GLASILO KOLEKTIVA lateja GIP -INGRAD- Celje, v nakladi 2.200 Izvodov, časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Franjo čevnlk, urednik taojca Jagrlč, tehnift-ni urednik Vili Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tisk: »Paplrkonfekclja« Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS. Sekretariata za Informacije je časnik oproščen davka na promet proizvodov. (St. 421-1/72. z dne 16. 7. 1974). Bodimo kritični Leto 1978 bo prav gotovo za celotno našo družbo in s tem tudi za delavce Ingrada izredno dinamično predvsem zaradi uresničevanja zakona o združenem delu, volitev in kongresov. Najbrž bo moral sleherni aktivni član naše družbe opraviti določen del nalog bodisi v krajevni skupnosti, organizaciji združenega dela, društvu, družbenopolitični organizaciji ali skupnosti. Verjetno ga ni med nami, ki te dni in v naslednjih mesecih tudi, ne bi občutil povečane aktivnosti pri delu samoupravnih organov. Skoraj ne mine dan, da se ne bi sestale ali delovne skupine ali delavski sveti ali pa strokovne komisije za uresničevanje zakona o združenem delu. Ob vsem tem slišimo nemalo glasnih razprav pa tudi prepirov v naši delovni organizaciji. Največ vprašanj se giblje okrog vzroka za naglico in nekaterih malomarnih površnosti pri sprejemanju samoupravnih aktov. Vzrok je v naši indolentnosti in premajhni pripravljenosti za u-resnlčevanje zakona o združenem delu vse dokler nas v to ne prisili zakonski rok. Ne moremo ozdraviti našega pomanjkanja čuta odgovornosti in volje za izgrajevanje našega samoupravnega sistema. In še nekaj je za nas v Ingradu zanimivo. Skoraj pravilo je postalo, da ob slehernih organizacijskih ali samoupravnih spremembah, ki jih morajo sprejeti zbori delavcev,_ nimamo povsod prave politične klime. Celo več! Razburiti znamo kolektiv. Poglejmo samo zadnje popravke ocenitev delovnih mest in sprejemanje pravilnika o osebnih dohodkih. In kdo je kriv zanje in za vse podobne primere? Veliko nas je krivcev! Od individualnih poslovodnih organov do družbenopolitičnih organizacij, še posebej sindikata in zveze komunistov. Nedvomno nosita ti dve organizaciji vso odgovornost za takšne odnose in delovanja, ki rušijo izgrajevanje enotnosti v kolektivu. Le pravočasnost in normalno delovanje omogočata, da lahko zavzamemo določene zaključke o neki problematiki. Zato se moramo vsi delavci v kolektivu angažirano vključiti v razreševanje vseh problemov. O njih moramo spregovoriti jasno in kritično na sestankih delovnih skupin, ne pa prikrito in opravljivo za vogali. Le tako bomo zavestno postavili svojo opeko na zid samoupravljanja. UKREPATI. NE LE GOSPODARJENJE Z DRUŽBENIM PREMOŽENJEM Opravljen je lanski popis vseh materialnih vrednosti po temeljnih organizacijah s stanjem na dan 31. 12. 1977. Če nakratko povzamem zapa-žanja ob inventuri, menim, da bistvenih premikov na bolje ni. Pojavljajo se stare, že večkrat zapaženc in nakazane napake, ki so predvsem posledica ustaljenih navad. Smisel za red na gradbiščih, pravilno vskladiščenje, zavarovanje in sortiranje materiala, še ni v krvi vseh odgovornih, kaj šele slehernega delavca. Dokumentacija o prevzemu ali oddaji materiala, inventarja, strojev in opreme še vedno ni povsod izstavljena sočasno z odpremo ali sprejetjem. Tu so kršeni zakonski predpisi. Oštevilčenje na novo kupljene opreme, strojev in inventarja je pomanjkljivo. Svoje evidenčno številko dobi oprema, stroj in inventar v registru osnovnih sredstev, nato pa se ne poskrbi, da bi se ta osnovna sredstva tudi opremila z določeno evidenčno številko, kjer pa se, se to opravlja s preveliko zamudo. Tudi čuvanje in vzdrževanje strojev in opreme, predvsem lahke mehanizacije in Outinort opažev je vse prelahkotno vzeto, premalo odgovorno, kar kažejo pogoste okvare, inventurni odpisi in tudi ni redek pojav odtujevanja priročnih strojčkov. Ob vsakem letnem popisu je predlaganih več koristnih predlogov, ki pa se redko upoštevajo in uveljavijo v praksi. Komisija za permanentni popis med letom na vseh gradbiščih in skladiščih temeljnih organizacij, razen v Mehanizaciji, železokrivskem obratu in na koncu leta na novo odprtih gradbiščih. Za vsa ta popisana mesta so se knjižni podatki materialnega knjigovodstva na dan 31. 12. 1977 vzeli za inventurno stanje. Ves ostali popis — osnovnih sredstev, drobnega poslovnega inventarja, zemljišč, zgradb, blagajne, terjatve, pisarniškega materiala, menze bifeja in drugo, pa je bil po posebnih inventurnih komisijah na koncu leta. Ločeno je opravila inventuro v celoti temeljna organizacija Rogaška Slatina. Letos je evidentiran tudi občuten porast zalog materialov v vseh temeljnih organizacijah v primerjavi z letom 1976. Zaloge dvignile za 51 odstotkov, zaloge orodja in zaščitnih sredstev pa za 16 odstotkov. Naj večji dvig je je v temeljnih organizacijah Celje in Žalec, ki izkazujeta dvig materialnih zalog za 215 odstotkov. Od teh ugotovitvah, ki niso v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji, se je zamisliti in kritično oceniti upravičenost sedanjih zalog. S poslovnikom o skladiščno materialnem poslovanju so dolo- SVARITI čena vsa dela, kako se morajo opravljati pri materialnem poslovanju, kakor tudi odgovornosti posameznikov. Ukrepi zoper pomanjkljivosti se bolj nakazujejo z grožnjami, le redko pa izvajajo, ker ni konkretnih osnov, niti nimajo prave podpore pri delavskih svetih temeljnih organizacij. Pričakovati je, da bodo z novim pravilnikom o nagrajevanju taka merila konkretnejša in da bodo prispevala tudi k izboljšanju materialnega poslovanja. Predsednik inventurne komisije Stane Zagode, dipl. ing. Volitvam delegacij naproti Za nami so volitve v samoupravne organe, ki smo jih uspešno izvedli. Bliža pa se že 9. marec, ko bomo volili delegate za samoupravne interesne skupnosti in v zbor združenega dela. Pred bližnjimi volitvami moramo posvetiti posebno pozornost obveznostim novih delegacij v družbenopolitičnih skupnostih, da bi čimprej dosegli povezavo družbenih interesov na samoupravni podlagi, da bi zagotovili še večji vpliv združenega dela in da bi v polni meri uresničili razredni interes delavskega razreda. Naloga nas vseh je nadaljna graditev delegatskega sistema kot temelja sistema samoupravne socialistične demokracije. V TO Mehanizacija se je volitev 10. februarja udeležilo 83 zaposlenih o Kaj nam prinaša sindikalna lista 1978 Stališča sindikatov o samoupravnem sporazumevanju o skupnih osnovah in merilili za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD ter drugih prejemkov za leto 1978 (sindikalna lista) so skupen dogovor v sindikatih Slovenije. V njih so zapisana vsa tista stališča, za katera si sindikati prizadevajo, da bi bila enotno urejena v samoupravnih sporazumih in pravilnikih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za OD ter v drugih samoupravnih splošnih aktih temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Omenjena stališča vsebujejo navodila in predloge, katerih cilj je oblikovanje takšnega sistema delitve OD, da se bodo uresničevale ustavne smernice in določbe zakona o združenem delu. Pri oblikovanju stališč o teh določbah so sindikati Slovenije upoštevali kot podlago za obračun relativno razmerje do poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v devetih mesecih preteklega leta (kot ga objavi Zavod za statistiko SR Slovenije), da bi se na ta način v načelu vskladili v jugoslovanskem prostoru in zagotovili enostavnejši postopek sprejemanja teh določil v samoupravnih splošnih aktih. Vsa določila iz sindikalne liste so upoštevana v predlogu samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu, ki je bil podlaga za izdelavo našega pravilnika. Zato tudi še ni dokončno sprejet pravilnik o materialnih stroških, ki pa bo v mesecu februarju v razpravi in ki ga bodo temeljne organizacije sprejemale na svojih delavskih svetih. NAJNIŽJI OSEBNI DOHODEK Najnižji osebni dohodek delavca, ki dela poln delovni čas in dosega normalen delovni u-speh in če je TO, kjer delavec združuje svoje delo, dosegla planiran — normalen poslovni u-speh, znaša najmanj 60% poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem koledarskem letu (za 9 mesecev 1. 1977 znaša poprečni OD v gosp. Slovenije 4.557 din; po gornjem izračunu znese to n auro 15,02 za računu znese to na uro 15,02 za upoštevamo povišanje OD s 1. 1. 1978 za 7 % za vse kategorije delavcev, znaša naj nižji OD v DO Ingrad 14,84 din na uro). ZAJAMČENI OSEBNI DOHODEK z VIŠJO ŠOLSKO IZOBRAZBO znaša najmanj 100 % in največ 110% poprečnega OD na zaposlenega v gospodarstvu. Za devet mesecev znaša od 4.557 din do 5.013 din ali na uro od 25,04 do 27,54 din. DODATKI, NADOMESTILA IN DRUGA IZPLAČILA SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE DODATEK ZA DELO PREKO POLNEGA DELOVNEGA ČASA (NADURNO DELO) Za delo, ki traja dlje kot poln delovni čas gre delavcu dodatek v višini 50+ predvidene mesečne akontacije OD za živo delo za poln delovni čas. Vsak delavec ima zajamčeni OD, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost. Temeljne organizacije so se dogovorile, da znašajo skupne osnove za izračunu znese to na uro 15,02 za organizaciji Ingrad procent (po sledeči tabeli) poprečnega OD delavca izplačanega v zadnjih treh mesecih: DODATEK ZA NOČNO DELO Za delo v nočnem delovnem času pripada delavcu dodatek v višini 35% predvidene mesečne akontacije OD za živo delo za poln delovni čas. DODATEK ZA DELO V NEDELJO vrednostna skupina % 1 — 2 razred 80 3 — 4 razred 78 5 — 6 razred 76 7 — 8 razred 74 9 — 10 razred 72 11 — 12 razred 70 13 — 14 razred 68 15 — 16 razred 66 17 — 18 razred 64 OSEBNI DOHODEK PRIPRAVNIKOV Osebni dohodek pripravnikov s SREDNJO ŠOLSKO IZOBRAZBO znaša najmanj 62% in največ 73% poprečnega OD na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije za preteklo leto. Za devet mesecev znaša to od 2 825 din do 3.327 ali na uro od 15.52 din do 18.28 din. Osebni dohodek pripravnikov s VIŠJO ŠOLSKO IZOBRAZBO znaša najmanj 83% in največ 94% poprečnega OD. Za devet mesecev znaša to od 3.782 din do 4.284 din ali na uro od 20,78 do 23,54 din. Osebni dohodek pripravnikov Za delo na dan nedelje pripada delavcu dodatek v višini 40 o/(| predvidene mesečne akontacije OD za živo delo za poln delovni čas. DODATEK ZA DELO NA DAN ZVEZNIH IN REPUBLIŠKIH PRAZNIKOV Za delo na dan praznika pripada delavcu dodatek v višini 50% predvidene mesečne akontacije OD za živo delo za poln delovni čas. NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA ZA ČAS BOLEZNI Nadomestilo OD za čas bolezni do 30 dni znaša 90% poprečnega mesečnega OD delavca, izplačanega v preteklem koledarskem letu. NADOMESTILO OD ZA ČAS STROKOVNEGA USPOSABLJANJA Za čas strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja pripada delavcu nadomestilo OD v enaki višini kot za redni letni dopust (poprečna mesečna a-kontacija OD dosežena v zadnjih 3 mesecih v rednem delovnem času). Enako nadomestilo OD pripada delavcu v času udeležbe na mladinskih delovnih akcijah. NADOMESTILO OD ZA ČAS PREKINITVE DELA Za čas prekinitve dela, ki nastane zaradi vremenskih in drugih neprilik brez krivde delavca, pripada delavcu nadomestilo OD v višini 70% poprečne mesečne akontacije OD v zadnjih 3 mesecih. DODATEK NA DELOVNE IZKUŠNJE Dodatek za delovne izkušnje ostane v višini dosedanjih, t. j. od 1 % do 12 % za delovno dobo od enega do 35 oziroma 40 let. DODATEK ZA OMEJEVANJE FLUKTUACIJE Dodatek za stalnost ostane e-nak kot v preteklem letu; t. j. znesek od 20 do 160 din neto od 2. do 16. leta zaposlitve v DO Ingrad. DELJEN DELOVNI ČAS Za deljen delovni čas pripada delavcu, stalno ali začasno dodatek v višini: — če je prekinitev eno uro, dodatek za vsako uro dela po prekintvi 1,50 din na uro neto — če je prekinitev več kot eno uro, znaša dodatek za vsako uro dela po prekinitvi 3,00 din na uro neto. OSEBNI PREJEMKI, KI BREMENIJO MATERIALNE STROŠKE DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V DRŽAVI TER STROŠKI PRENOČEVANJA . J Dnevnice za službena potovanja s potnim nalogom za potovanja nad 12 km oddaljenosti od sedeža TO so za vse delavce enake in znašajo: — polna dnevnica za čas odsotnosti nad 12 ur znaša 4,5 % poprečnega neto mesečnega OD na zap. v gosp. SR Slovenije, ker znese 205.— din — za čas odsotnosti od 8 — 12 ur znaša dnevnica 3 % poprečnega OD, kar znese 137 din — za čas odsotnosti od 6 — 8 ur pa znaša dnevnica 2,2 % poprečnega OD, kar znese 100 din (pod pogojem, da delavec nastopi službeno potovanje najmanj dve uri pred pričetkom svojega rednega delovnega časa ali pa ga konča vsaj dve uri po preteku rednega delovnega časa) Stroški PRENOČEVANJA na podlagi računa se krijejo v višini 5,5 % poprečnega OD, kar znese 250 din; brez računa pa se krijejo stroški v višini 2,2% poprečnega OD, kar znese 100 din. Dnevnice in stroški prenočevanja pripadajo pod enakimi pogoji tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in učencem na praksi. DNEVNICE ZA SLUŽBENO POTOVANJE V TUJINO Dnevnice za službena potovanja v tujino se določijo v višini, ki veljajo za II skupino za službena potovanja v tujino, skladno zvezni uredbi in odločbi (Ur. list SFRJ št. 39/75). Dnevnice so pod enakimi pogoji enake za vse delavce. Če ima delavec v okviru aran-žmana zagotovljeno hrano in prenočišče, se mu določi 30 % znesek dinarske dnevnice za o-scbne potrebe. Ča pa je zagotovljena le hrana ali prenočišče, t. j. eden od obeh elementov, dobi delavec 70 % pripadajoče dnevnice. ZNIŽANE DNEVNICE Kjer delajo na terenu manjše skupine delavcev ali kjer ni možno zagotoviti nastanitve ali prehrane v naselju v skladu z določili Samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih, se izplačujejo tem delavcein znižane delavnice, ne glede na čas trajanja terenskega dela. V tem primeru mora biti gradbišče oddaljeno najmanj 12 km od sedeža TO. Tabela znižanih dnevnic: din oddaljenost 12 — 25 km 30 oddaljenost 25 — 40 km 40 oddaljenost 40 — 50 km 50 oddaljenost 50 — 75 km 60 oddaljenost nad 75 km 70 Delavec je upravičen do znižanih dnevnic, ko dela na gradbišču poln delovni čas. Temeljna organizacija povrne delavcu stroške prenočevanja v višini 2,2 % popr. OD (100 din). Izjemoma, če ni v kraju, kjer delavec dela mogoče dobiti cenenega stanovanja, se povrnejo stroški nad tem procentom, vendar do največ 5,5 % povp. OD, t. j. 250 din. TERENSKI DODATEK Terenski dodatek je nadomestilo za večje stroške delavca zaradi A''\z ir. bivanja na terenu. Terenski dodatek prejema delavec, če je na terenu zagotovljena prehrana in stanovanje, delavec pa biva in se hrani na terenu. Dnevnice, znižane dnevnice in terenski dodatek se med seboj izključujejo. Tabela terenskega dodatka veljavna doslej: Oddaljenost INGRAD ali lastna prehrana tuja prehra 0 — 12 km 20 km 30 din 12 — 20 km 30 din 40 din 20 — 60 km 45 din 55 din nad 60 km 60 din 80 din Lanski inovatorji gumi vložkov na stroju BAMA. Z izdelavo navedenih gumi vložkov je odpadla potreba po uvozu le-teh. Medtem, ko smo v decembrski številki spregovorili na splošno o inventivni dejavnosti v naši delovni organizaciji in ugotovili, da je ta skrb nas vseh in da v preteklem letu inventurna dejavnost ni bila dovolj živahna, saj je na odbor prišlo le osem predlogov, vam danes predstavljamo predlagatelje predlogov. Pravzaprav gre samo za sedem predlogov inšest predlagateljev. En predlog je odbor za inovacije odstopil odboru za gospodarjenje. Vse predloge je obravnaval in ocenil odbor za inovacije, bodisi kot inovacijo, bodisi kot smiselni ali koristni predlog, delavski svet pa potrdil predlog odbora ter odobril izplačilo nagrad in priznanj. STANE TURK, dipl. inž., temeljna organizacija Mehanizacija. Izdelava distančnih objem-kov za hidravlične cilindre za avtodvigalo TIT 75, s čimer se je lokalizirala mehanska poškodba na batnici cilindra. Dvigalo se je pokvarilo zaradi konstrukcijske napake. Ker je bil dobavni rok novega cilindra 110 dni, je lahko dvigalo z izdelavo distančnih objemkov po zamisli inž. Turka ves čas nemoteno delovalo in tako preprečilo izpad proizvodnje oz. dohodka. Z rešitvijo inž. Turka se je strinjal tudi predstavnik dobavitelja dvigala. STANE MIRNIK in STANE TURK, dipl. inž., temeljna organizacija Mehanizacija: Izdelava hladilne naprave za hlajenje elektromotorjev za dvig bremena na stolpnih žerjavih Richler. Z izdelavo hladilne naprave na omenjenih žerjavih je preprečeno pregorevanje elektromotorjev, posebej pri dvigovanju bre-menna manjše višine, ker so vrtljaji pri tem premajhni za dovolj velik pretok hladilnega medija — zraka. Omenjena hladilna naprava je bila prodana tudi Gradisu. ANTON UPLAZNIK, temeljna organizacija Mehanizacija, dva predloga: Vgraditev naprave za avtomatsko odpiranje lopute za cement na betonarni v Kosezah. Z izdelavo predlagane rešitve je odpadla zaposlitev še enega delavca. Vgraditev časovnih relejev za vklop polža za doziranje cementa. Naprava brezhibno deluje in je že vgrajena na petih betonarnah. MARKO FEVŽAR, temeljna organizacija IGM Medlog, dva predloga: Izdelava naprave za premaz kalupov montažnih betonskih e-lementov. Po strokovni službi je bilo ugotovljeno, da je z uporabo navedene naprave dosežen prihranek na olju in skrajšan čas mazanja. Razširitev betonskih izdelkov — elementi greznice in vrtne steze. JANEZ STRELEC in FRANC HUDOMALJ, temeljna organizacija IGM Medlog: Izdelava naprave za izdelavo Janez Strelec Na 11. rednem zasedanju, 24. januarja letos, je delavski svet sprejel še naslednje sklepe: — Potrdil samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za proizvodnjo cementa v novi cementarni v Anhovem. Ingrad se obveže prispevati znesek 2,720.000.— din, Cementarna pa je obvezna dobaviti do rednega obratovanja 4000 ton cementa, po rednem obratovanju pa 12.000 ton cementa letno. Za delegata v organ za izvajanje sporazuma je delavski svet imenoval Dušana Lajovica iz temeljne organizacije GO Ljubljana. — Potrdil samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju, ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka Jugokomerca Novi Sad. — Imenoval Leona Crepinška dipl. inž., v svet visokošolske temeljne organizacije Gradbeništvo pri Visoki tehniški šoli v Mariboru. Kako se zavarovati, je osred-dnje vprašanje naše socialistične družbe in tudi vsakega posameznika. Ob vse večji skrbi naše družbe za dobro počutje delovnega človeka in občana, se je že pred leti začela širša akcija za čistejše ozračje, lepše okolje in srečno zdravo življenje vsakega člana naše socialistične skupnosti. Na podlagi ustave SRS in zakona o združenem delu so sklenile organizacije združenega dela, SIS, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije in občinska skupščina družbeni dogovor. To je nadvse koristen dogovor za zagotovitev izboljšanja varstva dobrin in vrednost okolja v Celju. Pomembno v tem dogovoru je, da ima praktično vsaka družbe-no-politična organizacija, samoupravna interesna skupnost, občinska skupščina, delovna organizacija in vsak posameznik svoje naloge. Zato je pripravljen tudi seznam obveznosti v skupnem programu nalog: — za varstvo voda, — za varstvo zraka, — za ravnanje z odpadki in — za obvladovanje hrupa. Franc Hudomalj — Dodelil Zlatku Prislanu garsonjero v Žalcu, ki jo je izpraznil Vinko Harinski. — Glede na izraženo bojazen na občini Celje, da Ingrad ne bo v sanju zgraditi po resoluciji celotnega števila stanovanj, je delavski svet sklenil, da Ingrad ne sme odstopiti od resolucije. Imenoval je skupino strokovnjakov (inž. Marjan Prelec, inž. Tomo Studinčka, inž. Leon Črepinšek, inž. Pelko Jernej, inž. Ajster Roman, inž. Janez Kovačič) z nalogo, da takoj analizirajo stanje in ukrenejo vse potrebno, da bo Ingrad v roku zgradil celotno število stanovanj, za katere je sprejel obvezo. V kolikor Igrad s svojimi temeljnimi organizacijami ne bi mogel realizirati obveze, naj poišče sodelovanje z gradbenimi podjetji v okviru Gipossa in tako zagotovi spoštovanje resolucije. O lem sklepu se obvesti Skupščino občine Celje. Vsaka panoga našega gospodarstva ima svoje naloge konkretno opredeljene. Izjema niso tudi gradbene delovne organizacije, ki morajo svojo aktivnost prilagoditi konkretnim razmeram in zahtevam okolja, posebno v pogledu onesnaževanja cest, ulic, ki ga povzroča transport gradbenega materiala. Posebna pozornost je namenjena prometnim delovnim organizacijam, ki morajo zmanjšati čas obratovanja motorjev na razkladalnih mestih in omejiti hrupe motorjev na dopustni nivo. Že iz omenjenega je razvidno, kakšne naloge so, kdo mora vse sodelovati, predvsem pa je potrebna vzgoja, uporaba sodobnega združenega znanja, kjer morajo raziskovalci in ostali gradbeni strokovnjaki uporabiti sodobne dosežke, projektanti pa morajo projektirati take projekte za sanacijo čistejšega okolja, zlasti voda, zraka, ravnanje z odpadki in obvladovanju hrupa, da bo dosledno realiziran družbeni dogovor o varstvu okolja v občini Celje, ki je približno enaka vsem dogovorom, ki bodo sprejeti v vseh občinah SRS. Franci Vrbnjak Varstvo človekovega okolja Brez računalnikov danes ne gre AVTOMATSKA OBDELAVA PODATKOV Naša delovna organizacija že od vsega začetka stremi za boljšo organizacijo, tehnologijo in sploh poslovanje, iz leta v leto pa smo te procese posodabljali in iskali nove metode za uspešnejše delo. Vse to pa je narekovalo tudi avtomatsko obdelavo podatkov in rast informacijskega sistema, ki je nujen pri učinkovitejšem razvoju in ki v veliki meri pomaga pri strokovnem in samoupravnem vodenju, saj vemo, da lahko smotrno odloča le tisti, ki je dovolj in kvalitetno informiran. Tako smo se leta 1970 odločili za nakup prvega mini-računalni-ka. Pravočasno smo poskrbeli tudi za strokovno usposobitev ljudi, ki naj bi z računalnikom delali. Vedno hitrejša rast delovne organizacije pa je zahtevala še en računalnik, prav takšnega. Ko pa smo se leta 1976 samoupravno reorganizirali in konstituirali temeljne organizacije združenega dela, smo predvsem za potrebe knjigovodstva, dobili v najem še tretji stroj. S temi, računalniki smo doslej uspeli uvesti precej postopkov; n. pr. predračune, situacije, po-kalkulacije, obračune osebnih dohodkov, saldakonte kupcev in dobaviteljev ter stroškovno in finančno knjigovodstvo. Vendar smo s temi malimi ra- so velike, saj nam omogočajo hi-čunalniki omenjene postopke ob- delovali le parcialno, ker z njimi integralna obdelava sploh ni možna. Smer teh obdelav bomo obdržali, vendar v tem smislu, da bo izhod ene obdelave vhod v drugo, nadaljno obdelavo (integrirana obdelava), poleg tega pa jim moramo dodati še nekatere nove postopke. S tehničnega področja: statistične izračune, proizvodne programe in tehnološke postopke ter planiranje in ter-miniranje proizvodnje (mrežni plan). Š področja komerciale: popisi del, fakture storitev, obračun serijske ter masovne proizvodnje pri TO IGM. Frančno-računovodsko področje: materialno poslovanje, knjigovodstvo osnovnih sredstev ter medsebojna finančna in dohodkovna razmerja med TO. S kadrovskega področja pa kadrovska in socialna vprašanja. Potrebe po novem oziroma razširjenem ruačunalniškem sistemu narekuje tudi razširitev delovne organizacije, saj sta se lani vključila celjska stanovanjska zadruga Dom in Hmezadov TOZD Gradbeništvo, letos pa še SGP Rogaška Slatina. Tako smo se odločili za sodelovanje pri skupnem računalniškem centru za celjsko regijo. Prednosti povezave v ta center trejši razvoj programske opreme; potrebe po novih lastnih kadrih, ki so za obstoječ sistem sicer dobro usposobljeni, so manjše; vzdrževanje strojne opreme je ckonomičnejše in učinkovitejše; investicijski delež pa ob večji Pri centru smo začeli z obdelavo naših osebnih dohodkov in s stroškovnim knjigovodstvom, v letu pa bomo postopno napravili še druge obdelave. Da bi lahko uresničili vse že-prej omenjene potrebe po avtomatski obdelavi podatkov, moramo nujno nabaviti ustrezen terminal. De-ta bo terminsko in operativno poenostavil relacijo dajanja podatkov in sploh omogočil izkoriščanje našega deleža pri računalniškem centru. Ruda Žahai zmogljivosti neprimerno manjši ^eia&kam (J ngtacla ce&titamo zena Kaj nam prinaša sindikalna lista 1978? (nadaljevanje z 2. strani) Ko bo sprejet samouprvani sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu SR Slovenije, bomo terenski dodatek na novo uredili skladno s tem sporazumom. NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno 40% poprečnega OD na zaposlenega, kar znese 1.823 din. Nadomestilo za ločeno življenje, terenski dodatek in znižane dnevnice se med seboj izključ-jejo. Delavec ni upravičen do nadomestila za ločeno življenje, če odkloni ponujeno primerno družinsko stanovanje v kraju zaposlitve ali če se je delavec vselil v dodeljeno družinsko stanovanje, družine pa ne preseli. KILOMETRINA Nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene znaša 301% cene litra super benzina za prevoženi kilometer, kar znese 2,10 din. POVRAČILO PREVOZNIH STROŠKOV Temeljna organizacija povrne stroške za prihod na delo in odhod z dela v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi na določeni relaciji s tem, da delavec sam prispeva 1 % povp. OD, t. j. 45,60 din. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se lahko obračunajo stroški prevoza na delo in z dela v višini 10% cene litra super benzina, t. .1. 0,70 din, za prevoženi kilometer. POVRAČILO SELITVENIH STROŠKOV Selitveni stroški se povrnejo delavcu ali članom njegove družine v višini dejanskih stroškov po predloženih računih in komisijsko ugotovljenih in upravičenih stroških. Če je preselitev po nalogu DO ali TO, se lahko delavcu in družbenim članom, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, povrnejo prevozni stroški in izplačata največ dve dnevnici za službeno potovanje v državi. DRUGI OSEBNI PREJEMKI REGRES ZA PREHRANO MED DELOM Regres prehrane za topli obrok malice znaša 8% poprečnega neto OD na zaposlene v gospodarstvu SR Slovenije ali največ do 365 din. V Ingradu je, ta regres 320.— din. NAGRADE ŠTUDENTOM IN DIJAKOM NA PRAKSI Nagrade študentom in dijakom na praksi znašajo najmanj 20% in največ 60% poprečnega neto OD na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije. Višina: visoka šola 1.720 — 2.260 višja šola 1.356 — 1.916 srednja šola 1.130 — 1.456 ali na uro 9,45 — 12,42 ali na uro 7,45 — 10,53 ali na uro 6,21 — 8,05 NAGRADE UCENCEM V GOSPODARSTVU Nagrade učencem v gospodarstvu znašajo: v I letniku najmanj 20% v II letniku najmanj 25% v III letniku najmanj 30% poprečnega mesečnega OD na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije. V naših samoupravnih aktih smo vgradili še dodatne nagrade, ki zavisijo od učenčevega u-' speha in sicer praktičnega pouka po doseženem učinku, v času teoretičnega pouka pa po doseženem učenčevem uspehu. Tako znašajo te nagrade: Ocena I let. II. let. III. let. 5 11,45 12,30 14,85 4 9,60 10,50 12,30 3 7,95 8,85 10,50 2 6,60 7,30 8,85 1 5,70 6,10 7,30 DODATEK ZA BORCE Dodatek za borce ostane v e-naki višini kot v preteklem letu, tako znaša dodatek: 1. 1941 320 din bruto 1. 1942 320 din bruto 1. 1943 240 din bruto 1. 1944 160 din bruto 1. 1945 80 din bruto OSNOVE IN MERILA ZA OBLIKOVANJE, DELITEV IN U-PORABO SREDSTEV SKLADA SKUPNE PORABE REGRES ZA LETNI DOPUST Sredstva regresa se oblikujejo v višini 30% poprečnega neto mesečnega OD zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije. Tako znaša regres za: — matere samohranilke, samo- hranilci, borce NOV in invalide 1.450 din — člane kolektiva, ki imajo pravico do otroškega dodatka 1.350 din — ostali člani kolektiva 1.250 din NAGRADE ZA DELO OB UPOKOJITVI Odpravnina znaša do 20 let dela dve poprečne mesečne neto plače na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu. Odpravnina za nad 20 let dela pa znaša tri poprečne mesečne neto plače na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu. NAGRADE OB DELOVNIH JUBILEJIH Nagrade ob delovnih jubilejih v DO Ingrad so: za 10 let delovne dobe v DO Ingrad 1.100 din za 15 let delovne dobe v DO Ingrad 1.600 din za 20 let delovne dobe v DO Ingrad 2.200 din za 25 let delovne dobe v DO Ingrad 3.200 din za 30 let delovne dobe v DO Ingrad 4.500 din Sindikalna lista določa jubileje za 10, 20 in 30 let delovne dobe. NAMENSKA SREDSTVA ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO Namenska sredstva za stanovanjsko izgradnjo znašajo 9% od bruto OD na zaposlenega s tem, da se namensko odvaja 2 % za izgradnjo samskih domov. Anuška DRGAJNER Iz naših TOZD - Iz naših TOZD Brez predaha SINDIKAT V TO MEHANIZACIJA Triletno mandatno obdobje je za nami, odkar je bil sindikat postavljen v novi vlogi, z novimi nalogami in zadolžitvami. Priznati je treba, da smo v tem času vlogo sindikata spremljali ali gledali z drugačnimi očmi, kot pa smo bili sicer navajeni. Torej nič več le ozimnica in še kakšna »veselica«, ampak tvorno spremljanje samoupravne poti skozi življenje našega delavca v razvoju novih odnosov družbe, katere člani smo prav vsi. 30. decembra preteklega leta smo imeli v TO Mehajizacija občni zbor OOS, kar je sicer leto dni prej kot pa je potekel mandat članom izvršnega odbora. To je bilo potrebno, ker je dobil sindikat še večjo vlogo, zadolžitve, ki izhajajo iz Zakona o združenem delu in predvsem zaradi kongresa v tem letu. Na občni zbor smo povabili tudi naše upokojence. Žal, se vabilu niso vsi odzvali. Tisti pa, ki so prišli, so bili srečni, da smo se jih spomnili, saj so na ta način spoznali, da še niso pozabljeni. Da smo že preteklo leto imeli občni zbor, se je pokazalo kot pozitivno, saj smo že takoj na Snega odbora (v začetku januarja) sprejeli precej novih nalog in zadolžitev. To je bilo nujno, ker so nekatere komisije skoraj še isti mah pričele z delom. (kot na primer Komisija za delitev po delu, Kandidacijski odbor za evidentiranje delegatov, itd). Lahko rečem, da predaha skoraj ni. Vsi vemo, da smo v volilnem obdobju, v sprejemanju vrste sporazumov in pravilnikov. Tedaj dela dovolj! Ne bi rad sicer prezgodaj hvalil člane sindikata, toda priznati moram, da so že takoj v začetku pokazali veliko resnosti in volje do dela, ki je naloženo sindikatu, kar pa ne smemo prizreti. Kako pa je bilo doslej, bo morda kdo vprašal? Da, kako? Ce pogledamo tri leta nazaj in sedanjost, ne moremo reči, da je malo narejenega; saj smo bili prvi »operativci« v samoupravnem smislu. Nekaj je bilo tudi takšnih nalog pred sindikatom, ko smo že skoraj dvomili v popolnost uspeha. Pa je vendar šlo. Spoznali smo, da delavec le zaupa v sindikat. Resnica pa je, da se zahtevnost nalog stalno veča. V zadnjem času morda nismo bili v koraku z realizacijo zadanih nalog, toda zdaj smo. Moram pa tudi priznati, da popolnoma vse le ni šlo tako gladko. Bili so tudi spodrsljaji, vendar jih opravičujem tudi s tem, da smo se pač učili in, da se še učimo. Tudi v dobronamernost se včasih prikrade videz zlona-mere. Pravilno pa je spoznavati napake in s tem tudi samega sebe. Morda pa lahko le pozitivno sklepamo, da ni zaman dosedanje delo, torej spoznavati se, kje smo. In če smo to vsi spoznali, je to kar dovolj. Hočem reči, če smo v sindikatu dosegli to, da naš delavec misli kot samoupravljale^ da spoznava svoje mesto, ki mu pripada v naši družbi, smo veliko dosegli. Ervin Drgajner Priznanja našim šoferjem Tudi šoferji vsako leto potegnejo črto in ugotavljajo dosežene rezultate med letom. Ni treba, da jih manjka! Tu so prevoženi kilometri, doseženi na istem stroju ali drugače, spoštovanje prometnih predpisov, humanost, etika, tovarištvo in še marsikaj drugega. O vsem so se pogovorili 14. januarja na delovni konferenci Osnovne organizacije v Celju, ki je imela še posebno slavnostno obeležje. Tudi priznanj ni manjkalo. Razveseljivo je, da so med temi tudi šoferji Mehanizacije, kar deset jih je, ki so prejeli priznanja za tovarištvo in etiko. To so: Martin Obrez, Martin Ster-mecki, Janko Poljšak, Ivan Šmarčan, Jože Grum, Vlado Ga-čnik, Anton Verbič, Anton Čelik, Ludvik Podlogar. Vsi so naši dolgoletni člani kolektiva, saj imajo nekateri že 25. obletnico. Posebno priznanje je prejela tudi TOZD Mehanizacija, ki je zastopana v društvu s 46 člani. Poverjenik skupine naših članov — šoferjev je Lojze Tirgu-šek, ki je že 10 let član, od tega 5 let poverjenik društva. Za svo- je delo je prejel Plaketo tovarištva II. stopnje. Veliko zaslug pri delu v tem društvu ima nedvomno tudi Franc Vrbnjak, ki je že 10 let tajnik društva, včlanil pa se je pred 20 leti. Za svoje delo je dobil že visoka priznanja, kot ZDHVtENJE ŠaeERJEV i\ .-imjMaMMApk C£ZJE GiPimmo ram mehanizacij coje za‘Pivonp ueLO. ; ‘$WtB lH. 'PIQZADFVWt;r ■ cajn one mm Polna dvorana na občnem so zlata in srebrna plaketa RO ZŠAM Slovenije in zvezno plaketo bratstva in enotnosti. Med našimi šoferji beležimo tudi zavidljive delovne uspehe. To naj bo še posebej poudarjeno, ker vemo, pod kakšnimi pogoji vozijo, kakšne so razmere terena po gradbiščih v primer- zboru sindikata TO Mehanizacija javi z asfaltno cesto. Vendar je kljub temu doseženih po 300.000 km in še več brez generalnega popravila. Res vredno vse pohvale! Tudi mi jim čestitamo z željo, da bi še v naprej srečno vozili! —ed Iz temeljne organizacije Gradbena operativa Žalec Na referendumu, konec decembra lani, so se delavci »Ingrad« TOZD Gradbeništvo Žalec odločili, da pristopijo k temeljni organizaciji GO Žalec. Temeljna organizacija Žalec je o tem razpravljala na zboru delavcev 19. decembra in sprejela sklep o združitvi s TOZD Gradbeništvo, s čimer smo oblikovali eno temeljno organizacijo gradbene operative na območju občine Žalec. Po združitvi šteje sedanja temeljna organizacija 231 delavcev. Konec januarja je bil občni zbor osnovne organizacije sindikata TO GO Žalec skupaj z osnovno organizacijo bivše TOZD Gradbeništvo. Predsednika obeh osnovnih organizacij sta poročala o delu osnovnih organizacij za preteklo obdobje. Sprejet je bil delovni in finančni načrt. Podan je bil predlog, da bi bila osrednja naloga delovnega načrta za letošnje leto ureditev beneficiranega staža za gradbene delavce, saj je 40 let dela v gradbeništvu, ob težkih delovnih pogojih, predolga doba. Občni zbor sta pozdravila predsednik IO OOS GIP Ingrad Celje Bogo Andoljšek in predstavnica Občinskega sindikalnega sveta Žalec Nežka Golčman, ki je izrazila željo, da bi v bodoče še bolj poglobljeno sodelovali. K uspehu občnega zbora sta prispevala s kratkim programom dramska skupina Ingrad, ki je bila navdušeno sprejeta in moški pevski zbor iz Griž, ki je bil prej pod okriljem TOZD Gradbeništvo. V tem mesecu je bil izvoljen IO OOS TO Žalec: za predsednika Ludvik Zbiljski, tajnika Marija Rojnik in za blagajničar!#) Marija Kroflič. Člani so postali: Franc Krnic, Milenko Arse-nič, Tomo Kovač, Anton Čeh, Robert Zoffel in Ferdo Krampač. V nadzorni odbor pa: Stf.n-ko Drolc, Stojan Marinovič in Ivan Rojnik. Temeljito smo se pripravljali na evidentiranje kandidatov na volitve v samoupravne organe in za delegacije. In sicer za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in zbor združenega dela skupščine občine Žalec. Ker šteje naša temeljna organizacija 231 delavcev, oblikujemo posebno delegacijo za vsako SIS, se pravi desetkrat po sedem članov. V zboru združenega dela bomo imeli eno delegatsko mesto. Konferenco delegacij tvorimo skupno s TO Gomilsko ter obrati Nivo Celje iz Vrbja. Kljub raznim ukrepom lani, se letos zopet ponavljajo neopravičeni izostanki in pogosti bolniški staleži. Komisija za medsebojna razmerja je na svoji prvi letošnji seji obravnavala kršitve delovnih dolžnosti, ki so bile prijavljene in po opravljeni obravnava v pristojnosti kršitelja izrekla prenehanje delovnega razmerja Stojku Gnjatiču in javni opomin Mirsadu Mulahaliloviču, Ne-bojši Popoviču, Rifetu Djogiču in Kudu mu Softiču. Marija Kroflič Iz naših TOZD - Iz naših TOZD Lesni obrati Gomilsko NOVA TEMELJNA ORGANIZACIJA Na referendumu 23. decembra lani so delavci obratov: mizarstva, žage in tesarstva na Go-milskem ustanovili svojo temeljno organizacijo. Kot je znano so bili ti obrati doslej v sestavi temeljne organizacije Proizvodni obrati na Lavi. Iniciativo za ustanovitev temeljne organizacije na Gomil-skem so poslali že pred časom družbenopolitične organizacije občine Žalec in pravobranilec samoupravljanja v Celju. Predloge je analiziral koordinacijski odbor za uresničevanje Zakona o združenem delu v podjetju in in tudi predlagal organiziranje temeljne organizacije Lesni obrati. Tako je s L januarjem 1978 začela temeljna organizacija Le- Lepo urejene deponije lesa v temeljni organizaciji Lesni obrati na Gomilskem. sni obrati na Gomilskem tudi formalnopravno samostojno delovati, delavci v njej pa odločati o vseh zadevah v zvezi z delom, gospodarjenjem in razvojem. Pri njihovem delu jim želimo veliko uspehov. Samoupravljanje v TO Proizvodni obrati Te dni se iztekajo štiri leta dela delegacij samoupravnih organov naše temeljne organizacije. Če se kritično ozremo na prehojeno pot, moramo ugotoviti, da rezultati niso izostali, nedvomno pa je, da smo se pri svojem delu marsičesa naučili, bogatejši smo za izkušnje, ki jih ne da nobena druga šola. Razvoj naše družbe, medsebojnih odnosov v vsakdanjem življenju in še posebno v združenem delu je tako dinamičen, da univerzalnega kalupa, po katerem bi se ravnali pri vsakdanjem delu kot upravljale! in delegati v vseh strukturah, kjer smo prisotni, ni. To je bil tudi vzrok, da nismo vedno delovali dovolj hitro in povezano, sklepi so bili zaradi tega dostikrat sprejeti z veliko previdnostjo. Oceno uspešnosti dela delavskega sveta temeljne organizacije PO in njegovih komisij pričakujemo od sodelavcev, tistih, ki so nam pred štirimi leti zaupali odgovorno in častno nalogo. Pretekla leta so značilna po intenzivni investicijski dejavnosti v vseh delih naše TO, tako na Gomilskem kot na obratih Lava. Z izgradnjo objektov in nabavo strojev smo skušali odpraviti ozka grla v naši proizvodnji. Omejena finančna sredstva pa nam niso dovolila realizirati vseh programov, kljub temu je nerazumljivo, da že 2 leti in več nabavljamo mostno dvigalo za novo ključavničarsko delavnico, ki je brez tega nefunkcionalna. Jara kača dogovorov okrog tega dvigala nima primere v Ingradu in tudi nobenega opravičila. Tisto, kar nam do sedaj ni uspelo, se pravi opremiti in razširiti vse delavnice, moramo storiti v bljižnji prihodnosti, ker vemo da teh kapacitet v delovni organizaciji manjka in so tudi eden izmed vzrokov za nedosledne roke pri dokončnem opravljanju objektov. Da smo bili uspešni, lahko trdimo zato, ker je bila velika večina investicij realizirana z lastnimi sredstvi, ki kot vemo niso bila majhna. Odločitev, ostanek dohodka vložiti v razširjeno reprodukcijo, se je pokazala kot gospodarsko najbolj upravičljiva in samo-upravljalsko zrela. Kaj nam še manka, da bo naše delo, naše samoupravljanje in družbeno dogovarjanje res takšno, kot nam ga nalagajo dogovorjene smernice, podpisani samoupravni sporazumi in ne nazadnje zakon o združenem delu. Splošna in verjetno glavna ovira za to je slaba informiranost, za katero je pa več vzrokov. Najti bo treba pravo mero velikosti informacije. Debeli svežnji papirja bralca odvračajo od branja, se pravi od sprejemanja materialov, ki so osnova za nadaljnje dogovarjanje in sklepanje! Izdajanje »Obveščevalca« se je pokazalo kot odlična poteza. Manjka še tudi ustna informacija, prost pogovor v samoupravni delovni skupini. Začetki so, treba bo samo nadaljevati. Vodje skupin in vodje obrtnir ,'TV’'' v tem pogledu važno in odgovorno nalogo. Poglobiti se mora tudi stik med delegati in delavci, ki so jim zaupali, da zastopajo njihove interese. Delno je prisotna tudi miselnost, najvažnejše je delo, pridobivanje čim večjih materialnih dobrin, ki nam pa malo koristijo, če dovolimo, da o njihovem razporejanju in delitvi odloča nekdo od nas in mimo nas. Prihodnjih nalog se moramo lotiti oboroženi z dosedanjimi izkušnjami. S pomočjo vodstva TO in strokovnih služb bomo uresničili prevzete obveznosti na gospodarskem in drugih področjih. Tone Špeglič Sindikalna konferenca v skupnih službah Lea Čmak, dolgoletna in prizadevna sindikalna delavka, dosedanja predsednica osnovne organizacije sindikata v skupnih službah, se je v svojem poročilu na občnem zboru dotaknila vseh kritičnih problemov, ki jih bo še treba v nadaljnjem delu razreševati. Ludvik Arnuš, dipl. oec., je v razpravi spregovoril o nadaljnjem stabilizacijskem prizadevanju sindikata. Temeljna organizacija DRUŽBENI STANDARD prenehala obstojati Koordinacijski odbor za uresničevanje Zakona o združenem delu je analiziral poslovanje temeljne organizacije Družbeni standard in ugotovil, da je ta temeljna organizacija brez krivde delavcev v tej temeljni organizaciji, v vseh obračunskih obdobjih v izgubi. Vzrok za izgubo je nizka cena hrane, visoki stroški z dostavo hrane na gradbišče in neekonomske cene stanovanj v delavskih naseljih. Zaradi izgube bi morala temeljna organizacija izdelovati sanacijske programe, delavci pa prejemati zajamčene osebne dohodke. Pri tem pa je potrebno še povedati, da temeljna organizacija Družbeni standard ni opravljala poslov za vse TO, združene v Ingrad, temveč le za tiste, ki so v Celju in sosednjih občinah. Že sam zakon o združenem delu v 379 členu predvideva, da imajo delavci, ki opravljajo de- javnosti za potrebe družbenega standarda položaj delavcev v delovni skupnosti. Glede na tako stanje so se delavci na referendumu 23. decembra lani odločili, da TO Družbeni standard preneha obstojati. Prav gotovo je dejavnost družbenega standarda tipična skupna funkcija, ki jo TO združujejo v delovni skupnosti skupnih služb (prehrana, počitniški domovi, rekreacija, delavska naselja ipd.). Organizacijsko bo dejavnost družbenega standarda v bodoče v kadrovsko-pravni službi, ki bo skrbela, da bo ta pomembna dejavnost, ki vpliva na zdravje in razpoloženje delavcev, kar najbolj uspešno delovala. Franjo Čevnik Volili smo samoupravne organe Dne 10. februarja smo v GIP »Ingrad« volili nove samoupravne organe. V posamezne samoupravne organe na nivoju TOZD, OZD in SOZD so bili izvoljeni naslednji: Samoupravni organi GIP Ingrad Delavski svet OZD: 1. Bresjanac Atanasie, Proj. biro biro 2. Prodan Ivo, Proj. biro 3. Podsedenšek Slavka, Proj. biro 4. Kovačič Pero, Ljubljana 5. Bizjak Dimitrij, Ljubljana 6. Novakovič Boško, Ljubljana 7. Dimnik Marjan, Lesni obrati 8. Golavšek Milan, Lesni obrati 9. Hindel Vinko, Lesni obrati 10. Horvat Ivan, Šentjur 11. Kotnik Marjan, Šentjur 12. Klenovžek Stefan 13. Belehar Franc, Proiz. obr. 14. Turščak Stane, Proizv. obr. 15. Zalaščak Mirko, Proizv. obr. 16. Drolc Stanko, Žalec 17. Končnik Anica, Žalec 18. Rojnik Ivan, Žalec 19. Gajšek Mirko, IGM Medlog 20. Magajne Alojz, IGM Medlog 21. Murko Franc, IGM Medlog 22. Grubelnik Franc, Laško 23. Križnik Vinko, Laško 24. Dujič Ivan, Laško 25. Bratina Franc, Slov. Konjice 26. Pušnik Ernest, Slov. Konjice 27. Šumiga Štefan, Slov. Konjice 28. Brinovec Franc, Celje 29. Kranjc Alojz, Celje 30. Vrbnjak Vinko, Celje 31. Bobek Majda, Rog. Slatina 32. Firšt Anton, Rog. Slatina 33. Lesjak Janko, Rog. Slatina 34. Obežan Anton, Mehanizacija 35. Turk Stane, Mehanizacija 36. Vrbnjak Franc, Mehanizacija 37. Gazvoda Marija, skupne sl. 38. Kučer Nevenka, skupne sl. 39. Prelovšek Alojz, skupne sl. Odbor samoupravne delavske kontrole: 1. Kidrič Marija, Proj. biro 2. Novak Ivan, Ljubljana 3. Kovačič Janez, Proj. biro Gomilsko 4. Beltram Danijel, Šentjur 5. Belehar Franc, Proizvodni obrati 6. Lampret Ernest, Žalec 7. Dolar Janko, IGM Medlog 8. Stanojlovič Drago, Laško 9. Jalševec Ivan, Slov. Konjice 10. Perger Jože, Celje 11. Grahovar Alojz, Rog. Slatina 12. Cepuš Jože, Mehanizacija 13. Čmak Ivan, skupne službe Namestnika: Ojstrež Milan, za Proizv. obrate Robida Tatjana, za Celje. Skupna disciplinska komisija 1. Kidrič Marija Proj. biro 2. Kosaber Ana, Proj. biro 3. Kovačič Janez, Proj. biro 4. Arzenšek Avgust, Rog. Slatina 5. Palir Janko, Rog. Slatina 6. Stančič Julijus, Rog. Slatina 7. Habek Ivan, Celje Namestniki: Koštrin Bojana Valek Nada Kranjc Duro Horvat Franjo Hribernik Milan Kregar Adolf Podsedenšek Jakob Strniša Alojz Malgaj Karel Selčan Karel Svoboda Drago Zoffel Robert Gaberšek Rudi Kerbavec Franc Pinterič Feliks Mesarič Štefan Golubič Avgust Retuznik Ivan Majcen Franc Selič Drago Pirš Franc Turnšek Herman Jemnišek Franc Žilnik Janko Kerkoš Albert Lesjak Metka Z volišča temeljne organizacije Mehanizacija 8. Premož Avgust, Celje 9. Simon Tomo, Celje 10. Kos Florijan, Slov. Konjice 11. Hrčan Andrija, Slov. Konjice 12. Zupanc Martin, Slov. Konjice 13. Bratina Magdalena, Laško 14. Lučič Ivan, Laško 15. Vale Alojz, Laško 16. Gaberšek Rudi, IGM Medlog 17. Jurkovšek Anton, IGM Medlog 18. Turščak Štefan, IGM Medlog 19. Gmajnič Štefan, Žalec 20. Kroflič Marija, Žalec 21. Vaš Ivan, Žalec 22. Belehar Franc, Proizv. obr. 23. Božič Ivo, Proizv. obr. 24. Kunc Mirko, Proizv. obr. 25. Borko Zdravko, Šentjur 26. Lancner Olga, Šentjur 27. Žlavs Ivan, Šentjur 28. Hribenik Milan, Lesni obr. 29. Slemenšek Karl, Lesni obr. 30. Vrabič Jože, Lesni obr. 31. Porič Demal, Ljubljana 32. Kirner Drago, Ljubljana 33. Strnad Ivan, Ljubljana 34. Hajnšek Anton, Mehan. 35. Lakovič Alojz, Mehan. 36. Uplaznik Anton, Mehan. 38. Mauer Erna, skupne službe 37. Lah Oton, skupne službe 39. Rojšek Marko, skupne službe 40. Krušič Štefka, skupne sl. TOZD GO Žalec Delavski svet: 1. Arsenič Milenko 2. Drolc Stanko 3. Hladnik Silvo 4. Horvat Franc 5. Javornik Andrej 6. Rojnik Ivan 7. Šmarčan Martin 8. Vargar Štefan 9. Vratič Štefan Namestniki: Džukič Miloš Kosem Minka Skelič Mustafa Komisija samoupravne delavske kontrole: 1. Krulc Franc 2. Lampret Ernest 3. Svoboda Drago 4. Šlogar Albin 5. Zakušek Drago Namestnik: Čehovin Marjan TOZD GO Celje Delavski svet: 1. Brinovec Franc 2. Bender Ruhdija 3. Dogdič Nesib 4. Franc Emilija 5. Janjič Milenko 6. Kenda Pavel 7. Keržan Nataša 8. Plivac Ekrem 9. Remus Anton 10. Šumiga Janko 11. Škrobar Franc 12. Urleb Martin 13. Vrbnjak Vinko Komisija samoupravne delavske kontrole 1. Perger Jože 2. Rabida Tatjana 3. Trobiš Ivan 4. Todorovič Velimir 5. Šmarčan Jožef 6. Remus Anton Člani iz liste skupščine občine Celje 41. Bencik Franc 42. Bevc Jože 43. Vertačnik Jelka Člani iz liste skupščine občine Žalec 44. Kupec Vojko 45. Novak Martin 46. Oglajner Franc Delavski svet SOZD GIPOS: 1. Bresjanac Atanasie, Proj. biro 2. Kronovšek Miha, IGM Medlog 3. Petan Boris, Ljubljana Namestnika: 1. Gajšek Milan 2. Šljivar Živko TOZD GO Slovenske Konjice Delavski svet: 1. Vrenko Karel 2. Jezernik Andrija 3. Bornšek Ivan 4. Mencinger Anton 5. Rupnik Alojz 6. Rošer Anton 7. Kutnjak Franc Namestniki: Novakovič Živko Šega Silvester Retuznik Ivan Komisija samoupravne delavske kontrole: 1. Berglez Ivan 2. Zupančič Hinko 3. Rumiha Pavao 4. Simon Branko 5. Nurič Ibrahim Namestnik: Žnidarič Franc TOZD GO Ljubljana Delavski svet: 1. Velenšek Alojz 2. Kolar Drago 3. Lovrenovič Hermina 4. Kovačič Pero 5. Klopoton Anton 6. Muminovič Džemal 7. Markovič Ivan 8. Njegovec Alojz 9. Muharemovič Meho Namestnika: Klemen Franc Vurušič Ivan Samoupravni organi TOZD Volili smo samoupravne organe Komisija samoupravne delavske kontrole: 1. Korbar Fanika 2. Novak Ivan 3. Novakovič Boško 4. Dodlek Franc 5. Jagodič Franc Namestnika: Kranjc Djuro Horvat Franjo TOZD GO Laško Delavski svet: 1. Bratina Magdalena 2. Križnik Vinko 3. Kosec Stepan 4. Mraz Edvard 5. Makar Alojz 6. Kuzmič Djuro 7. Džekič Slavko 8. Lezjak Jožica 9. Sibinčič Boro Komisija samoupravne delavske kontrole: 1. Stanojlovič Drago 2. šakušič Alija 3. Škorjanc Ivan Namestnika: Lugarič Stanko Rakanovič Uroš TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina Delavski svet: 1. Artič Ivan 2. Serič Nejaz 3. Firšt Anton 4. Halužen Ludvik 5. Kregar Anton 6. Krsnik Branko 7. Lesjak Janko 8. Lorber Karel 9. Lovrenčak Franc 10. Ogrinc Ivanka 11. Pance Karel 12. Pavič Rudi 13. Peček Slavko 14. Pezdir Boris 15. Pirš Franc 16. Polajžer Jože 17. Šverko Ivanka 18. Turner Slavko 19. Zajec Ignac Komisija samoupravne delavske kontrole: L Grahovar Alojz 2. Jurak Franc 3. Stančič Julijus Namestniki: Gorupič Dušan Otorepec Janez Špiljak Alojz TOZD GO Šentjur Delavski svet: 1. Čovič Slavko 2. Horvat Ivan 3. Klenovšek Štefan 4. Križanec Danijel 5. Podsedenšek Jakob 6. Strniša Alojz 7. Žvegler Franc Namestnika: Fiket Drago Galamič Rajko Komisija samoupravne delavske kontrole L Beltram Danijel 2. Borko Zdravko 3. Bukovšek Franc 4. Horvat Josip 5. Nedič Ranko Namestnika: Skrblin Milan Žlaus Ivan TOZD IGM Medlog Delavski svet: L Černič Janez 2. Fijavž Dušan 3. Hadžič Mustafa 4. Huseinovič Ismet 5. Kapetan Mirsad 6. Kronovšek Miha 7. Krusič Alojz 8. Maček Drago 9. Nerat Alojz 10. Pesjak Dominik 11. Potočnik Albin 12. Živkovič Janko Komisija samoupravne delavske kontrole: 1. Breči Jože 2. čurkovič Veljko 3. Dolar Janko 4. Operčkal Alfonz 5. Verdel Andrej Namestnika: Strelec Janez Uranič Stana Z volišča temeljne organizacije Proizv. obrati TOZD Mehanizacija Delavski svet: L Anderluh Jože 2. Ahtik Ivan 3. Balek Cenka 4. Kramžar Vinko 5. Mravlja Ivan 6. Pajič Esad 7. Pesan Anton 8. Rižmarič Marjan 9. Romih Mirko 10. Škoflek Milan 11. Špegelj Vili 12. Tkalec Mirko 13. Vanovšek Dušan Namestniki: Gnilšek Stanko Končnik Brane Lesjak Andrej Komisija samoupravne delavske kontrole: 1. Ambrož Anica 2. Cigoj Viktor 3. Mimik Stane 4. Šmarčan Franc 5. Tirgušek Alojz Namestniki: Nožak Vlado Pevec Jože Zdolšek Jože TOZD Proizvodni obrati Delavski svet: 1. Belehar Franc 2. Grofelnik Željko 3. Henčič Jože 4. Kumer Jernej 5. Kovač Anton 6. Lipičnik Jernej 7. Selčan Karel 8. Sivka Franc 9. Šafarič Stane Namestnika: Cizelj Ivan Ojstrež Milan Komisija samoupravne delavske kontrole: L Belehar Franc 2. Kitek Anton 3. Lipovšek Milan 4. Ocvirk Adolf 5. Ojstrež Milan Namestnik: Zebec Mirko TOZD Lesni obrati Gomilsko Delavski svet: 1. Dimnik Marjan 2. Golavšek Milan 3. Hindei Vinko 4. Korošec Miran 5. Kregar Adolf 6. Knez Jože 7. Sorčan Edi 8. Slemenšek Karel 9. Vaš Ivan Namestnika: Čulk Karel Pilko Anton Komisija samoupravne delavske kontrole: 1. Bele Martin 2. Mihevc Ivan 3. Povše Srečko 4. Ribič Slavko 5. Uplaznik Jože Namestnika: Ledinšek Franc Pinter Milan TOZD Projektivni biro Delavski svet: L Bresjanac Atanasie 2. Kuštrin Bojana 3. Lončar Boris 4. Podsedenšek Slavka 5. Prodan Ivo 6. Velek Nada 7. Vengust Vida Komisija samoupravne delavske kontrole: L Ivkovič Radmila 2. Jelen Ivo 3. Klemen Franc Delavska skupnost skupnih služb Delavski svet: 1. Borinc Alojz 2. Gruškovnjak Štefan 3. Jan Marija 4. Krivec Vlado 5. Ograjenšek Marta 6. Petrič Milena 7. Pevec Martin 8. Repe Nuša 9. Tavčar Majda 10. Zorin Mirko 11. Žohar Rudi Komisija samoupravne delavske kontrole: L Streicher Zvonko 2. Vočanec Breda 3. Zupančič Anton Namestnika: čonč Anica Olenšek Vili 9. marca volimo delegate za samoupravne interesne skupnosti in v zbor združenega dela 5000000000000000000000000000000000000000000000 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o 8 o o o o o o o o o 0000000000000000000000000000000030000000000000 Konferenca mladincev GlPOSS-a uspela Kljub dolgotrajnim in skrbnim pripravam smo se vsi domala bali 13. januarja 1978, dne, ko je bila napovedana ustanovna konferenca ZSMS SOZD Gi-poss. Zato pa smo toliko bolj veselo, ponosno in zadovoljno zapuščali našo sindikalno dvorano potem, ko je Franc Ramšak v vlogi delovnega predsednika zaključil vsestransko uspešno in plodno konferenco, ki je bila pripravljena pod geslom: »Hočemo se učiti, delati in odločati.« Obilica tehtnih in aktualnih diskusij, sklepov, prisotnost predstavnikov mladine iz vseh OZD članic Gipossa in uspele volitve novega koordinacijskega sveta ZSMS, sekretariata in predsednika (Jure Drljepan, GIF* Obnova Ljubljana), so povračilo in zahvala za trud prav vsem, ki so kakorkoli sodelovali v zahtevnih pripravah na konferenco, ki je za nami. Naj se zahvalim za odziv na naše vabilo Alojzu Capudru, glavnemu direktorju SOZD Giposs, predsedniku OK ZSMS Celje Franciju Pusarju, predsedniku KMD Celje Reniju Majcenu, Francu Bergincu, Jožetu Mešlu, Alojzu Borincu in ostalim. Žal so nas iz neznanih vzrokov pozabili na Občinski konferenci ZSMS Lj ubl j ana-Center, Republiški konferenci ZSM Slovenije, na celjskem tisku in radiu, od koder ni bilo vabljenih predstavnikov. Novemu vodstvu želimo pri nadaljnem delu veliko uspehov in da bi kar se le da uspešno prehodili nehvaležne začetne korake. Kako v bodoče? Leto jubilejev je za nami, nikakor pa ne moremo biti zadovoljni s celotnim učinkom mladinskega dela pri oblikovanju našega socialističnega samoupravljanja. Demokratičnost je eno od zlatih pravil današnjih dni, ki pa ga je zelo težko doseči, če ni v vseh pogledih odločanja in delovanja vključena tudi baza — sleherni neposredni proizvajalec. Predkongresno obdobje nam nalaga veliko zadolžitev. Da se bomo na posamezne kongrese kar se da dobro pripravili, bomo morali temeljito spremeniti naš odnos do družbeno-politične-ga življenja. To pa bomo lahko dosegli le, če bo postopek evidentiranja oziroma če bodo vsi možni kandidati kar se da objektivno izbrani. Tudi pri Zvezi socialistične mladine se zelo načrtno pripravljamo na bližnje volitve, v osnovi pa nameravamo spremeniti tudi način našega dela. Da nam osnovne organizacije ZSMS ne delajo najbolje, je vsem znano in v preteklem obdobju niso pomagale niti besede, niti grožnje. Zato bo potrebno v predsedstva OO ZSMS po TOZD obvezno vključiti vse mlade komuniste, ki bodo predstavljali jedro, okoli katerega se bodo zbirali preostali najboljši mladinci. Ker nam najbolj peša predvsem delo referentov za posamezna področja, je naša zahteva tudi, da te funkcije prevzamejo mladi komunisti, saj je lahko nadzor in vpliv nad izvrševanjem postavljenih nalog v takšnem primeru povsem drugačen. Praksa je pokazala, da bo potrebno uvesti tudi kontrolo nad delovanjem osnovnih organizacij in njihovih predsednikov. Če hočemo to doseči, bomo morali močno povečati predsedstvo Ič IČZSMS GIP Ingrad, katerega člani bodo zadolženi za neposreden nadzor nad posameznimi OO z mesečnim poročanjem na sejah koordinacijskega sveta. Morda vse te na oko majhne spremembe ne pogojujejo revolucije v našem bodočem delu, trdno pa sem prepričan, da je to edina pot, da popravimo trenutno stanje v naših OO ZSMS, ki ni niti najmanj rožnato. Dani Kerkoš Konference mladine Gipossa so se udeležili tudi gostje: Franc Berginc, Lojzke Capuder in Jože Me šl Naši odličnjaki Od leve proti desni: Boro Tešanovič, Svetislav Kupreščak, Anton Lučič, Jože Šeško, Djevad Zukič, Čedo Subotič in Mladen Vukmanič Končano je prvo šolsko polletje, za nekatere učence bolj, za druge manj uspešno. Naši zidarski, tesarski in železokrivski u-čenci so v šoli v Mariboru 24. 1. 1978 zaključili s teoretičnim delom pouka, v zadnjih dneh meseca januarja pa so imeli zaključne izpite. Na splošno so dosegli zelo lepe uspehe, saj znaša povprečna ocena 42 učencev 3,5. Od teh u-čencev je bilo kar 7 odličnjakov, ki so bili zaradi odlično opravljenega razreda oproščeni zaključnih izpitov. Kdo so ti pridni fantje? Kako so dosegli ta uspeh? Naj jih predstavimo: Svetislav KUPREŠČAK, se je rodil 1959, doma je iz Kotor Va-roša in se uči za tesarja. Pravi, da mu učenje ne dela težav, u-čil se je sam, brez pomoči vzgojiteljev. Meni, da bi tudi drugi sošolci lahko z malo truda dosegli takšen uspeh. Čedo SUBOTIČ se je rodil 1961, doma je iz Doboja, uči se za zidarja. Za učenje je porabil malo časa, tako da je imel tudi precej prostega časa, ki ga je med drugim porabil tudi za pomoč pri učenju tovarišev. Eden redkih učencev je, ki je imel v šoli najraje predmet samoupravljanje s temelji marksizma. Mladen VUKMANIČ, rojen 1961, doma iz Desiniča, uči se za železokrivca, pravi, da si je večina snovi zapomnil že med predavanjem, zato za učenje ni porabil veliko časa. Tudi prvi razred je izdelal z odličnim uspehom. Boro TEŠANOVIČ rojen 1960, iz Hajdarevičev, se uči za tesarja in meni, da šolanje na tej šoli ni težko. Ob prostem času je pri učenju pomagal tudi svojim sošolcem. Z malo truda, pravi, bi lahko tudi drugi dosegeli boljši uspeh. Njegov najljubši predmet so gradbeni elementi. Jože ŠEŠKO, rojen 1961 se u- GLAS MLADIH či za tesarja in je iz Zidanega mosta, zato je ob prostem času tudi večkrat obiskal domače. Kljub temu je v šoli izdeloval brez težav in če je bilo potrebno tudi pomagal sošolcem pri učenju. Anton LUKIČ, rojen 1960 iz Slavonskega Broda, uči se za zidarja, pravi, da v šoli ni težko uspešno izdelovati, če se učiš od samega začetka. Samo takrat vsi nočejo razumeti. Tako kot vsi ostali je tudi on prosti čas izrabil za rekreacijo. Devad ZUKIČ, rojen 1960 iz Tesliča, se uči za železokrivca. Učil se je s pomočjo vzgojiteljev v domu, kljub temu pa mu je ostalo precej prostega časa. Z veseljem se je učil slovenščine in je prebral tudi precej slovenskih knjig. Po končanem pouku so odšli vsi učenci na zasluženi dopust. Obljubili so, da se bodo tudi pri praktičnem pouku potrudili in pokazali svojim tovarišem, da se z malo truda da veliko storiti. Naj navedem še učence, ki so zaključne izpite opravili z odličnim uspehom: 1. Josip KORBAR — slikople- skar 2. Boris LESKOVAR — zidar 3. Radomir RATKOVEC — že-lezokrivec 4. Jože ZAJC — zidar Kljub lepim uspehom, ki so jih dosegli učenci v letošnjem šolskem letu, upamo, da bodo v bodoče dosegli še lepše, saj smo letos dobili samostojen Mladinskim dom s pedagoškim vodjem, tov. Čebela Edito. Na koncu pa še nekaj naj novejših novic s področja izobraževanja: — štipendisti pridno prinašajo na vpogled spričevala prvega polletja, ki so vzorna, saj je naj slabši doseženi uspeh — dober. — 7. 2. smo pričeli s tečaji za PU zidarje in tesarje. Za pridobitev KV kvalifikacije se bo tečaj pričel malo kasneje. — 15. in 16. 2. je bilo v sindikalni dvorani usposabljanje članov narodne zaščite — v teku so priprave za organizacijo seminarja za člane ZK in družbeno političnih organizacij na Dobrni. To je samo nekaj nalog iz dela izobraževalnega oddelka. Upamo, da smo vas s tem vsaj malo seznanili z našim delom. Marta Ograjeni,ek Evidentiranje je za nami Kadrovska politika sodi nedvomno med bistvena vprašanja v razvoju sleherne družbe in mora biti skrbno načrtovana in dolgoročna. Ne bo tudi odveč, če še enkrat poudarim, da je osnovna usmeritev kadrovske politike v ustvarjanju takšnih razmer in možnosti, ki bodo omogočile vsestranski razvoj vseh delovnih ljudi, zlasti mladine, v uveljavljanju svobodne, odgovorne, idejno in kulturno osveščene ter ustvarjalne osebnosti, njenih socialističnih in moralnih političnih vrednot. Že same priprave na evidentiranje v organe ZSMS smo 'p te a*. VEČKRATNO SILOVITO Ti 1A DIMILO rnorn ’v?UV& PERUJSKI KAAL3 HRVAŠKI PFTROL RANA llVOEN- p Efti KRATICA ZA SOO6TUC0 Dl 620 TENtSAltCk JAUŠOVEC mmm SIROTKA, CEPIVO EDINOST PODJETJE V LAŠKEM 'ElEKTROKO VI NAR.) m* 'i.. EVROPSKI VELETOK ttEbl-VALCl NA SEVERU M. IME NRAVO- SLOVJG IVA 1UPKKI- tli STENA o NOVI j SAD IME FILMSK.. agenta RON DA r NAELEK- TRENI bELCl ATOMA pesnik GRUDEN <00 ^ KA1N0- darvgn POLDflA- OUL3 GINA L0LLO- DRlGlbA ŽIVALSKA USTNICA SLED V SN6GU SOSEDNJI! ČARI ukikana DARVAM* METER. NkRdkNA UN1VCR1. KNJltNKR POGON Ž.IVAU stadion v RUblM-Pečri IVAN LEVAR TIHE MOŠKO IME FILMSKA IGRALKA gardner 1 IVANKA t.ENSK.0 IME bObA, ERA . TALISOVA PIJAČA hrvaška POKRAJI- NA ORODJE KOVAČA KOŠARKAŠKI klud MVfcfOE PTICA,KI JESENI 0bL6T| NA ?OC, ŽDIUWIUT V PRAHU Tos\p za Koto W$KA IGRALKA (RAS TRURAR PRlMOt RDEČA POLJSKA CV6TICA IZID ŽREBANJA novoletne nagradne križanke: (prispelo 81 rešitev). 1. nagrada 100,— din Špela Trau-ner, skupne službe 2. nagrada 80,— din Anton Žagar, kamn. Liboje 3. nagrada 50,— din Branka Lov-renčak, skupne službe. Rešitve za to križanko pošljite do 13. marca 1978 na uredništvo. ENI TAKO, DRUGI DRUGAČE — Zamudili ste. Ali ne veste, kdaj pričnemo z delom? — Veste, poslušal sem opozorila o cestah. Napovedovalec je dejal: »Vozite počasi! Ni važno kdaj pridete na cilj — glavno je, da pridete. No, prišel sem.