejnik, potekel srečno. Površnike m obteke za gospode, najnovejši kroji, ima v zalogi Fr. Lukič Stritarjeva ulica 0 0 opremi alpinista bo predaval nocoj v alpinistični šoti TK Skale prof. Marjan Lipovšek. Odličen predavatelj je znani klavirist, ki svoj prosti čas posveča alpinističnemu udejstovanju. © Iv seje personalnopravnega odseka. V torek zvečer je bila seja personalnopravnega odseka, ki jo je vodil načelnik g. Avgust Novak. V razpravo so prišle prošnje za podelitev službenih me6t, razpisanih 17. marca Za dve razpisani mesti konceptnih pripravnikov ie bilo 31 prosilcev — diplomiranih pravnikov. Za mesto mestnega desinfektorja 9 in za 40 služb pogodbenih doho-darstvenib paznikov 818 prošenj. Končna rešitev prošenj še ni padla. © Za praznike razveselite svojw ilrag« z velikonočno šunko Klefiš, ki jo dobite pri tvrdki Fr. Kliam, nasproti kina Union, telefon 29-69. © V počastitev spomina blagopokojnega g. Ivana Kneza je darovala rodbina A. za stolno Elizabetno konferenco 100 Din, gospa L. M. v isti namen tudi 100 Din. Bog plačaj! © Razburljiv dogodek v ženski bolnišnici. Včeraj okoli pol 2 popoldne je prišlo v žeri9ki bolnišnici do razburljivega dogodka. 47 letni trgovski pomočnik Stanislav Pančur z Viča 125 je obiskal svojo ženo, ki leži v bolnišnici. Tam je bil tudi Viljem K., ki je prav tako obiskal Pančur jevo ženo. Baje goji K. do Pančurjeve žene nedovoljene simpatije. Med Pančurjem in Viljemom je prišlo do razburljivega prepira ter je Viljem podil Pančurja ven; Pančur pa Viljema. K. je naenkrat izvlekel revolver ter pričel streljati na Pančurja. Nanj je oddal tri strele. Prvi strel je zadel Pančurja v stegno, drugi nekoliko višje v trebušne mišice, tretji pa v hrbtenico. Pri zadnjem strelu je manjkalo samo pol centimetra, da ni krogla zadela hrbtenice, kar bi povzročilo smrtno rano. — Pančurja so prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga zdravniki takoj operirali ter upajo, da ga bodo rešili. Viljem je po napadu pobegnil. Policija je uvedla o dogodku preiskavo. 0 Davčna uprava za mesto v Ljubljani objavlja. da dospe v smislu čl. 148 zakona o neposrednih davkih v I. četrtletju 1936 v plačilo: A. dne 1. aprila 1936 II. četrtletni obrok zgradarine. pri-dobnine, rentnine, družbenega davka, davka na ne-oženjene osebe, davka na poslovni promet in voj-nice; R. dne 15. avgusta 1936 T polletni obrok zemljarine. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani in mestnega načelstva v Ljubljani. © Velik krompirjev sejem. Sv. Petra nasip od Zmajskega mostu tja do Prešernove kavarne je bil včeraj natrpan do zadnjega kotička s kmečkimi vozovi. Bil je res velik sejem za semenski krompir. Opazovalcu se je od daleč nudila prav pestra In živahna slika. Na trg je bilo pripeljanih do 150 voz krompirja. Cenijo, da ga je bilo okoli 80.000 kilogramov. Tako veliko ga letos še ni bilo na trgu. Mnogi kmetje so nakupovali semenski krompir. Veliko je bilo povpraševanje po zgodnjem rdečem krompirju, ki ie dosegel celo ceno do 1.50 Din kg na debelo. Beli krompir je padel od ! na 0.80 Din kg. Krortipir je bil večjidel že do 11 razprodan, ostalo je le nekaj voz. Semenski kifelčar je dosegel ceno 2 Din kg. Včeraj sta delovali kar dve tehtnici za tehtanje krompirja. 0 Češnje in češplje v cvetju. Pod Golovcem in tudi drugod v okolici že bujno cveto češplje in češnje. Tudi razno grmičevje se je že razcvetelo. Zato ni čudno, da so kmečki fantje prinesli včeraj na trg mnogo cvetočega grmičevja in celo vejice cvetočih divjih češenj. Pred Kresijo je bilo vse pisano butar in raznih cvetlic © Nesreča brezposelnega delaven. Na živilskem trgu je v torek popoldne padel 51 letni brezposelni delavec Alojz štrukelj ter se močno potolkel po glavi. Reševalni avto ga jo prepeljal nezavestnega v bolnišnico. Včeraj se Štrukelj sploh ni spominjal, kako se je ponesrečil, ker se je to zgodilo, ko je bil Štrukelj močno alkoholiziran. štrukelj je znan po priimku "žaba*. Naše diiaštva Drevi ob šestih se pričtio duhovne vaje za aka-demičarke in trajajo 3 dni. Zaključek v ponedeljek zjutraj. Akademičarke, ki se hočejo lepo pripraviti na Veliko noč, vabimo, da se jih gotovo udeleže. Duhovne vaje vodi dr. p. Regalat Čebul j O. S. F. Občni :bnr .Ihnrtnnskr bo ilnn«s 2. fljfvrtlft 1S.K! ■»!> 2 |)on><»Mpp. z običajnim dnpv.ilm reclom. Vso (M Ml.H t vij nimfvtmo. -r obdrKako nastanejo gorovja«. D Strela vžiga. V torek popoldne se je raz-besnela južno od Maribora huda nevihta ter je prvič v letošnjem letu močno grmelo in treskalo. Nevihto je veter odgnal proti jugu in je med potjo povzročila pri Slovenski Bistricihudo razdejanje. Na Devini nad Slovensko Ristrico je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika M. Korena ter ga zažgala. Poslopij. ki je bilo s slamo krito, je zgorelo kljub obrambi jrasilcev iz Slovenske Bistrice. Komaj so ubranili sosednja poslopja, na katera je zanaša' veter cele šope goreče slame. □ V 6 letih 4 požari. Posebna zla usoda zasleduje posestnika Simona Bračiča v Pretrežu pri Pragerskem. Te dni mu je zgorelo popolnoma novo gospodarsko poslopie. V teku 6 'et mu je gospodarsko poslopje sedaj že četrtič pogorelo. Požar je uničil tudi nov kozolec posestnika Pa-liiča. ki je stal v bližini. □ V čolnu odpeljal ukraden elektromotor. Nenavaden, drzen vlom je bil izvršen v črpalko tvor-nice X>octor in drug. ki je nameščena v posebni zgradDi ob Dravi pod Ruško cesto. Vlomilec se je pripeljal v čolnu, vdrl v zgradbo ter odpeljal s seboj elektromotor. Njegovo početje so opazovali neki pasanti na Ruški cesti ter obvestili o tem policijo. Ta je vlomilca hitro izsledila ter je dobila tudi elektroniolor. katereea je skril v grmovju na obrežju. Motor je vreden 7000 Din. n 7 let robije za uho' lastne sestre. Pred malim senatom je bila včeraj doooldne obravnava proti 30 letnemu posestniškemu sinu Roku Kolarju iz Mostečnesm pri Makolah. ki je 4. januarja t. 1. s sekiro ubil svojo sestro Terezijo, poročeno Kainč. Obsojen je bil na 7 let robije in 100 Din mesečne rente, ki jo mora plačevati svojemu svaku. Celje & Članski sestanek krajevne organizacije JRZ bo jutri, v petek dne 3. aprila ob 8 zvečer v fantovski sobi v Domu Na dnevnem redu ie poročilo o mestnih podjetjih celjske občine. & Koncert ruskih in slovenskih narodnih pesmi priredi pevsko društvo »Celjski Zvon«, v nedeljo, dne 5. aprila t I. ob 5 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Vstopnice se dobe v podružnici »Slovenca« £3 Ne zamudite si ogledati velike umetnostne razstave slik in kipov v Cel.iu. Hotel Union. P! Delovni Irg. Pri tukajšnji ekspozituri Borze dela je bilo prijavljenih 31. marca t. I. 687 brezposelnih in sicer 631 moških in 56 žensk. Opaža se, da brezposelnost pojema, ker se jc zaradi pomladanskega lepega vremena začelo delo na poljih in vinoiredih 0 Nesreča. Pri padcu si je Zupane lože, 16-letni posestniški sin iz Rifnika, občina 5t Jurij ob juž. žel., /lomil levo ključnico in se zdravi v celjski bolnišnici. Trbovlje Občinski proračun je v uradnih urah razpoložen na vpogled v občinski pisarni vsem občanom, ki še lahko stavijo svoje pripombe in predloge predno ga odbor končno sprejme. Pasijon — predstavo Kristusovega trpljenja bodo prihodnjo nedeljo popoldne podali v Društvenem domu »Boj« se zopet zbira. Vršili so se v Trbovljah že ponovni razgovori in sestanki med nekaterimi zastopniki bivšega »Boja«, Sturmom, Brinovcem in Miklavčičem in bivšo Orjuno, da skupno vstopijo v Ljoličev zbor in tako srečno prijadrajo v fašizem, ki ga je nekdanji voditelj »Boja«, gosp. Vidmar, tako odločno odklanjal, pravi slovenski bojevniki ga pa že danes. Peter uri IV00. mestu »Jeftejeva hči«. Na Tiho nedeljo nam je pripravila domača igralska družina z uprizoritvijo »leftejcve hčere« izredno lep užitek. Pretresljiva vsebina te žaloigre, posrečena odrska scenerija in dobro izvajanje igralcev — vse to ie bilo za gledalce nekaj posebnega. Priznanje g. režiserju, igralcem in igralkam, ki so na splošno vse prav hvalevredno rešili svojo nalogo. Cilavna junakinja v vlogi Rahelc pa je bila naravnost sijajna. Njen vseskozi dovršen nastop je bistveno pripomogel k tolikemu uspehu. Sodba občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorana, jc bila: »Ni je še bilo v šentpetrskem Katoliškem domu predstave, ki bi bila sprejeta s tolikšnim gonjenjem in zadovoljstvom, kakor »)efteieva ličil« Prav te dni smo brali nekje: »Verska igra je kakor ogenj«. Le še takega ognja med nas I Kmečka zveza. Vesi o obnovljeni Kmečki zvezi smo sprejeli z veseljem. Odločili smo se ustanovili tudi Dri nas krejevnj kmečko zvezo ?a našo župnijo. Ko prejmemo zadevna odobrena pravila, ki smo iili že predložili pristojni oblasti, bo začela takoj poslovati stanovska organizacija našega kmečkega ljudstva. Vrhnika Vrhunec letošnje prosvetne sezone je bila nedeljska uprizoritev dramatizacije po Tolstojevem romanu »Vstajenje«, ki jo je priredilo tukajšnje Prosvetno društvo, katero je želo za svoj lep nastop nedeljeno priznanje številnega občinstva. Zlasti je ugajala res smotrena inscenacija. Tolstojevo »Vstajenje« bodo ponovili na Belo nedeljo. Blatenčani, tako se imenujejo prebivalci male vasi Blatne Brezovice, ki je pol ure hoda oddaljena od Vrhnike, so uprizorili na tiho nedeljo pretresljivo Gregorinovo pasijonsko igro »V času obiskanja«. Kdor pozna to delo, ve, da je treba za to uprizoritev izvrstnega vodstva, mnogo požrtvovalnosti in sposobnosti vseh sodelujočih, dobrega odra, predvsem pa obilo notranjega občutja in ljubezni do Kristusa Priznati moramo, da so Blatenčani vse to rešili v taki dovršenosti, da bi bilo tudi ozbirčno oko in uho lahko zadovoljno. 2e lansko leto so si pridobili s to igro tak sloves daleč naokoli, da so prišli letos ljudje iz zelo oddaljenih krajev od Zirov, Ljubljane, Iga in Borovnice. Dokazali so ti ljudje s svojim obiskom, da jih je njihova versko nepokvarjena notranjost gnala na tako daljno pot v malo vasico in ni čuda, če je vzkliknilo kmetsko dekle: »Sest ur sem hodila, pa je bilo tako lepo, da bi šla rada še enkrat tako daleč!« Moč in vpliv te Gregori-nove igre je na gledalca očarljiv in nepozaben. Meščani, kateri še vedno mislijo, da kmet ni sposoben za drugo kot za težko poljsko delo, sc lahko prepričajo, koliko zmore pod dobrim in spretnim vodstvom pokazati na odrskih deskah. Vam vsem, ki ste se toliko trudili, kličemo: »Vztrajajte v tej smeri, da poslane Blatna Brezovica naš slovenski Oberamergau«. — Vodstvo nam sporoča, da se bodo vršile predstave še na cvetno nedeljo ob 16 in na Veliko nedeljo zvečer ob 19.30, na Veliki četrtek ob 14 pa za šolsko mladino. Vaščani Blatne Brezovice so zelo zadovoljni s popravo kjanca in razširitvijo ceste in se prav toplo zahvaljujejo ccstnemu odboru, posebno pa agilnemu novemu odborniku g. Jožetu Brenčiču, ki je pripomogel k izvršitvi tega prepotrebnega dela. Težko pa še pričakujemo, da bi se začelo tudi že z dvigom ceste, ki veže Blatno Brezovico z Bevkami, katera je ob vsakem nalivu pod vodo. Nujnost lega popravka narekuje gospodarska potreba in brezposelnost, ki je velika v^beh vaseh. „.- Tičnica: Lastnik Tičnice, prijaznega gozdička za cerkvico Svete Trojice, ki je tolikokrat prizorišče dogodkom v Cankarjevih spisih, se je moral odločiti, da ta lepi košček vrhniške okolice razparcelira in razproda. Kupca za celotni kompleks ni bilo najti in tako se moramo bati, da bodo sedaj različni novi lastniki po mili volji v gozdičku gospodarili in bo tako uničen lep smrekov naravni park v neposredni bližini Vrhnike. Ali morda vendar ne bi bilo mogoče najti mecena, ki bi z enako pieteto, kakor dosedanji lastnik, čuval to edinstveno točko, ki tvori zaradi enakosti nasadov res estetsko in naravno enoto? Radeče Zaključek gledališke sezone. Prosvetno dru štvo »Kmetska knjižnica« je vprizorila preteklo nedeljo po Redenšku prirejeno dramo »Črna ženac in z njo zaključila letošnjo, res rekordno gledališko sezono. Črna žena, kot zaključna predstava. ,fe bila prav dobro naštudirana in je bilo za njo izredno veliko zanimanje. Vstopnice so bile že vse razprodane v predprodaji, da mnogi na predstavo sploh niso mogli. Občinstvo je igralcem navdušeno ploskalo, kar naj jim bo v zadoščenje za trud, katerega so imeli letos na našem odru. Omenimo naj pa na tem mestu Nigano, Zalko in Šteficeljna, ki svo svoje vloge res pohvalno rešili. Želeli bi bilo, da bi bile tudi bodoče gledališke sezone tako plodonosne kakor letošnja, da bomo pred javnostjo lahko ponosni na delovanje naših društev. Skolia Loka Novi grobovi. Pred nedavnim je umrla v vasi Staiše pri sv. Filipu in Jakobu 66-letna Uršula Kržišnik. Bila je zelo usmiljena do revežev. V škof j i Loki je umrla 36-letna šivilja Nadilo Ljudmila. Na Spodnjem trgu je umrl priletni Ržen Gregor sodovičar. N. v. m. p.! Gradbena sezona je že sedaj v našem mestu precej živahna. V glavnem gre za razne prezidave in obnovljenja, tako n. pr. je zgradil kolar Čeina-žar v Stari Loki novo kamenito vrtno ograjo, vrtnar Anton Marguč je v Fužinskem predmestju nadomestil slabo ograjo z novo, trgovec in tndu" strijec R. Thaler je zvišal tovarno odej za eno nadstropje. S kopanjem temeljev za novo tovarno so začeli tudi pri kolodvoru. Jugoslovanska knjigama v Ljubljani Novosti: Briefe in den Karmel. 279 str., vez. 68 Din. — Das rfimische Martjrologiiim. 424 str., vez 98 Din-Fiedler, Das andere Reicli. Zeitgemfisse Gedanken zu den Sonn- und Festtagen. Episteln. 207 str, vez. 70 Din. — Kalan, Die Welt fiir Christus! 180 strani, nevezano 40 Din. — Meisner, Katholisch'1 Wirklichkeit. 80 str., nevez. 26 Din. — Pius XI., Rundschreihen iiber das katholisrhe Prlestertmii 89 str., nevez. 19 Din. - Schmaing, Der Tag Herrn. Lesungen zur Vorbereitung auf den Sonn-tag und die Sonngatsmesse. 300 str., nevez 41 Din. Siepe, Nachahmung Mariens und goldene Bulic Predigtenhvllrfe filr Marianische Kongregationer 100 str., nevez 37 Din. — Vonier-Schmitt, ChrisM: antis. Das Bild vom katholisehen Menschen. n*1 strani, nevez. 31 Din. — Vonier-Ellerhorst. Die , Personlichkeit Christi. 206 str., vez. 54 Din. -! Toth, Der Sieg Christi. Predigten. Mariologie. I re-I dieten. 22» str., nevez. 40 Din, vez. 5t> Din gtev. 77. >STjOVENT?C<, dne 2. aprila 198«. (Stran ft Občinske trošarine in uvoznine v Ljubljani Kot smo že poročali, je dne 1. aprila stopila v veljavo nova troiarinska in uvozninska tarifa mestne občine ljubljanske, ki prinaša napram do-»edaj veljavni tarifi večje izpremembe, mnogo postavk p« je ostalo neizpremenjenih. Sicer pa opozarjamo na določilo pravilnika o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske, ki pravi, da sme v primeru posebnih trdot v teku leta občinski svet to tarifo znižati. V naslednjem navajamo one točke in postavke obeh tarif, ki so drugačne kot dosedanje postavke, obenem pa navajamo v oklepajih podatke doslej veljavne tarife: Nižja tarifa za okoIMke kmete. V novi tarifi je treba posebej podčrtati dej-itvo, da veljajo nižje tarife za uvoz okoličanov v Ljubljano za odojke in piščeta. Trošarine: Špirit in žganje 10 (5), domače žganje 10 (5), šampanjec in druga inozemska kipeča vina 30 (20), penina tuz. izvora 15 (10), pivo 1.50 (1) od litra, klavna živina od 350 do č.00 kg za glavo 30 (12.50 oz. 15 za težo nad 600 kg), od 250 do 350 kg žive teže za glavo 25 (10) Din, teleta do 250 kg 15 (10), odofki do 10 kg žive teže 12 (6), odojki uvoženi po ljubljanskih okoliških producentih 3 Din ia glavo, mladi prašiči od 10 do 60 kg 15 (8), nad 60 do 100 kg žive teže 25 (15), presno meso, divjačina itd. 2 (1), konzervirano meso 4 (3), mast 1.50 (0.50), nova je postavka za maslo 0.50, srnjad 16 (8), divja koza 12 (6), zajec 4 (2), purani 3 (2) za glavo, novo je določilo, da velja za piSčeta, uvožena od ljubljanskih okoliških producentov trošarina 0.50 Din za glavo, dočim je splošna postavka 1 Din, presne ribe iz inozemstva 10 (5), suhe, nasoljene inozemske ribe itd. 8 (4), nova je postavka suhe gobe 2 Din, ovca, koruza, suh fižol, grah itd. 0.06 (0.04), suhi Kžol 0.02, tropine za živinsko krmo 0.10 (0.04), rlž 0.60 (0.25), inozemski sir 8 (4), razna olja 1 (0.50), stearin itd. 0.50 (0.03), toaletno neparf. milo 2 (1), soda 0.50 (0.20), pralni praški 0.50 (0.20), čokolada 4 (3), pecivo 1 (0.50), sladkor 0,20 (0.01), »urovine za ind, produkoi|o 0.20 (0.10), kava, čaj 4 (2), pražena kava 8 (6), žitna kava 0.50 (0.10), inozemski poljski pridelki 0.50 (0.25). * Uvor: osialo deputacijo k finančni direkciji v Ljubljani radi omiljenja davčnih bremen. Člani dolgujejo Združenju na prispevkih 33.487 Din Knjižno premoženje je znašalo koncem 1935 130.324 Din. Za nadzorni odbor je poročal g. Ivan Vizovišek. Predsednik nadzornega odbora g. Cukala je predlagal, da se upravi izreče za veetno in požrtvovalno poslovanje absolutorij, kar je skupščina soglasno sprejela. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi predsednik Zbornice g. Ivan Jelačin, ki je v poldrugo urnem govoru podal zborovalcem pregled o našem splošnem gospodarskem položaju, zlasti pa o položaju v dravski banovini. Proračun za 1. 1936, ki izkazuje 80.500 Din izdatkov in prav toliko do-dohkov, ki se bodo črpali iz članarine in 1% do-klade od pridobnine. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Avšiča Ivana in Antonije, vd. Pustovrh, pos. in gostilničarjev na Črnučah ter ležeče zapuščine po Pustovrhu Jakobu, zastopane po prijavljenih dedičih, narok za sklepanje poravnave 24. aprila, oglasiti se je 19. aprila. Vpisi v zadružni register; Tekstilna družba z o. z. v Košakih pri Mariboru (400.000 Din, poslovodji: ing. Čižek Josip in Duchek Josip); Manu-faktura Groznik Mirko, komanditua družba v Ljubljani; Modni atelje M. Šare, umetnostno obrtna de-lotvorna narodno propagandna trgov, komanditna družba, Ljubljana, in Gradbeno podjetje Matko Pečar, pooblaščeni graditelj, Sevnica ob Savi. Odlog plačil je dovoljen Posojilnici v Kranjski gori, r. z. z n. z. za 6 let od 14. marca 1936 dalje, obrestna mera 3% od 4. novembra 1935 dalje, in Posojilnici v Rušah. r. z. z n. z. za 6 let od 14. marca 1936 dalje, obrestna mera 2.5% od 31. decembra 1934 dalje. Mestalno pomladansko- /a ^NIVEA> i CPEHE i JugosL P. Beicrsdorf & Co., d. • o. (., Maribor. Borza Dne 1. aprila. Denar Neizpremenjen je ostal le Curlh. narasla sta Amsterdam in Berlin, dočim so vsi drugi tečaji popustili. ' ,. . ,Y osebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi jiopustil na 9.18—9.28, na zagrebški borzi na 9.07—9.17, na belgraiski pa na 9.10 do 9.20. Grški boni so notirali v Zagrebu 31 bi., v Belgradu 30.65-31.35 Angleški funt je ostal na naših borzah neizpremenjen na 249.20—250.80. Španska pezeta je notirala v Zagrebu 6.26—6.3(1, v Belgradu 6.35 blago. — Nemški čeki so notirali v Ljubljani 13.85--14.05, v Zagrebu 13.78—13.98, za ultimo aprila 13.75—18.95, za medlo maja 18.7750—13.9750, za ultimo maja 13.75—13.95. v Belgradu pa 13.7736 13.9736. Za italijansko liro (valuto) so plačevali denarni zavodi 3.03—3.08, za dolar pa 49.45—49.95. Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam, 100 hol. gold. . . . 2968.86—2983.46 Berlin, 100 mark............1754.20—1768.08 Bruselj, 100 belg......736.54— 744.60 Curih, 100 frankov..........1424.22—1431.29 London, l funt.......216.20— 218.25 New York, 100 dolarjev . . . 43(0.37—4376.68 Pariz, 100 frankov............288.35— 289.79 Praga, 100 kron............180.91— 182.02 Celotni promet na zaerebški borzi je znašal brez kompenzacij 1.223.726 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.245, London 15.2125, Ne\v York 307.25, Bruselj 51.975, Milan tM.30, Milan 2)4.30, Madrid 41.95, Amsterdam 208.45, Berlin 123.35, Dunaj 56.40. Stockholm 78.45, Oslo 76,45, Kopenhagen 67.90, Praga 12.70, Varšava 57.775, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsing-fore 6.7025, Buenos Aires 0.845. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 80—82. agrarji 45—4.8, vojna škoda proinptna 357—860, begi. obvez. (56 do 67, 8% Bler. pos. 81—82, 7% Bler. pos. 72.50 do 73.50. 7% poe. Drž. hip. banke 81—83. Zagreb. Drž. papirji 7% invest. pos. 80 den., agrarji 47 den., vojna škoda promptna 368.50 do 360, ,begl. obvez. 66 den., dalm. agrarji G1.50 do 62.50 (62), 8% Bler. pos. 81.50—82.75 (82.50, 82.75), 7% Bler. pos. 72.50—73 (72.50, 72.75). 7% po«. Drž. hip. banke 81.50 den. — Delnice: Priv. agr. banka 246—250, Osj. sladk. tov. 140 den. Belgrad. Drž. papirji: 7% invesd poe. 82.25 do 82.50 (81.50), agrarii 46 50- -47, vojna škoda prometna 357 —357.50 (359, 357.50), begi. obvez. 65.75—66.20 (66); 64.25-64.50,8% Bler. pos. 81.50 do 83, 7% Bler. pos. 72—73 (72.25. 72). — Delnice: Narodna banka 6380 -6400 (6375), Priv. agrarna banka 244—246. Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bč., srem. in ban. 155 do 157, bč. okol. Sonibor 154—156. bč. ladja Tisa 157—159. bč. ladja Begej 156—158, slav. tflil—163. - Oves, rž, ječmen, otrobi in fižol: neizprmnenjeno. - Koruza: bč. in srem. 106—108, ban. 105—107. -Moka : bč. in ban. Og in Ogg 245—255, št. 2 225 do 235, št. 5 205 225, št. 6 185—195, št. 7 155—165, št. 100—106. — Tendenca slaba. Promet slab. Živina Dvig cen tirino na ljubljanske trgu. Ljubljana. 1. aprila. Prvi aprilski sejem je bft kaj živahen. Dogon je bil znaten, pa tudi kupčija je bila mestoma živahna. To se je poznalo tudi v cenah, ki so za nekatere vrste živine zopet narasle. Dogon je znašal (v oklepajih število prodanih glav): 56 (28) volov, 24 (10) krav, 13 (8) telet, 474 (220) prašičkov za rejo in 125 (18) konj. Cene so bile naslednje (v oklepajih podatki za prejšnji sejem 18. marca): voli L 4.26—5 (4—4.50), II. 3.50 do 4 (3.50—4), III. 3—3.50 (2.50-3.25), krave debele 3—4 (2—4), klobasarice 2—8 (1.75—3.25) in teleta 5—7 (4.50-5.50) Din za 1 kg živo težo. Cene prašičkov za rejo so ostale nespremenjene: 100 do 225 Din za komad, prav tako tudi cene kflnj, ki se ravnajo po kakovosti. Živinski sejem v Maribora Maribor, 1. aprila Včerajšnji živinski sejem je zopet pokazal dobre sadove vzorne organizacije akcijskega odbora za dvig cen. Sejem je bil razdeljen na dva dela. V prvem so jmetavili svojo živino živinski prekupci. v drugem pa kmetje. Kmetska živina je bila ze razdeljena na posebne oddelke • prvovrstnim in drugovrstnim ter plemenskim blagom. Oddelki so bili označeni s posebnimi tablicami. Poleg tega je akcijski odbor oskrbel za posebne markice, ki so jih kmečki rejci dobili na potne liste, tnko da se je točno ločila kmečka 33-vina od prekupčevalske. Zelo energično je šla akcijskem« odboru na roko policija, ki je ostro nastopila proti prekupčevalcem brez obrtnic. Posledica tega je, da sedaj prekupčevalci na okrajnih načelstvih kar trumomn prosijo za izdajo obrtnih dovolil. Akcijski odbor je nastopil tudi proti prekupčevalcem s plemensko živino, ki so posebno nevarni viničarjem, ker jim vsiljujejo ničvredno živino kot prvovrstno. Skušala se bo organizirati prodaja plemenske živine, tako da bodo dobili kupci res najboljše blago. Na sejem je bilo prignanih 9 konj, 8 bikov, 108 volov, 360 krav in 14 telet, skupaj 499 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu 31. marca so bile sledeče: debeli voli (vse 1 kg žive teže) 3.50—4 Din, poldebeli 3—3.50. plemenski voli 3.20—3.60, biki za klanje 3.25—3.50, klavne krave debele 3 3 75, plemenske krave 2.50 do 3. krave za klobasaije 1.80—2, molzne krave 3.25- -3.80, breje krave 3.25—4, mlada živina .3.25 do 4, teleta 4.50- 5.50. Mesne cene: volAsko I. vrste 8—10 Din, II. vrste 0—8 Din, meso tlkov, j krav in telic -1—6, telečje meso I. vrste 10, j II. vrste 5—6, svinjsko meso sveže 8—12 Din za I 1 kilogram. Drama Začetek ob ?0 Pešem s crstr b.ven Ccae od m Jutri premiera v KINU UNION I VARIETi Velefilm iz romantičnega žlvllenla cirkuških artlstov HANS AIBERS Attila HSrbiger • Annabeila Zelo napeto! Senzaclie! J U T R II Cotrtok, 2. aprila: Din navzdol. Petok, .1. aprila: Zaprto. Sobota, <. aprila: J utira: i« Maksimiljan. R<>d R. Opora Začetek ob 70 Cotrtok, 2. aprila: Apropos, kaj tlela Andula Red Cc trtok. Potek, 3 aprila ob IS: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron toven. DliaSka predstava. Ceau oii :> Ho li Hi a. Robota, t. aiprila: Šaloma. Red O. Maritoeskc gledališče ............................„„,«.................................,,,,,„...........„,««„„«<........■>„,,„,h, Sreda, 1. aiprila: Zadrto. Četrtek, 2. aprila ol> 20: Ples v Savoi/U. Rod A. Oo-stuje primadona ljubljanske opore Zlata (riiin-irjeuac Potok, 3. aprila: Zavrto. Kulturni obzornik Dr. Franc Dergane. Komentar o Bogu V drugem, hujšem nesporazumu mi očita g. Rozman po ovinkih — brezboštvo. O nasprotnem se naj blagovolijo bravci preveriti sami, zato naj prečitajo tiste strani, kjer je govora o Bogu (9, 143, 237, 313, 341) in krščanstvu (36, 63, 71, 93, 237, 324). Sam pa hočem le opredeliti pojem božanstva v okviru pozitivne znanosti. Kaj ve in pravi torej kritična znanost o Bogu? Približuje se mu od treh različnih strani, od spoznavnokritične ontologije (metafizike), psihologije in logike. Zaradi človeške spoznavne omejenosti razlikuje spoznavnokritična antologija omejeni svet znanosti in neomejeni svet neznanosti (metafizike). Le polagoma in v postopnem razvoju razvideva omejena znanost nevidne skrivnosti metafizike. Eksperimentalno dokazuje to dvojstvo moderna teoretična fizika z uspešnim prodiranjem v infini-tezimalni svet nevidne, a izkustvene metafizike (protoni, elektroni, pozitroni, nevtroni) potom čiste matematike. Zato upravičeno domneva angleški fizik in astronom I e a n s (Svetovni prostor in njegove uganke) kongenialno s starim Pitagoro, da sestoji ves svet iz samih številk, iz matematičnih odnosov, da se zdi, kakor da si je izmislil vesoljstvo čist matematik po miselnih, matematično opredeljenih silnicah. V teh neznanih, metafizičnih globinah biva tudi tisto Najvišje Bitje, neizčrpni Izvor vseh stvari in ljudi, ki ga izza pradavnosti označuje človeška slutnja in intuicija z imenom Bog. Bog je torej tu neoporečno, prastaro spoznavnokritično dejstvo! Resedi slutnja in intuicija vodita na pot psihološkega spoznavanja. Človek spoznava zavestno z občuti, zaznavami in predstavami, a tudi podzavestno s podčuti slutnje in intuicije. Ta podzavest pa ni izrodek uzurpntorja Freuda, nego objektivno psihološko dejstvo, ki so ga dobro poznali In uvnŽAvali že st.irciši filozofi, na pr. Leib- nlz (petlte, insenaible perception), Schelling (svet je podzavesten, umetnosten produkt), Hart-mann (Filozofija podzavestnega). Arheologija in etnologija čimdalje bolj potrjujeta pravilnost prastarih in podzavestnih ljudskih slutenj (arhaični kompleksi). Posebno tehten dokaz prinaša razvojna psihologija: najjačji nagon razumnega človeka, njegov metafizični (spoznavni, vedoželjni) nagon se je doslej razvijal v dveh smereh po prirodni poti izkustvene znanosti in po nadprirodni poti metafizične religije. To dvojno pot do Boga najbolje potrjuje zgodovina pozne sholastike, filozofske borbe treh sholastičnih struj tomizma. ako-tizma in okamizma. Via moderna (nomina-les, tertninistae, conceptistae) je proti via antiqua (reales, formalistae) odklanjala s Tomažem A k v. Avguštinovo »teorijo r a z s v e 11 j e -n j a«, ker zadošča za spoznanje prirodne resnice prirodna luč razuma. Vse nadprirodne resnice sodijo v območje vere oziroma razodetja. Končno izpričuje spoznavna kritika, da se v človeškem spoznavanju ne udejstvuje samo pasivna fantazija z nazornim, čutnim opazovanjem, temveč tudi aktivna, avtomatično dopolnila (totativ-na), sklepajoča fantazija, tako .zvana logika. Logično spoznavanje pa odkriva neznanke na nekak matematičen, čisto duhoven, neviden način, podobno kakor teoretična fizika in nujno vodi do zadnjega sklepa — Boga. Mejevestni Svetozor se omejuje seveda na pri-rodno, izkustveno pot spoznavanja in spoštljivo prepušča nadprirodno duhovno pot teološki metafiziki. Pri tem pa posredno in pozitivno sodeluje z bitnimi in vzporednimi dojemanji znanstvene ontologije, psihologije in logike. Ako primerjamo to stališče moderne znanosti s strašnimi in mračnimi, mitološkimi in poganskimi zablodami preteklih tisočletij, kak sijajen in čist napredek verske zavesti 1 Znanost vrača ljudstvu Boga, svobodni duši svobodnega Boga! Kje je torej — svet brez Boga? CeIrska razstava likovne umetnosti iz letošnje zbirke 4. Kosa Letošnjo razstavo novejših slovenskih del je otvorii v nedeijo, 29. marca, Fran Tratnik. In ni bilo važno, ali ga štejemo k tej ali drugi | generaciji — takih in podobnih »mejnikov« v slo-j venski sodobni produkciji ravno danes nikar ne | postavljajmo — ni bilo važno, v kakšnem raz-i stavnem okvirju in kolikokrat je bil v delih za-i stopan. Zaradi Tratnikovega umetniškega strem-I Ijenja tudi danes ni treba več iskati in klicati na-| roda na ogled in ga zanj prepričevati, pa naj bo splošen interes javnosti za kulturno delo velik ali ; majhen. Saj velja to, kakor vse večne čase, tudi za i slovenske mojstre, ki imajo svoje priznanje, svoje i uspehe in redko kaj malega več v žepu. Ce pa je življenje zanje tako postalo, kakršnega je označil z vso bolestjo Rikard Jakopič, tedaj je naša dolžnost, da jih čujemo in razumevamo, tem bolj, ker segajo njihove rane globlje kakor naše telo čuti. V tem času se godijo večje stvari kakor takrat, ko je šlo za ali proti plenerizmu. Naše razmerje do umetnosti se je v toliko spremenilo, da smo spoznali z negativne strani, kako nujna in potrebna |e povezanost umetnika z osnovami družbenega reda tam, koder so narodu zasigurane ma-terijelne in duhovne sile svobodnega razvoja. Bolj kakor kdaj prej bi morali postati naši umetniki spet klicarji in zato je govoril tudi Fran Tratnik o borbi Slovencev za samobitno kulturo, za svojo lastno umetnost, ki bo nosila v sebi pravo podobo slovenskega naroda. Da pa bo v tej borbi za slovensko umetnost, ki je tako zmagovito odjeknila v dobi našega impresionizma, bila zastopana tudi Savinjska pokrajina, sva šla iz našega Celja vsa mladostna in lepih nad naš včliki umetnik Ber-nekar in jaz.« >Za bodočnost slovenske umetnosti se nam sedaj ni treba bati. Z nami je število mlajših umetnikov s svežimi močmi, ki so prav tnko posvetili svoje življenje idealu umetnosti.« Bolj kakor kdaj prej je treba danes v Celju vidnih in očitnih dokazov o sodobnih slovenskih kulturnih dejanjih, ki bi naj bila priča naše delavnosti in budnosti. Radevolje in z zadoščenjem pozdravljamo sleherno pozitivno afirmacijo nnSe kulturne samobitnosti: naše oči naj bodo ostreje uprle v obzorje grozečih oblakov. Stopimo In rešimo, kar je našega, na sto in sto načinov, a le po eni in edini poti bo šlo naprej. Ne čakajmo velike revizije, začnimo pri malih, ker čas hiti. Velikih presenečenj ni. Tega smo vajeni, ker drugače dandanes že ne more biti. Snovno in oblikovno smo tu precej pri kraju. Po vsem svetu sedaj na tem polju počivajo, to je odmor, delonm iz stiske in deloma zaradi faktične cezure, ki jo je razvoj nujno prinesel. Treba pa je še videti drugo stran. To je predvsem naša ožja zadeva. Naši mladi, ki so nam pretekla leta obetali najboljše, študirajo in pridohi-vajo več in več. Pa vi o v ec razstavlja pokrajino (Stožice), ki je odlična v svoji preprostosti: rezultat tonske perspektive in barvne prostornosti, zgrajen na bistvenih elementih ter danega pokrajinskega tipa. S e d e j rešuje zanimive kompozične probleme in se poglablja bolj in bolj (Perice, Pri počitku). Slapernikov razvoj ni nič manj siguren ob sili njegovega neposrednega podajanja slikarskih konceptov, a jih še v najrazličnejših smereh obdeluje (Trgatev, Kana! ob Seni). Od Jakopičevih del vnema Teloh serijo njegovih barvnih ognjev, vmes je porazdeljen bleščeči Sternenov inkarnat (Žurnal). Njegov je moj-sterskl damski portret (glej roke). Med najboljša slovenska dela naših let bomo tudi uvrstili sijajno Tratnikovo Poprsje dame, slikano tako, kakor je malokaj našega. Njegova Perica očituje prav monumentalni risarski slog velikih kartonov. Znamenitost te razstave so Groharjeve Vrbe, primer Groharjevega kasnejšega pokrajinnrstva. Izredno lepa je Gasparijeva kompozicija Ples, harvno in kompozično je med njegovimi najboljšimi zadnjih let. J a k č e v i portreti, toli priljubljeni motivi njegove dežele, so tu in Klemen-čičevi portreti otrok poleg že znanih pokrajin (Bled). Razstavljajo še Zupančeva, Modic, Dremelj in Majkovski. Plastiko zastopata letos le Zaje in mladi S m e r d u , ki nam v svojih primerih kaže mnogo čuta za dekorativno kompozicijo, vezano na forme zagrebške šole. Kakor čujemo, je razstava vzbudila mnogo zanimanja in tokrat naj tudi v našem mestnem zastopstvu ne manjka interesa za nakup novih slovenskih del. p. g Pošljite naročnino! a Vojna vihra divja dalje! Končane so priprave, ki so se zdele Italijanom potrebne za nadaljevanje prodiranja v Abesinijo. Prodirajo pa na obeh frontah. Preden bo deževna doba nastopila, menijo zasesti še velik kos Abesinije in pobiti poslednji dve neguševi armadi Na severu se je doslej ko klin zajedala ost bojne fronte ob Ambi Aladžiju proti jugu, v sovražno deželo. Na vzhodu jo je ščitilo neprehodna solna pustinja, na zahodu pa so bili Italijani precej v nevarnosti spričo abesinskih napadov manjših čet Zdi se, do je usmerjena črta za prodiranje čez Ambo Aladži proti jezeru Ašangi, kjer se je zbrala poslednja neguševa armada in pa ostanki dveh premaganih armad s severa. — Dogradili so ceste, glavni stan Badoglia bodo skoraj premestili k Ambi Aladžiju. To pomeni, da bodo Italijani napadali in na obeh straneh se bo razvila krvava bitka, kier se bosta pomerili laška in neguševa vojsko druga s drugo. Če se bo Italijanom posrečilo, da jih bo tudi po številu več ko Abesincev in če ne bo kraj bitke preveč neprimeren, bi bilo pričakovati, da bodo dosegli uspeh. Kajti proti letalom, strupenim plinom in težkim topovom Abesinci nimajo orožja. Sicer prihajajo iz Rima vesti, ki želijo, da bi bila zmaga dosežena z majhnimi žrtvami, vendar bo kljub te-rtiu težko uspeti brez večjih žrtev. Medtem pa zlasti pripravljajo fronto na severu, da bi bilo zahodno krilo krito. Abesinci, ki so prodrli tjakaj, so bili zahodno od Makale premagani Zdaj pritiskajo Italijani za njimi. Polki domačinov so odkorakali čez novi most preko dolj-nega teka reke Takaze, ondi, kjer tvori mejo med Abesinijo in F.ritrejo. Odkorakali so na jug, a splošno so namenjeni proti Gondarjn in jezeru Tana. Zasedli so pokrajino Volkai, zavzeli mesto Kafta in prodirajo dalje. Zaeno so oddelki druge armade, v smeri od Aksuma, prekoračili reko Ta-knze in so prodrli proti jugozahodu. V soboto so zasedli Debarek, v nedeljo pa Dakuo, ki je bolj na jugu. Čete tretje armade so začele prodirati od Ambe Aladžija na zahod in so dosegle Sokoto. Vse to premikanje čet in armad sc je izvršilo brez najmanjših prask, kar pomeni, da ni ondi nobenih abesinskih čet več. Ljudstvo se je pač tudi že vdalo v svojo usodo. Kaj kmalu se bo izkazalo, ali je prodiranje namenjeno, da prekorači reko Tnkaze, v pokrajino kamor se bližata oba dela severnih čet, ali pa bo to le zato, da obkolijo abesinsko vojsko ob jezeru Ašangi. Sokota je že severozahodno od jezera, in bojna črta se razvija v vodoravno črto od Ambe Aladžija do egiptske meje. Na jugu so Italijani sicer že napovedali, da bodo prodirali vzdolž reke Fafan in Sisebani, da je baje že v rokah Italijanov, vendar te vesti Italijani še niso potrdili. — Spominjamo se še, da je v poslednjih tednih zgradil Graziani kar v naglici novo avtomobilsko cesto od Mogadiša (ki je edina luka na obali laške Somalije) proti severu do Gorahaja ob reki Fafan in da je cesta dolga 6000 km. V Gorahaju naj bi bilo zbirališče za armado, kjer naj bi tudi dobivali ojačenja glede na municijo in prehrano. Tu je tudi taborišče za letala, odkoder se izvajajo zdaj letalski napadi na južna abesinska mesta. Tu vodijo vojevanje drugače ko na severu in Graziani ie za to, da je treba vse porušiti in iztrebiti tudi civilno prebivalstvo. Tako naj bosta porušena Džidžiga in Harar, ki sta obe nezavarovani mesti, zadaj za fronto. V Hararju že več mesecev ni vojakov, v Džidžigi pa je nemara glavni stan raso Nasjbuja, vrhovnega poveljnika južne fronte. Abesinsko brambo naj onemogoča strah in trepet, zlasti za svojce, otroke in žene, zato, da bo laže prodirati naprej, če se napad kje posreči. Italijani sami poročajo, da so s tisoči ton razslreljiva zasuli odprta mesta in pobili na tisoče žensk in otrok. — Vse je naperjeno na železnico od Džibutija in na karavansko cesto od Berbere, saj sta obe prometni žili poglavitnega pomena za Abesinijo in nje uvoz Če se bo Grazianiju zdaj posrečilo, da obe žili preseka, potem bo Abesinija brez zveze z morjem. — Na severu menijo Italijani še dalje zavzemati pokrajine in bržkone bodo povzročali upore med prebivalstvom Saj so došle vesti, da so Halijani v Godšamti, južno od jezera Tana, s pomčjo letal oskrbovali upornike z orožjem, kar se je pa ponesrečilo. Skoraj bomo slišali o novih bojih, še preden se bo začela deževna doba. Strašno je gorje, ki ga je vojska zanesla z vsemi svojimi tehničnimi grozotami uničevanja in smrti nad ves abesinski narod ki je stoletja živel svoboden in v miru na svojih gorskih planinah. Na mejah vojne Kjerkoli je kaka vojna, ondi je tudi vojno po-zorišče, kjer se sestajajo armade, če že prej druga druge ne »izmanevrirajo« — in ondi je tudi meja vojnega delovanja. Ta meja je ali ozka ali pa široka. Vojno pozorišče je za vojaštvo zanimivo, za vojnega poročevavca in zgodovinarja so meje zmeraj čim bolj zanimive. Na teh mejah se sestajajo vse tiste več ali manj tajne sile, ki vplivajo na razvoj vojnih dogodkov. Stvar ni prav nič nova ...« V Džibutiju, ki je prav za prav vhod v Etijo-pijo, se shajajo zdaj člani vseh narodov in plemen sveta. Po imenu so Francozi gospodarji Džibutija. A železniška proga Džibuti—Addis Abeba je v italijanskih rokih. Italijani imajo največ delnic V rčikah, odkar .so sklenili zvezo s Francijo. In dohodki, ki prihajajo od prevoza orožja, se nič ne stekajo v zakladnice francoskih bankirjev. To je res precej čudovita zadeva, a kaj ni dandanes čudovito? V Džibutiju sem govoril s človekom, "ki aranžira v Džibutiju prevoz«. Je to Francoz iz kolonij in je že več let v tej deželi in pozna vse razmere. »Res«, mi je dejal na moje ugovore, »z zvezo, ki so jo sklenili Angleži, Francozi, Italijani in Etijopci v Parizu dne 29. avgusta 1930, je javni uvoz orožja, streliva in drugih vojnih sredstev pod nadzorstvom velesil. Toda — saj nam nihče ne da nikakih navodil. Kdo naj nam jih da? Držimo se pravila, da se politične za- »Ati te zob boli?« »Ne, le obrit nisem danes.« deve ne rešujejo v Džibutiju, marveč v evropskih velemestih; mi smo le trgovci. Ravnamo se po predpisih svojega rezidenta in svojih ravnateljev.« »Odklej pa prevažajo orožije skozi Džibuti v Etijopijo?« »Človek, ki vse zmore,« se je nasmehnil. »O,« je dejal, »stvar ni prav nič nova.. . Prvi veliki tovori orožja so šli skozi Džibuti že leta 1932 in odtlej prihajajo vedno večje množine tu skozi... Do 30. junija 1935. je šlo — kar vam morem prav b številkami dokazati 16.000 pušk, 600 mrtvaških ragelj, 5,000.000 nabojev iz Belgije in dva tovora iz Švice . . . Naznanili so pa še 1400 pušk, 7,000.000 nabojev ... itd.« Dobra kupčija, S trgovino z orožjem je obogatelo mnogo ljudi. So veliki trgovci orožja in majhni; so taki, ki jih ščiti država in taki, ki delajo na skrivaj . .. A konec je skoraj pri vseh isti. Neki švedski častnik, ki je potoval v domovino, mi je povedal majhno zgodbo iz leta 1932. »Tedaj,« je začel, »se je etijopsko cesarstvo začelo šele oboroževati. Dotlej dežela sploh nf bila niti malo oborožena. Tistega malenkostnega števila orožja, ki so ga pritihotapili iz Sudana in kolonije Kenija, sploh ni vredno omeniti. . Neki človek je začel poveličavati oboroževanje Etijo-pije in — je s svojimi načrti tudi prodrl. Tisti človek je bil gerasmač Bezabjek-Silošij.« »Seveda,« sem dejal, »so nakupovali samo angleško orožje?« Šved se je zasmejal. »Ne. Angleži so — navzlic svojemu odličnemu Inteligence-Serviceu — prišli malce prepozno. Dva prijatelja Etijopcev sta jim pred nosom odnesla mastni prigrizek: podjetnika za orožje Katzengold in Nebenzahl. Uradno sta bila Belgijca, a njuni imeni se vendar ne zdita belgijski. . ., a kaj tol Zakaj, ob takih prilikah velja edino to: Glej, da dosežeš dobro kupčijo kjer in kakor moreš ... in to, vidite, to je bita dobra kupčija.« Govorila sva še v prevoznih možnostih. Sodim, da je bil Šved dobro poučen o vsem. Dejal je, da je bil Džibuti za to belgijsko orožje in strelivo samo »postranska luka«. Veliki prevozi, ki so jih hoteli izvesti brez vednosti velesil, so Sli tedaj čez Assab. Nekoliko začudil sem se. »Assab je bil vendar, če se ne molim, italijanski?« »Kajpa,« se je zasmejal Šved. »Glejte, noč za nočjo je pristal tam kak parnik z zastrtimi lučmi. Zaboje so preložili v čolne —, na suhem so jih prevzemali etijopski tihotapci in jih s kamelami spravljali čez'. Italijansko ozemlje je tu samo 44 kilometrov široko . .. Zjutraj pa so bile kamele že v puščavi.. .« Majhna zabavna vožnja. V teh dneh je prav težko dobiti kako obrežne ladjo, ki bi sprejela potnike. Večina ladij, kar jih plove mimo Džibutija, ima nekaj, kar mora skrivati in mornarjem je zoprno, da bi jih kdo nadzoroval. Slednjič, ko smo že dolgo iskali, smo našli nekega Holandca, ki nas je vzel s seboj. Hotel je obiskati Zeilar, Bulhar in Barbero. da bi »se orijentiral. ..« Saj nihče ničesar ne ve,« je obžalovaj« dodal. »V Suezu slišati take stvari, ki si prav strahotno nasprotujejo...« V Zeili smo imeli smolo. Ko smo se hoteli približati luki, nam je pridirjala ndka barka s pristaniškimi uradniki nasproti. OdSli so h kapitanu; ta jih je pozneje s kletvicami spremil v njihovo barko. Prepovedano je bilo pristati v Zeili. »Strogo in hudo prepovedano,« je zaklel Holan-dec. »Samo angleške ladje sanejo pristajati. Kaj bi, ni drugače! Ladje strašno pazijo . . . Kaj pravite? Da bi se ne zvedelo? Nikdar tako trapasto ne govorite! Zaradi te proklete konkurence vendar . . .« Čez nekaj dni smo bili v Bulharu. Bulhar je majhna luka. Ladje ztres ležijo druga vrh druge. NašteJ sem jih 67 in 24 zastavic, torej bilo tu 24 raznih držav, ki so vse mimo stale druga poleg druge..., složno »o se sporazumele v kupčijah. In na pomolu so bili zvrhani kupi samih zabojev z municijo. Majhni grički so bili to, ki nisi moče! videti čeznje . .. Orožje in strelivo za veliko armado — za deset velikih bitlc — za vojni pohod, ki bi trajal šest mesecev . . Tik morja so bili zaboji tvrdke E1eyi Brother... To so gospodje, ki jih sumničijo, da prodajajo krogle dum-dum. . . Zraven so bili sivi švicarski zaboji in snežnobeli belgijski . , . Majhne barke so komaj sopfhale sem in tja, moški v kratki obleki so švigali med griči okrog . . . Neki Nemec je pripeljal semkaj pivo. »-Kupčije?« je dejal zateglo. Nam jih malo ostane. Mi smo dobavili samo živila, oziroma zdravila in pijačo; drugi pa. . . V poslednjih sedmih tednih ni pristalo tukaj nič manj ko 20 velikih, 46 majhnih ladij in 456 vlačilcev. To je tak dirindaj. .. 170.000 pušk v sedmih tednih, 620 strojnih pušk, 35.000.000 nabojev, 36 topov, 22 majhnih topov, 200 tankov in oklopnih avtov, 8 letal . . Uf! — Kako? Številke so prave! Saj »e vendar poznamo . . .« Pogledal nas je: »Kam se pa peljete?« »V Barbero ...« Skomizgnil je z rameni. »'Kar peljite se! Saj me nič ne briga. Škoda časa. Ne boste prišli v Barbero. Zeila in Barbera so radi posredovanja Inteligence-Service zaprti za vse ne — angleške ladje.« — To smo povedali kapitanu. A je že vedel, so mu lepo dopovedali že v pristaniškem uradu. Municija? Ne — letaki! V Bulharu smo se čudili dolgim ploščatim zabojem. Z arabskimi napisi... Radovedno simo si ogledovali te zaboje. Odklej pa Arabija proizvaja orožje in strelivo? To je bila pomota: v dolgih, ploščatih zabojih so bili majhni — letaki. Letaki »mohamedanskega sveta za abesinske brate«. »Ne vdajte se, bratje . . . Pomislite, bratje, da vas opazuje petdeset milijonov mohamedancev . . . Bratje prv« pripadnik« Mohameda ▼ Meki preganjali, jim je Mohamed dejal, naj ae zatečejo v Haboš (v Abesinijo). Tedaj se je veliko družin izselilo tjakaj in oesar Ashama jih je prijazno sprejel. Med temi pribežniki je bil tudi Mohamedov zel Osmanibni Assan in njegova sinaha Rukaja. Sam cesar je leta 615 prestopil v mohamedansko vero. Neki Mohamedov nečak, Džafar, ga je k temu pregovoril. Tedaj je prestopilo v mohamedansko vero krog pet milijonov Abesincev... in naš najimenitnejši muc z in, BilaJ, je bil iz Etijopije. Kaj takega se nikoli ne pozabi...« To je bila, seveda, lepa poteza njih značaja. Kljub temu srno se čudili, da je vse to tako natančno vedel navaden egiptski kapitan. »Temu se ne smete čuditi,« nam je dejal, »Le poslušajte vsak petek popoldansko molitev. Mue-zini jo pojejo vrh minaretov. Molitev se imenuje džum'a. In poslednji staeVk te molitve je: .. .Spominjajte se, o vi pravoverni, prvega in največjega Mohamedovega svečenika — Abesinca Bilala . . .« »iPa — letaki?« Kapitan se je zasmejal. On jih je bil pripeljal. »To je pa drugo poglavje. To je — med nami povedano — tudi prav čedna kupčija . .« Sirena naše ladje je zatulila. Odhiteli smo na krov. Zadosti smo imeli. Čez tri dni smo pripluli v Džibuti. Zunaj So bile štiri mogočne ladje. In veliko ljudi je razkladalo zaboje in vreče. Majhne barke so sopi-I hale k pomolu... To je meja vojnega pozorišča; to so meje j vojne. Pojdi kamorkoli in kolikorkrat tja, povsod i boš dobil eno: »Kupčija cvete .. .« vaša čast.« itd. 0, saj se poznamol Saj vemo, kako je bilo pri nas, ko zdaj ni konec . .. se po: je bili a vojna, ki je še Neki egiptski kapitan — mohamedanec — nam je stvar nekoliko pojasnil. »Prijateljtsvo mohamedancev do Etijopcev je že zelo staro. Ko so Najmanjši motorček na svetu, ki ni nič večji ko cigareta vendar se v 1 minuti zavrti 5000-krat. Iznašel ga je neki njujorški inženjer. Na otoku Baliju Vzhodno od )ave in južno od Bornea čepi Bali. Ta otok je nekaj posebnega, ki vleče potnike, odkar so začeli potovati okoli sveta. Bali je raj ekvatorskega morja. Tam je mir, ki ga išče od skrbi izmučeni svet. Tam ni zavisti, ni sirotišnic, hiš za onemogle, norišnic. Tam ni davkov, armade, mornarice. Tam ne poznajo ločitve zakona. Za en milijon prebivalcev imajo samo eno ječo in še tista je prazna. Domačini ne poznajo ne potepuhov, ne prosjakov. Nihče ne zapeljuje žena svojega bližnjega. Nihče se ne upijani. Tam si ne žele, da bi Se izselili. Možje imajo široka pleča, dosti širša kakor boka, žene pa boke dosti širše kakor pleča. Tam ni pohabljencev ali žrtev bolezni. Njih zdravi zobje se v soncu kar blešče. Vse to se ti zdi kakor lepe sanje, dokler ne začneš iztikati; v mnogih hišah namreč hranijo mrliče. Mrtve brate in sestre. Imajo jih po deset, dvajset, trideset ali celo štirideset let. Kar pod posteljo. Otok Bali se vidi z morja kakor velikanski ognjenik. Okoli črnega vrha se mu vije venec oblakov. Ko jadraš bliže, se iz vode kakor zobje dvigajo raztrgani otoki. V rešilnih čolnih prideš do malega otoka. Izza hriba je bilo slišati godbo; najglasnejši je bil zvonec, ki ti je šel kar skozi ušesa. Korakal sem naprej in prikorakal naravnost k plesu. Pri orkestru so uporabljali medena glasbila, iz katerih so izvajali čudne glasove. Plesala so majhna dekleta, dekleta po deset do dvajset let. Zdelo se ti je, da so del godbe; bila so resna, navdušena, vsa zatopljena v svoj ples. Okoli kroga je stala otoška mladina in se niti zmenila ni za nas, tujce. Ples jo je popolnoma hipnotiziral. Sel sem po eni od tistih senčnih poti in stopil v eno ali drugo kočo. Koče so bile čiste, a vlažne. — »Ali kaj želite?« »O, ne, samo gledam.« »Morda bi čaja?« »Gotovo, z veseljem.« Duh v koči je bil grozen, neznosen. Skozi ? Q)l mi o visečo rafijo, ki je ločila prostore, sem videl drugo ženo, ki je nekaj trdno povijala. Čaj je bil skoraj neužiten. Zdelo se mi je, da bi bilo bolje, če bi izginil. Prišla je druga žena. Na sebi je imela samo batikovano krilo. Umila si je roke, si razpela črne svilene lase in se mi smehljala. »Well, zdaj pa moram iti. Srčna hvala za čaj; prav dober je bil, jaz...« »Kar tukaj,« je prijazno dejala, ko sem se obrnil, da bi šel skozi zadnja vrata. Odvedla me je v prednji prostor. Okna so bila zastrta in bilo je temno. Vlekla me je tja, kjer je bil tisti trdno povit sveženj. »Moj fant,« je mirno rekla. »Vaš fant? Je torej mrtev?« »Da, že štiri mesece.« »Jaz, to se pravi... hvala za čaj.« Smehljala se je in za menoj zaprla vrata. In zopet sem bil med podrtimi bogovi. Otočani smatrajo za nekak prestopek, če no pr. hčerka umrje prej kakor mati, mlajši brat prej kakor starejši. Za to nima pravice. Moral bi čakati, da pride vrsta nanj. Vsakega Balca namreč sežgo v tistem redu kakor je bil rojen. Če kdo umrje prej, mora čakati, dokler ne pride vrsta nanj. Kadar pomrje vsa družina, jo vso skupaj polože v velikansko rakev in slovesno nesejo ven na prosto, kjer vse skupaj sežgejo. Kdor umrje prvi in čaka morda kakšnih trideset let, od tega seveda ne ostane dosti več. Pa čeprav družina umrje v tistem redu, v katerem je bila rojena jo redko sežgo vso hkrati, ker preživeli navadno ne premorejo stroškov za veliko sežiganje. Če se to zgodi celo ob času monzuma, veliki deževni nalivi kaj lahko pogase ogenj in tako pokvarijo gostijo in rajanje, ki ie običajno ob sežiganju mrličev. Zato trupla pre-servirajo. Revni povijejo svoje mrliče v liste in jih polože v koči kam v kakšen kot. Srednji sloji jih polože v velike čebre medu, kjer se drže leta m leta, bogati jih pa hranijo v alkoholu. Če sežigajo najstarejšega člana družine, razglase praznik in vse druge družine, ki lahko oddajajo mrliča po redu starosti se pridružijo. Piva poljska žična železnica je bila zgrajena iz Zakopanov v Karpatih na 1986 m visoki takozvam Kasprowy wierch. Proaa ie 4000 m dolga. m sllliM fy ■ - i JU - , >Desoti brat«. Začetek ob 4 popoldne. Radio Programi Radio Liahlianat Četrtek, l, aprila: 15 Operni zbori (ploSčo). 12.45 Vremenska napoved, poročila. — 13 Napoved č-asn, objava sporeda, obvestila. — 13.15 Cevka lahika glasba (pJoSrb). — 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18 GUmbeni prizori iz živalstva (Radijski orkester). — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kola-ri£). — 19 Napoved časa, vremenska nai>ovod, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.3(1 Nac. ura: So-kol&ko predavanje (Iz Belgrnda). — 20 Prenos iz Beograda: Koncert zbora »Jadranska Straža«, Radijski orikester. Narodne pesmi poje gdč. Katarina oje. — 14 Jugoslovanski skladatelji: Stevan Mokva-j njao (predavanje g. skladatelja BimMkegn). — 37.45 j Pral avtih je g. dr. StranjakoVtoa Borol za balkansko sodelovanje — 22.20 Balkanska narodna glasba. — Zagreb: 20 Bosanske sevdalinke. — 20.30 Prenos i-/, Bel-gradn —22.15 Prenos iz kavarne. — Dunaj: 19.25 Sba kospearjeva igra ^Kralj Honrik IV.• - -32.20 Zabavni koncert. - 23.45 Plesna glasba. - Budimpešta: 17.30 Liiszt.ova duhovna glasba - 18.50 Plesne plošče. — 19.30 ResiPighi.ieva opera Plamen . 21.45 Francosko-modjaraki koncert. — Trst-MUan: 17.15 Pelje In ples — 30.35 Oitre. — 21.25 Violina - 32.30 ['litina plasha. — Rim-Bari: 17.15 Klavir in petje. - 20.35 Thomnsnva opera bč.ul zbor v rtwUivrucviJi Keršlč na ColovAki cesti. Klubski predsednik g Rudoll Zalokar iKMdravl mongo£U>vdhio zbrano člaimlvu ter prouriing klubu,so se naši čiLani mnogo i>oslnic\all trlptHtov ■ta iirebod v sosedne države. M<*torlstlka se je lel,>s nekoliko okrepila, kor mi se davščino deloma z.nižale. Vsled stdošne krize pa ni opažati posobnega prometa '/ novimi \ozUI ter tudi lotos še ni pričakovati zliolišnnja v tej smeri. Moto Zvwji kralj. Jugoslavije uamoravula je v pret<*'*eai sezomi |>rirediti velik iH>k-lonjtvoni pohod motoclkligtov na Oplenac, vendar jo ta tuhod iv tehtnih razlogov moral lati preložen na po.nejšl č.a». Članstvo MK Ilirije |e nameravalo tudi letos priredili nekaj Izletov v Inozemiitvo, posebno k otvoritvi al|ksko ceste m Gro«sgloek>iic>r. Ker so pa ravno ta č.a« olietojale veliki' tetkoče zaradi jirelioda maje, Je bil tj« l/Jet onemogor deputacija našega kluba, ter se Je tudi gorske motorne dirke MK Pohorje udeležilo več članov in Izletnikov našega kluba. Delovanje upravnega odbora lu celokupnega član-atva bilo je tudi leto* osradotočeno na izvršitev V. mednarodne gorske dirke na LJu1>elJ, ki se Jo vršila II. avgusta 1935 ter Je ista v vsakem ozlrn pon>oliio uapela. Prijavilo se je 38 dirkačev, startalfi Jih Je pa 27. Od teh Je odpadla i«ilov>ii:a na člame klubov Dravnke banovine, polovico je bilo Inc/.emcev, med njimi tudi že ml lanskoletne dirke dobro znan In priljubljeni Hubert ITnhmarn, c\lan graAke motoclkllAke unije. Poslednji je jiostavll zu Ijnbolsko progo nov rokord na vozi hi Veloeelto 350 oom, v čjvsu 5 minut d ena petina sekunde. Državno prvenstvo, kakor tudi prvenstvo Dravske banovine, osvojil si Je gonp. Ing. ltndolf Lotiz, član motx»kl Maribor-, v času 5 inlnn.t 41 sekund, prvenstvo MK Ilirije« pa gosp. ing. Mario Lnokmann, v času 5 minut 5 sekund. Da Je bil izid zadnje ljubellske iHrke taiko sijajen, grv ziuslugin pnsl vsem gg. mll>onnik 111) Prvak prejme lep pokal iz brušenega stekla Ostnli najboljši lekmovalci pa praktična du-rila. Prijave sprejema TK Skala v Ljubljani, naknadno pa n« Voglu. SK Orafilui. V petek ob 30 sostauek vseh nogo-metašev. Po sestanku kratka seja iwlbora. — Tnjniik. Smučarski klub Ljubljana sklicuje za danes četrtek dne 2. 1. 111. ob 18.30 sestanek vseh tekmovalcev v klubskem lokalu v Zvezdi. Ker je to zadnji red n i sestanek letošnji »ozimi ter pred velikonočnim tečajem, le udeležba zu vsekoga 0hve7.ua Predavanje SPI) Vzpon preko 150C 111 visoke se-\ erne stei.e Orandes Jorassos - I2t>" 111 ob fran cosko-italijanskl moji v skupini Molblaivka je bil v zadnjih letih problem vseh alirinlatov. Je 1o naj težja stena v /apadnlh Alpah. Prve potoku«« je napravil Angli*? Young z "nO n i kom Knubel-om. On •jn let je poskušnl preplertail '»leno rra.noonk\ g<»rwkl vodnik Cbarlot. leta 1931 sta avstrijska alpinista Brelim in Rjtller strmoglavila s stene, Predlanskem sta pnlsnela nionaikovskn alpinista Peters in ilerrln-ger do 300 m ir,i*od vrba, toila sueini viharji so iirl-silili iNSljotiua mladeniča k ihivratkn. I.eta 1935 stA se |)onovno od .ločila tnonn.kovska alfilnlstn Me.ier Martin in Peters, da 'preplezata skalnatega orjaka. Dne M. Jiunljn 1985 sla pri<'Ola z v7„i>ononi pri skrajno aeugoflnem vremonU ter dosegla ell.l vrh stene. Meier Martin, ki je torej prvi preplezal slovito steno Grandos Jorns^es nam !ki onl*ial svoj vzpon v besedi in sliki v mrok dne 7. aprila t. 1. 0I1 30 v dvorani Delanske zbornice. Predavanje bo zanimalo vsakega planinca zaio si rezervirajte ta ve/er za napovedane prireditev SPD. L Oanghofer: 53 §n8St MuMmim Roman »Ne jemlji stvari preveč lahko. Če bi bil le slutil, da od bolezni še nisi povsem okreval, bi ti odsvetoval hoditi na to naporno pot. Papa bi ti gotovo nič ne zameril. Lahko bi mu rekli, da se moraš še vedno čuvati — ne da bi ga zaradi tega vznemirjali in priznavali, kako resno si bil bolan.« Vili se je zasmejal, nekoliko prisiljeno. »Jaz? Resno bolan? Kdo ti je pa natvezil to bajko. Nedolžna bronhitis, smešno, da nič bolj.« »Ne izmikaj se mi, fanti Zelo sem si želel, da bi mogel o priliki odkrito govoriti s teboj.« Tasilo ®u je preteknil roko pod pazduho. »Proden sem odpotoval iz Monakovega, sem govoril s tvojim zdravnikom.« »Poiskal si ga pač sam, da bi mu izvabil besedo? Kaj? In zdaj me hočeš začrniti gori pri očetu?« »Ne, Vili, storil nisem prvega in ne mislim storiti drugega. Po naključju sem naletel v kazini jia vašega štabnega zdravnika in proti tvoji želji ie amatral za svojo dolžnost, da mi pove, kako Huda nevarnost ti je grozila. Dejal mi je, da se je stvar za sedaj sicer res dobro iztekla, ali da se moraš kljub temu zelo čuvati. Če se bolezen ponovi, bi utegnilo iti zares. Gibanje v gorskem iraku bi ti dobro storilo, ali —« »Kaj?« »Predvsem nobenih razuzdanosti.« Tasilo se je obotavljal, kakor bi mu beseda na šla rada z je-*ika. »?,e veš, kaj menim.« Vili je hotel jezno odgovoriti, toda brat ga je pogledal tako prisrčno prijazno, da se je ves zme-dcl in utihnil. Skrenižil in usta kakor cmerikav otrok. Zdelo se je, da je Tasilo zadovoljen tudi 9 tem polovičnim uspehom. Še trdneje si je privil Vilije-vo roko na prsi in glas se mu je razgrel: »Vem, rnlad si in mladost se hoče izdivjati. Zadnji sem, ki .bi te hotel obmetavati z očitki zaradi tvojega kipečega veselja do življenja. Toda glej, farit moj, vse ima vendar svoje meie.« »Res je! Toda veš, moj mladi serec je plemenite krvi in skoči večkrat z menoj vred -;ez plot. Ustavljaj se kdo! Kdaj pa kdaj res poskusim, da bi nategnil vajet, a kaj hočeš? Uskok v meni iim trd gobec.,Kaj naj storim?« »Z resno voljo vse! Vem, da v prvi vrsti nisi tega kriv sam. V mladih letih si bil prepuščen samemu sebi.« Tasilov glas je zdaj trpko zazvenel. »Papa je imel s svojimi gamzi in jeleni vedno toliko opravka, dh smo morali pri tem trpeti vsi. Bojim Se, da ti najbolj. Zamujeno se ne da več spremeniti. A glej, fant, zdaj si vendar že v letih, ko ločimo sami med dobičkom in škodo Zdaj moraš biti sam svoj pastir. In to ti vendar ne bo težko. Vedno si moraš predočiti, zakaj gre. Kolikor zdravja zapraviš zdaj, toliko ga boš stradal vse svoje življenje. Če se prebudi potem kdai v tebi hrepenenje po veselju in sreči in le privede življenja pot prepozno na kraj, kjer bi sc bila utegnila razcveteti tvoja lepa cvetka, ti bodo roke v dvomu in ke^anju trepetale in je bale seči po njej. Kajti občutiti boš moral, da te čaka samo polovica, ker boš mogel ponuditi v zameno le izrabljenega človeka. Cela sreča, bodi pri delu in dejanju, bodi v ljubezni, zahteva celega človeka!« Zasanjeno je gledal Vili predse. »Prav praviJ, Tas! Lepo mora biti, ako dosežeš svoj cilj pri dobrem zdravju kot trden in čist človek. Kako bi utegnilo biti to sladko, ni treba, da bi mi opisoval.-To sem si it večkrat naslikal sam v na!lepših barvah. Pri vsem hrupu me zajame včasih vendarle lirično nhcutie in notem pride severi-1 on izogibni maček. A zdaj bom zgrabil zar«s. 1* meno bo še nekajl Ne živim dvakrat in svoje sreče si ne maram zapraviti. Utrgal bom svojo »cvetko«, ono pravo! In zahvalim se ti, da si mi pošteno izprašal vest.« Tasilo se je nasmehnil. -Ni bil prvi poizkus.« »No da! A kar je bilo, naj bo pokopano, ali ne? Obljubljam ti, da se bom kar le mogoče odvadil svoje trmoglavosti proti tebi. Saj na upor tudi nisem nikoli mislil. V jedru sem dober človek, ki se da z njim govoriti. Toda če si mi kdaj bral levite, si bil večkrat takšen — vedno sem čul iz tebe. advokata, in to je bil moj trn v peti. Zdaj si hud? Kaj?« »Niti najmanj, morda res, da nisem ubral vedno prave strune in prave ure. Nn zalo ti vračam obljubo: advokatu v meni bom obesil ključavnico na usta, da boš čul vedno le svojega brata.« »To si lepo rekel! Hvala ti, Tas. Kar si mi danes povedal, naj pade na dobro zemljo in če bom kdaj potreben sunka, da pridem spet prav v sedlo, vem. kje naj iščem pomočnika. Udari, Tas!« In dlani sta se jima stisnili v krepak objem. Med tem so prišli drugi že daleč naprej in izginili z.a skalnato steno. Tedai ie pritekel France nazaj in zaklical: Prosim, gospoda, malo hitreje! Gospod grof je poslal gonjača, čaka pod Medvedjo steno in želi, da bi pregonili cretje *e danes.« Zdaj se je veljalo žuriti. Nosača sta krenila po poti proti koči, dočlm so lovci z gonjačem na čelu zavili v stran po strmem pobočju. Stari Moser se je spet pridružil Viliju; ali naj ie kramljal še tako veselo o vsem, kar mu ie prišlo na jezik, imel je raztresenega poslušalca Na travnatem skalovju ie opazil dve cvetoči brunelici: muzaje se je utrgal rjavi cvetlici in i" ponudil iemu mlademu spoHn Poglejte, gnsnnd tfrof. ali nisla svetki prav tako sladki ko Lizikine očke.. Vili je vzel cvetlici in srkal vase njun vonj. Potem iznenada ju je vrgel čez ramo. »Ah, neumnost! Vrag vzemi te gluposlil« »Toda gospod grof!« se je začudil Moaer užaljen. »Kaj pa vam ni prav?« Vili ni odgovoril. t5. poglavje Pod strmo, tudi za gamzjo nogo brezpotno Medvedjo steno se je širila ogromna cretna planjava, pokrivajoč poševen peščen plaz, ki je nastal v sivi davnini iz gorskega usada. Čez cretje se je nižala proti odprtim planinam široka žle-basla dolina. Če so gonjači slikali po cretju, je uhajala divjad, ki ni mogla zbežali čtez gladke stene, najraje po lej dragi. Tu jc bilo glavno ča-kaliiče. Pod staro, mahovnato smreko je sedel grof Egge na balvanu, čer katerega je bil pregrnil svoi vremenski plašč. Na desno si je razvrstil patrong, na levi sta bili prislonjeni na drevo in pripravljeni za strel njegovi dve risanici. Nestrpno se je oziral čez pašnike proti kraju, kjer bi sc morali pojaviti njegovi sinovi. Zmečkani, polsčtnasti klobuk si je pomaknil globoko na čelo, tako da sc je zelenorumena lita, ki je ostala po izplahneli buški, dala komaj še opaziti. Samo njegovo levo koleno je bilo golo, desno je bilo zavito v grobo volnino. Grof Egge je menil, da bi po nepotrebnem tratil čas, ako bi volnene spodnje hlače, ki jih je bil kupil in poslal Moser, obuval tudi na levo nogo. Zato jih je po sredi razrezal in je nosil samo desno stran. In zdelo se ie, da je topla volna dobro vršila svojo nalogo. Ko ie grof Lgge zagledal svoje sinove blizt pred seboj in se dvignil, je stal trdno na nogah Stopil ie tudi nekaj korakov proti prihajajočim i' j nič na njem ni kazalo o kaki slahnati. Schipper, ki | je stal poleg svojega gospoda, je snel klobuk. DIlIVA I Obleke damske, dekliške, fantovske, otroške; DJUHS ■ plašče v bogati zalogi po zelo nizkih cenah pri Ljubljana Belihar & Velepič Tyrševa c. 35 b Tinček in Tonček kol detfektfiva 23. »Roke kvišku!« Ko sta roparja znosila vse blago k hiši, sta začela zaupno kramljati »Torej ti si prepričan,« je dejal debeluhar suhcu, »da detektiv Sam ne kroži s svojim splavom po reki zato, da bi lovil ribe, rtego kolovrati zato, da bi ujel naju? Potem se pa kar pripraviva na najhujše! Sam je eden izmed najspretnejših in najprekanjeneiših detektivov, kar jih poznam.« »No,« je prezirljivo zarenčal suhec, »kar tako se pa tudi ne dava. Presneto se bo moral potruditi, preden naju bo dobil v past! Zagodel mu bom takšno, da jo bo pomnil žive dni!« »Saj veš kako, bratec!« je zdajci zarohnel za njunim hrbtom osorcn glas. »Roke kvišku, ali pa vama pošljem kroglo v butico!« Presenečena roparja sta se takoj pokorila Samovemu ukazu. Dvignila sta roke in se na videz udala v svojo usodo. OGLAS UTAKMICA ZA IZRADU IDEJNE SKICE ZA NOVU ZGRAGU DRŽAVNE MARKARNICE U BEOGRADU Uprava državnih monopola raspisuje javnu utakmicu za izradu idejne skice za novu zgradu Državne markarne u Beogradu. Utakmica je opšta, a pravo sudelovanja imaju samo jugoslovenski državljani diplomirani arhitekti sa domačih fakulteta i!i sa nostrificiranom diplo-mom odgovarajučih inostranih škola. Ocenjevački sud sastavljaju: 1. g. inž. Marko Markovič, generalni direktor uprave državnih monopola; zamenik g. inž. Pavle Aleksič, član uprav-nog odbora uprave državnih monopola; 2. g. arh. Petar Bajalovič, redovni profesor univerziteta; zamenik g. arh. Dimitrije Leko, vanredan profesor univerziteta; 3. g. arh. Svetozar Genič, šef arhitektonskog odelenja beo-gradske opštine; zamenik g. arh. Branislav Kojič, docent univerziteta. Nagrade su za ovaj rad: I. nagrada od 40.000 Din, II. nagrada od 30.000 Din, III. nagrada od 20.000 Din i tri otkupna po 10.000 Din svaki. Rok predaje radova 30. maj 1936. god. u 18. čas. Uelovi, gradevinski program i situacioni plan zemljišta za ovu utakmicu, mogu se dobiti svakoga radnoga dana u kancelarijsko vreme kod šefa teh-ničkog otseka uprave držav, monopola, Knez Mihailova ul. br. 40 po ceni od 20 Din. Iz kancelarije uprave držav, monopola M Br. 4609/111. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pretužno vest, da je umrla naša dobra teta oziroma stara teta, gospa Julijana Pavlic posestnica in poštarica v p. dne 29. marca 1936, previdena s tolažili svete vere, v 81. letu. Drago rajnko smo dne 31. marca 1936 pokopali na farnem pokopališču na Brdu. Št. Vid, dne 31. marca 1936. Žalujoči ostali. Zahvala Za vse izraze sočutja in darovano cvetje ob priliki smrti našega nad vse ljubljenega, nepozabnega soproga in očeta, gospoda Antona Bauerte izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebej se zahvaljujemo obema gg. duhovnikoma stolne župnije ter železničarski godbi pod vodstvom kapelnika Maksa Schonherja, kakor tudi gg. pevcem pevskega društva »Liedertafel«, in vsem, ki so spremljali blagega pokojnika na njegovi zadnji poti. Maribor, dne 1. aprila 1936. Žalujoči ostali. V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženllovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka pelllna vrslica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.. Strojnik I. išče službo turbklovodje, strojevodje ali kotlovodje. Nastop s 1. majem. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zmožen kavcije 13« št. 4642. (a) Slitžbodobe Atelje Bazanella sprejme takoj več samostojnih, prvovrstnih pomočnic. — Stalna služba. Plača 30, 40 do 50 Din dnevno. (h) Spretno prodajalko za trgovino s kolesi — sprejmem. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Inteligentna« št. 4651. (b) Spretno modistko in vajenko, stanujočo Ljubljani, sprejme takoj Ivanka Stegnar, Ljubljana, Stritarjeva. (b) Praktikantinjo za pisarno takoj sprejmem. Prednost — zmožna jamstva. Ponudbe upravi Slovenca« pod »Volon-terka« št. 4647. (b) Zaslužek V nedeljo, 22. marca je bil pozabljen foto-apa-rat 10x15, z optiko Ma-ximar, v neposredni bližini Smučarskega doma v Planici ali pa v večernem vlaku za Ljubljano; Ker e drag spomin, nai se ga odda proti izredno visoki nagradi v upravi »Slov.«. Stanovanja Enosobno stanovanje iščem. Ponudbe upr. »SI.« pod šifro »Državna uradnica« št. 4637. (c) Stanovanje v Celju ali v bližnji okolici - išče majhna uradniška družina. Točen plačnik. Dopise na Makarovič Ado, Celje. (c) Lepi moderni lokali se bodo oddali s septembrom v novi stavbi v Medvedovi ulici, Sp. Šiška. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4629. (n) Mesarski lokal v mestu, pripraven tudi za podružnico — oddam. Rožna dolina c. VI št. 4. Spalnica kompletna, iz mehkega lesa, skoraj nova, naprodaj zaradi selitve iz Ljubljane za 1600 Din. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4628. (š) Po$e$tva ■^AAAAAAAAAAAAAtAAAAAAAA. vwwwwwmwwwwwwww ijroben oglas r "Alevtruh. posestvo ti hitro proda; če že ne t gotovim denarjem Odi hnnrn ti t kniihro t\n Posojila na vložne knjižice daie Slovenska banka Ljubljana, Krekov trg 10. Objave Dražba trgovske hiše Dne 4. aprila 1936 ob 9 dop. bo pri sreskem sodišču v Kranju, soba št. 7, dražba trgovske hiše v Zg. Kokri, ki leži ob cesti, s pašnikom in vrtom, v kateri hiši se je do Sedaj izvrševala majhna trgovina. - Najmanjši ponudek znaša 35.000 Din ter bi bilo možno kupnino v dogovoru z upniki plačati tudi s hranilnimi knjižicami Mestne hranilnice v Kranju. - Pojasnila daje pisarna dr. Igo Šilarja, odvetnika v Kranju. (o) Ct avto sv o i stari oruau/ai ar motorja bi inebil se rad /zri kupetv ti m nago prižene 'štovenčev naimaniš' inseral Kdo da v najem motorno kolo 200-250 ccm proti dobremu plačilu ter večkratnemu jamstvu. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4641. (f) Avtomobilisti pozor! Za pomlad Vam Vaš avto strokovno in najceneje prenovi, na novo lica in tapecira Martin Mali — Domžale, špecijalna delavnica za »Duco« ličanje in lapeciranje avtomobilov. (f) Poizvedbe Dve papigici zelena in modra, sta se izgubili. Prosim vrniti ali javiti proti nagradi v lekarno Oblak, Št. Vid nad Ljubljano. (r) 1 mu Trenčkote vsa oblačila, perilo itd. — v ogromni izbiri — kupite poceni pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. (1) Semenski krompir original ..JUBEl" se oddaja. And. Suppanz, Maribor Aškerčeva 3. Vino temnordeče, dobro, štajersko, večje in manjše količine, izvrsten sadjevec, tudi domačo slivov-ko - nudi Ivan Vehovar, Koprivnica pri Rajhen-burgu. Istotam se dobijo ugodno orehi v lupinah. 1 ! Domske pmilate H w w t plašte kostume in komplete nudi najceneje 1.1. Sedlar, £jubl[aiu, Sv. Petra cesta 29 Ako ne morete izbrati iz zaloge, izgotovimo točno po naročilu v najkrajšem času. Na zalogi velika izbira modnega blaga za plašče in kostume, na pr.: Cloque, Fresko, Gabardin, Tweed, in drugi najnovejši volneni artikli od 24 dinarjev naprej. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Za pomlad! Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarvni. »Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, touringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m- istega najfinejšega belega blaga - Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. - Vzorci brezplačno. »Kosmos«, razpošiljalnica ostankov, Maribor, Dvo-rakova cesta št. 1. in kolesa, malo rabljena, vseh vrst, poceni kupite pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). (I) Sadno drevje visoko in pritlično, agres, ribiz, lepotično grmičevje, japonske dišeče polonke in vsakovrstne rastline -proda po izredno nizkih cenah radi opustitve vrta drevesnica Črnagoj, Vič. 1 Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po naivišjib cenab ČERNE, tuvelit, Liubliana VVolfova ulica št. 3. Ugoden nakup Otroške jopice po Din 10 -, 15'-in 20'- dobite v Trpinovem bazarju Vetrinjska ulica 15. Maribor 12. zvezek VELIKEGA HERDERJA je tu! V petih letih je bfl ustvarjen ta veiiki nemški leksikon 12 zvezkov 1 atlas 180.000 ooiasnil v tekstu nad 20.000 slik Naročile pri najbližji knjigarni 40 strani obsegajoči prospekt „Briicke ins Le-ben", ki Vam ga dopošljejo zastonj in brezobvezno. Naročilnica Podpisani prosim, da mi založništvo HERDER, FREIBURG im BREISGAU brezplačno pošlje potom knjigarne prospekt „Brucke ins Leben" točen naslov: .......................................................... Dvostanovanjsko hišo z novimi gospodarskimi poslopji, zemljiščem, za 4 goveda in 4 prašiče — in gozdovi. Terezija Fabjan, Žužemberk. (p) Velik travnik 6811 m-, primeren za večje stavbišče, do katerega sega vodovod in elektro-vod, ugodno naprodaj na Cesti v Rakovo Jelšo, Trnovsko predmestje. — Vprašati: Cesta 29. oktobra 9-II-16. (p) Brez posebnega obvestila. Globoko potrti naznanjamo, da nas je danes nenadoma zapustil naš dobri soprog, brat in stric, gospod Jakob Žagar posestnik in gostilni Uit 1'ogreb dragega pokojnika bo dne 2. aprila ob štirih popoldne izpred hiše žalojli, Petrovče 27, na farno pokopališče k Sv. Kancijanu v Žalec. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 3. t. m. ob pol sedmih zjutraj v Marijini cerkvi v Petrovčah. Petrovče, dne 31. marca 1936. Žaluicii ostali Ze »Jugoslovansko tiskarno* v Ljubljani: Karel Cefc. Izdajatelj: Ivan Rakovoc. Urednik: Viktor ConCiJ.